Cena so omtL URJEDNUTVO iN UFRAVA4 LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO mm. ogiemm mm Kraljevim DNIOVE PfJBBLlCTTA ITALIANA & A-, OOttCESSIONARIA ESCLUSTVA per to pubbUcita apei, ki je bilo srectiSCe potresnega sunka, je precej večje, kakor se je prvotno domnevalo. Število mrtvili m ranjenih ni bilo še obljavljeno. Čilska vlada je poslala številna letala s sanitenim gradivom v prizadete pc krajine. Brzojavne in telefonske zveze za zasebnike so bile prekinjene, da bi bile na razpolago samo za službene pore be in da bi se tako olajšalo dek> pomoči Buenos Alres. 7. aprila, 3. Po vesteh iz čila je bilo med čilskim prebivalstvom ugotovljeno zaradi potresa več desetin mrtvih in več stotin ranjenih. UDARCI SOVRAŽNEMU LADJEVJU Nemške podmornice so spet potopile 14 polno natovorjenih lađi] s I02.000 brt in en rusilec, $ nadaljnjih pa torpedirale Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Naše podmornice so potopile v hudih borbah proti sovražnemu dovozu na Atlantiku m Sredozemskem morju zopet 14 polno natovorjenih ladij s skupno 102.000 hr. reg. tonami in en rusilec Pet nadaljnjih ladij je bilo torpediranih, vendar njihove potopitve zaradi takojšnje hude obrambe ni bilo mogoče opazovati. V Biskajskem zalivu je ena izmed naših podmornic sestrelila težak sovražni bombnik, ki jo je skušal napasti. s Hitler je sprejel danes v glavnem stanu vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Ddnitza in mu izročil v priznanje njegovih izrednih zaslug za vodstvo podmorniške vojne kot 228. vojaku nemške oborožitvene sile hrastov list k viteškemu križcu reda železnega križa. Berlin, 7. aprila s. Večerni listi komentirajo nove uspehe nemških podmornic v Atlantiku in Sredozemlju, ki jih je popoldne javilo posebno poročilo nemških oboroženih sil. Listi pri tem soglasno poudarjajo, da so uspehj podmorniškega orožja, ki je sedaj v rokah velikega admirala Donitza, vedno večji. Pripomnja-jo pa, da smemo pričakovati od DOnitzo-ve ofenzive še vse večje uspehe v najbližji bodočnosti. Vsi listi brez izjeme opozarjajo v tej zvezi na velike sposobnosti vrhovnega poveljnika nemške mornarice, ki je z odlikovanjem s hrastovim listom na viteškem križcu reda železnega križa dobil najvišje odlikovanje Nemško orožje ie doslej potopilo za 25*8 mili iona ton sovražnih ladij Berlin, 7. aprila, a. Kakor se je izvedelo nocoj v vojaških krogih, je med ladjami, ki so bile potopljene v Atlantiku, kakor je o tem javilo posebno nemško vojno poročilo, tudi trgovski parnik >MeJbourne Stare, ki je vpisan v lendccski register in pripada družbi <*Blue Star Line«. Parnrk je izpodrival 12.860 ton in je vršii promet s konzerviranimi živil: v Srednjem Atlantiku. Bil je moderen trgovski parnik, opremljen posebej za prevoz živil in je razvijal h-trost 16 morskih milj, njegov tovor pa je znašal najmanj 20.700 ton mesa in masla, ki so teko izginile v morje. Ta potopitev ne predstavlja samo pomembne izgube za dragoceno blago, ki ni prispelo na svoj cilj. temveč predvsem glede na ladjo samo, ki. je bila ena Izmed tistih edinic, od katerih je v bistvu odvisna oskrba angleškega otoka z živili Med napadenimi ladjami je bilo tudi 5 modernih velikih petrolejskih ladij, ki so izpodrivale skupno 41.000 ton in od katerih so bile tri pctopljene. S tem je petrelejsko brodovje. s katerim so razpolagale Anglija in Zedinjene države na začetku te vojne utrpelo skupno izgubo 770 edinic. v skupni tonaži 5,600.000 ton. V Sredozemlju so nemške podmornice potopile poleg drugih sovražnih edinic tudi prevozno ladjo s strelivom, ki je bila močno zavarovana z rušilci in letalskimi skupinami. Podmornice so jo dolgo zasledovale in svoje zasledovanje zaključile z uspehom. Sovražna ladja je bila namenjena proti zapadu in ie po prvem torpediranju še nadaljevala svojo plovbo, tako da se je prvi hip zdelo, da ni smrtno zadeta. Petem ko je prevozila kak dober kilometer, pa je nastala na njej strahovita eksplozija, kar vzbuja domnevo, da je prišlo do eksplozije ogromne količine streliva. Potrditev te domneve je poveljništvo nemške podmornice imelo, ko je podmornica splula na površino in ni razen rušilcev v spremstvu opazila nič drugega, kakor ogromen črni dim. iz katerega so sikali v zrak ognjeni jeziki in je bilo tu in tam slišati strahotne eksplozije. V tukajšnjih vojaških krogih pripominjajo, da se je celokupna potopljena tonaža sovražnega brodovja zaradi delovanja nemškega letalstva in brodovja od začetka vojne do danes dv gnila na 25.831.000 ton. Od tega so podmornice potopile 17,135.000 ton, rjovršinske ladje 3,394.275 ton in letala 5.303.600 ton. Turški list o pomenu podmorničke vojne Ankara, 6. aprila, s. Turški novinar Nadi piće v listu >Džumhuriet« o pomenu podmorniške vojne in opozarja na zaskrbljenost, ki jo kažejo v tem pogledu : zlruženi narodi«, pisec navaja statistike o potopitvah in novih gradnjah in piše, da je treba ne glede na verodostojnost podatkov o novih gradnjah upoštevati, da se z vsako ladjo, ki se potopi, potopi tudi velika količina vojnega gradiva in strokovnega osebja, kar je mogoče nadomestiti le z velikimi Žrtvami. Tudi Sirija čuti posledice podmorničke vojne Ankara, 7. aprila, s. Indijski odpcsla. nec za trgovske zadeve na Srednjem vzhodu, je začel pogajanja i sirsko vlado za dobave potrebnega blaga Siriji, da bi bila kos ekonomski krizi, ki se je pojavila v državi. Ta pogajanja pa so mcrtJa bit! sedaj prekinjena, ker kriza prevoznega brodovja ne dopušča nikake izmenjave med Indijo in Sirijo. Britanske oblasti, ki bi morale poskrbeti za prevoz blaga, so spo_ ročle, da so vse razpoložljive iad.ie na razpolago izključno za potrebe vojaškega značaja. Uspešne napadalne akcije ob srednjem Doncn Živahni krajevni boji na nekaterih drugih odsekih — Izjalovljeni sovjetski napadalni poskusi I* Hitlerjevega glavnega stana, 7. apr. Vrhovno . j ljništvo nemške vojske je ob. javilo danes naslendnje poročilo: S vzhodne fronte poročajo samo te nekaterih odsekov o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Posamezni z močnim topniškim ognjem podprti iovjets»ki napadi so se izjalovili. Lastna napadalna akcija ob srednjem Doncn je dosegla zastav, ljene cilje proti žilavemu odpora sovražnika. Pri uspešni akciji v severnem odseku fronte je napadalni oddelek divizije španskih prostovoljcev razdejal 14 bunkerjev in privede« ujetnike. Na južni tu niš ki fronti je sovražnik po močnj topniški pripravi zopet predel v napad. Boji so v polnem teku. En angleški bombnik je bil sestreljen pri poskusu, da bi obstreljeval neki kraj v se. verozapadni Nemčiji. Izgube prebivalstva v Antverpnn med terorističnim napadom angleško-ameriških letalskih oddelkov 5. aprila so *e poviša1 nad 20O0 mrtvih. Zmagovita bitka pri Orla « Bernn, 6. apr. a. O ofenzivni akciji, ki so jo zaključale nemške čete vzhodno od Orla. se v vojaških krogih doznava jo na- slednje podrobnosti: V neči 3. aprila so nemške čete ▼ tem odseku bojišča nepričakovano jn brez prejšnje topniške priprave napadle kraj, kjer so bile sovražne sile zelo močne. Po srditih bojih na nož, ki so se vodih" po cestah, m v hišah majhnega mesta, so bile sovjetske čete deloma uničene, deloma pa prisiljene umakniti se preko nekega hudournika, ki je zelo narasel zaradi odjuge. Proti zon 30 nemške Čete že zasedle kraj. Vredno je opozoriti pri tem na znatno razliko v izgubah obeh vojujočih se strank, kar nam dc kazuje taktično in oborožitveno premoč nemških čet. Sovjetske čete so namreč izgubile 240 mož m pustile v nemških rokah 51 ujetnikov, med njimi 7 oficirjev, nadalje 12 strojnic, 6 lahkih mož-narier in mnego pušk, Nemci pa so izgubili'samo 4 vojake, dočim je bilo 26 ranje- Berim, 6. apr. s. Oddelki neke nemške divizije so v mesecu marcu južno vzhodni od Orla sestrelili 7 sovražnih letal, ki so bila v sestavu sovjetske letalske skupine in ki so se spustila na 50 metrov, da bi napadla nemške postojanke. Ako upoštevamo še ta uspeh, o katerem se je sedaj zvedelo, se je število samo od vojske v mesecu marcu uničenih boljše viških letal Sovjetski porazi na kubanskem področju Berlin, 7. aprila s. Na vzhodnem odseku kubanskega bojišča so nemške čete po srditih bojih zavrnile napad sovjetskih oddelkov, ki so ob živahnem sodelovanju topništva vrgli v boj dober polk. Neki ru-munski bataljon je s takojšnjim protinapadom naglo zaustavil vdor. ki se je precejšnjim skupinam sovražnih sil že posrečil v nemške bojne črte. Drugi ofenzivni izpadi, ki so jih izvršili boljševiki, pa so se zlomili že ob prvi odporni črti, med tem ko je nemško topništvo razpršilo obrambne priprave sovražnika. Na severnem delu istega bojišča so Sovjet: izvršili manjše krajevne ofenzivne akcije z dvema skupinama, ki sta šteli kakih 1000 mož. Tudi ti poskusi so propadli zaradi zapornega ognja nemškega topništva. Uspehi finskih patrulj Helsinki, 7. aprila s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva se glasi: v zadnjih 24 urah je neka finska napadalna patrulja^ na srednjem odseku bojišča na Karelski ožini vdrla v sovjetske postojanke in tarnkaj uničila več sovražnih vojakov in štiri zaklonišča za čete. Na severnem odseku bojišča v Vzhodni Kare- bjl so finske patrulje vdrle globoko v sovjetsko zaledje, kier so zažgale taborišča sovražnih čet. Na ostalem bojišču nič novega. Žrtve anglosaškega napada Kallaveva zahvala Duceju Kim, 6. aprila, s. E>uce je prejel iz Tar-visija naslednje brzojavko: V* trenutku, ko utpu^am Italijanska tla. Vam želim, Ekscdonca, hvaležno ponoviti svojo prisrCno zahvalo za iad \*e prijazen sprejem, ki ste ni i ga pr* pravili. Po na. sem sestanku in naših razgovorih se vračam v domovino z /nova potrjenim prepričanjem, rta hosta italijanski jn iradžar. ski narod i/sla iz te horbe i»r<>ti silam, KI grozijo uničiti naso skupno eivjlizaeijo In krščanstvo, še ImiIj utrjeno. Upi m, da ho bodočnost našla na&a dva laroda z ramo ob rami v tesnem prijateljstvi tudi pri težki nalogi obnove. Ko Va* prvsim, Ek-seelenca, da izročite Xj. Vel. .v ral ju in Cesarju Viktorju Emamielu kII. izraze moje globoke urtannsti, vam zratain čustva svojega visokega in iskrenega spoštovanja, — Kallav. Berlin, 7. apr &. Število doslej ugotovljenih žrtev zaradi angfeskoameriškega terorističnega napada na Antverpen je naraslo na 2008. V zvezi s tem pripommjajo tu, da je ▼ vsej vojni na belgijskih tleh leta. 1940 po uradnih podatkih padlo samo 7000 belgijskih vojakov. Podtajnik Stranke v Reggiu Calabria Keggio Calabrija, 7. aprila, a. Po ukazu ministra VLdussonija,, je podtajnik stranke Cerlo Scorza v spremstvu zveznega tajnika v Reggiu Calabria obiskal kraje, ki .so bili prizadeti po sovražnih let lskih napadih. Tam se je zalržal v razgovoru s poškodovanci, zajiimajoč se za njih razmera in deleč jim v imenu Duceja podporo Strnn-ke. Ko se je poklonil v svetišču padlim za Revolucijo, je imel v Liktorskem domu porodilo vsem pokrajinskim hierarhijam in voditeljem bojevniških, sindikalnih in od njih odvisnih organizacij. V imenu tajnika Stranke je n^ici* nalni svetnik Scorza podal semraice o bodočem delu. Poročilo, kateremu je prisostvoval tudi prefekt, je pote* kio v ozračju rtavJušenja in popolne zavesti dolžnosti, ki v tem trenutku pritioejo vsem Italijanom, prebivalstvu južne Italije pa se posebej. Zagrebški župan na obisku v Rimu Rim, 7. aprila s. Včeraj ob 19. uri ^ prispel v Rim Ivan Werner, zagrebški župan, ki bo dobrodošel gost Rima nekaj dni. Na postaji ga je sp rejel rinr?iki guverner z podguvernerjem in drugi md oblastmi. Danes zjutraj se je gost v spremstvu guvernerja podal v Kraljevo palačo, da se vp;še v dvorno knjigo, nakar je ob*" iskal Pantheon, grob Neznanega junaka, svetišče v Liktorskem domu in oltar padlim fašistom, kjer je povsod položil venec. Nato je bil sprejet v guvernersld palači. «^ Bratstvo italijanskega in Španskega naroda Madrid, 6. apr. s. Vsi španski listi objavljajo v celoti uvod. ki ga je napisal Duce h knjigi p. Pietra da Varzija o padlih italijanskih leg'jonarjih v Španiji. Listi uporabljajo to priliko, da znova opozarjajo na globoko in ne-* spremenljivo bratstvo in idejno skupnost obeh narodov, Švedski tenorist povabljen v Italijo Stockhoim, 7. aprila, s. Švedski listi s največjim zadovoljstvom pozdravljajo povabilo, ki ga je prejel švedski tenorist Jir»-si B;'6rling, da bi pel v >Truhadurju« pod dirigentom Vittcriom Duyom v Florenoi n» prireditvah tako zvanega 3-fK' -"'nekega maja«. Bjorling je nedvomno ed najbolj* ših švedskih tenoristov, ki je pel že v no-štetih znanih gledališčih v Evropi in Ameriki. Listi pa opezarjajo, da je BjSrling to p> prvič počaščen g povabilom, da poje na priredtvi. ki se smatra za največji glasbe*-ni dogodek v Italiji. Bjorling bo svojo vlogo odpel v italijanskem jeziku. Uspelo italijansko predavanje na slavaSki univerzi Bratislava, 7. aprila, s. Na povabilo slovaškega vseuči'išča je imel senator Ama-deo Gianinni v veliki dvorani vseučilišča uspelo predavanje o temi >Nove osnov« odnosov med narodi«. Predavanja so m udeležili člani slovaške vlade, inozemski opoinomočem" ministri in druge oeebnost! iz kulturnega, političnerra in vojaškega sveta, poleg številnega občinstva, ki so ga* v glavnem tvorili dijaki pravne fakultete in Italijani. Toj o v avdienci Tokio 6. apr. s. Cesar je sprejel v avdienci predsednika vlade generala Toja. ki mu ie po* ročal o svojem obisku v Mandiukuu. Odpor perujskega prebivalstva proti boljševikom Ankara, 7. aprila, s. Iranska vlada jo zaprosila britanske oblasti, naj hi britan* ska vojska zasedla nekatera področja kjer so sedaj sovjetske čete, da bi se preprečili inedenti med prebivalstvom in Sovjeti, Rur* ske oblasti, ki se sicer nočejo ooYe6 pose* sj iranskega ozemlja, so izrekle svojo prš* pravljenost, da ustrezajo tej želj«. Vse sovjetske čete bodo odposlane s področja. Id bodo sedaj pod nadaorsvom britanskih Oboroženih sfl. Stran 2 »SLOVENSKT V AR OD«, «• P*** immor. Stev. 79 Priznanje Visokega komisarja in Poveljnika Armadnega zbora Kr. karabin jer jem Dne 4. t. m. ob 9.30 je Eksc. Visok; komisar za Ljubljansko pokrajino posetil poveljstvo skupine Kr. karabinjerjev. kjer je proučil nekoliko važnega materiala, odvzetega partizanom ki so jih ujeli karabin jerji te skupine. Pri tej priliki je Eksc. Grazioli izjavil svoje globoko zadovoljstvo nad najnovejšimi znamenitimi operac jami, ki so jih proti uporrrkom izvedli Kr. karabinjerji. Naslednji dan dne 5. t. m. ob 12. uri je Eksc. Poveljnik XI. Armadr.ega Zbora po- setil isto poveljstvo Kr. karabinjerjev v Ljubljani, pri čemer se je tudi zanimal za važni material, najden pri nedavno ujetih partizanih. Nato je poveljnik XI. Armadnega Zbora slovesno ob prisotnosti oboroženega oddelka izročil nekoliko odlikovanj za vojaške vrline, dovoljenih karabinjer-jem. ki so se izkazal: v zadnjih operacijah. Eksc. Gambara je izjavil svoje živo zadovoljstvo za učinkoviti doprinos, ki ga je dokazala skupina Kr. karabinjerjev v borbi proti partizanskemu gibanju. Visaki kcmissr obiskal ustanove želszničarskega Dopolavora Visoki kornisar je posetil železničarski Dopolavoro, to lepo in delavno institucijo, ki vrsi svoje koristno vzgojno delo v palači železniškega ravnateljstva. Visokega komisarja so sprejeli inž. Gia-naroli v zastopstvu načelnika železn ške delegacije, inž. Fine v zastopstvu ravnatelja slovenskih železnic, comm. Sorsaia, načelnik personalnega oddelka železniške delegacije, pokrajinski nadzonvk Dopolavora dr. Lucchesi, dr. Sardo od združenja železničarjev, inž. Guerra. ravnatelj želez-ničarskega Dopolavora ter športni referent g. Puienjak. Dokler so se vršile izločilne tekme namiznega tenisa v veliki dvorani, določeni za športne prireditve, se je Eksc. Grazoli mudil med igralci ter je razdelil nagrade zmagovalcem. Pri tem se je zanimal za napredek raznih drug:h športnih panog, ki jih goji športni odsek »Hermes«. Na svojem nadaljnjem obhodu je Visoki komisar posetil kulturni odsek železniškega Dopolavora. Tu je prisostvoval delu potovalne knjižrvce. te najnovejše ustanove, ki pa je zelo dobro obt. 20. se mora iz\ejti posek zemljiškega rv.su do stika s pasem po navedeni naredbi, taku da poteka čez r.melje občin: Šmihel-Stopič c—Kadatov iči—Me tlika—G ra-dac—Adlešiči—Vinica—Stari trg ob Kolpi— M želj—Fara v smislu p!an:metričnega načrta ki ga določi in poečit: vojaško oblastvo na način ;z prej navedene naredbe. Člen 3. S posekom iz prednjega člena 2. pridobljeni les morajo lastniki, kolikor je za to prikladen, obdelati v partijah pc merah, ki jih določi vojaško oblastvo. katerem j morajo ti partije tudi ponuditi v nakup. Člen -4. Nespremenjene veljajo za obvezni r- sek pasov po tej naredbi določbe, ^a krši= telje teh pa kazni iz naredb z dne $ maja 1942-XX št. 87, in z dne 12 fcbiuarja 1943-XXI. št. 20. ("len 5. Ta naredba strpi v veljavo na dan obja\c v Službenem 1 stu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 2. aprila 1943 XXI. Visoki komisar /a Ljubljanske pokrajino: Emilio Grazioli Katarine, roj. dne 3. jun'ja 1905 v Ljubljani, biv. v Ljubljani, cesta V. Emanue-la III. št. 17, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št 201 vsi morebitni imetn'ki premičnin po katerem koli naslovu in dolžnik4 Koiaka Draga, nai prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine zanlonje^e upornikom v Ljubljanska pokrajini. Napoleonov trg 7 IT. ?tvari. ki jih imajo ha dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dol-kovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba ie takoi izvr?na in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 5. aprila 194^-XXI. Visoki komi=sr za L»tubl1a7*"3co pokrajino. Emilio Grazioli. Zaplemba imovine uporniRa Dragutina Turka Visoki komisar za Ljubljansko p* krajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra. 1942-XXI št. 201 in z dne 7. janu^EJa 194 3-XXI žit. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega koraisariata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI. upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po č-lenu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Turka Dragutina nezn. očeta m Antonije Turk iz Podpcči za upornika po členu 2. nav. nosredbe in da je torej njegova imovina zaplenjena, odloča : Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnine upornika Turka Dragutina nezn. očeta in Antonije Turk, roj. 26. julija 1913 v Preserju, biv. v Podpeči št. 1, delavca, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjen« urx>rnikom v Ljubijan ski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odre J b po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem kol: naslovu in dolžniki Turka Dragutin^ naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te od- ločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo bi dolgove, katere mu dolgujejo, a prepove i jo vrniti njemu ali drgemu stvori ali doigovani znesek tudi le deloma, plaosftl. Ta odločba je takoj izvršna m se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 5. eprila 1943-XXX Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Zaplemba imovine upornika Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na sveji naredbi z dne 6. novembra 1942-xXI št. 201 in z dne 7. ;anuarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega ko-misar-ata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201. Šteti Petelina Stanka-Ivsoia pok. Andreja iz Kamnika pri Preser-ju za upornika po členu 2. nav. naredbe In da je torej njegova imovina zaplenl;iva, odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Petelina Stanka-Ivana pok. Andreja in Franc ške Peršin, roj. 20. januarja 1924 v Kamniku pri Prese- a biv. tamkaj na št. 50. dijaka, v prid z: da za upravljanje, likvidacijo in doilel evanjc imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini P: živa jo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1912-XXI št. 201 vsi moreb tni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in '"oižn kj Petelina Stankc-Ivana, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, 1 kvidacijo in dodeljevanje imevine, zaplenene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleon trg 7-II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrajt1 njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le delema plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se cbjavl v Službenem listu za Ljubl.ansko pokrajino. Djub^ana dne 5. aprila 1943-XXT. Visoki kom sar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Zaplemba rmivine upornika Alej za Encerja Visoki komisar za Ljubljansko ponrajno srlede na sv ji naredbi z dne 6. novembra 1942-xXI št. 201 in z dne 7. anuarja 1943-XXI št 2 o zaplembi imovine uprrnikov. glede na predlog okrajnega civilnega komisar ata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI upoštevajoč, da ie po preiskavi, opravljeni rx> členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1943-XXI št. 201, šteti Encerja Alojza živ. Franca iz Kamn;ka za upornika po Členu 2. nav. naredbe in da je terej njegova imovina zapleni ji va, odloča: Zap'enja se vsa premična in nepremčra ime vina. brez izjeme, lastn"na up rniki Encerja A'.o;z3 živ. Franca in pok. Ivane Mohor, roj. 18. juli a 1905 v Kamniku, b v. tamkaj na št. 59, de'avea, v prid zavoda za upravljanje, lik v i 'acijo in dodeljevanj? imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pekraj ne. Pozivajo se po čl. 7. in v \t, ,gib kazenskih cdredb po členu S. nare J be z dno 6. novembra 1943-XXI št. 201 vsi morebitni imetnik premičnin po katerem koli naslovu m dolžniki Encerja Alojza, nai prijavijo v 30 dneh od dne ob.ave te odi obe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje movine zaplenjene up'rniknm v T.juoljan-ski pokrajini, Napo'conov trg 7-IT, stvari, ki jih imajo in oolg-ove, katere mu dolguje.' j. s prepevedjo vrnit: njemu ali drugemu stvar* ali dolgovani znca^K tudi le deloma plač.i ti. Ta odločba je t^koj izvršna ;n se rb;"a'i v Službenem listu za Ljublansko pokrajino. Ljubljana dne 5. aprila 1913-XXT. Visoki kom s 3 r z a Liu bi ar> oko pc kraj in?: Emilio Grazioli. Kazen za?adi prestopka prečtaisav o živilih Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-misarijatu sporoča da ie civilni kornsar logaškega okoliša v mesecu marcu t 1 kaznoval Trošta Antona. Rakek 175 na globo 500 lir ter na 16 lir pristoib:ne zaradi sk"-vne£?a zakola enepa prašiča. Iz Hrvatske — Prve hrvatske p- štne znamke s Po *riavnikovin> likom. »NaroJne Novine* 30 objavile te dni naredbo prometnega m ni-stra, s katero je dovoljeno upravnemu po-poveljstvu ustaške nnadine izdati prUožno-atne znamke z napiočilom na osnovne vrednost v korist ustaške mlad ne za let "i 1943. To booo prve hrvatske poštne znamke s jr%glavnik*?vina likom. Natiskanih bo 15.000 malJi pol po 16 znamk v vrednost: 5 plus 3 kune, 15 000 enakih znamk v vrednosti 7 plus 5. 12 000 pol znamk ena in :ru-g-e vrednost, skupno 360.000 znamk v vrednosti 5 plus 3 v rdeči barvi in 7 plus 5 kun v zeleni barvi. 140.000 blokov (70.000 nazobčan h in prav toliko nenszcbčan:!:) v vredn 8^ 12 plus 8 kun v mo.ir barvi. — Nova nemška ljudska Aola. Nemš a pomožna ljudska šola v Cajkoveih je bila pi-euiejcna v re^no nemško l]u isko šolb. — Delavska kuhinja v Zemunu. V Zemunu je b:la ustanovljena delavska kuhinja. V nj: bodo dobivali delavci zaenkrat samo večerjo po 25 kun in s.cer ob delavnikih, ob nedeijah in praznikih pa tudi obed. Ob delavnikih se bo dobil v kun nji obed potem, ko bo zadostno pre-. Ižili so poleg drugega, da je osebno odgovoren za p. žig vasi Primskovo in Lavričeve tovarne v St čni. ker se Pestotnik nI hetel vdati, temveč je skušal zbežati skupno z nekim svojim tovarišem. Je bil ustreljen. Pri njem so n^šli celo vrsto dokumentov in potre?-! o raznih nagradah, ki jih je dajal »terenskim zaupnikom«. Velik odpor proti komunistom je vzbudila po vsej Ljubljanski pokrajini vest. da so v začetku marca v Polj znah pri škoejanu ob Mokronogu umerili hromo dekle Tončko Udovičevo. Nesrečna žrtev komunistične nasilnosti je bila že sem let priklenjeni na b" lniško posteljo. Tako prav gotovo ni mogla nikomur škodovati. Kot vzrok umora so komiuvst navajali pobeg njenega brata iz n ihc-vih vrst. Umor je pretresel vse, ki so dekle poznali, mnoge pa pripravil do tega, da cz p:-i?egli morilcem maščevanje. Iz Scdražice je prišlo por^č lo, da so komunisti doživeli velik neuspeh na utrjeni postojanki na Gori n.id Sodražico Partizani so se utrdili v cerkvi, Dobrep ljčani in Karlovčani so jih napadi z dveh strani. Uspelo jim je pregnati jih in zaplenit} več erežja in streliva. Part zani so p:begnili na Travno goro, kjer so ;'ih potem razprši!: Odbiti so bili tudi napadi partizan:v na vaške straže na Hor;ulu nad Vrhn ko v Li-gojnem in na Korenem nad Horjulcm. Proti komunistična roka Je zadela tudi vneto komunistko, Ženo partizanskega poveljnika učitelja Ambr žiča iz Topi ških Poljan. Ujeli so jo s tremi part zani v Dolenji Str-ži in našl; pri njej 22.000 lir. V gozdu blizu vasi Pece pri št. Jurju je pr'tikomunistična lsgija iz Velikega Mla- — Smrt univ. prof. dr. Franje Fanceva. Star 61 let ie 1. aprila v Zagrebu umri univ. prof, dr. Franjo Fancev, ki je vživai v znanstvenih krogih ugled kot velik uce. niak. Po rodu iz Pcdravine, je študiral v Zagrebu in na Dunaju, kjer je peložil doktorat na filozofski fakulteti. Ko :e je vrnil v domovino, je proučeval ot^ro hrvatsko književnost in odkril mnofra dela. s katerimi se je razbistrila marsikatero vprašanje razvoja hrvatske knjig? v piejšnjih stoletjih. Dr. Fancev je bil upravnik univerzitetne knjižnice, obenem pa tudi TCvr.n em posadk z Vrhnike, Rovt. Loga ^n D brove obkolile partizane na Toškem čelu: SI jih je padlo, 32 pa s; jih ujeli. Ubita sta bila tudi bataljonski j olitični kom:sar in batal.cnski poveljnik. Od straže sta bilv*. mrtva le dva, nekaj pa je bilo ranjenih. Imeli pa so še drugi izgube, k; so jih kasneje ugotovili. Tako so fantje v Vrhov-cih našli štiri mrtve komunste, ki so jih njih vi tovar šl hoteli pokop-1 i. ŠJtii;'e so ebležali tudi v Kozar j ;h. med njimj Marijan Novak z Viča pri Ljubljani. — Ponesrečenci. JTletna T'.< mri C' \nz iz ulice L- ngera 20 st je pri padcu na, tla pobila koleno in poškodovala levo nogo. Desno Stegnsnloo ima poškodovano 451etnn gospolinja Josipina Michelutti iz ulice Gajnbini 29, ki je padta pred hi.V*. Ponesrečil se je pri delu v triestinskem pristanišču Duca d' Aosta 421etni l\rnn Emili iz ulice Seg^ntini 6. Ima poškodbe na čelu in levi nogi. Pri padcu čez stopnice si je zlomil desno nogo li'.letni Fedinand MoiraJ-IsL Desno nogo si je ranila 431etna Štefanija Maiconi iz ulice Crosada 14. Fil«>nija je povozila v drevoredu Sonruno 161<-tnega kovača Rudolfa D rosi na iz ulice Molin a Vento 83. Ima k sreči le lažje pošknadlo v Triestu. Po odhodu Ruggvrijt ve skupine nastopa T Vcrdijevepi glniSJlUSfll skupina Julija E>o-nadia, ki bo uprizorila mel drrigrLm Forza-novo komedijo iGrof Brechaixlald<. Sha-\vovega .Hudičevega ueenta^, Josipa Be> vilacque novo komedijo /Peta kotanji*, Capusovo komedijo Pustolovec rt Gk>Binl-nijevo >Soboto zveeei-^ in Tierijevo >Peta peegioda-. 43 e Icitt t C€» K O L K D A R DiineJ-: (četrtek, 8. aprila: Albert. DANAŠNJE PRIREDITVE K»n° .Matica: Kjer prepirata SS dvs>. . . Ura kemije. Kino Slogu: Patrizia. Kino Union: žrtev velike ljubezni. D E z L K N E LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Elci.veisova cesta 43; Tmkoezv ded., Mestiu trg 4; U star, &e-lenburgova ulica 7. P»rt>b U KAVVCCO teorr* COsi l«i Tmentt (oni un» plumt tulil c«rl«. Ntllt c*rlef«ft« • nml ntgoii sp«Ci«ti'it«li Vi moi'ft'jnna btn voltniieri | v«rj modeli' KAVVCCO Zalo KAWECO pero lece s takšno lahkoto po popirju. V trgovinah s pisalnimi potrebiti nami Vam bodo radi pokazali roiličn* m o dele KAVVECO peres Stev. 79 •S L O VF V S K T V A R O D«. «rt^». S *«rfla 194S-XXI Spričevalo naše umetnosti »Umetniški zbornik št. I44 — Knjiga trajne vrednosti Ljubljana. S. aprila Knjigo, ki jc izšla pod imenom »Umetniški »borni št 1« (menda bi lahko rekli tudi: L metnostni zbornik, ker so zbrane umern ne in ne umetniki), je treba uvrstili med naj* lepše in najtehtnejše slovenske knjice trajne vrednosti, nc le, ker je bibliofilske izdaja temveč predvsem po svoj: vsebini. To 'e prav za prav cvetober, antologija, sodobr.c slovenske umetnosti, slikarstva in kiparstva, ne vsebuje pa le reprodukcij umetnostnih de! temveč tudi mn go besedila, ki jc z njirn boaosi opredeljena ter označena naša umetno«: ali go\ore umetnik: sami o umetnosti m sebi Razen tega so objavljene se nekatere pesnr ki se primerno prilegajo v okvir knjige. O tej knjigi lahko trdimo — ne da bi iskali posebnih besed pohvale — da je spr čevalo naše umetnosti; z nio je izpričano, da imamo Številne umetnice, ki to ime zjslužjjo, ter da ie slovenska umetnost dosegla višino kulturnih narodov. Zbornik je uredil Miha Maleš. k' o njem pra\: dr. Fr. Šijanec (na strani 154) v razpravi »Si( vensko slikarstvo in kiparstvo od impre-sionizma do nejnoveše dobe«: »Maiesevo orga-n:/at: j-^ko in pub!:cistično delo je elobcko poseglo v umetnostno kulturne razmere zadnjih desetih let. Naj tu omenim le vrsto krasnih izdaj Bibliofilske založbe, ki je Maleševo področje, obsežne zbirke lesorezov, cikle grafičnih del n ilustracije (»Rdeče lučke«. »Sencem. »Sonetni venec«, »Machov Maj«. »Slavm Sloven* ci«, "5!r.venski lesorez« itd.). Maleševa zasluga je, da nam jc ustanovil jn ohranil edino fllo-vensko umetniško revijo »Umetnost« ki je leta 1942/43 pr:čcla s svojim VII letnikom . - « Zbornik jc založile »Bibliofilska založba (Umetnost) v Ljubljani.« Na zunaj krasi knjigo re produkcija (barvna) R.Jakopičeve dike iz leta 1913 »Sadovnjak za Rožnikomc, na ovitku je pa posnetek kipa, delo Fr. Goršeta. Tako opozarja knjiga nase že po svoji zunanji krasni opremi. Narodna tiskarna jc imela zelo težav* no in kočljivo nalogo, kajti prav po takšnih delih ocenjujemo predvsem kakovost tlskarm-škegiit dela ter sposobnost grafičnih delavcev. Tiskarna si je s tem delom pridobila pač najlepše spričevalo. V vsebino številnih krasnih prilog nas ne uvaja kazalo, temveč imenik umetnikov, ki so njihova dela reproducirana v zborniku Našteli smo 109 imen slikarjev in kiparjev, po večini le živečih. Mnogi so zastopni z več reproduk-ciam:. K temu je priključenih še precej imen piscev, pesnikov, esejistov itd. Najprej se vrMc na rx>sebnem, gladkem papirji] umetniške priloge; vsaka zase ima posebno ceno. Priloge so na straneh I do XXVIII. razumljivo je pa. da na posameznih prilogah ni paginacije, ker bi jih številke kosile. Meci temi prilogami je tudi precej barvastih, in s:cer naslednjih umetnikov: R. Jakopič, M. Jama, B. Jakac. M Maleš, S. Kregar in Z. Mušič Precej več je grafičnih prilo-g umetnikov: R. Jakopič. Iv. Vavpotič. Fr. TrahVk. Fr Krali. T. Kralj. R. Jakac. Veno Pilon. M. Maleš. N. Pimat, M. Scdej in Fr. Mihclič. Razen tega so naslednji umetniki zastopani še z izvirnimi grafikami: Sašia Santet, B. Jakac. T. Kralj. E Justin. M. Maleš. Mira Pregljeva, M. Scdej in Fr. Golob. To krasno zbirko izpopolnjujeta še izvir* na barvna lesoreza, delo Mihe MaJcša in Maksima Sedeja. Zbornik je tako obsežen, da je v kratkem časopisnem sestavku mogoče našteti predvsem le imena umetnikov, nikakor pa ni mogoče naštevati še imen njihovih del. iDrugi del zbornika, prav za prav glavni deL čeprav ga priloge same na sebi pre- kašajo po svoji lepoti in grafičnem značaju, besed la z izredno številnimi ilustracijami, ki so se prav tako posrečile kakor priloge — obsega 304 strani. Iz tega lahko sprevidite. kako je zbornik obsežen. Urednik je skrbno zbiral gradivo ter ea uvrščal v knjigo s srečno roka Cesar n: bilo mogoče uvrstiti med priloge, reprodukcij številnih umetnostnih del. so bile uvrščene v tem d rugem delu. ki nosi naslov »O umetnost1 in umetnikih«. Na čelu je pesem P. Golie »Ivanu Vavpotiču« in reprodukcija Vavpotičeve risbe iz L 1899 »Pogled v bodočnost«. Sploh je lepo počaščen spomin umetnika, ki nas je zapustil mnogo prezgodaj. Objavljen ie poslovilni govor od Vavpotlča ob grobu (Saša Santel) in uvrščeni primeri, kako posrečeno je zna] Vavpotič ilustrirati kni;ge. od Abecednika do Desetega brata. U red n k Miha Maleš je objavil tudi »Pismo Vavpotiču«. Sledi VavnotiSev govor na umetnostni razstavi mladih. Tu ie tudi objavljena reprodukcija Vavootčeve slike Cankarja izza dunajske dobe Potem čitamo sestavek R •Tnkopica »Prikazni ;z mračnih dnir fod-!< mek V ki nam nudi zanimiv nogled v metn kovo duševnost. Dr. Fr. Siinnčeva razprava o slovenskem slikarstvu in ki-narstvu od imnre?ionizma do novejše dnb-> je najboljša razlag v zborniku zbranih umetnin in rx> nii bolie spoznamo umetnike ter ?e j:h naučimo oeni4t. To ie eden naibo'Mš'h krajših zsodnv;r"kih orisov našega slikarstva In k;T>?rrtva v zadnjem polstoletju. zato se bomo na nio še novr-nili Med tem besedilom so snret^o uvrščene številne reprodukciie slik. risb in k1'-pov. pa oe<=m: — tudi Prešernove — in primeri kniižnih ilu^tracii. Dalje so ob-iavlieni Fr. Tratnikovi afor:zmi o umetnosti, Grarinlkovn nesem »Večni studenci« z ilustracijo B. .Takca, B. Borka raznrava o verno zanimivem vornšaniu ter snom »Občinstvo in umetnik«. Duhovit I. Vav- potičev sestavek »Slikar bi rad nostal« in njegova zanimiva razorava »O rožah in izžarevanju* ter besede z um^*niko\"'h zadnjih vodstev do razstavi. Slede šepnem GoTnria ^ Umetnik«. Fr. C;b^io razprava »Umetno^ in vzgoja«, Avg. Cerni-goja »Nova realizem«, S. Santla »O Društvu slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani«. M:rka Šubica »Nekai misli o restavriranju slik« in M. MaleŠa »Srečanie z Jakopičem«. Posebno vTednost zase imajo kratki življenj ep i sni orisi umetn:kov pod naslovom -Slovenski sodobni umetniki«: ta kratki ž.ivlieniep;sni leksikon vsebuje 111 imen; nodatki so posneti iz Slovenskega biografskega leksikona fn iz drugih virov. Zbral in priredil iih je Matin Bencin. Zadnje poglavje se glasi: »Umetniki o umetnosti in življenju« (izjave, in-tervjim. sestavki). Tu so spregovorili naslednji ume+n:ki: Jakopič, Ve^eT. Jama. Sternen. Z. MuS*£. Iv. Zaiec. T. Vn\TX>t;č. Fr. Tratnik. M. Gasrnri. S. Santel, M. 5u-bic. H. G. Ferušek. Tine Kos. G. M. Kos. Kralja, I. Car^o. Veno Pilon. Vdmaria. Jakac. Klemenc-ič Fr. G^rše. Fr. Pavlo-vec. Z. Kalin. N. Pirnat. M Pregljeva M Maleš. J. Hubert. M. Sedej. S. Kre?nr K. Putrih. M. Pregelj in Fr. Go^ob. Končno je še obiavliena ra^roravica dr. S. Komata »Naš odnos do slovenske portret^e umetnosti« in dve — Salt znnčiln1 za rapr.stne« zato ne bo treba za njih okrasitev to! ko ranž — Lani so bile naprodaj za cvetno nedeljo le oljčne ve-'ice. ki jih bo nedvomno tudi letos dovolj. Toda same rijene veje se zde naSim ljudem premalo, zato tudn letos bolj povprašujejo po butar c ah kakor po oljkah Ljubljanski izdelovalci so pripravil premalo blaga Butarice so začeli prodajat: že 11 dni pred cvetno nedeljo "n večina izdelkrv je bilo kmalu razprodanih. To ;'e bil poiz-kusni balonček in izdelovalci so se lot;li dela zopet z večjo vrnemo, a težava $0 b.la ker si niso mogli preskrbeti več setavn a del-v. Butaric ne bo nič preveč. Nekateri pa upajo, da bodo pripeljali butarce še okoličani. Tužnim srcem naznan'amo vsem sorodnikom, prijateljem in Slancem, da je Bog" danes poklical k Sebi našo ljubljeno ženo, mamo. staro mamo. tr*o itd., gospo ANO CORIARY roj. Grosstnann Blag-opokojna leži na 2aJah v kapelic! sv. Frančiška. Pogreb nepozabne ho v petek, dne 9. t. m. ob ^5. uri popoldne izpred evangeljskega pokopališča. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 7. aprila 1943. Globoko žalujoči: GUSTAV CORIARY, soprog; ANA por. ZADNTK, BOZA poroc. SISEK, ERNA, ILSE. BERNARD, HANS, LOTTI poroč. POTRŽAN, ELFRIDA poro?. JAMNTKAR, otroci — In ostalo sorodstvo DNEVNE VESTI Stranke sprejel vdovo S. Ricottinija Iz Rima poročajo: Strankin tajnik je sprejel na liktorskem sedežu gospo Fedro Ricottini. vdovo Po fašistu Severinu Ricottiniju, zveznem nadzorniku prj federacij; albanske fašistične stranke, ki je padel od zahrbtne roke. Ricottinijevi je izrazil Strankin tajnik globoko sožalje Crnih srajc ob smrti vzglednega tovariša, ki je služil Revoluciji z gorečo zvestobo — Posmrtno odlikovanje polkovnika Aminta Caretta. Posmrtnega odlikovanja zlate svetinje je bil deležen polkovnik Aminto Caretto iz Creseentina pri Ver-celliju. V utemeljitvi odlikovanja se navala, da se je polkovnik Caretto boni s svojimi vojaki ob Donu do poslednjega diha, dokler ga ni zadela smrtonosna sovražnikova svinčenka. — Papeževe avdUence obnovljene. Potem, ko je popcHHoma okreval, je pričel riapež Pij XII. na novo sprejemati vernike v po-ebnih in splošnih avdiiencah. V torek je spreiel več t:soč vernikov v bla-spslovitvenj dvorani, med njim; tudi več sto parov mladoporočencev-. Vernike je D07dravil s primernim nagovorom, v katerem jih je izpodbujal h krščanskemu ž;v-1 i en ju. — Italiji posvečen teden v Braunsch^ei- nru. Na pobudo italijansko nemškega združenja v Braunschvveigu se bo vršil isto-+am od 10. do 18 apr;ia oo^eben umetnostni ted>n. nosvečen TfaTiji ter nien; umet-nosti Ob tej r^i;lr* bodo uorizorjene naj" boli znane italiianske opere in dru^e drpm^ke umetnine. V okviru te manfe-^t-acije bodo vr'e,; tud; poučne italiianske f:lme '"n bodo rmučVi predavanja o Ttaliii — Milan«ki kardinal pri papežu. Prmež T3;- XTT. ie spreiel v zasebni avd'enc^" eksc. Rare™. ki ie bil osrski ooolnomočeni m:- j nirter pri Vatikanu. Zatem ie smreicl mi- j lanskega nadškofa kardinala dr. Senu- I ^terja. je papežu Izčrpna nnr^čn! o de-' lu. kf ie bilo irvTŠfnn na področin mtfena-ke nadškof ne v prid on-m. Id so h"li oškodovanj zaradi sovr?žn:h letalskih nnnn-dov Ob sklepu avdience ie sooročil -nanež kardinalu dr. Sdiusterjp, di podeljuje vsem vernikom milnncke nadSkofife svoj ooeobm .blagoslov. F'^kor ?e čuie. bo pa-n^z za letoSnje venTcpfiocne praamrSce n^ ^nrfla zapustil Vat'kan ter 5=e podal v ba-rJIHco pvt. Petra, kier bo imel svečano n-nrntifik^lno mašo. Z KaTlcorna hn. b^en."1^-vfl množico pa trm BTn^^^vi+veno šve-*ano«rt bodo oddoiali r>o radtiu. — Na polju slave sta padla kaporal Aleksander Palazzi in kaporal Angel Inver-n'zzi. Palazzi se je bojeval na afriškem bojišču. Invenrzzi pa na ruskem. Oba sta izšla iz mladinskih fašijskih organizacij^ — Kongres lekarnarjev. Te dni je bil zaključen v Pavij: tretji kongres lekarnarjev Visoke Italije. Prisostvoval; so mu poleg tajnika nacionalnega sindikata številni lekarnarji in tudi številno zastopstvo nemških lekarnarjev. Ob strokovnih razpravah je bilo razčiščeno vprašanje prirodnih pomočkov, k{ j'h inaa Italija glede zdravilnih sredstev. Razprave so se nanašale tudi na tehtna navodila oblaste v, nanašajoča se na velike tvornice in tudi na posamezne lekarne. Predstavn ik; nemškega lekarn a rstva So se temeljito poraz-govorili s svojimi itaMjnn.>k'mi tovariši plede vseh aktualnih strokovnJh vprašanj. — Doma je zjutraj pustil 4 sTnove, sve čer jih je bilo sedem. 35-letni delavec Rok Espo-ito iz kraja Chieti Sealo je šel zjutraj kakor običajno na delo. iE>om»a je pust n ženo in štiri otroke. Zvečer ?e je vračal domov in vsi, ki Ro ga srečali, so mu Čestitali Sam ni vedel, kaj prav za prav je. Čestitke je vzel čisto avtomatično na znanje, dokler mu ni dobr-' sosed pojasnil, da je s 35 leti oče sedmih otrok. Pohitel je domov, kjer je našel svojo ženo Antoni jeto v postelji, ob njej pa tri zdrave novorojenčke. Srečni oče se je odločil, da bodo trojčki krščeni na imena V'ktor, Benito in Italo. Dobri sosedje so jim prinesli lepa darila. — Umrl ie kipar La Spina. V Stani ie umrl kipar Mihael La Snina Pokojnik je bil roien 5. februarja 1849. Svoje umetnostno delovanje ie razvijal dolgo vrsto let v Rimu Zaoustil ie nedovršen Garibaldi-iev donrsn; kip. Užival ie velik ugled med italijanskim' kipari; ter likovnimi umetniki. Ustvaril je pomembne umetmne. Za svoje zasluge je bil imenovan za akademika S. Luca — 14-T*»tn; tf*»rek ie prinravUen darovat« svojo kri v prid vo.nr'm ranipiirem. Iz Ve-T*one poročaior 14-letni balHa Artur Val-'oto se ie iavdl nri ravnatelln voiaško boln?šr»?re v Ve-,*on; m mu pootoSI. da ie nrinrnvMen darovat? svoio kri v nr'd fta" l'ian*kTni vroinim ra^tencieni R«>lnl5nSSld "svna+eli ir; ie izrabi svoi orwfržek ffle-'lo nrakrtcV»f*ffa upofitevavtta dečkove velikodušne reTie ie nohvalfl niegovo goreč"1 — PaT«fava ^♦^rin^V^h Ifni'^^nsk'b s!?k v Za^rrebu. V Zafirebu ie bTla gyeč*wo ■»■Hrorippa r^^^fpA'a reori»flnkcii lunetniskih -tik a^^irnih :H1;i^>nck'>» moictrov ter •mtefruSfcn IždelBruh posnetkov Halijair* — Po r?r» letfb brezusT»ošneca iskania le naše! hčerko ed'"ko. 2'vli«=mie ustvarja nemalokrat s svojimi naključji uprav -enzaronalne romane Tako noroea^o sedal iz R;ma o ne^^vadnem doživltaju film-^keffa umetnTca Romula Oior?ran'ia. ki ie mora1 nred ?5 !et^* nenadoma zapu^+;ti Pariz. V Parizu ie oustj! mlado žen/* m hčerko Mariefiro Odt7ei ni imel od žone -^obene^a snorečila v^č. zaman je poizvedoval po niei in h^e-kJ. s:«*Hai oo letih na je *roel G^ordani priliko, da ie videl TVpio hčerko, k^ se io zarad* ^*oin*b do-ffođkOK7 vn*n:tq v Italijo ter lahko obdela ~voierra očeta. — Vojak na dopustu zadel po] milijona l'r. Iz Genove poročajo: Vojak M. T. Je prišel te dni na dopust, pa mu loterijska žilica ni dala miru. Vstopil je v nedavno otvorjeno novo loterijsko poslovalnico ter je stavil na štev. 3, 13, 50 in 63. Banjske loterijske številke so gr prijetno presenetile. Prinesle so mu kvaterno in pol milijona lir. — Kaj je mesečniku padec z drugega nadstropja? V kraju Giuglij pn Moden: ie vstal 6-letni Hieronim Avgust An-ireotti ponoči iz svoje postelje. V stanju mesečnosti je padel z okna drugega nad-tropja. Toda izredno srečno naključje ni erjalo usodnejš'h posledic Mali Andre-tti je ostal izvzemši neznatne praske popolnoma nepoškodovan. Ze naslednjega me le lahko spet pasel ovce na bržnfem pašniku. ivINU IMO.N rtlLEFON tZ-21 Pretresljiva zgodba, ki je ne boste pozabili Žrtev velike ljubezni V glavnih virman: Assia Noriš in Piero Lulli Predstave: ob delavnikih ob 15.30. 17.30 m 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 15.30. 17.30 in 19.30 uri .»..so ItATICA L'blLlCl* ».»N JJ-» Dnevno ob 17.30 in 19.30 odlična muzikalna veseloigra z baritonistom tlino Bechijom v glavni vlogi. Operetne arije in najnovejše popevke! Soigralci: Carlo Campanmi, Erasenra Dilinn, Paolo Stoppa Kfer prepirata se dva Dnevno ob 15.30 Alida Vali in Andreu Checchi v ljubki igri iz dekliškega internata Ura kemije Novo! KINO SLOUA Novo: Velika ljubezenska drama v velefimu Patri zia z najboljšimi francoskimi igralci Raimu, Josette Day in Fernandel Radi velike dolžine filma dnevno samo tri predstave. Pričetek predstav ob 14. uri. — Konec ob 21.30. I — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 28. z dne 7. aprila 1943-XXI. objavlja naredbo Visokega komisarja: določitev obveznih prispevkov v prid Zavodu za zadružništvo Ljubljanske pokrajine za leto 1943-XXI/ XXII zaplembo imovine upornikov: Draga Košaka. Dragutina Turka. Petelina Stanka Ivana in Encerja Alojza — Nesreče. Včeraj so iskali zdravniške pomoči v ljubljanski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Jože Podriaj- 9-letni sin posestnika z Brezovice, si je pri padcu na cesti zlomil ključnico. — Julijan Vrhovec, 24-Ietni kovač z Vrhnike, je padel pod voz in je ranjen na levi nogi. — Marijo Vaš-ljevo, 8_letno hčer delavca iz Ljubljane, je podrl neki kolesar. Ranjena je na glavi. — Peter Gostinčar. 58-letni ključavničar v kemičn; tovarni v Ljubljani, se je opekel na levi nogi. — Ivan Meden, 10-letni sin železničarja z Brezovice, si je pri pad-cu zlomil desnico. — Ivan Bavdek. 16-letni sin posestn:ka iz Vel. Lašč, si je pri padcu z voza zlomil desnico. — Helena Križnik, 14-^letna hči tesarja iz Ljubljane, se je vsekala v levico. IZ LJUBLJANE —Ij Proslava hrvatskega državnega praznika. V soboto 10. t. m. bo tudi v Ljubljani proslavljena druga obletn;ca ustanovitve Nezavisne DrŽave Hrvatske. Ob tej priliki bo ob 10. uri v stolnici maša-za-hvalnica. Po maši se bodo povabljeni odličnik: vpisali v spominsko knjigo konzulata. V nedeljo dne 11. t m. ob 11. uri bo sprejel konzul tukajšnjo hrvatsko kolonijo. —lj Še vedno hladno vreme. Vreme se naglo spreminja, kar je značilno aprila. Vendar doslej še ni bilo mnogo dežja in zemlja je marsikje zelo presušena, zlasti še, ker je skoraj vedno vetrovno vreme. Tudi včeraj je pihal močen veter. Popoldne je bilo rudi po večini oblačno, zato se ni moglo mnogo o^retj in maksimalna temperatura je znašala le 12.4°. Zračni tlak je včeraj popustil, a ponoči je začel močno naraščati. Minimalna temperatura je znašala davi. ko je bilo oblačno, 3°. Neza-nesljvo je. kakšno bo vreme poslej. —lj Poziv zdravim in krepkim Ljudem. Splošna bolnišnica v Ljubljani poroča: Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti če se pri n,ih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred Čas<~m veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku Zaradi izrednh razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je potrebno, da se število krida;'alcev poveča. Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50 letom. Pretok krvi s-3 izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni nikak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči petrebnm. Vendar se ool-nišnica odd:\ž\ za dano kri s honorarjem, mestni preskrbovalni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene. ki so dobrodošle: naj bi bile zgled moškim, zlasti krepkim in boljše hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava n pregled krvi se izvrši na I. krg. cdd. vsak ponedeljek in sredo med 10—11. — Podrobna navodila na deski pri vratarju splošne bolnišnice. —lj V ponedeljek, dne 12. t. m. bo v veliki unionskj dvorani XII letošnji s:mfo-nični koncert pod vodstvom Dra?a Marija Sijanca. Ta koncert bo prinesel troje del,*kj so bila v vrsti letošniih koncertov že izvajana z največjim uspehom in prav eotovo je v interesi no šega koncertnega občinstva, da sliši posamezne umetnine v Donovn' izvedbi in jih trko tembolj uživa Dirigent Drago Mario Šijanec bo ponev"i na tem koncertu Verdijevo predigro k operi S-cilijanske večernice, dalje znamenito 5. simfonijo enega največjih simfonikov Petra Iliiča Čajkovskega in dva najbolj priljubljena Slovanska plesa mojstra Dvofaka. Začetek koncerta bo točno ob pol 8. uri. na kar še prav posebno opozarjamo. Predorodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne. —11 Pravkar tc izšla knjiga prof. Fran. s:ča Knjigovodstvo. Dobi se v knjigarni T skovne zadruge v Ljubljani, šjelenn^r-gova ul. 3. I —lj Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek 12. t. m. ob 15. uri v mestni z<< stavlialnici na P 1 lanski cesti št. 15. —lj Društvo »Mali gospodar« v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 11. aprila ob 9 dopoldne v telovadnici ljudske šole na Grabnu z običajnim dnevnim redom. —lj Nov £rob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Ana Coriarv roj. Grossmann, ki za njo žaluje velik kroe sorodstva. Pokojno so položili na mrtvaški oder v kapelico sv. Franc šks na Žalah. Pogreb bo jutri v petev ob !6 30 izpred evangeljskega rr-kopa! :šČ3. Pokom i c: b!a^ omin žalujočim nase iskreno sožalje! Športni pregled Livornu je spodrsnilo Nedeljsko kolo italijanskega nogometnega prvenstva v diviziji A bo morda odločilnega pomena za končne odločitve, ki so tik pred vrati. Livorno, ki je njegova zasluga, da je bilo letošnje prvenstvo posebno zanimivo, je morai na igrišču lanskega prvaka Rome kloniti in prepustiti Torinu, ki mu je bil vseh dosedanjih 26 kol za petam., vodilno mesto, čeprav samo za najtnanjSo možno razliko. Tekmo v Rimu je opazovalo 27.500 gledalcev in je prinesla torej lep inkaso. Po-r čila pravijo, da Livorno ni igral slabo, Roma ga je porazila £ njegovim načinom 1 in predvsem po zaslugi izvrstnega Amadeia, ki je zabil zmagonosni zgodi-tek. Tor'no je nadvladal Atalanto S^e v drugem polčasu. Atalanta je celo nekaj minut vodila 2:1 Šele potem je Torino izenačil n zabil se dva gola. S tem se-veda gra za Torino še ni dobljena. Čeprav so do konen samo tri kola. Koledar prinaša neznanke še za obe moštvi. Gotovo je -.amo to, da je sedaj položaj Tor'nčanov ugoden. Kar se tiče vrha tabele, je zanimiv tudi ponovni zalet Juventusa. ki je v nedeljo edini zmagal na tujem igrišču in premakni močno Genove*. Sedi\j je tm skoro tradicija, da Juventus zmaguje y Genovi Nekateri govore že celo o navadi. Tekma ni bila posebno lepa, v drugem polčasu pa so dogodki gledalce elektrbu-rali. Juventus je prvi dosegel vodstvo, nato pa je Genova izenačila. Med igralci je prišlo do obračunavanj in sodnik je dva najbolj vročekrvna poslal v oblačilni co. Obe moštvi sta bili že močno izčrpani, vendar je Juventusu ostalo več sope. Tako je v zadnjem trenutku dosegel še en zgoditek in zmago. Na koncu tabele kaže, da je usoda Li-gurie dokončno odločena. V Triestu se je hrabro borila in so Triestinci imeli precej dela, predno so jo premagali. Za Trie-stino položaj še ni razčiščen- Venezla. ki je premngala v sigurnem stilu LazJo. ho-fe na vsak način odstopiti svoje mesto komu drugemu. Prav tako se za rešitev bori zelo uspešno Vicenza, ki je v nedeljo s težavo premagala Bari Tudi ta Je Še v nevarnosti. V diviziji B v nedeljo ni bilo posebnih sprememb. Popraviti moramo napako, ki se nam je vrinila v prvo poročilo. Rezultat tekme med Udinesejem in Novaro je bil 2:0 za prvega in ne obratno. Kandidatov za zmago in drugo mesto je Se vedno šesrt. Na koncu tabele pa ie osem moštev, ki jih skrbi določba, da morajo štirje najslabši zaoustiti to d:vizijo in se vrniti v okrožje divizije C. Do^konca je še pet kol. — Nedelja zastreljanih enajstmetrovk. Tako bi mogli upravičeno imenovati to nedeljo, saj je bilo na treh nogometnih tekmah v Ljubljani zastreljanh nič manj kakor 6 enajstmetrovk. Gotovo je to svojevrsten rekord. Važno je tudi, da bi bile mogle vse enajstmetrovke odločilno vplivati na rezultat. Zlasti Mladika se jih "bo še dolgo snonvnjala. Ko bi bila malzirala obe enajstmetrovki, ki ju 1e sodnik prisodil v njeno korist, bi bržkone tudi zmagala aH pa bi b;l iz:d vsaj neodločen. Na prijateljski tekmi Hermes;—Mars hi bfl izid tudi neod^čen. če hi Fajon ne podal žosre z bele točke v roke vratarju. Prav tako bi bile odloč:le tudi tri za«?rreHen# onn^tmetrovke na tekmi rezerv Hermesa in Marsa, če bi jih njihovi strelci portali pod in med drogove. GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek 8 aprila, ob 18.30: Veliki Red Četrtek Petek. 9 aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 10 aprila ob 1R30: V času obiskovanja Premiera Red Premierskt Nedelja, 11. aprila, ob 15: V času obiska-vanji*. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — ob 18.30: Prava ljubezen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. OPERA Cetriek 8 aprila, ob 18 uri: Madante Butterfly. Premiera, Red PremierskL Petek 1 aprila: Zaprto. Sobota, 10 aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 navzdol. Nedelja, 11. apr.la, ob 10.30: Sirot* Marko — Obuti maček. Prireditev GILLa, — ob 13: T ha is. Izven. Cene od 28 lir navzd;L Radio Ljubljana PETEK, 9. APRILA 1943/xxi. 7.30; Pesmi in nape v i. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka gU.sba. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Obkroženih Sil v s3o-vmftrHni 13.12: Orkester vodi dirigenjt GaJlino. 14.00: Poročila v itaJti janSčinA. 14 10: Koncert Radijskeg i orkestra vodi di: Igent D. M. Sijanec. — Gla-sba za godalni orkester. 14.45: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved čepa. — Poročila v italijanščini. 17.15: EIAFt-jev koncert na Kr. zavodu za romanske stuJije: prenos iz Bonomijeve dvorane: Zbor in orkester vodi Ecc. Mona. Lorenzo Peroel 19.00: »Govorimo italijansko«. —• Poučuje prof. dr. Stajiko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna grl^a-ba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v ttalij&ĐiĆini 20.20: Komentar dnevnih (Odkov v slovenščini. 20.40: Radio za družino. 21.25: Koncert Radijskega orkestra vodi dinrigent D. M. Sijanec. — Pisana gia«?ba. 22.00: Koncert čeli sta Ben*-detta Ma-a curatija. 22.45: Poročila v italijanščini. MALI OGLASi NEKAJ PREŠIČKOV mladih, dolenjskih, je še na razpolago pri — Malem gospodarju — Gallusovo nabrežje 33 KOLE ZA DREVESA dobite pri Kmetijski družbi, Novi trg št. 3. klobkakna »P A J K« . am strokovno osnalL reobilka tn prebarva f as klobuk, da Izgleda *ot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Uudol! Pajk. Ljubljana. Sv. Petra cesta 88, Miklošičeva oesta 12 nasproti hotMs IJnf* on). Stran 4 »5 T O V F V 5 K T VAROD«. četrtek. 8. aprila 1943-xxt Ljubljana je imela svoj denar pred 700 leti Kaj vemo o ljubljanski kovnici iz 13« stoletja Ljubljana, 8. aprila V pravem pomenu besede slovenskega denarja zgodovina ne pozna. Zgodovinarji se pač ne motijo ko trde, da Slovenci sami niso nikdar ko valj svojega denarja. Vendar s tem ni rečeno, da ni bilo kovnic denarja tudi pri nas. Ljubljanska kovnica denar/a je celo znamenita že po tem. k?r je bila ustanovljena pred davnimi stoletji, približno pred 700 leti. Zgodovina Ijubljan-sek kovnice je tesno zvezana s stare j š zgodovino nošega mesta, zato nas mora zanimati tem bolj. Prvič sa pisali o ljubljanski kovnici t 1843 Ljubljansko kovnico je prvi omenil leta 1843 Jos, Bergman 1. 1S43 v svoji razpravi o nekaterih starejših kovnicah v Avstriji, številni jzdciki ljubljanske kovnice so navedeni v 2. zvezku znamenite numizmatične zbirke Leopolda Welzla v. \Vellenheim < Dunaj. 1. 1845) Welz! je bil priznan strokovnjak v numizmatiki in vnet zbiratelj — E. Baumgartner pravi v svoji razpravi o ljubljanski kcvnici denarja v 13. sfe. »Glasnik Muze'skega društva za Slov. XV.), da je 13 stoletje v slovenski numizmatični zgodovini najbogatejša doba po numizmatičnem gradivu. To laže razumemo, če vemo, da je tedaj delovale v notranje avstrijskih in primorskih deželah 20 kovnic Posebno mnogo jc bilo kovov. ki spadajo po sveji tipiki trem vrstam novcev: breškim, graškim aH oglejskim rfenigom. Breške in graške izdelke je obra'.m h val A. Luschir, Med oglejske novce ali »oglejce« prištevajo strokovnjaki tudi kove sponneimske vojvodske kovnice v Ljubljani. Ljubljanski kovi so biti redki in malo je bilo znanih zato nifx) zavzemali v numizmatični literaturi posebnega pomena. Welzl je opisal tudi ljubljansko novce, a prve izčrpne razprave o kranjskih kovih so izšle pozneje; 1. 1854 je Anton Jellouschek priobčil v Klunoveni >Archivu tur Lanclesgeschichte des Herzogtums KraJn« obiširno razpravo. Jelovšek je prvi opasal ljubljanske pfenige v zbirkah ljubljanskega muzeja. Zgodovina ustanovitve ljubljanske kovnice Ljubljana ie bila v začetku 12. st. središče starih kranjskih posestev koroških vojvod rodbine Sponheimovcev; Sponhei-movci 5*0 imeli največ zemlje, a bilo je še več drugih zemljiških grspodov. Imeli so več gradov, m sicer v ljubljanski okolici Goričane, Hertenberg in Polhov gradeč in številna posestva v bolj oddaljenih krajih. Med nje je spadala tudi Konstanjevica. V tisfih časih še prave Kranjske ni bilo. kei je bila dežela politično razcepljena, vendar se je Ljubljana že uveljavljala kot središče. Kmalu je zaslovela kot pomembno trgovsko mesto na križišču trgovskih poti mod Hrvatsko in Italijo, med Koroško to Tstrio, odnosno na prti med Dunajem in Benetkami. Koroški vojvode so t 1173 Izgubili mejno grofijo Istrio in z njo mnogo veljave, zato so se pa tem bolj oklenili kranjske zemlje. Kako so cenili to svojo p"sest. sprevid^mo že po tem, da se je Bernardov stric (Bernard H.) imenoval že leta H44 »Ljubljanski«, kar sprevidirno iz listine, ki prvič omenja Ljubljano. V tistih časih je spadalo k deželno knežjim pravicam, razen carin in sodstva, tudi kovanje denarja, zato je razumljivo, da je bila ustane vijena v 13. stoletju v Ljubljani. k:. je bila sredižče vojvodskih posesti, kovnica denarja. Tedaj je pa bila ustanovljena kovnica tudi v Kostanjevici. Kostanjevica je bila tedaj ob meji in njena okolica je bila ogrožena neposredno od turških napadalcev. .Med nevarnostjo se je prebivalstvo zatekalo v utrjeno Kostanjevico in zato se je tudi kraj imenoval nemško »Landes-trost«. Vzpon in zaton Sponheimovcev V 13. stoletju, ko je vladal Bernard II., Sponheimovci niso še bili dovolj mečni gospodarji na Kranjskem. Na Gorenjskem je imel tedaj velika posestva tudi grof Henrik IV. andechs-meranski ter se je lahke k sal z vojvodo. Henrik IV. je povečal svoj vpliv na Kranjskem še. ko se je pc rečil z edino hčerjo gTofa Alberta Višnje-gorskega 1- 1207; pridobil je drve leti po poroki velika višnjegorska posestva. Tooa moč Sponheimovcev je narasla, ko se je naistarejši sin vojvode Bernarda Ulrik poročil s hčerjo in dedinjo mejnega grefa Henrika IV., z Zofijo, ločeno ženo zadnjega. Babenberžana Friderika II. 1. 1248 Tako so bili uresničeni Bemardovi načrti: Kranjska je bila v rokah Sponheimovcev Bernard je umrl 1. 1256; po njegovi smrti se je Ulrik spoprijel z oglejskim patriar-hem da bi bila s Kranjskega izpedrinjena tudi oglejska oblast. V začetku so bil** njegova prizadevanja uspešna in pridobil ie Slov en j gradeč. Končno je pa TJlriku iz-podletelo, ker se je zapletel v številne spore in 1. 1261 je moral vrniti, kar je prej pridobil ter še plačati vojno odškodnino. Tedaj je sprejel od patriarha Ljubljano k:t ffvd. Poslej je bila V njegovih rokah le uprava dežele. Pozneje se -;e politično zvezal z Otokarjem II. Češkim. Po podje-hi-dski pogodbi 1. 1268 mu je premu»til svoje alode in fevde zato je Otokar po Dl-rikovi smrti L 1270 zasedel Kranjsko :n Koroško. L. 1273 je bil izvoljen za nemškega kialja Rudolf Habsburški Otokar II te bil prelagan v borbi proti patriarhu in Rudolfu Habsburškemu in izgubil je tudi Kranjski z Ljubljano vred. L. 1276 je Rudolf Habsburški, ko je premagal Oto-karja. tudi pokazal hrbet oglejskemu patriarhu ter zmanjšal njegov vpliv na Kran-?-*kem. Novi g, spodar je določil Meinharda Tirolskega za glavarja Kranjske in Marke, na državnem zboru I. 1282 je pa podelil oglejsko Kranjsko in Marko svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu. V tistih nemirnih časih je ljubljanska kovnica nemoteno delovala; politični dogodki niso mnego vplivali na gospodarski razvoj Ljubljane jn Kranjske. Zgodovinske listine omenjajo ljubljansko kovnico prvič že v 13. stoletju, in sicer škofjeloška listina 3. januarja L 1248. Dokazano je. da je tedaj delovala ljubljanska kovnica. Ljubljanski denar je bil v veljavi še 1. 1252 in 1261, dognano je pa tudi, da # je ljubljanska kovnica delovala še po smrti Bernarda vsaj do l. 1263. V kratki dobi vlad« Otokar ja II. Češkega je bil najbrž v rabi ljubljanski denar. Redke najdbe ljubljanskih kovancev Strokovnjaki domnevajo, da so bili ljubljanski pfemgi namenjeni le domači pora- bi, torej da so bili ]e plačilno sredstvo v deželi. Zato jih niso kovati posebno mnogo in najdbe so redke Baumgartner našteva v omenjeni razpravi štiri znana najdišča, odnosno zbirke. Pred 10 letiT 14. novembra 1. 1933 je bila prodana zbirka nadvojvode Sigismunda. in sicer pri Hessu v Luzernu. Zbirka je obsegala 5 ljubljanskih pfenigov najstarejšega kova. Ni znano, kako je bila zbrana. V Ostro vi i v Slavoniji so izkopali starinske novce, ki so bili tam zakopani že 1. 1250. Med temi novci sta bila tudi dva ljubljanska pfeniga. Tudi v Celju so našli okrog 1. 1250 zakopane novce. Večina je bila ančiechs-meranskih (63r<) in nekaj izdelkov kamniške in slo-venjgraške kovnice. Vmes sta bila tudi dva sklednata denarja vojvode Bernarda H. V reverzu imata ta denarja sliko sv. Petra. Ta svetnik je bil pač zaščitnik Ljubljane, saj je velik del dežele spada! pod ljubljansko šentpetrsko župnijo. Dva takšna, novca so izkopali l. 1S7S v Toplicah pri Beljaku. Najdbo 17 pfenigov v Lanišču je pa epi-sal Luschin v omenjeni razpravi. Točna letnica ustanovitve ljubljanske kovnice ni znana; domnevajo, da je bila ustanovljena okrog i. 1215. Ni pa bilo tudi mogoče dognati, kaok dolgo je kovnica delovala. Na višku razvoja je bila pod vlado Bernarda II. Zanesljivo je, da je še delovala med vlado Bernardovega sna LH rika III. Kakor rečeno, je dočakala tudi češko zasedbo ter je med vlado Otokarja II. še delovala. Ko so pa oblast na Kranjskem prevzel; Habsburžani, sta prenehali delovati obe nekdanji vojvodski kovnici, ljubljanska in kostanje viška. Razumljivo je, da se ni moglo ohraniti mnogo izdelkov ljubljanske kovnice, ker je delovala tako kratek čas. Kuba ne ve kam s sladkorjem Amerika ga ne more uvoziti, ker ji primanjkuje ladij Sladkor je glavni pridelek Kube. Če procvita sladkorna industrija, vlada na Kub j blagostanje. Ce pa nastane v tej panogi industrije zastoj, zavlada v deželi pomanjkanje. Odkar je stopila Amerika v vojno, se je položaj v sladkorni industriji Kube močno poslabšal. Pri tem so igrale odločilno vlogo zlasti nemške podmornice ob vzhodno ameriški obali, ob Karibskem morju, kjer so lani v januarju potopile mnogo ladij. Takrat je bila sladkorna kampanja na Kubi prav v največjem razmahu. Zato so nastale tem večje težkoče takoj, ker Kuba ni mogla izvažati sladkorja. Tako so posledice ameriškega vstopa v vojno takoj in neposredno zadele tudi Kubo. Da bi vsaj deloma pomirili razburjeno javnost, je sklenila Amerika s Kubo pogodbo, s katero se je zavezala, da bo prevzela med drugimi pridelki tudi ves sladkor, kar ga bo imela Kuba preveč. Toda med letom se je pokazalo, da Amerika sladkorja s Kube ne more prepeljati, ker ji primanjkuje ladij. Lani je šlo s Kube v Ameriko samo 1.5 milijonov ton slad- korja. Posledica tega je bila. da je imela Kuba ob koncu leta velike zaloge neprodanega sladkorja. V tekočem letu naj bi uvozila Amerika po pogodbi s Kube 2.7 milijonov ton sladkorja. Vse pa kaže, da tudi letos Amerika ne bo zmogla, ker ji bo primanjkovalo ladij še bolj kakor lani. Tako bodo zaloge sladkorja na Kubi še bolj narasle. Tudi v ! Washingtonu so merodajni krogi menda i prepričani o tem. kajti sicer bi ne bilo j razumljivo, da je ponudila uvozna in izvozna bankn v VVashingtonu Kubi 25 milijonov dolarjev kredita, da bi preuredila svoje kmetijstvo tako. da bi pridelovala manj sladkorne pese in več drugih industrijskih pridelkov. To je že star načrt, ki stopi v ospredje vedno, kadar zaide sladkorna industrija v stisko. Tudi zdaj se v Havani na vse načne upirajo tem ameriškim predlogom. _ve se ne bo zgodilo kaj posebnega bo imela Kubr ob koncu tekočega leta toliko sladkorja, da bo morala znova in izdatno ome;iti njegove proizvodnjo. Ameriški dolgovi naraščajo Od začetka sedanje vojne je bila ameriška vlada že četrtič prisiljena zaprositi kongres za zvišanje meje državne zadolžitve. Pri stanju dolgov približno 41 milijard dolarjev je znašala najvišja meja zadolžitve v začetku vojne 45 milijard. Pozneje je bila zvišana na 125 milijard in zadolžitev Amerike se je tej meji že približala. Zato je bila vlada prisiljena zaprositi finančni odbor senata za zvišanje na 21G milijard, torej za znesek, ki znatno prekaša prejšnje tri dodatne zneske. Vsota 210 milijard dolarjev odgovarja stanju, ki ga bo dosegla zadolžitev Amerike po zadnjem proračunu ob koncu prihodnjega proračunskega leta. to se pravi sred; leta 1944. Od začetka vojne so se povečali ameriški državni dolgovi za okroglih 170 milijard jn znašajo sedemkrat več kakor mM prvo svetovno vojno. Rumumja skrbi za vojne žrtve Rumumja smatra skrb za vojne žrtve za eno svojih glavnih naloj? Najprei so bili zbrani točni statistični podatk" o položaju vojnih invalidov njihovih vdov in vojnih sirot potem je na začela država izplačevat'" podpore, odnosno enkratne odškodnine Toda izkušnje iz prejšnje vojne in prvih let do nji so pokazale, da invalidskega vprašanja ni mosoče uredit' zgolj z denarnimi podporami Zato je Rum linija segla v skrbi za svoje vojne žrtve še po drugih ukrepih daleč presegajočih denarne podpore. Gre za to. da se zagotovi vojnim žrtvam bodočnost, da bi ne prišle v položaj, ko mora človek potrkati na usmiljena srca. V Rumuniji- so bile ustanovljene že tri šole z internati za voj::e sirote. V nj'h se šola 500 vojaških sinov. Letos bodo ustanovljene še štiri take šole približno za 1000 vojnih sirot Poleg, tega pa sprejemajo vajeniške šole motoriziranih čet vojne ! sirote od 17. do 18. leta. Za teike invalide bodo zgrajeni domovi, siromašne vojne žrtve bodo pa imele od letošnjega poletja dalje brezplačno bivanje in zdravljenje v vseh zdraviliščih. K temu je treba še pripomniti, da je bilo pri vojaški centrali za konserviranje krvi 6500 daritev krvi Ljudska posojilo v Bolgariji Bolgarski zakon o ljudskem n^scjilu je bil nekoliko spremenjen. Izpremernba se nanaša na popisnike posojila za narodno obrambo, ki so oproščeni d~lžnosH podi i-sati tudi ljudsko posojilo Od ljudskega posojila so izvzeta tudi gospodarska poslopja kakor kozolci, staje, hlevi itd run t. ti je v novih pokrajinah bodo obremenj jne s Vti posojilom manj kakor v ostali Bo ga :ji Tudi družine, ki imajo mnogo ot->A in kj njihovo premoženje ne presega 3 milijon«* ievov. bodo obremenjene za ZOc/c nianj kj-kor druge. Odlikovana bslnica Državni vodja maršal Antonescu je v posebnem dnevnem povelju izrekel zahvalo nek: rumunsk: bolnici Rdečega križa Osebje te bolnice se je odlikovalo zlasti pozimi 1942-43. pa tudi lani čez poletje, ko je rešilo mnogim težko ranienim vojakom življenje. Bolnico vod: major ar. Luc-chi Kraljevska akademija za Camiacevtž-' Tnnisko bojišče: Sovražna letala, ki so jih zbila na tla Italijanska letala ko v Madridu je imenovala za častne člane tri rumunske vseučiliške profesorje in sicer dr. Alexandra Ionesca-Martina, dr. Alexandra Maurodina in dr. Constantina lonesca. Rumunija skrbi za služinčad V Budimpešti je sklicala madžarska narodna delovna centrala kongres, ki se je na njem obravnavalo vprašanje služinča-di. V madžarskih gospodinjstvih je zaposlenih 200.000 služkinj, hišnih pomočnic in hlapcev. Sklenjeno je bilo ustanoviti osrednjo posvetovalnico in poseben kataster za služinčad. Določene bodo tudi minimalne plače služinčadi. ki bo imela v bodoče tudi svoje socialno zavarovanje. Viržinski tobak namesto rož Ze pet let prideluje Bolgarija poleg svetovno znanega cigaretnega tobaka tudi vir-žinski tobak za cigare. Prvi ima majhne lističe, drugi pa velike liste. Poskusi v začetku so pokazali, da je podnebje v Bolgariji tudi za virž:'n?ki tobak ugodno. Zdaj imajo zlasti v Severni Bolgariji zasejanega že mnogo viržinskega tobaka. Posebno v dolini rož sta zemlja in podnebje za ta tobak zelo ugodna. Zato so začeli Bolgari opuščati pridelovanje rož n saditi več tobaka. S tobakom je man; dela in tudi manj stroškov kakor z r*žam'. Kmetje oddajajo kar zelene liste tobaka. Odkupna cena je bila zvišano za 10 odstotkov in to je dalo kmetovalcem pobudo, da so se še z večio vnemo oprijeli pridelovanja tobaka. Posledica tega bo, da se bo rožno olje zelo podražilo, če ga bo sploh še mogoče dobiti. Sicer pa to ne bo nobena posebna škoda, kajtj rožno olje je parfum, ki si ga lahko privoščijo samo bogate dame. Bolgarija hoče pridelovati več naravne svile Mobilizacija bolgarskega kmeti j^tvn predvideva tudi povečanje oroizvodnie naravne sile. Svila igra v vojnem fesu zelo važno vlogo, ker izdelujejo iz nje pa* dala. Bolgarski ministrski svet je določil cene kokonom, bo vse odkupila agrarna banka. Pristojne pokrajinske izpostave dobe na razpolago potrebne kredite za po-vzdigo reje sviloprejk. Po vsej Bolgariji bodo prirejena predavanja o pomenu reje sviloperjk in pridelovanju naravne svile. Tnseriraj v „Slov, Narodu4* Križanka št. 56 Besede pcmeaijo Vodoravno: i. posebna »rta; pri-:era, prispodoba 8. država v USA. 10. 'esati, poska!:ovrti. 11. kratica, ki označuje starost, 12. elektroda, 13, oče, 14. edmet. 15. sadno drevo, 16 f.ccbni za-mek, 18. reka v Afiiki, 20 prednlačilo, 22. t~čka na nebu, 21. oblika pomožnega glagola. 26. tulipan icrbhrv.h 27 vrrrd ali poljski pridelek. 29. spanec, 31. označba smeri, 33. zanikana oblika pomožnega glar-gola, 34. okrajšan veznik (pesa. oblika). '>6. tibetanski svečenik, 38. mrtvoud, 40 bm veselja, brez volje, počasi, 41. visoka ravan v Mali Aziji, 43. kazalni BRlmtk, 45, TOdnofiSce, temelj. 47. svetopisemska oseba, 49. stroj, ki proizvaja pogonsko silo. 51. priti dilnica, 52. sredstva za. ^ovajanj« in odvajanje tekočin in plinov, 53 Lutrov nasprotnik (fon.). 55. mestece ob Adiži, 56. portugalsko otočje v Atlantiku. 58, italijanski spolnik, 59 fotografiran, fMman, 60. puščava v čilu, 61. kamela. Navpično: 1. država v Južn* Ameriki, 2. pripadnik sarmatskega plomena, % okraj, predel, področje, 4. Mer-fjngvrJcT roman, 5. velika tovarna čevljev, ki ima svojo prodajalno in palačo tudi v Ljubljani, 6. znamenit fizik (fon., množ.). 7. italijan. ki spolnik, 9. država v USA, 1L neploden, jalov. 13. mestece v okolici M i -drida, 15. stikališče dveb ploskev, 17. ir1-dij. 19. predlog. 21. svetopisemska ooebn., 23. čreslovina. 25. domača žival. 28. menično jamstvo, 30. težak, postrešček, 32. sestavna plast hišnega zidu. 35. bonbon, 37. letopis, 38. staro univerzitetno mesto Ttnliji. 42. veznik. 44. prodajalec ze rab- 'i'enih predmetov in ponošene obleke, 46. grška črka, 48. predlog, 50. žensko ime (množ), 52. pritok Guadalquiv;r;u pri Se-villi, 54. kos, količinska enota, 56. država v Zap. ^Indiji, 57. reka v Bosni, tudi v Ni-j karasrui. del telesa, 59. število, 60 površinska mera. REŠITEV KK12ANKK *T. 55 Vodoravno: 1. Borovnica, 9. Apatin, 15. Abesinka, 16. osoren. 1". na, 18. Ne-j nad, 19. Ahil, 20. \nr, 21. Ate, 22. ikre, 24. Iravadi, 28. laguna. 30. Jakobinec, 32. etan, 33 če, 35. Ravel. 36. pi. 37. nit, 38. zarja, 39. anatema. Navpično: 1. banalen, 2. obetati. 3. renegat, 4. osa. 5. Vidin, 6. NN, 7. Ikar, 3. Cahej, 9. as, 10. poraben, II. ar. 12. teran. 13. in. 14. maroni. 16. olika, 17. ni, 20. vic. 23. kača, 25. rova. 26. vila, 27. detes 29. un, 31. ara, 34. Er. 36. pa. [GEORGEft OHNET: PRODAJALEC STRUPOV BO MAN — Le poglejte jo! Gotovo misli samo na svojo nepričakovano srečo . .. Pozablja pa, da jo čaka obenem velika nevarnost. Če bi ne bil njen oče v tako kočljivem gmotnem položaju, bi se najbrž ne bila odločila postati žena takega lahkoživca kakor je ta njihov Kristijan. — Kaj ne veste, da se je temeljito poboljšal. — Eh, kdo more jamčiti za to, kaj bo počel v bodoče. Saj zahaja samo v najslabšo družbo. Taki Vertemoussi ali Clamironi — kaj pa hočete, da bi postalo iz mladeniča, ki pride v take kremplje? Če nihče drugi ga bosta ta dva potegnila v pogubo. — pa — toda stari Vernier je tudi bogat. — Premore najmanj štirideset milijonov in njegov kraljevski žolti trak mu prinaša letno petnajst ali šestnajsto tisoč frankov. — Morda, Vendar se pa govori o njem, da so bili njegovi trgovski posli v začetku zelo čudni. Ljudje pravijo, da je bil celo obsojen zaradi ponarejanja živil. Baje je mešal neko sumljivo tekočino, ki ji je prilival žvepleno in oetovo kislino. Ko, če bi hotel kdo pregledati policijske protokole, bi morda našel v njih kaj, kar se nanaša na Verniera; in kar bi mu ne bilo prijetno. — Da. Toda če bi se kdo odločil za tako delo, bi odkril na dnu vseh velikih bogastev naravnost strašne stvari. . . Drugače to sploh ne gre, brez sumljivih poslov se ne da obogateti. .. Toda zagotavljam vas, da bi ne hotela imeti tesnejših stikov s temi Vernier-Mareuilovimi. — Kar vas pa ni motilo, da ste privedli sem svojo dražestno hčerko. — Ah, kaj za to! Sai je prišel sem ves Pariz! — In poleg tega so tu poleg domačega sina tudi drugi mladeniči. — Skratka, stari Harnov je zagrešil podlost, ko je sklenil žrtvovati svojo edinko svojemu gmotnemu blagostanju ... — No, saj ga je Vernier-Mareuil rešil neizbežnega poloma. — Toda ta mala Genevieva ni grda. — Grda res ni, pač pa preveč kmečka in neumna. — Kako bi se pa sicer mogla odločiti za možitev s takim lahkozivcem kaker je ta njihov Kristijan?... Ta pogovor v prvem salonu je prekinil prihod mlade madame Vernierove. Šla je mimo skupin gostov, prijazno in samozavestno se je smehljala in krenila h gruči, ki je bil njeno središče baron Tem-plier. S pahljačo mu je pokazala, da bi rada govorila z njim. Stopil je k nji in vprašal tiho: — Ali se je kaj zgodilo? Ali želite kaj od mene? — Da. Jaz in moj mež sv?i zelo v skrbeh saj je ura že enajst, a Kristijan se še vedno ni vrnil — kaj neki počenja in kje je? že davno bi moral biti tu, saj vendar ve, da je njegova prisotnost danes neobhodno potrebna. — Ali želite, da stopim gori k njemu in vprašam po njem? — Bila bi vam zelo hvaležna . . . Njegov oče ne more zapustiti svojih gostov, je pa že ves iz sebe od nestrpnosti . . . Ukrenite vse potrebno . .. Zanesem se na vas. — Da, zanesite se name. — Toda glavno je. da ne bo nihče tega zvedel. — To se razume samo po sebi. Poklonil se je in odšel skozi salon do vrat, vodećih v notranje prostore palače. Stopal je po dolgem hodniku, potem je pa prišel na stopnišče in v predsobo, kjer je sluga na divanu pričakoval svojega gospodarja. Vstal je, čim je zagledal Templiera in spoštljivo ga je pozdravil. — Gospod Kristijan se torei še ni vrnil, Ed-mond? — je vprašal baron. — Ne, gospod baron ... Pričakujem ga. Ah, gospod baron bo gotovo razumel, kako me skrbi... na tak dan! — Kaj pa mislite, da je? Komornik je v zadregi povesil oči in skomignil z rameni. — Gospod Kristijan je odšel danes dopoldne I okrog četrt na dvanajst z gospodom Clamironom, Obedovati je hotel s svojimi prijatelji. Ko ga šc pozno popoldne ni bilo domov, sem odšel po naročilu gospe Vernierove v tisto restavracijo in tam sem zvedel ... — No? Le povejte! — mu je prigovarjal Tcm-plier, ko je sluga okleval. — Tam sem zvedel, da je gospodična Dharielova gospoda Kristijana odpeljala približno ob štirih popoldne . .. — Etiennetta! Saj je vendar obljubila, da ne bo več silila za njim. Za to je dobila bugato odpravnino. — Ah, gospod baron, ljubčku, kakršen je gospod Kristijan, se nobena Etiennetta Dharielova ne odpove rada. Odpeljala ga je domov in prepričan sem, je še zdaj pri nji. — To je pa že od sile! —- je siknil Tnmnlior med zobmi. — Ta nesramnica! No le čakaj, s teboj so pa pomenim jaz! Takoj se odpeljem k nji... Ni pa izgovoril svoje misli do konca. Spodaj so se zaloputnila vrata, začuli so se težki koraki, vrata so se odprla in tisti, ki so ga tako nestrpno pričakovali, se je opotekel čez prag. Xa sebi jc *mel težak, odpet kožuh, izpod katerega se je prikaza! zmečkan suknjič in odpet ovratnik, kakor da je spal oblečen. Pod njegovim na stran potisnjenim klobukom se je videl v svitu električnega lestenca njegov lepi obraz, zdaj bled kakor zid. s črnimi lisami, tope, steklene oči in krčevito stisnjene ustne. * Za inaeratni del tista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani