219 Etnolog 27 (2017) AFGANISTANSKE ZA^IMBE UJETE V NAKIT [pela Regulj Sprehod skozi leto{njo osrednjo razstavo Slovenskega etnografskega muzeja, Afganistan – slovenski pogledi, nam razkrije, da zgodba o tej prepi{ni de`eli oziroma »vratih v Indijo«, kakor ji mnogi pravijo, ne ri{e le stereotipne podobe dolgoletnih vojnih tegob, ki pestijo doma~insko prebivalstvo, temve~ ima tudi pridih svetlej{ega afganistanskega vsakdana. Razstavni eksponati, predvsem pa zgodbe in fotografije Slovencev, ki so v razli~nih obdobjih stopili na afganistanska tla, nam pri~arajo mogo~nost arhitekturnih zakladov, hlad zasne`enega Hinduku{a, toploto ov~je volne, {elestenje papirnatih zmajev v zraku, vonj me{anice pisanih za~imb, sijaj modrine dragega kamna lapis lazuri v srebrnem nakitu … Nakit, prvotno v obliki kamnov, lesa, semen, `ivalskih ostankov in drugih naravnih materialov, poznamo sicer `e od prazgodovine naprej. Po zadnjih odkritjih je ju`noafri{ki nakit iz {koljk, ki je veljal za najstarej{ega, zamenjal {e starej{i ({teje okoli 130.000 let) nakit iz osmih krempljev orla belorepca, ki so ga paleontologi na{li v hrva{ki Krapini. Razvoj nakita med drugim pripelje do srebrnih, zlatih, medeninastih, kositrnih kosov, v katere so premi{ljeno dodani poldragi in dragi kamni (rubini, safirji, smaragdi, lapis lazuri …). Nekaj tak{nih kosov nakita razli~nih etni~nih skupin iz Afganistana lahko trenutno ob~udujemo tudi v Slovenskem etnografskem muzeju, ki jih je za razstavne namene posodil var{avski Muzej za Azijo in Pacifik. Nakit ima pri mnogih kulturah po svetu statusni simbol, saj z njim posamezniki ali skupine ka`ejo svoj dru`beno socialni polo`aj znotraj razli~nih skupnosti. V afganistanski tradiciji igra nakit pomembno vlogo dote, ki jo nevesta prinese v `eninovo hi{o. V svojem bistvu ima nakit ve~ pomenov, od krasilnega, reprezentan~nega, verskega; ka`e na spol in zakonski stan, ima funkcijo ohranjanja spomina, pripisuje pa se mu tudi obrambna (~arna) mo~. Prav obrambna mo~ nakita v vlogi amuletov je nepogre{ljivi sestavni del zbirke nakita pri etni~nih skupinah, ki so verjele oziroma verjamejo, da jih bo tovrsten amulet branil pred zlimi nadnaravnimi silami ali pa jim bo – nasprotno – prinesel sre~o. Tak{nih primerov ne poznamo le v afganistanski kulturi, temve~ tudi drugod po svetu. 220 [pela Regulj Afganistanski bazar v trgovini Lectarija v SEM (foto: Anja Jerin, 2016) [e bolj kot nakit pa na pestrost afganistanske kulture – kot posledica prepletanj sosednjih in drugih bli`njih dr`av – ka`e njena bogata kulinari~na podoba, kjer gre za konglomerat z iransko, indijsko, mediteransko kuhinjo in kuhinjo Bli`njega vzhoda. Pri vsem tem kulinari~nem prepletu ne moremo mimo dejstva, da eno izmed glavnih vlog pri pripravi zna~ilnih afganistanskih jedi iz ov~etine, govedine, zelenjave (jaj~evci, {pina~a …), ri`a, jogurtovih omak, sladic in drugih igrajo za~imbe. Te niso le dodatek k okusu, temve~ imajo tudi mnogotere zdravilne u~inke. Morda se je prav zaradi njihovih estetskih zanimivosti ali pa mo~ne pripovedne note, ki jo nosijo, pri~ela zgodba o Afganistanskih za~imbah v nakitu. S kolegico Anjo Jerin sva razmi{ljali, kako obiskovalcem razstave Afganistan – slovenski pogledi pri~arati utrinek `ivega bazarja in jim ponuditi zanimiv spominek, ki bi bil privla~en za o~i, hkrati pa bi nosil tudi del~ek vsebine z razstave. ^e smo kdaj obiskali kak{en bazar, vemo, da tamkaj lahko najde{ marsikaj zanimivega (za Afganistan so zagotovo zna~ilne preproge, obleke, {ali, torbe, bi`uterija, igra~e, posoda ipd.), med drugim tudi za~imbe. Ker pa te kot `ivilo niso primerne za prodajo v (na{i) muzejski trgovini, so s pomo~jo kolegice Anje Jerin, ki je tudi oblikovalka nakita, svoje mesto na prodajnih policah dobile na povsem druga~en na~in – ujete v nakit, ki ga prodajamo poleg tistega, ki ga je oblikovala `e ob stalnih razstavah Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta ter prilo`nostnih razstavah Phulkari (2016), ^IPKAste vezi (2016) in Bonboni vseh generacij (2016). Praksa se je izkazala za zelo uspe{no, saj 221 Afganistanske za~imbe ujete v nakit so pri oblikovanju nakita uporabljeni fotografski motivi razstavljenih predmetov. Uhani in medaljoni so nanizani na knji`ne kazalke z dodatnimi informacijami o predmetih in o sami razstavi, kar slu`i torej tudi promociji razstave in muzeja. Za~imbe, ki jih najdemo v afganistanski kulinariki, kot so `afran, kardamom, ve~ vrst poprov, asafetida in mak, so tako za`ivele v obliki ogrlic in uhanov, ki jih obiskovalci muzeja lahko kupijo v muzejski trgovini Lectarija. Posebnost nakita je v tem, da vsak kos vsebuje po eno izmed na{tetih za~imb, od katerih ima vsaka svoje kulinari~ne in zdravilne lastnosti. Prav zaradi slednjih so posamezni kosi nakita dobili svoje ime in personalizirano »etiketo« z napisi: Ta vra`ja, Ta skrivnostna, Ta `lahtna, Ta vesela in Ta zasanjana. Za seznanjanje kupcev z lastnostmi uporabljenih za~imb so na prilo`enih etiketah opisi v slovenskem in angle{kem jeziku. Tako na primer serija makovega nakita z imenom Ta zasanjana vsebuje zrna maka. Tega pa je ve~ vrst. Recimo vrtni mak se uporablja v prehrani, iz njega pa pridobivajo opij in pre~i{~ene derivate (morfin). Njegovo znanstveno ime »Papaver somniferum«, ki v dobesednem prevodu pomeni »uspavalni mak«, se nana{a na njegove narkoti~ne lastnosti. Gojenje maka, to za Afganistan pomembno gospodarsko dejavnost, so sosednje dr`ave ve~krat neuspe{no poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava nezrelega maka, ki se uporablja za izdelavo opija, prina{ata ve~ino dobi~ka revnej{im vasem v Afganistanu, ki velja za najve~jega izvoznika opijskega maka na svetu. Pri »vra`jih« poprovih uhanih med drugim spoznamo, da ima lahko u`ivanje popra blagodejne u~inke pri {tevilnih boleznih, uravnava prebavo, pospe{uje krvni obtok, izbolj{uje imunski sistem in zni`uje povi{ano temperaturo. Poper je bil v~asih tako dragocen, da so ga imeli le na dvorih, v preteklosti so ga uporabljali tudi kot denar, danes pa je v kulinariki prisoten vsepovsod. Nekatere ogrlice vsebujejo zrna kajenskega popra, ker gre za me{anico ve~ vrst posu{enih rde~ih ~ilijev, ki so plod kajenske paprike. V tradicionalni medicini {e vedno velja za kralja med zdravilnimi za~imbami, saj krepi cirkulacijo in s tem odpravlja mnoge bolezni. Njegovo stopnjo zdravilnosti dolo~a prav jakost `go~ega okusa. Kardamom je {e ena izmed najstarej{ih in najdra`jih za~imb na svetu, takoj za `afranom in vaniljo. V kulinariki se to za~imbo zeleno rjavkastih tonov uporablja kot dodatek sladkim in slanim jedem in je tudi ena od sestavin karija. Dodaja se ga lahko tudi v kavo ali ~aj. Ima antisepti~ne lastnosti, pomaga pri prebavi, deluje proti depresiji, krepi srce in vzbuja ob~utek radosti. Trgovanje z za~imbami z Daljnega vzhoda je bilo razvito ̀ e od egip~anskih ~asov naprej. Grki in Rimljani so na primer kardamom me{ali z voskom in tako izdelovali parfume v trdni obliki. Vikingi so ga prinesli do severa Evrope, kjer je postal izredno priljubljen. V srednjem veku so ga v Evropi uporabljali kot zdravilo, za razku`evanje s predimljanjem, kot za~imbo in v kozmetiki. V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled v ogrlicah in uhanih. Zelo zanimiva in zaradi svoje zna~ilne rumene barve oblikovalsko hvale`na je asafetida, nam dokaj nepoznana za~imba iz posu{ene rastlinske smole. V afganistanski kulinariki je pogosto prisotna pri pripravi zelenjavnih jedi. Kljub 222 [pela Regulj svojemu mo~nemu `veplenemu vonju v sebi skriva zdravilne lastnosti, ki uravnavajo prebavo. V preteklosti je marsikje po svetu veljala za kontracepcijsko sredstvo, ponekod pa so ljudje verjeli, da njena uporaba prepre~uje vstop zlim duhovom v dojen~kovo telo. Prav zaradi svoje misti~nosti in skritega potenciala, ki ga premore, je njena transformacija v nakit dobila ime Ta skrivnostna. Posebno mesto med za~imbami ima zagotovo `afran, ena najdra`jih za~imb na svetu, ki ga v Afganistanu imenujejo celo »rde~e zlato Afganistana«. Navadni `afran cveti v jeseni ve~inoma na planta`ah v jugovzhodni Aziji, tudi v Afganistanu. Najdra`ja za~imba na svetu upravi~i svoje ime (poznamo rek »drag kot `afran«), saj morajo obiralci za 500 g posu{enih nitk ro~no nabrati 75.000 pra{nikov rastline. Poleg uporabe v kulinariki in kot naravno barvilo v industriji je `afran zelo cenjen tudi v medicini (proti astmi, ka{lju, revmi, depresiji, novodobna medicinska testiranja ka`ejo celo na zaviranje rasti rakastih celic). V preteklosti so ga visoko cenili predvsem kralji in faraoni, saj so menili, da je odli~en afrodiziak. Prav zaradi njegovega statusnega simbola je serija nakita z nitkami rde~ega `afrana poimenovana z imenom Ta `lahtna. Lahko bi rekli, da bi v preteklosti zaradi dragocene vsebine nakita slednji nosil konotacijo presti`a, vendar gre v tem primeru zgolj za presti`nost v smislu posebnosti celotne kolekcije nakita, saj ga v tej obliki in s tak{nimi kontekstnimi zgodbami trenutno ni mogo~e zaslediti drugod. @afran v nakitu (foto: [pela Regulj, 2017) To je le nekaj primerov kolekcije nakita Afganistan v za~imbah, ki dopu{~a prostor {e novim – poznanim ali manj poznanim za~imbam. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je celoten postopek, od same idejne zasnove, izdelave in postavitve 223 Afganistanske za~imbe ujete v nakit na muzejski prodajni afganistanski bazar, potekal znotraj muzeja brez zunanjih sodelavcev. S tem pa ka`emo na to, da se da z novimi idejami, ustvarjalno `ilico in dobro voljo tudi na doma~em terenu narediti izdelek, ki ni le pa{a za o~i ali nov kos za ljubitelje nakita, temve~ lahko postane {e eden od nosilcev sporo~ila o kulturi, ki nam je morda bli`e, kot si mislimo. Kaj ni konec koncev (med drugimi za~imbami) tudi poper zagotovo nepogre{ljiva in »obvezna oprema« vsake slovenske kuhinje? Pa naj bo tokrat v obliki nakita pod imenom Afganistanske za~imbe v nakitu, ki je v Slovenskem etnografskem muzeju na voljo v muzejski trgovini Lectarija.