IZSELJENSKI VESTNIK GLASILO SLOVENSKIH IZSELJENCEV CELEGA SVETA IZDAJA DRUŽBA SV, RAFAELA, V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 22a (DELAVSKA ZBORNICA) LETO III. LJUBLJANA, NOVEMBER 1933. ŠTEV. 5. Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Pismo izseljenim vernikom ljubljanske škofije. Letos obhajamo 1900 letnico Odrešenja. Vse ljudi je Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu odrešil, vsem je zaslužil milosti, ki so potrebne za zveličanje, tudi Vam, predragi v Gospodu, ki ste daleč od domačega kraja, med tujimi ljudmi, ki govore drug jezik in morda žive po drugi veri. Zato je prav, da se tudi Vi, raztreseni po vsej širni zemlji, spomnite svojega Odrešenja in si pridobite zveličavne milosti, ki Vam pomagajo, da pridete nekoč v svojo pravo večno domovino — kjer se bomo sešli vsi, ki verujemo v Jezusa Kristusa in ga ljubimo. S križem in trpljenjem nas je Jezus odrešil. Ta težki in krvavi način odrešenja je zahtevala božja pravičnost in Jezus ga je prostovoljno zgolj iz ljubezni do nas ljudi izvršil. Moral je prehoditi mučni križev pot, moral se je dati na križ pribiti in v neznosnih mukah na njem umreti, flko tega ne bi bil storil, bi mi ne mogli iz svojih grehov in bi nam pot v srečnejšo večnost bila zaprta. V živi veri se moramo Jezusu iz vsega srca zahvaliti za neprecenljivo dobroto odrešenja. Hvaležnost Jezusu Kristusu je naša prva dolžnost vedno, posebno še v tem svetem letu. Druga dolžnost pa je, da spoznamo in si zapomnimo pomembni nauk Jezusovega križa, flko Sin božji po svoji človeški naravi ni mogel v nebeško slavo drugače kakor po križevem potu, potem si tudi mi ne smemo domišljevati, da bi mogli v večno srečo priti brez trpljenja. Tudi nam je križ najzvestejši spremljevalec v življenju, ki nas nikdar ne zapusti. Križ nam je povsod pripravljen in ne moremo mu uiti, če se še tako daleč preselimo. Križ nositi moramo in sicer vsak dan, nihče se ga ubraniti ne more. Če kdo še tako tuhta in skuša svoje življenje lepo in udobno urediti, skrbem, bolezni in smrti ne more zapreti vrat, z nobenim denarjem se ne more odkupiti. V duhu Kristusovem moramo križ sprejeti vdano in z zaupanjem, kajti On, ki nas je na križu odrešil, nam bo iudi pomagal križ nositi, da nam ne bo pretežak. flko ga nosimo v ljubezni do Križanega, ni težak, saj ljubezen najtežja bremena olajša. Le glejte matere in očete, koliko prenesejo in pretrpijo za otroke, katere ljubijo. Ljubezen vse prenese, vse pretrpi. Če v ljubezni božji svoje vsakdanje trpljenje nosimo, bo nam v zveličanje, bo vsakdanji križev pot tudi nam pot v neminljivo slavo in večno srečo. Tretja dolžnost naša je, da si pridobimo milosti, katere nam je Jezus Kristus s svojo smrtjo pripravil. Ko nas je Jezus odrešil, nam ni vzel svobodne volje, ni nam sadove križa vsilil, ampak na razpolago nam jih je dal, izročil jih svoji sveti Cerkvi, da jih ona deli vsem, ki jih sprejeti hočejo. Torej je od vsakega po- sameznika odvisno, ali sprejme milosti ali pa jih zanemarja in žavrže. Kdor jih zanemarja in sprejeti noče, temu tudi Jezusova bridka smrt ni v odrešenje, temveč ostane v svojih grehih. Torej, predragi v Gospodu, sprejemajte milosti Odrešenja iz rok svete Cerkve, ki jih deli v daritvi sv. maše in sv. zakramentih. Svete maše se vsako nedeljo in zapovedan praznik vestno, redno in pobožno udeležujte. Četudi pridige na tujem jeziku ali petja ne bi razumeli, daritev sv. maše je vendar ista kakor doma, isti Jezus obnavlja svojo krvavo daritev na križu in Vam deli milosti, kolikor so Vaše duše za nje pripravljene. In sveti zakramenti od krsta do poslednjega bolniškega maziljenja so vsi v naše posvečenje in odrešenje postavljeni. Zato jih morate prejemati, zlasti spoved in sv. obhajilo, da v Vaših dušah zamrlo življenje znova obujate in vzdržujete. Pa boste rekli: Saj bi hodili k sv. maši in prejemali sv, zakramente, oj kako radi, pa ni ne cerkve ne duhovnika blizu, daleč proč od katoliškega življenja smo v sredi drugovercev. Kako naj si pridobivamo milosti Odrešenja? Na to Vam odgovarjam, da je Jezus tudi Vam pripravil milosti in Vam jih deli, ker brez lastne krivde ne morete k sv. maši in k zakramentom. Kaj naj storite? Glejte, ob nedeljah in praznikih si vzemi pol ure časa, če imaš družino, naj se vsa družina zbere in skupno molite in v duhu prisostvujte sv. maši. Bog bo videi željo v Vaših srcih in jo bo sprejel kakor da ste res pri sv. maši in bo Vaše molitve po Jezusu Kristusu uslišal. K spovedi ne morete, ker ni spovednika, vsaj ne takega, ki bi razumel naš jezik. Ali morate potem v smrtnih grehih naprej živeti? O, nikakor ne. Jezus je tudi Vam pripravil sredstvo, da brez dejanske spovedi očistite svoje duše. Kesati se morate svojih grehov in sicer s popolnim kesanjem, to je iz ljubezni do Boga, do Križanega Jezusa in pa namen imeti, da se boste grehov, ki jih obžalujete tudi resnično spovedali, kadar boste priložnost imeli za sveto spoved. S takim kesanjem si morete vedno in povsod očistiti dušo, ni Vam treba v grehih živeti, četudi spovednika nimate na razpolago. Pomislite, kako je naš Odrešenik dober, da nam je dal v kesanju že odpuščanje grehov. Uporabljajte torej kesanje pridno v svoje zveličanje. Naučite kesanja tudi svoje otroke, da ga bodo znali, se ga navadili in s tem sebi milosti Odrešenja pridobivali. To storite in boste živeli resnično nadnaravno življenje, ki je pot v nebesa. Da bi vsi tako ravnali in izkoristili Jezusovo Odrešenje, to je moja želja za Vas in moja iskrena prošnja na letošnjo izseljeniško nedeljo. Blagoslov Vsemogočnega Boga f Očeta in f Sina in Svetega f Duha naj pride na Vas in naj pri Vas vedno ostane. Amen. V Ljubljani na praznik vseh svetnikov 1933. t Gregorij Rožman, Skof ljubljanski. Dr. Ivan Jožef Tomažič, škof lavantinski. Pozdrav izseljenim vernikom. Ljubljeni izseljenci. Odkar sem letos na praznik Marijinega Vnebovzetja v mariborski stolni cerkvi zavzel sedež lavan-tinske škofije in prevzel Apostolsko Administracijo delov krške, sekovske in somboteljske škofije, nisem našel lepše priložnosti, da Vam kot novi škof lavantinski pošljem v tujino svoj prvi nadpastirski pozdrav, kakor je prva ftdventna nedelja, kije posvečena spominu slovenskih izseljencev. Na Vas, dragi izseljenci, sem mislil, ko sem ob nastopu svoje nove službe v ljubezni božji pozdravljal duhovnike in vernike izročene mi škofije ter rekel: »Končno pozdrav globokega sočutja vsem trpinom Lavantinske škofije: ubožcem, ki so brez strehe in hrane; brezposelnim, ki iščejo dela in zaslužka, pa ga ne najdejo; ... vsem, ki so žalostnega in potrtega srca. Bog sam ve, kako rad bi slehernemu odvzel ali olajšal njegovo bedo in boli K svojemu Zveličarju, ki ni imel, kamor bi glavo naslonil (Mat,8,20), ki je bil Mož bolečin (Iz. 53, 3) v pravem pomenu besede, ki je izpil kelih trpljenja do zadnje kaplje: k Mjemu molim, naj potegne vse, ki jih tlači ta ali ona težava, na Svoje božje srce, da bodo tam iskali in našli pomoč in tolažbo." Dasi Vas, ljubljeni izseljenci, nosim zapisane v svojem srcu, vendar bom na Izseljeniško Medeljo zopet in zopet ponavljal pri sv. daritvi, „naj potegne božji Zveličar vse, ki jih v tujini tlači ta ali ona težava, na Svoje božje srce, da bodo tam iskali in našli pomoč in tolažbo." Kakor iz vse duše želim, da najde vsak v tujini svoj košček kruha, ki mu ga domovina ni mogla dati, tako Vas v ljubezni božji opominjam, da pri sedanji gospodarski negotovosti ohranite tudi ob največji preizkušnji zaupanje v božjo Previdnost. Ni je stiske, ne težave tako velike, da bi je vsemogočni in usmiljeni Bog ne mogel ali ne hotel preložiti! ft še bolj me skrbi in boli nevarnost, kateri je izpostavljena v tujini Vaša vera in Vaša večna sreča, zlasti v krajih, kjer nimate svojega duhovnika, ali živite med ljudmi, ki niso katoličani. Obljubujem Vam, da ne bom prenehal moliti in prositi presv. Srca božjega, da ne odstopite od vere v Boga pa tudi ne od Njegovih zapovedi, in ne od sv. Cerkve, v kateri ste krščeni in vzgojeni. ft še eno Vam obljubujem: da bo odslej poleg skrbi, ki mi jih nalaga v škofiji nadpastirska služba, moja stalna in stalna skrb, kako z božjo pomočjo zagotoviti slov. izseljencem primerno število slovenskih duhovnikov, pa naj tudi doma nimamo preobilja dušnih pastirjev I Molite še Vi, da mi pri tem trudu podeli Bog svojo milost in svoj blagoslov. V to Vam pošiljam prvič svoj nadpastirski blagoslov, ki naj Vas poleg mojih molitev spremlja skozi življenje ter naj potrdi in izvrši, kar prosim in želim I Naj bo Ime Gospodovo slavljeno — zdaj in vekomajl Naša pomoč v Imenu Gospodovem, ki je ustvaril nebo in zemljo! Naj Vas blagoslovi vsemogočni Bog f Oče in t Sin in f Sveti Duh. ftmen. V Mariboru, dne 2. novembra 1933. t Ivan Jožef, škof lavantinski. Izseljeniška nedelja je zopet tu. Praznik naše zveste ljubezni izseljencev do domovine in naroda doma, — domovine in naroda doma do svojih izseljencev bomo tudi letos praznovali prvo adventno nedeljo, 3. decembra. Družba sv. Rafaela se tudi tetos zaupno obrača do vseh gg. duhovnikov in vseh voditeljev naroda po celi Sloveniji z zaupno prošnjo, da tudi letos to nedeljo praznujejo v znamenju te naše zveste medsebojne ljubezni. Stotisoči so odšli z doma na tuje ali po raznih mestih našega juga ali po raznih državah sveta. Odšli so izpred naših oči. flli so odšli tudi iz našega srca? Bomo res pozabili na nje? Bomo res brezbrižni za usodo in življenje teh stotisočev? Nam je res vseeno kako se jim godi, kako nam versko, narodno in gospodarsko poginjajo in propadajo? Tega nikakor ne smemo! Nasprotno to nedeljo, kajne, bo vsaka, prav vsaka naša župnija brez izjeme, pokazala našim izseljencem, da jih ljubimo, da smo jim zvesti, da jih smatramo še za naše, čeprav so daleč zdoma. O kako jih bo to zveselilo, pokrepilo in navdušilo za našo skupno vero, za naš skupni narod in za naš skupni dom! Pokrepilo jih bo, da bodo ostali katoliški Slovenci, kjerkoli so! Mislili bodo na svoje domače, katere so zapustili in jim obnovili svojo zvestobo. Otroci na tujem se bodo spomnili svojih starišev, svojih sorodnikov tu doma, jim pisali, jih podpirali. Kaj pa naj storimo na to izseljeniško nedeljo, 3. decembra, prvo adventno nedeljo? 1. V vseh naših cerkvah naj bo zjutraj obhajilna miza polna zlasti sorodnikov izseljencev, ki bodo zanje darovali sv. obhajilo. 2. Pri vseh sv. mašah se bo govorilo o naših izseljencih. Za'gg. pridigarje je priložena posebna pridiga, katera jim nudi nekoliko misli za te govore. 3. Pri popoldanski službi božji naj se molijo II-tanije vseh svetnikov z molitvami „Za naše brate, ki jih ni tukaj." 4. V dvoranah naj se priredi igra »Za srečo v nesrečo" (izdala Družba sv. Rafaela), petje, deklamacije in predavanja o izseljencih. Čisti dobiček naj bi se poslal Škofijskemu izseljeniškemu skladu. 5. Nabirajo naj se člani za Družbo sv. Rafaela. Članarina je Din 10 —, ki je obenem naročnina na Jzseljeniški Vestnik". Sprejme se vsak, tudi najmanjši dar. 6. Vsaka hiša, ki ima koga na tujem, z doma kjerkoli, naj si preskrbi skupno pismo našim izseljencem. Iztis stane 25 para. Naroča se pri Družbi sv. Rafaela. To pismo naj podpiše domač g. župnik in družina in naj se ta dan pošlje izseljencem. 7. Glede cerkvenih darovanj opozarja Družba sv. Rafaela na oklic obeh Škofijskih izseljeniških skladov. Ali bomo letos pozabili na nje? Namreč na stotisoče naših bratov in sestra na tujem, na naše izseljence? Nikakor ne I Tudi letos bo cela Slovenija praznovala prav po vseh župnijah izseljensko nedeljo na 1. adventno nedeljo, 3. decembra. Družba sv. Rafaela je vse storila, da bi ganila srca vseh naših gg. župnikov in duhovnih pastirjev, da bi to nedeljo gotovo praznovali vsak v svoji cerkvi. Tudi Škofijski izseljen, sklad se pridružuje Družbi sv. Rafaela in se obrača zaupno do vseh slovenskih src, do vseh gg. župnikov in jih prosi, da to nedeljo gotovo praznujejo s svojimi župljani in ta dan molijo ž njimi zlasti za ohranenje sv. vere med njimi. Tisoči so, ki nam versko poginjajo in odpadajo. Ogromno misijonsko polje se nam je odprlo med njimi, katerega smo dolžni se lotiti z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Za te reveže se nihče drug ne briga. Če se mi sami, njih ožji rojaki in sorodniki, ne bomo zanje pobrigali, so izgubljeni v veliki večini. Potrebujejo slovenskih duhovnikov, ki bi šli med nje in reševali njih duše. Potrebujejo oprav za njih kapelice, oprav za službo božjo, potrebujejo slovenskih knjig in časopisov. Njih v brezverstvo se potapljajoče duše kriče k nam v domovino po nujni pomoči. Morda nikdar v naši narodni zgodovini toliko tisočev naših ljudi ni živelo v tolikih verskih in moralnih nevarnostih, kakor žive danes skoraj stotisoči. Zato nikdar v naši zgodovini nismo imeli takih in tolikih dolžnosti do njih, kakor jih imamo danes. Nas bo ta veliki čas, nas bodo te velike potrebe našle majhne? Bomo danes zaprli svoja srca in svoje žepe za te velike namene? Bog nas varuj tega I Velika odgovornost nas čaka kot narod pred vsemi zanamci, ki nas bodo radi naše brezbrižnosti kedaj sodili in obsodili in metali kamenje še na naše grobove. Zato odbor, kateremu je poverjeno vodstvo Škofijskega izseljeniškega sklada, prosi vse, praznujmo letošnjo izseljensko nedeljo po vseh naših cerkvah 1 Molimo in žrtvujmo za naše lastne domače izseljenske misijone in pomagajmo versko in moralno reševati tisoče naših iastnih rojakov in krvnih sorodnikov v tujini. Kristus Gospod je sam posvetil tudi izseljensko življenje, ker je sam svoja najnežnejša leta na zemlji preživel kot izseljenec, begun v Egiptu. Zato bo sto-teren plačnik nam vsem za vse, kar storimo in žrtvujemo za te svoje nesrečne brate in sestre. Ali bi se ne moglo to, ali katero drugih nedelj, o-praviti darovanj, ofre v naših cerkvah in dati prilike dobrim slovenskim srcem, da žrtvujejo za ta veliki naš versko-narodni namen? Vsi darovi naj se pošljejo na škofijski ordinariat z določilom, da je to za Škofijski izseljeniški sklad. Vsem gg. duhovnikom, ki bodo kaj storili v ta namen in vsem vernikom, ki bodo molili in žrtvovali za nje pa že naprej v imenu božjega izseljenca Jezusa Kristusa stoterni Bog plačaj. Odbora Škof. izselj. sklada ljubljanske In mariborske škofije. Skrb za slovenska dekleta. Najžalostnejša žrtev sedanjih težkih gospodarskih razmer so naša slovenska kmečka dekleta. Na tisoče so jih pognale z doma v mesta, na naš jug in preko državnih meja. Naš jug jih je poln. Nekateri sodijo, da jih je visoko nad deset tisoč. Veliko jih Je po Franciji, Nemčiji, Belgiji, Holan-diji. Na stotine jih je v Egiptu. Po mestih južne Amerike jih je zelo veliko. V mestu Montevidio na pr. jih je nad tristo. Koliko jih je vseh skupaj, ne vemo, ker ni mogoče voditi statistike. Gotovo pa je, da jih ne bo dosti pod dvajset tisoč. To je ogromna številka za tako majhen narod. Kot služkinje, kuharice, sobarice po hotelih, po-strežnice, natakarice, pa celo kot „pjevačice" po nočnih zabaviščih si reve iščejo skorjico trdega kruha. Splošno jim moramo dati čast in priznanje, da se dobro drže moralno, versko in gmotno. Povsodi jih čislajo kot pridne, snažne in poštene delavke. Vendar pa čujemo marsikaj tudi zelo slabega o njih življenju na tujem. In to drugače biti ne more. To so preprosta, neizkušena dekleta, ki ne poznajo zlobe in pokvarjenosti sveta, ki niso vzgojena za tako težke razmere, za tako težke preizkušnje v verskem in moralnem oziru, v kakoršne so vržene v grdi in mrzli tujini. Na vseh koncih in krajih jim prete neštevilne nevarnosti. Povsodi so jim nastavljene najrafiniranejše in najbolj vabljive zanjke. Le samo moralne in versko močne in utrjene so jim kos. Zato ni čudno, če se jih toliko vjame v te zanjke in tako nesrečno pogine časno in večno. Da bi se za te reve vsaj nekoliko poskrbelo, ustanovilo se je v Ljubljani posebno društvo, ki se imenuje „Društvo za varstvo deklet", takozvani »Kolodvorski misijon. Društvo vzdržuje v Ljubljani v palači Vzajemne zavarovalnice posebno pisarno (Masarykova cesta, nasproti glavnega kolodvora). Na kolodvoru vzdržuje stalno zastopnico, misijonarko z belo-rumenim trakom ria rokavu, ki pazi na dohod takih deklet na kolodvor, da jim je hitro na strani kot angelj varih, jim pomaga do varnega zavetja v stanovanju Marijinega doma za dneve, ko iščejo službo, jim pomaga najti pošteno in varno službo. Več do sedaj društvo ni moglo in ne more storiti, ker mu manjkajo denarna sredstva. In vendar je tu še ogromno drugega dela, katerega treba razplesti po celi državi, vsaj po večjih mestih. Ogromno je dela, da bo vsaj nekoliko preskrbljeno za nje v tujini. V Zagrebu, Beogradu in Skoplju so požrtvovalni rodoljubi ustanovili posebna društva in domove, kjer najdejo dekleta svoje zavetišče, svoje varstvo in pomoč. Vendar je vse še tako majhno, tako nebogljeno, da je samo le majhno delo, katerega morejo vršiti. Enake organizacije in domove treba še po vseh drugih mestih. Ko se na izseljensko nedeljo spominjamo naših izseljencev na tujem, ali ni naša dolžnost, da se v prvi vrsti in na poseben način spominjamo tudi teh desettisočev naših slovenskih deklet? molimo za nje? in za nje žrtvujemo? Tu je veliko, hvaležno narodno in božje misijonsko delo zlasti za naše Marijine družbe. Dekleta, če ve same za se ne boste poskrbele, tudi drugi ne bodo. Ali bi ne bila dolžnost, da vsaka Marijina druž-benica žrtvuje vsaj Din 2— na leto za ta vzvišen Marijin namen? Družba sv. Rafaela se zato obrača na vsa posamezna slovenska dekleta, posebno pa na naše dekliške organizacije in jih prosi pomoči. Dekleta na noge I Pokažite svoje narodno in versko prepričanje zlasti pri tem tako eminentno dekliškem delu. Za izseljensko delo darujte same, nabirajte za Društvo za varstvo deklet in mu pomagajte do sredstev, da bo moglo razviti kar največjo delavnost, in rešiti kar največ vaših tovarišic, ki poginjajo na tujem. Nabrane svote pošljite ali naravnost Društvu za varstvo deklet (na zgornji naslov), ali pa na Škofijski izseljeniški sklad z določbo namena. Škofijski izselje-niški sklad je itak sklenil, da bo dal del na izselje-niško nedeljo nabranih darov temu društvu na razpolago. Marijine družbe vrše tudi veliko misijonsko delo, ako ostanejo v ozki pismeni zvezi z vsemi dekleti župnije, članicami in nečlanicami, jim pogosto pišejo, jim pošiljajo dobro berilo, zlasti Bogoljuba, Domoljuba, Cvetje in drugo podučno berilo. Marija bo vesela takega misijonskega dela in ga članicam plačala s svojo priprošnjo. Letni občni zbor Družbe sv. Rafaela. 24. oktobra, na praznik sv. Rafaela, je tudi letos imela Družba sv. Rafaela svoj letni občni zbor, pri katerem je odbor polagal letne račune o svojem delovanju in poslovanju v preteklem poslovnem letu in si je Družba sv. Rafaela dala smernice za svoje delovanje v prihodnjem poslovnem letu. Predsednikovo poročilo Predsednik družbe je prvi dal obširnejše poročilo, iz katerega posnemamo zlasti sledeče točke: Družbino delovanje na znotraj, t. j. številčni razvoj družbe po članstvu in financah I. Družba sv. Rafaela je na znotraj preteklo leto napredovala kakor v številu Članstva, tako v financah, kakor bosta natančneje poročala tajnik in blagajnik. 1.) Tudi minulo leto pa nismo niti približno dosegli onih številk, kakoršne bi bili radi imeli in kakoršne bi tako eminentno narodno delo, kakoršnega vrši Družba, zaslužilo. Število članstva bi moralo segati ne v stotine, temveč v tisočine. Ko bi se ji pridružili vsaj tisti, ki imajo bližnje sorodnike kje zdomal In to bi bila samo njih dolžnost ljubezni. Zato pa tudi finančno še ni dosežen zaželjen vspeh. V tem čaka Družbo sv Rafaela še ogromno delo. Bog ve, če ga bo zmogla. Dobra volja ji gotovo ne manjka. 2.) V svojem vpljivu kakor v naši javnosti med narodom tu doma, tako med izseljenci, tako pri cerkvenih in državnih oblasteh je Družba sv. Rafaela tudi v preteklem letu ohranila svoj standard zadnjih let. Opaža se, da se ljudstvo v izse-Ijeniških zadevah vedno bolj z zaupanjem obrača na Družbo in jo piosi posredovanja, pomoči in sveta. Tudi v našem časopisju se je ohranilo zaupanje v Družbo in njeno delo. 3.) Naši izseljenci širom sveta se je oklepajo vedno prisrč-neje in vedno bolj čutijo, da je Družba sv. Rafaela res za nje srce domovine, ki kaže svojo ljubezen do izseljencev, svojo skrb za nje ravno potom Dr. sv. Rafaela. Iz vseh naselbin celega sveta se vedno bolj obračajo na njo za posredovanje in pomoč v njih težavah in potrebah, kar je veselo znamenje. Tako postaja Družba sv. Rafaela vedno bolj vez med domovino in izseljenci. 4.) Kakor cerkvene oblasti tako tudi državne so Družbi sv. Rafaela pokazale pri vsaki priliki svojo naklonjenost in priznanje za njeno plemenito delo, kar je omogočilo marsikak vspeh našega dela v preteklem letu v korist naših izseljencev. 5.) Ker vidi Družba sv. Rafaela veliko korist pri njenem delu, da ni osamljena, je ostala zvesta čianica Zveze Izseljeni-ških Organizacij (ORIS) s sedežem v Zagrebu In res ji je ravno ta zveza pomagala do marsikakega vspeha Zato je Družba sv. Rafaela dolžna zahvalo glavnemu odboru Zveze, ki ji je vsikdar šel z vso postrežljivostjo na roke in vse njene številne zadeve pri ministerstvu za socijalno politiko priporočal in podpiral. Kako velik vpljiv uživa ravno Družba sv. Rafaela med izseije-niškimi organizacijami cele države, so naši odposlanci imeli priliko videti in čutiti na letošnjem izseljeniškem kongresu v Sarajevu 15. okt., katerega so se udeležili v imenu Družbe in tam prednesli naše zahteve in predloge. Družba sv. Rafaela bo zvesto šla tudi v prihodnje to svojo pot. Družbino delovanje. II. O Družbinem delovanju na zunaj bosta podala natanjčneje poročilo družbin tajnik in blagajnik, 1.) Predsednik je povdarll ogromne težave, ki za Družbo naraščajo od leta do leta zlasti glede verske in narodne oskrbe naših Izseljencev. Po svoji bogati skušnji, katero ima pri reševanju izseljeniškega problema, vidi Družba osnovno rešitev izseljeniške oskrbe v tem, da oskrbi izseljeniške naselbine z izseljeniškimi duhovniki in učitelji, odn. šolskimi sestrami. .America docet" — Severna Amerika uči jasno in glasno, da je edino in vse, kar je potreba za izseljence narediti, da se jim res pomaga, to, da se jim pošlje narodno duhovščino. Ta bo pa vse drugo naredila. V Severni Ameriki se je naš izseljeniški živel razvil v krasno procvitajoče naselbine z narodnimi župnijami in cerkvami, z narodnimi šolami in dvoranami, z narodnimi prosvetnimi in podpornimi organizacijami, se je krasno razvil gospodarsko, pridobil si velik vpljiv v ameriškem javnem in prosvetnem življenju. In to brez vsake tudi najmanjše pomoči domovine. Milijonsko premoženje so si skupaj spravili, za kar pa domovina ni dala niti pare. Nasprotno milijarde Din so, katere je dobila tudi domovina že od njih Vse to je pa delo samo izseljeniških duhovnikov. Izseljenci sami so samo neuki in preprosti kmetje in delavci. Edini izobraženec med njimi je bil duhovnik. In ta je vse to naredil. Poglejmo Egipt. Tam slovenski frančiškani že leta in leta oskrbujejo slov. naselbini v Kairo in Aleksandriji z izselj. duhovniki. Tam imajo slovenske šolske sestre zavetišče za dekleta, društva itd. Poglejmo pa drugod'po svetu, Nemčijo, Francijo, Holandijo. Tudi tam vse nacijonalno življenje med naseljenci se je začelo povsod in samo tam, kamor je prišel slov. duhovnik. To so dejstva, katera slepec lahko vidi, če le hoče. Zato Družba sv. Rafaela že sedem let kriči in dela: .Dajte našim izseljencem duhovnike, pa ste jih oskrbeli z vsem bolje, kakor če bi jim dali ne vem koliko vladnih zastopnikov.' 2.) Ravno v tej zadevi pa nastajajo po eni strani po naselbinah vedno večje težave za izseljeniške duhovnike. Sramotenja, podtikanja, sumničenja in denuncijacije najpodlejše vrste so njih vsakdanji kruh. Da se more žrtvovati za svoje ljudi, mora biti hlapec tujim narodnostim, da si zasigura košček bednega kruha in streho nad glavo. Da še več! Vkljub številnim intervencijam pri oblasteh še do danes Družba sv. Rafaela ni dosegla, da bi se jim težka leta žrtev in truda štela kot službena leta, Zato pa nastajajo radi teh razmer na drugi strani velike težave v tem, da je težko, da, skoraj nemogoče dobiti duhovnikov, ki bi hoteli iti v tako težke razmere v tujino za našimi izseljenci. Ce bi se pa kdo oglasil, nI denarnih sredstev, da bi se ga moglo poslati. Tako pa ostaja cela vrsta naših slovenskih delavskih naselbin po našem jugu in zunaj po svetu brez duhovnika, tako brez vodstva, brez poduka in pomoči, prepuščeni samim sebi in raznim izškoriščevalcem. Kakšno je moralno življenje po takih naselbinah, treba pa vzeti v roke n.pr. samo kak naš časopis iz tujine, n. pr. iz Buenos Aires, ki je velik del zapolnjen s samimi ostudnimi oglasi raznih mazačev za zdravljenje sramotnih spolnih bolezni Posebno nagnjusen tak oglas prinaša .Jugoslavija* iz Buenos Aires. Če se tem mazačem izplačajo tako veliki in dragi oglasi po naših listih, lahko sklepamo, kakšno je potem življenje naših ljudi, da je toliko okuženih s to strašno boleznijo. Družba sv. Rafaela je vse storila in vse žrtvovala, da je pomagala n. pr. g. Kaste licu, da je mogel oditi v Argentlnijo. Kako bi bila potrebna oskrba naselbin naših delavcev po jugu in drugod. 3) Veliko težav je imela Družba sv. Rafaela v minulem poslovnem letu tudi glede šolskih sester, katere so nasprotniki očrnili pri oblasteh tako, da so jim odrekle dovoljenje izselitve v Argentinijo. Le številnim intervencijam poslanika, konzula, Izselj. zveze in dobrih prijateljev se je slednjič posrečilo Izposlovati jim to dovoljenje. Proti tem sovražnikom naših sester se bori Družba sv. Rafaela že vsa leta. 4.) Veliko skrbi povzročajo Družbi sv. Rafaela tudi izseljeniški povratniki, katere tuje vlade vračajo z izgonom domov brez vsakih sredstev. Dokler so množili kapital tujim državam s svojimi krvavimi žulji, so jih rade imele. Sedaj jih brez srca mečejo domov v bedo in pomanjkanje In na breme naše javnosti. 5.) Potem je vprašanje izseljevanja naših slovenskih deklet na jug in v tujino. Tisoče in tisoče jih imamo. To vprašanje je še popolnoma nerešeno. Imamo sicer Društvo za varstvo deklet, .Kolodvorski misijon", ki ima ogromno nalogo. Vendar kako malo smo storili še za to skelečo narodno rak rano. Tu bo treba ožjega stika med obema organizacijama, ogromnega dela, da se bo vsaj nekaj doseglo. 6) Vse te stvari stanejo Družbo ogromnega dela, pisanja in Intervencij,' je zaključil predsednik svoje poročilo. .Družba dela in žrtvine, kolikor more. Iz vsega tega se pa vidi jasno, kako ogromnega pomena je Družba sv. R faelal Kako ogromne so njene naloge! Družba vidi vse te potrebe, srce jo boli za naše ljudi, ker bi r?da pomagala, pa ne more. Zato pa pozivam vso slovensko javnost, da se zave svoje dolžnosti, katero ima do tako emlnentne narodne organizacije. Družba zaključuje svoje letošnje poslovno leto s srčio zahvalo g. Puclju, ministru za socijalno politiko, za njegovo toliko podporo Družbi, enako šefu izseljenskega oddelka lega ministrstva dr. g. Aranic-klju za njegovo naklonjenost Družbi, Kr. banskl upravi za denarno podporo, obema gg. škofoma va vso vspešno pomoč, katero sta nam celo leto naklanjab, ilasti pa vsem onim gg. župnikom, ki so nas finančno podpirali in vsem članom. Bog plačaj vsemi" (Dalje prihodnjič) Kako se razvijajo naši po svetu? na domaČem jugu. Slovenci v Belgradu so začeli izdajati svoj tednik .Slovenski Beograjski tednik", ki je pisan deloma v slovenščini deloma v cirilici. Prinaša šaljivo prilogo. .Otroška priloga". — Za celo leto stane Din 93 -. Naroča se pri upravi Poenkareova ulica 25. Izsrljeniški muzej In izseljeniški katastar (zapisnik vseh naših izseljencev) ima v načrtu naš Izseljeniški komisa-rijat v Zagrebu, ki se je preselil v novo stanovanie v palačo »Narodne zaštite'. Tja se je preselila tudi pisarna Zveze Izse-Ijeniških Organizacij (Savez Iselj. Org.). Njen naslov je sedaj: Branimirova ulica 15. O notranji kolonizaciji naše države razglaša kr. banska uprava savske banovine: V aktivnih krajih njenega področja, t. j. v Slavoniji in Sremu je na prodaj mnogo kmečk h posestev in lepo število veleposestev. Kmečka posestva radi padanja števila porodov, radi t. zv. ,bele kuge, veleposestva pa radi izvedbe agrarne reforme. Na prvih so posestva že urejena in jih kupci dobe urejene v svoje roke. Hiše in gospodarska poslopja že stoje po obstoječih vaseh, sadovnjaki so zasajeni s sadnim drevjem, njive obdelane in senožeti urejene. Poleg tega obstoje po mnogih vaseh t. zv. zemljiške organizacije (zajednice) in dobe kupci teh posestev tudi lastninske pravice v teh zemljiških organizacijah; kjer dobe pravico do velikih skupnih pašnikov, gozdov i. t. d. Ponekod, kjer je to mogoče, je izpeljana tudi kanalizacija in komasacija, t. j. vsakemu posestniku je dodeljeno celo posestvo skupaj v enem kosu. Vasi, v katerih so ta posestva na prodaj, so zvečine lepo urejene, leže skupaj kakor mala mesta, imajo že šole, cerkve in občinsko upravo, zvezana so z dobrimi cestami, leže ob železnici, ali vsaj nedaleč od njih in niso predaleč od trgov in mest. Poleg tega imajo zdravo podnebje in ugodno klimo. Ljudje so dobri in postrežljivi, zemlja je rodovitna in ugodna za vse vrste žita, krompirja, zelenjave, sena itd. Cene teh posestev so zelo ugodne. Dom sv, Marte v Skoplju. — Skoro leto dni deluje v Skoplju na Bunjakovcu, v Karadjordjevi ulici štev. 56, prijazen Dom sv. Marte za služkinje in dekleta, ki pridejo v Skoplje in so brez službe. Zavod vodijo čč. sestre usmiljenke, ki so si v hiši uredile lepo kapelico sv. Jožefa z Najsvetejšim. Skoplje ima 80.000 prebivalcev, in je bil dom že zelo potreben Veliko južno mesto nudi vsakojake nevarnosti za mladega neizkušenega dekleta. V domu pa ima mirno zavetje in hrano za one težke drii brez zasluška. Tudi sicer more postati Martin dom središče tega stanu, ki nima sicer nikogar, ki bi zanj žrtvoval urice pouka in zdravega veselja. Pod vodstvom čč. ss so dekleta že priredile nekaj lepo uspelih iger in petje v veliki dvorani poleg katoliške cerkve na ulici Kralja Petra Tu vodijo gg. jezuitje dekliško Marijino kongregacijo. Brez verskega življenja in prejemanja sv zakramentov ne gre, da bi se mogel človek obdržati na umazanih valovih življenja. Dekleta kakor gospodinje naj se obračajo na vodstvo doma sv. Marte v Skoplju, ako si želijo dobro. Dela se tudi na tem, da dobimo v Skoplju kolodvorski misijon. Ustvarila ga bo krščanska ljubezen, ki ima samo en cilj: reševati duše. Južno od Ra8ke« V Kosovskoj Mitrovici nas je mnogo Slovencev. Nekateri so si pozidali že svoje hiše Zvečine bomo vsi tu tudi ostali. Zvečine smo rudarji in uslužbenci angleške družbe. Druge zabave nimamo kakor, da si včasih malo zapojemo. Pri Obiliču smo zvečine sami Primorci. Tu je dobra Ri-javčeva družina, katere sin, mladi Venčeslav, študira v Prizrenu. V selu Novo Kosovo sta dve slov družini. Kdo ne pozna g. Pavlina tudi v Sloveniji, saj je za cerkev v Prištini nabiral tudi tam? Danes ta cerkev že stoji. Lepa je kot golob in že od daleč jo vidiš, ko se voziš po železnici proti carski Prištini. Njen veliki zvon mogočno zvoni, dar Predoslječanov. Zvonenje oskrbuje g. Staka. V Vučitrnu je tudi več slovenskih družin. Prevz. g. škof Gnidovec jih je obiskal ravno pred svojim odhodom v Rim in jim birmal njih male. Cerkve še nimajo. Službo božjo vrši duhovnik, ki jih obišče, kar v privatni hiši. Seboj prinese vse potrebno za sv. mašo, oltar in mašno obleko. Lepo je tedaj za kat. družino, ko se v njeni hiši opravi najsv. daritev in sprejme vsa družina sv. obhajilo kar doma. Na Livasi pri Uroševcu sta dve primorski družini. Sin ene teh družin, g. Vojko, študira v semenišču v Prizrenu. Žal, da je bolezen v tej hiši. Malarija je. V Uroševcu je slov. družina živinozdravnika dr. Bartonclja in še nek sorodnik nadškofa Jegliča je tu uradnik. V Prizrenu je več Slovencev, ki so zaposleni pri financi, orožništvu, na škofiji. Tu imamo lepo cerkev. Ljudstvo je pobožno. Dne 29. sepf smo na svečan način proslavili 60 letnico našega dobrega g. škofa Gnidovca, dasi v njegovi nenavozoč-nosti; bil je prav takrat v Rimu. V Skoplju je največ Slovencev. Morda bomo kmalu lahko zapisali, da je Skoplje za Ljubljano največje slovensko mesto. Zelo veliko je tu slovenskih deklet, ki si kot služkinje služijo svoj vsakdanji kruh. Za njih varstvo imajo svoj Dom sv. Marte, katerega vodijo usmiljene sestre. Tudi v bolnici jih je mnogo. Alnogo teh deklet živi tu v revščini. Radi bi jih poslali domov, ko bi imeli denar. Med odličnimi slovenskimi družinami naj omenim družino generala g. Lava Rupnika, g. Šorlija in celo vrsto uradnikov. G. dr. Mesesnel je priznan arheološki strokovnjak. Tu so tudi slovenski oo. jezuitje, ki vrše veliko misijonsko delo med katoličani teh krajev Izdajajo tudi časopis „Bla-govest", list za katolike južne Srbije, s čemer vrše tudi veliko l tako rado. Ubogo ljudstvo! Izselj. duhovnik g. Josip Kastelic v BucnoS Airesu je ured I stalno službo božjo v mestu, kjer se vedno več naših izseljencev zbira k nedeljski službi božji. Za tiste, ki ne morejo radi oddaljenosti k slovenski službi božji izdaja z velikimi žrtvami tednik .Naše duhovno življenje", katerega po en iztis smo priložili zadnjemu .lz-seljeniškemu Vestniku" s prošnjo za naročilo. Iz privatnih pisem posnemamo, da si pridobiva vedno več prijateljev in da izseljenci spoznavajo, da so dobili v njem pravega očeta. Novi list, tako je ime slov. tedniku, ki je začel izhajati 23. septembra v Buenos A resu. Kakor posnemamo iz uvodnih besedi konzorcija, ki ga izdaja, in iz uvodnika urednika, g. Viktorja Kju la bo to list, kakoršnega so si vsi pametni izseljenci v Argentiniji želeli. Listu želimo obilo vspeha, Chile. Santiago de Chile. — Tukaj smo štirje Slovenci Salezi-janci, ki se Vam zahvaljujemo, da nam pošiljate .Izseljeniški Vest-nik". — Slovencev je tu zelo malo, pa še ti niso organizirani in nimajo nobenega društva. Med njimi naj omenjam C. g Al jzija Roka, ki je duhovnik in škof jski blagajnik v mestu Conception. Jugoslovanov pa je po raznih čiienskili mestih veliko, zlasti Hrvatov-Dalmatincev, ki imajo več velikih naselbin in društev. Glavni čilski jugoslovanski naselbini sta v Antofagasti, kjer jih je na 40C0, in v Magllanesu, kjer jih je še več. V Santia o je Hrvatov nad 3000. Po drugih mestih jih je manj. Glavna jugoslovanska društva bi bila v Iquique (Ikike) sta .Društvo za medsebojno pomoč" in .Društvo slovanskih gasilcev". Enaki društvi sta v Antofarasti. V Santiago je .Jugoslovanski dom v Chile*. V Magallanesu .Jugoslovanski dom", .Društvo za medsebojno pomoč", in .Društvo jugoslovanskih gasilcev". Časopisa imajo dva v hrvatskem in portugalskem jeziku. V Antofagasti .Naša Riječ". V Magallanesu .Jugosloven v Chile". Delavske pogodbe Jugoslavija še nima s Chile, da bi bilo preskrbljeno za naše delavstvo glede zavarovanja za slučaj bolezni in brezposelnosti. V Antofagasti imajo tudi svojo osnovno šolo, katero podpira naša vlada — Svoje duhovščine nimajo, zato so versko popolnoma zanemarjeni. Pozdravljajoč domovino in vse naše ljube izseljence širom sveta, posebno one v Chile sem Franjo M. Schnurer, S. S. Kotiček izseljeniškega strička. Zaječar. — Mi smo ptišli sem 1924 v čisto novi svet. Mislili smo, kako se bomo dobro počutili na tujem; pa nas je naš prihod čisto potrl. Nobene cerkve. Nič poznanih ljudi. Zdaj je več Slovencev tukaj. Domačini so se naš že navadili. Ko je prišla jrsen, so nas povabili na trgatev. Radi so poslušali naši pesmi, če tudi nas niso razumeli. Niso nam dovolili pomagati pri trgatvi, samo grozdja so nam nanosili. Zelo radi nas poslušajo, ko jim pripovedujemo, kako je pri nas. Posebno naše pesmi imajo radi. Sedaj smo se že tu udomačili... Palka Ludvik, uč. IV g. razreda Aumetz. Francija. — Izvedela sem, da želite tudi pisma od slovenskih otrok iz tujine. Tudi jaz sem med njimi in Vam hočem pisati par vrstic. A to veste od slovenskega otroka v tujini, da ne zna dobro sestaviti tako pismo, ker sem še čisto majhna zapustila domovino. Dolgo sem hodila samo v francosko šolo. Še le sedaj, ko je prišel k nam gospod Jankovič sem se začela uč^ti slovensko. Edini spomin iz domovine imam, ko smo jedli hruške na domu moje tete in sneg, v katerega smo padali, ko smo šli tepeškat. Rada bi še enkrat videla slovenske kraje. Pavla Roži Aumetz. — Ata mi je rekel, da naj Vam pišem Pa kaj naj pišem, ko sem pa še majhen. Drugo leto še le hodim v šolo in k slovenskem poduku. Slovensko se rad učim, da se lažje kaj pomenim z mamo. Pozdravljam male Slovenčke po vsem svetu Vaš Tonček Jankovič. Tuequegniens. — Leta 1931 sem prišla v Francijo. Tu je vse drugače kot doma. Najprej sem se morala uči'i francosko. Dali so me v prvi razred, čeprav sem doma izdelala tretjega. Zdaj sem pa že v tretjem. Našega učitelja za slovenščino g. Jankoviča imamo radi, ki nas tako lepo uči. Rojena stm v Ledinah nad Idrijo: Pozdravljam vse izsleniške slovenske otroke po svetu. Marija Gantar. Chicago. Združene države Ameriške. — Dragi otroci v stari domovini in širom sveta! Hočem vam opisati napredek naše slovenske župnije in slovenske šole. V sv. Štefana šoli imamo 360 otrok od 1. do 8 razreda. Pa še nekaj imamo, pa vem, da ne uganete? Imamo Kindergarten. O, sem se zmotila. Mislila sem napisati otroški vrtec, največje veselje naših m.il h bratcev in sestric in tudi naših mamic. V vrtcu je do 30 otrok. Vi bi bili presenečeni če bi videli, kako znajo slovenske igre predstavljati. V prvi vrsti gre čast našim dobrini š dskim sestram, ki se tako trudijo z njimi. Pred vsem smo ponosni na našo slovensko šolsko mladinsko godbo. 0