PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK, v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 . ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 31 (13.564) Trst, sreda, 7. februarja 1990 Zaradi burne razprave bo plenum centralnega komiteja KPSZ končan šele danes Hud boj med zagovorniki reform in konservativnimi silami v KP Velika večina za čimprejšnje sklicanje kongresa - Kopja so se lomila predvsem ob ukinitvi partijskega monopola in pluralizmu - Kljub vsemu Gorbačov v prednosti MOSKVA — Kost, ki jo je v ponedeljek vrgel članom centralnega komiteja KPSZ Mihail Gorbačov (na sliki AP), je po pričakovanju močno razburkala vode na plenumu in tako zagovorniki reform kot konservativci so se z vsemi silami vrgli predvsem na predlog partijskega voditelja, da se ukine partijski monopol v državi ter prižge zeleno luč za večstrankarski sistem. Razpravljal-cev je bilo mnogo, tako da plenum ni mogel končati z delom že včeraj, kot je bilo napovedano, temveč se bo zasedanje nadaljevalo še danes, ko bodo člani cekaja tudi glasovali o kongresni platformi, kot jo je zagovarjal generalni sekretar Mihail Gorbačov. Za včeraj je bila tudi napovedana tiskovna konferenca, na kateri naj bi novinarje seznanili s sklepi plenuma, ki drugače poteka za zaprtimi vrati. Konferenco so v zadnjem trenutku odpovedali, izza zaprtih kremeljskih vrat pa novice izredno težko prodirajo, pa še te so po vsej verjetnosti vsaj za zdaj dobro »filtrirane« in jih posredujejo izključno uradni viri. Iz doslej objavljenih povzetkov razprave lahko sklepamo, da poteka izredno oster boj med zagovorniki dveh različnih stališč o najbolj vitalnih vprašanjih sovjetske partije, družbe in sistema. Kot se je uspelo izvedeti, v prvih posegih ni bilo čutiti nasprotovanja predlogom Mihaila Gorbačova. Skoraj vsi so se strinjali, da je treba partijski kongres sklicati najkasneje poleti, gleda vodilne vloge partije in večstrankarskega sistema pa so se kopja mnogo bolj lomila. Ob povsem skladnih stališčih s partijskim sekretarjem velja posebej omeniti izredno radikalno razpravo Borisa Jelcina, ki je Gorbačovu očital, da je njegova kongresna reforma preveč kompromisno naravnana. Dejal je, da je »partija pripeljala državo v krizo predvsem po zaslugi cekaja in politbiroja, ki morata zato odgovarjati.« Jelcin je še poudaril, da je ta plenum zadnja priložnost za radikalno prenovo partije, ki se mora odreči demokratičnemu centralizmu in sprejeti popolni pluralizem. Zavzel se je tudi za svobodne in tajne volitve ter za odpravo 6. člena zvezne ustave. Nezadovoljstvo zaradi reformnih predlogov Gorbačova pa je prišlo jasno do izraza z razpravo Ligačova, ki je sicer podprl kongresno platformo partijskega sekretarja, zavzel pa se je za krepitev partijske discipline. Pravo kanonado proti Gorbačovu pa je sprožil sovjetski veleposlanik na Poljskem Brovikov, ki je napadel perestrojko in predloge Gorbačova za prenovo partije. Broviko-vu je pritegnil še sekretar leningrajske partije Gidaspov, ki je poudaril, da lahko le močna KPSZ predstavlja jamstvo za napredek države in socialistični razvoj v Sovjetski zvezi. Kljub vsemu ima Gorbačov precejšnjo večino v cekaju in pričakovati je, da bodo danes potrjeni vsi njegovi programski predlogi. Baker včeraj obiskal ČSR danes zvečer že v Moskvi PRAGA — Ameriški državni’ sekretar Baker je včeraj prispel na »zgodovinski« obisk v Prago. Gre namreč za prvi obisk ameriškega državnega sekretarja po 17 letih v Češkoslovaški. V Pragi se bo Baker srečal s predsednikom Havlom, katerega naj bi seznanil z ameriškim »paketom« finančne pomoči za češkoslovaško gospodarstvo. Poleg tega bo imel tudi predavanje na praški univerzi, kjer bo študentom govoril o mednarodni politiki. Pred prihodom v Prago je imel Baker krajši postanek v Shannonu na Irskem, kjer se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Dumasom, s katerim je obravnaval nemško vprašanje in pa razvoj dogodkov v Vzhodni Evropi v luči predlogov, ki jih je Mihail Gorbačov predstavil na plenumu centralnega komiteja KPSZ. Prav obisk v Sovjetski zvezi pa predstavlja srž tridnevne evropske turneje ameriškega državnega sekretarja. V Moskvo bo dopotoval danes zvečer, s svojim sogovornikom Ševar-dnadzejem pa naj bi ob pripravah na naslednji ameriško-sovjetski vrh obravnavala vse vroče teme, ki v tem trenutku pretresajo Sovjetsko zvezo. Politični opazovalci pričakujejo, da se bo Baker 10. in 11. februarja v Ženevi sestal tudi z egiptovskim in izraelskim zunanjim ministrom, da bi skupaj z njima obravnaval tudi položaj na Bližnjem vzhodu. Vlaki bodo danes redno vozili: sindikat dobil prvo bitko RIM — Vlaki bodo danes redno vozili. Sindikalna konfederacija CGIL, CISL, UIL in avtonomni sindikat železničarjev FISAFS sta v ponedeljek pozno ponoči dosegla sporazum z vodstvom železnice oziroma z njenim izrednim komisarjem Schimbernijem, ki je pristal na korenito spremembo načrta o sanaciji podjetja. Znano je, da je nameraval Schimberni zmanjšati deficit železnic z ukinitvijo 29 tisoč delovnih mest, do katere naj bi prišlo do konca leta. Sindikalni predstavniki pa so včeraj podčrtali, da 24-urne vsedržavne stavke niso preklicali, temveč so odločitev le suspendirali. Sindikat in vodstvo železnice sta torej včeraj podpisala okvirni sporazum o pojgajanjih, ki se sedaj šele začenjajo. Delavce, ki jim je grozil odpust bodo skušali porazdeliti po različnih službah, skratka, uvedli bodo neke vrste interno rotacijo, en del pa jih bodo predčasno upokojili, vodstvo pa je pristalo tudi na zahtevo sindikata, da korenito prouči in končno reši tudi zakupna dela, ki so na železnici že stara praksa. Sprejelo pa je še drugi predlog sindikata, in sicer dve ločeni delovni pogodbi za delavce in vodilni kader. Slednja pogodba že obstaja, vendar jo bosta obe strani sedaj ustrezneje dopolnili. Sindikat je v vseh pogledih zmagovito zapustil pogajalno mizo po več kot 12 urah pogajanj. Dosegel je namreč tudi na videz malenkostno a bistveno spremembo pogajal-nega besedila vodstva železnic. Avtonomna sindikalna združenja, predvsem pa cobasi bodo imeli »možnost« udeležbe in ne »prostega vstopa« na pogajanja, kar bi po mnenju sindikalne konfederacije občutno omejevalo pogajalne možnosti. Predstavnik CGlL Del Turco je namreč dejal, da je cilj pogajalne in stavkovne strategije cobasov »le nekaj tisočakov vec, medtem ko se sindikalna konfederacija bori za 29 tisoč odpustov manj«. Del Turco pa je tudi opozoril, da si mora sedaj tudi minister za prevoze Bernini prevzeti večje odgovornosti. PSI popustljivejša v zvezi z zakonom o mamilih Demokrščanska levica povzroča vse večje težave Andreottiju DUŠAN KALC RIM — Trdnost vlade in njene večine ter problem razprtij znotraj Krščanske demokracijee sta še vedno glavni temi politične razprave v »transatlantiku« Montecitoria. Glavno vprašanje, ki si ga vsi zastavljajo, je naslednje: bo Andreottijevi vladi uspelo, da bi se nepoškodovana prebila skozi minsko polje neštetih problemov, s katerimi je posejana njena pot v prihodnjih tednih in mesecih. S tem vprašanjem je tesno povezano drugo vprašanje: se bomo v tej zakonodajni dobi izognili predčasnim volitvam? Splošen odgovor je, da so predčasne volitve neizbežne. Večinska stranka naj bi se že sprijaznila z dejstvom, da bomo šli na volišča najkasneje prihodnjo pomlad, če že ne letošnjo jesen. Vse naj bi že bilo določeno in pripravljeno v tem smislu, čeprav iz uradnih izjav predstavnikov večinskih strank izhaja, da nasprotujejo predčasni prekinitvi zakonodajne dobe. Vsi vprek izrekajo zvestobo Andreottiju in njegovim ministrom. Tudi njegov glavni nasprotnik znotraj njegove stranke De Mita je med včerajšnjih zasedanjem leve struje izrekel popolno zvestobo vladi. Zahteva pa politično razjasnjevanje nekaterih problemov, začenši s problemi odnosov znotraj stranke in znotraj vladne koalicije. Te odnose je treba, seveda po njegovem, ocenjevati v luči posameznih stališč do nekaterih reform, ki so v teku, kot na primer do reforme volilnih zakonov in radiotelevizijskih oddaj, pa tudi v luči stališč do dogajanja na mednarodni ravni in še posebej do dogajanja v KPI. Prav to, kar navaja De Mita, je del minskega polja, na katerem se lahko raztrešči Andreotti, ki se je včeraj, ob priliki prisege novega socialističnega ministra Tognolija (zamenjal je Carrara, ki je postal rimski župan), sestal s predsednikom republike Cossigo, da bi skupaj premlela trenutni politični položaj po zadnjih, presenetljivih in nepričakovanih Cossigovih izjavah. Predsednik republike in predsednik vlade sta se sicer razšla ob ugotavljanju, da ni neposredne nevarnosti ne za vlado, ne za zakonodajno dobo, vendar je njuno ugotavljanje po splošnem mnenju le stvar videza. V resnici ne bo šlo vse gladko. Večino čakajo v prihodnjih dneh naporni in odločilni trenutki. Danes bodo predstavniki petstrankarske koalicije preverjali, kako gledajo na zakonski osnutek, s katerim naj bi reformirali »obolelo« zdravstvo. Jutri (vendar ni še gotovo) bo na vrsti preverjanje pogledov glede zakona o zakonu proti trustom v založništvu. Znano je, da se pogledi ne ujemajo v celoti. V kratkem bodo vladni zavezniki razpravljali tudi o zakonskem osnutku, ki ga je pripravila KD za reformo volilnega sistema. O tem je bilo že veliko vika in krika med razpravo o krajevnih upravah, ko je vlada kar trikrat zahtevala zaupnico. Prihodnji teden bo odločilen predvsem za KD, ker bo vsedržavni svet stranke poskušal zaceliti rane, ki jih je odprl upor De Mitove in Bodratove levice. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Occhettova resolucija se uveljavlja bolj na podeželju kot v večjih mestih jRIM Bliža se izredni kong medtem pa se s polno paro na Jujejp sekcijski kongresi in počasi Udi že oblikuje slika notranjih razi U Konec prejšnjega tedna so s eh resolucijah, ki označujejo ogr ho razpravo znotraj KPI, izrekle < hne sekcije po vsej Italiji. Predk >fsila debata na bazi se tako bi aključku. Čez teden dni bi mor Phi splošna slika popolna ali sko hijub temu pa lahko že potegne V Nabrežini odobrili urbanistični projekt za razširitev papirnice NA 4. STRANI prve zaključke. Predvsem velja ugotovitev, da je udeležba na sekcijskih kongresih pod pričakovanji. Računajo namreč, da se je dosedanjih glasovanj udeležila le pičla tretjina vpisanih v posameznih sekcijah. Druga ugotovitev je, da se skoraj povsod uveljavlja prva resolucija. Occhettov predlog o ustanovitvi nove politične formacije, ki bi združevala leve politične sile, podpira večina članov partije, čeprav ima tudi Nattova, Ingraova in Torto-rellova linija kar precej pristašev. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je v večjih in manjših mestnih jedrih nasprotovanje Occhettovim predlogom nekoliko občutnejše kot drugod. Po mnenju mnogih političnih opazovalcev bo na splošno usmeritev baze odločujoče vplival izid glasovanj po sekcijah v Emiliji-Romagni, ki je s svojimi 400 tisoč vpisanimi prava ve- lesila. Ena tretjina vseh delegatov na kongresu v Bologni je ravno iz te dežele. Če naj sodimo po prvih izidih v Bologni, Modeni in drugod, potem moramo reči, da govori Emilia-Ro-magna v prid vsedržavnemu tajniku Occhettu. Doslej se je izrekla slaba petina sekcij, rezultat pa je naslednji: za Occhettovo resolucijo je glasovalo 77.5 odstotka članov, za »ne« Occhet-tovi liniji pa se je izreklo 22,5 odstotka, od katerih 19,5 odstotka za drugo resolucijo, 3 odstotki pa za Cossuttov predlog. Največ pristašev ima Occhet-to v Modeni, kjer še je za njegov načrt doslej izreklo kar 86,6 vpisanih, sledi Bologna s 83,9 odstotka, nato Rimini z 81.5 odstotka, Reggio Emilia z 72,5 odstotka itd. Kot kaže, ima torej najbolj »rdeča« dežela tudi največ zagovornikov korenitih sprememb. Kaj pa pravijo v več- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Deljena mnenja o prekinitvi srbske gospodarske blokade BOGO SAMSA LJUBLJANA — Blokada je končana, led je prebit, pravijo eni, nič se ni spremenilo, gre za običajno srbsko potegavščino, trdijo drugi. Govorimo o sestanku med predsednikoma vlad Dušanom Šinigojem iz SR Slovenije in Stankom Radmilovičem iz SR Srbije. Uradno sporočilo pove veliko, ali pa nič, saj ga je mogoče razlagati na dva povsem različna načina. Predvsem, kar zadeva blokade. Ni dvoma, da je poročilo jasno, ko trdi, da mora biti pretok blaga neoviran. Toda blokade ni napovedala srbska vlada, temveč srbska SZDL z očitnim blagoslovom Slobodana Miloševiča in srbske partije. Izvajali so jo direktorji in drugi gospodarski subjekti, ki se boje čistk, diferenciacij in podobnih »dobrin«. Poleg tega gre za številna podjetja, ki so se na tak način znebila grozotnih dolgov, saj jih ne tako ne drugače ne morejo plačati, blokada in njeno patriotično ozadje pa jim služita kot nalašč izgovor. V poročilu se govori o pretoku in svobodnem kroženju ljudi. To je povsem legitimna mednarodna formula, ki pomeni natanko tisto, kar piše. Nihče ne bo oviral potovanj iz ene republike v drugo. Lahko pa pomeni tudi svobodo prirediti miting v Ljubljani, miting resnice, s šajkačami, pozivi k orožju in krvi, kakršnega je v skladu z zakonom slovenska milica prepovedala. Odgovor ni v črki uradnega sporočila, temveč v politični volji, ki se skriva za njimi. In naposled Kosovo. Blokada in slovenski odnos do Kosova sta povezana, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Savojci bodo pokopani v panteonu General Aun hoče dokončno streti pristaše voditelja falange Džeadžee Nadaljuje se bratomorna vojna v Libanonu Tudi papežev poziv k spravi ni bil uslišan RIM — Posmrtne ostanke treh članov savojske dinastije bodo verjetno še pred koncem leta pokopali v rimskem panteonu. Po neuradnih vesteh, ki so jih pred dnevi objavili nekateri časopisi, je to odločitev včeraj potrdil tudi ministrski predsednik Andreotti. Dejal je, da je »čas za to dejanje dozorel in da italijanska vlada ne bo postavljala nikakršnih ovir«. Časopisne vesti je menda dobršen del sprejel z odobravanjem. Do translacije trupel bo prišlo, potem ko bodo Italija in države, v katerih so pokopani Savojci uredile potreben birokratski postopek. Tudi pokop ne bi smel predstavljati nobene ovire, saj panteon po novem konkoradtu med državo in Cerkvijo ni več vezan ne na monarhijo, ne na republiko. Minister Andreotti pa je izrazil željo, da bi translacija trupel potekla brez hrupa in pretirane publicitete. Muslimani so dovolili konvoju mednarodnega rdečega križa, da je preko zelene črte dostavil sanitetni material bolnišnicam v vzhodnem Bejrutu (Telefoto Ap) BEJRUT — Le nekaj ur je trajalo krhko premirje med silami generala Michela Auna in voditelja falange Sa-mirja Džeadžee, ob zori so Aunove tankovske enote sprožile novo ofenzivo na priobalnem območju severno od Bejruta vse do pristanišča Džuneh. Po uspešnem preboju so sedaj vse napore usmerili proti mestni četrti Ein Rumaneh in proti falangističnemu generalštabu v Quaran-tineu ter delu mestne četrti Ašrafieh. Zaman so bili torej vsi mirovni poskusi, zaman je papež Janez Pavel II. včeraj pozval »brate iste vere«, naj prenehajo bratomorni spopad. General Aun je sklenil, da iz vzhodnega Bejruta izžene ali pa stre Džeadžeovo falango. Obračun tega boja za politično prevlado v krščanskem taboru je strahoten. Skoraj 300 mrtvih in več kot 1100 ranjenih. V vzhodnobejrutskih bolnišnicah ni več zdravil ne obvez, m v i v^ciaj je avuj kopičijo se trupla, ki že razpadejo. moč ponudila tudi dvanajsterica. Zdravniki so včeraj sporočili, da bodo morali trupla pokopati v skupnih grobovih kar v parkih pred bolnišnicami. V slogu bolestne libanonske logike si v muslimanskem delu Bejruta s slabo prikritim zadovoljstvom manejo roke, ker je slepo nasilje »končno« prizadelo tudi vzhodni Bejrut in ne samo zahodnega, kjer kljub sirski okupaciji še vedno vlada popolna anarhija. V zahodni Bejrut je predsinočnjim prispel francoski minister za humanitarna vprašanja Bernard Kouchner. Včeraj se je sestal s predsednikom Hravijem in s premierom Hosom, ki sta mu obljubila sodelovanje pri evakuaciji dela ranjencev. Pred libanonsko obalo je v spremstvu nekega rušilca že priplula francoska bolnična ladja Rance. Nad razvojem dogodkov so do skrajnosti zaskrbljeni ne samo v Vati- kanil in v Parizu vrprai ip <;vnin nn- Predsednik Drnovšek danes v skupščini o kosovskem zapletu Socialistična zveza Slovenije si želi čimprej v Socialistično internacionalo LJUBLJANA — Predsednik Janez Drnovšek bo danes na skupnem zasedanju vseh zborov jugoslovanske skupščine govoril o Kosovu, reformi in mednarodnih vprašanjih. Za njegov govor je upravičeno zelo veliko zanimanje, saj se bo na temelju tega razpletla široka razprava, ki naj bi potrdila prve skromne, vendar odločne korake v smeri dialoga, posvetovanja med oblastjo in kosovsko alternativo. Se bo nadaljevalo streljanje, ubijanje, zaostrovanje, represija? De-Ipn odgovor bo dala danes jugoslovanska skupščina, ki bo morala tako ali drugače odgovoriti tudi na brutalne napade, ki jih je na račun predsedstva izrekel srbski lider Slobodan Miloševič. V razpravo je včeraj že posegel član predsedstva iz Hrvaške Stipe Šuvar, ki je z Miloševičem odločno polemiziral. Na Kosovu je že drugi dan povsem mirno. Nobenega incidenta, Albanci objokujejo svoje mrtve. Vrstijo se žalne svečanosti, kolektivne in družinske. Vse Kosovo ob določenem času onemi v podporo alternativnim gibanjem. Zato izzveni kot zasmeh in izzivanje zasedanje uradnih organov, kakršna je bila na primer včerajšnja seja kosovske skupščine, ki je ponovila že znano obrabljeno ploščo o iredentistih in teroristih, h katerim prištevajo tudi vso alternativo. Prav zato je toliko zanimanja in Veliko govorovc, da bo danes prišlo do prvega uradnega stika med alternativo in predstavniki zveznih oblasti. g c LJUBLJANA.— Socialistična zveza želi v Socialistično internacionalo in je zato že navezala živahne mednarodne stike. Ta tema je bila v središču obsežne razprave predsedstva Socialistične zveze, kateremu je poročal Željko Jeglič, odgovoren za manjšine in mednarodne zveze. V Evropi se Socialistična zveza uvršča v družbo strank, ki so ustvarile podlago za prihodnji razvoj celine. Močna in široka socialistična stranka leve sredine pa lahko dobi v Jugoslaviji močno povezovalno vlogo in utegne postati mednarodna povezovalka bodoče Evrope. Za to vlogo pridobivajo slovenski socialisti partnerje prek bilateralnih odnosov s široko paleto strank. Končni cilj so poleg funkcionalnega tudi konstitucionalno vključevanje v Socialistično internacionalo in izvajanje vpliva v tej močni, in pomembni mednarodni organizaciji. Jeglič je nato navedel vrsto stikov s predstavniki italijanske Krščanske demokracije, še zlasti s predstavniki nemških in avstrijskih socialdemokratskih strank. O stikih z italijanskimi socialisti pa je med drugim dejal: »Pred koncem preteklega leta je Slovenijo obiskala pomembna delegacija vodstva Socialistične stranke Italije - PSI za Furlanijo-Julijsko krajino na čelu z deželnim tajnikom Pietrom Zanfagninijem ter Pi-etrom Carbonejem, deželnim ministrom za finance in za stike z deželami Delovne skupnosti Alpe-Jadran. V zanimivih in konkretnih razgovorih sta obe strani ugotovili, da je prišlo v medsebojnih odnosih do kvalitetnega skoka, saj gre za skupne socialistične cilje in skupno evropsko usmeritev. Pietro Zanfagni-ni je poudaril, da tokrat ne pregledujemo samo odnosov in opravljenega dela ter ne razpravljamo samo o političnem razvoju v Italiji in Sloveniji, temveč je to razprava o socialistični platformi Evrope. Treba je ustvariti novo Evropo, demokratično, socialistično, brez meja. Obširno poglavje v razgovorih je bilo posvečeno zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in možnosti za popravke sedanjega predloga zakona o globalni zaščiti. Socialistični parlamentarci so prevzeli obvezo, da bodo skupaj s slovensko komisijo izdelali osnutek popravkov vladnega zakona, ki jih bodo zagovarjali v parlamentu.« Predsedstvo Socialistične zveze je obsež- no razpravljalo o položaju na Kosovu in odločno ponovilo svoje že znano stališče, da je treba opustiti nasilje, da represija nikamor ne vodi in da je nujen demokratičen razgovor. Kritično so ocenili zaključno poročilo sestanka obeh predsednikov vlad o srbskem bojkotu. Sklenili so, da bodo že prihodnji teden skicali zbor slovenskih socialistov, ki se bodo v Ljubljani ali v kakem drugem kraju zbrali iz vse Slovenije. Zbor bo po vsej verjetnosti v petek, 16. februarja, in na njem bodo odobrili program stranke. Še pred 8. februarjem, ko je treba oddati kandidatne liste, pa bodo sklicali drugi zbor, ki bo dokončno odločil o kandidatih Socialistične zveze. Obsežna razprava je bila tudi o značaju odbora za zaščito človekovih pravic. Že pred leti je Socialistična zveza ustanovila odbor, kateremu predseduje ugledni slovenski znanstvenik Ljubo Bavcon. Takrat so predstavniki vseh alternativnih skupin privolili v sodelovanje, zdaj se iz političnih razlogov umikajo. Tak odbor, ki bi moral biti nadstrankarski, pa je potreben in bo zato SZ dala ustrezno pobudo, naj se sestavi čim širši odbor, že obstoječi izpopolni ali pa se ustanovi novega, g § Poenotenje vzhodne in zahodne marke ne bo kratkoročni gospodarski proces VZHODNI BERLIN — Guvernerja osrednjih nemških bank, vzhodnonemške Reichsbank in zahodnonemške Bundesbank, sta odločno demantirala vest, da so v teku pogovori o možnosti monetarne zveze. Horst Kaminsky in Karl Otto Poehl sta se sicer dejansko sestala, vendar je bil njun pogovor osredotočen predvsem na gopospodarske probleme, s katerimi se spopada Vzhodna Nemčija, kjer že beležijo pomanjakanje osnovne delovne sile zaradi množičnega izseljevanja na Zahod. Združitev marke bi bila dejansko precej zapletena poteza, saj je zahodnonem-ška marka ena od vodilnih deviz na svetovnem denarnem tržišču, medtem ko je njena vzhodna »sestra« skoraj brez vrednosti. Za 10 vzhodnih mark se namreč vnovči le eno zahodno. Nemški finančniki pa se vsekakor dogovarjajo o možnosti konvertibilnosti vzhodne marke. Na sliki (AP): vrednost in protivrednost zamenjave. Predsednik Demosa Pučnik zavrnil trditve o nemškem državljanstvu Jutri v Berlinu začetek kongresa socialistov ES RIM — Jutri se bo v Berlinu začel 17. kongres Zveze socialističnih strank držav Evropske skupnosti, delegacijo PSI pa bo na njem vodil tajnik Bettino Craxi. Na kongresu bodo največ pozornosti namenili razpravi o vlogi Evropske skupnosti v reformnih procesih v Vzhodni Evropi. Uvodni razpravi bosta imela tajnik PSI in predsednik zahodnonemških socialistov Hans Jochen Vogel. Pozornost socialističnih predstavništev bo namenjena tudi socialnim razmeram v Evropi in prihodnosti Evropske skupnosti. Pred kongresom je predvideno srečanje socialističnih voditeljev iz zahodne Evrope s predstavniki nove socialnodemokratske stranke v NDR. Srečanje bo v Vzhodnem Berlinu. Zahodnoevropski socialistični vrh se bo zaključil v petek popoldne s priložnostno tiskovno konferenco. LJUBLJANA —- Ali so govorice o dvojnem državljanstvu resnične? Kandidati za člane ali predsednika predsedstva so lahko samo državljani SR Slovenije, čeprav dvojno državljanstvo po zakonu ni prepovedano. V zadnjih dneh so po Ljubljani krožile številne govorice o »spornem« državljanstvu dr. Jožeta Pučnika, ki ga je Demos kandidiral za predsednika predsedstva SR Slovenije. Pučnik naj bi po eni varianti imel samo nemško državljanstvo, po drugi pa dvojnega -nemško in jugoslovansko. Predvolilna zadrega bi lahko bila velika, tako za njega osebno kot tudi za združeno opozicijo. Zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov predsedstva SR Slovenije (uradni list SRS št. 42) v drugem odstavku 2. člena pravi: »Pravico biti voljen za predsednika ali člana predsedstva republike ima državljan SR Slovenije, ki je dopolnil 18 let, ima poslovno sposobnost in stalno prebivališče v Sloveniji«. 8. člen istega zakona pa narekuje, da »mora vsak kandidat predložiti pisno soglasje in izkaz, da je državljan SR Slovenije«. Jože Pučnik je v posebni izjavi povedal, da je državljan Slovenije, da nikoli ni imel tujega državljanstva in da izpolnjuje vse pogoje za kandidaturo za predsednika predsedstva SR Slovenije. V času, ko je živel in delal v Zvezni republiki Nemčiji, je imel status političnega begunca z jugoslovanskim potnim listom. Nikoli tudi ni zaprosil za tuje državljanstvo. Zadnjo besedo bo imela republiška volilna komisija, ki lahko od pristojnega republiškega organa zahteva preverjanje podatkov za vse kandidate, če izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zaenkrat ni nobenih, niti formalnih, niti moralnih dvomov, saj je bila Pučnikova izjava kratka in jasna. »Sem državljan te republike in izpolnjujem vse pogoje, ki so zabeleženi v 2. členu zakona o volitvah in odpoklicu predsednika ali članov predsedstva SR Slovenije.« (dd) nadaljevanja s L strmi • Demokrščanska levica Če so vsi ti problemi stalno pred očmi strank, je bil včeraj še zlasti v ospredju problem zakona o mamilih, ki predstavlja prav tako veliko preizkušnjo za trdnost večine. O njem je včeraj stekla razprava v poslanski komisiji in na samem začetku se je pokazalo, da je v demokristjanskem taboru večje nasprotovanje sedanjemu zakonskemu tekstu, kot se je mislilo. Bivši ministrski predsednik Goria, ki se je v tem pogledu postavil na čelo oporečnikov in dal celo pobudo za srečanje tako imenovane »skupine desetih« (to je skupina desetih poslancev vseh strank, razen socialistov, ki se je sestala na sedežu PSDI in zavzela skupno stališče proti zakonskemu osnutku, kakršen je izšel iz senatne razprave), ima vedno več pristašev. To je nenadoma zaskrbelo socialiste, ki so med včerajšnjo sejo .tajništva posvetili prav temu vprašanju glavno pozornost. Iz Ulice del Corso je sicer izšlo najprej običajno svarilo. Iz tiskovnega poročila namreč beremo, da vzdušje, ki se je ustvarilo med političnimi silami večine, ne obeta nič dobrega, in da je počasnost parlamenta vedno bolj zaskrbljujoča. Presenetljiva pa je bila koj zatem izjava Craxijevega glasnika In-tinija, ki je dejal, da so socialisti odprti za vsakršno izboljšavo zakona g mamilih in bodo zato skrbno proučili vse predloge. Mar to pomeni, da se je Craxi, ki je bil v zvezi z zakonom o mamilih vedno zelo odločen in nepopustljiv, ustrašil močnega pritiska dela zaveznikov in naredil korak nazaj? Podtajnik stranke Di Donato pravi, da ne gre za popuščanje, temveč da si PSI pač želi dober zakon in je zato pripravljena na sodelovanje z vsemi, ki imajo pametne predloge. • Occhettova resolucija jih mestih? V Rimu je položaj najbolj negotov. Za prvo resolucijo se je doslej izreklo le 49,21 odstotka, za drugo pa 47,5%, medtem ko je Cossutta prejel 3,2% privoljenj. Skupaj imajo nasprotniki Occhettove linije več kot polovico glasov. V Milanu je razmerje nekoliko drugačno: 56,9% članov podpira Occhetta, 37,8% je za »ne«, kar 5,5% glasov pa je prejel Cossutta. V Turinu je 62% za »da«, 34% za resolu- cijo Natta-Ingrao-Tortorella, 4% pa za Cgssutto. Če pa pogledamo skupne številke po deželah, se je v Laciju izreklo 67,7% za Occhettovo linijo, 28,9 za drugo resolucijo in 3,4 za tretjo. V Lombardiji se je 63% izreklo za prvo, 33% za drugo in 4% za tretjo resolucijo: na Sardiniji 56,7 za prvo, 40,7 za drugo in 1,3 za tretjo resolucijo; v Liguriji 62,5 za prvo, 35,7 za drugo in 1,6 za tretjo; v Apuliji 63,3 za prvo, 33,6 za drugo in 3 za tretjo. Približno takšna razmerja so v drugih krajih države. p • Deljena mnenja kot da bi šlo za vzročno soodvisni stvari. Na koncu uradnega poročila je rečeno, da bo Slovenija podprla jugoslovanski program za Kosovo, ki ga bodo še izpopolnili. Ponovno gre za poudarke: slovenska skupščina je že zavrnila jugoslovanski program za to pokrajino, ker je neustrezen. Kaj pa pomeni popravljen? Najbrž bo tudi v prihodnje ostal neustrezen, saj temelji zgolj na sredstvih za ponovno naseljevanje Srbov in Črnogorcev in ne govori o usklajenem gospodarskem razvoju za vse. A to ni kaka lepotna napaka. Pa vendar imajo morda prav tisti, ki trde, da gre za očiten srbski umik, ki pod pritiskom lastnega javnega mnenja ni več mogel vztrajati pri blokadi in je potreboval zgolj pretvezo za kolikor toliko časten umik. Nekaj pa nedvomno ostaja. Gospodarski odnosi med Srbijo in Slovenijo ne bodo nikoli več taki, kot so bili, in Slovenija se je že in se bo morala še v večji meri preusmeriti na tuja tržišča. To zahteva seveda preusmeritev proizvodnje in gospodarskih tokov, kar pa se je že pričelo in se bo nujno nadaljevalo. Vsa ta vprašanja bodo danes v ospredju razprave pred slovensko skupščino, kateri bo poročal predsednik vlade Dušan Šinigoj. Skupščina bo razpravljala o ukrepih, da se nadomesti škodo, nastalo zaradi blokade, zato so se pojavili predlogi, da Slovenija ne bi poravnala prispevka za neuvrščene in nekaterih drugih zveznih dajatev. V pričakovanju učinkovite odprave blokade menda nameravajo predlagati, da se za štirinajst dni počaka s takimi ukrepi. Vendar bodo glav; no in odločilno besedo imeli kritični slovenski delegati. Po najnovejših podatkih italijanskega zavoda ISCO in organizacije OECD Ugodne napovedi o letošnjem gibanju mednarodne gospodarske konjunkture Konjunkturno gibanje v večini industrijskih držav potrjuje ugodno raven proizvodnje, povpraševanja ter investicij, zato naj bi se letos mednarodna trgovina (po lanskem porastu za 7,6%) zboljšala za nadaljnjih 6,4%. To navaja vsedržavni zavod za konjunkturne analize ISCO na podlagi podatkov OECD in dodaja, da bi bil lahko svetovni gospodarski razvoj še boljši, ko se ne bi Amerika otepala s težavami, zaradi katerih se že boji recesije. Njen trgovinski deficit se je vzpel v prvih 11 mesecih 1989 na 101,74 milijarde dolarjev, Japonci so svoj surplus le malo omejili, Zahodni Nemci pa so ga celo še povečali s 116,3 (1988) na lanskih 127,1 milijarde mark. Prav ti razkoraki pa naj bi prispevali k ponovnemu uravnovešenju svetovne trgovine, zlasti še spričo reform v Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi sploh; usmeritev k tržnemu gospodarstvu ne bo samo pospešila uvoza zahodnih dobrin, privabila bo tudi direktne naložbe žlahtnih valut prek mešanih družb. Seveda to ni mogoče čez noč: že zdajšnja prehodna faza povzroča režijsko-proiz-vodne vrzeli in druge nevšečnosti - sovjetska zpnanja trgovina je v škripcih zaradi pocenitve nafte, na Poljskem se ubadajo s 700-odstotno inflacijo, drugje so v kaši zaradi postopnega preustrojevanja censkih mehanizmov itd. - ki jih bo treba pomagati odpraviti z zajetnimi denarnimi injekcijami tudi iz skladov mednarodnih finančnih organizmov. Dolar štrbunkml Dolar je včeraj povsod močno popustil. V Frankfurtu je veljal 1,6532 marke proti 1,6790 v ponedeljek, v Milanu 1230,5 lire (dan prej 1246,25), v Parizu 5,6295 franka (5,6970), v Tokiu 144,90 jena (0,70 jena manj) itd. Nasproti marki ni bil tako slab že od 15. januarja 1988 (1,6314), nasproti liri pa od 14. marca 1988 (1228,3). Marsikdo meni, da bo zeleni bankovec še padal in že letos zdrsnil pod 1,5815 marke, torej na najnižjo raven po drugi svetovni vojni. Nasprotno je marka včeraj nadkrilila vse druge devize in se v Milanu povzpela s 742,10 na 743 lire. Bundesbank in Banca dltalia nista podprla dolarja, ki je pod očitnim vplivom Gorbačovove napovedi o politični liberalizaciji v SZ, kakor je tudi marka pod učinkom družbenogospodarskih sprememb v Vzhodni Evropi (tudi zaradi govoric, da bi lahko zahodnonemška marka še letos postala "alternativna" valuta v Vzh. Nemčiji). Ze nekaj bank navilo kredite Nova pariteta bo 21 lejev za en ameriški dolar Močna devalvacija leja Banca nazionale del lavoro, Banco di Roma in druge večje denarne ustanove v Italiji so povišale za pol odstotka aktivne obresti in za prav toliko znižale pasivne. Razpon med enimi in drugimi se je raztegnil na cel odstotek. Aktivne obresti so, kot znano, tiste, ki jih stranke plačujejo na -izposojeni denar, pasivne pa tiste, ki dozorevajo strankam na hranilnih knjižicah oziroma tekočih računih. To torej pomeni, da bo odslej bančno posojilo dražje kot doslej. Vendar banke niso (in verjetno zaenkrat tudi ne bodo) povišale aktivnih obresti, ki jih zaračunavajo najboljšim klientom, to )e obresti "prime rate" in "top rale". Kakor rečeno, so se za ta korak odločile le velike ustanove, vendar bodo manjše verjetno temu zgledu sledile. Romunska začasna vlada je napovedala drastično razvrednotenje domačega denarja, "da bi tako popravila večdesetletno monetarno politiko, Ceausescovega režima, ki se je odvijala v znamenju kaosa". Devalvacija leja znaša nič manj kakor 58,4 odstotka in naj bi odražala realno vrednost notranje denarne enote. Vladujoči so poleg tega sklenili uvesti enoten tečaj leja nasproti glavnim inozemskim' valutam, in sicer bo ta znašal 21 lejev za en ameriški dolar, medtem ko je dosedanja pariteta bila 8,74 leja za en dolar. To naj bi veljalo za vse netrgov-ske transakcije. Plačilna bilanca: +418 mrd Ur Italijanska plačilna bilanca za celo leto 1989 izkazuje 418 milijard lir prebitka, kar pomeni, da se je vidno poslabšala v primerjavi s predlanskim letom, ko je znašal pozitivni saldo 683 milijard lir. Samo decembrski obračun pa se je zaključil s primanjkljajem 1.570 milijard lir, ki je nekoliko manjši, kot je bil decembra predlanskim, saj so zaznamovali tedaj deficit 2.400 milijard lir. Da železnica ne bi zavozila na slepi tir Vzdrževanje tovornega prometa po italijanskih cestah požre vsako leto približno 29.000 milijard lir, čezalpski prehodi, ki so ključnega pomena za prevoze na relaciji sever-jug, pa so zdaleč pretesni in če jih ne bodo v najkrajšem preuredili oziroma potencirali, utegne promet že leta 2000 popolnoma zastati. Ob vsem tem je železniško omrežje docela neustrezno: medtem ko se pripravlja anglo-fran-coski konzorcij Eurotunnel, ki razpolaga pretežno z zasebnim kapitalom, na izvrtanje treh podmorskih železniških predorov, ki bodo povezovali Calais in Folkestone, in medtem ko se iz Pariza v samih šestih urah pripelješ v katero koli glavno mesto ene ali druge države članice evropske dvanajsterice, pa vožnja iz Pariza na italijanski jug traja ves dan, če ne kar dva. Kadar železničarji ne stavkajo. To je sicer že stara pesem, je pa na žalost iz leta v leto bolj aktualna. Še-posebno v zdajšnjem času, ko se je dvignilo toliko prahu okrog vprašanja o reformi državnih železnic, in zato, ker pomeni korenita preobnova ter modernizacija železniškega sistema edino možno rešitev, če hoče Italija prilagoditi svoj prometni stroj evropskemu standardu. Drugače bo njena železnica dokončno obtičala na slepem tiru. Železnico je treba obravnavati kot strateško in razbremenilno sredstvo, potrebno je uvesti režim visoke hitrosti, ki ga ne gre tolmačiti kot neko dolgoročno politično hipotezo, ampak kot nujnostno izbiro. Visoko hitrost gre vpeljati tako v promet med severom in jugom države s podaljšanjem zvez tja do Reggia Calabrie, kakor tudi v zahodno-vzhodni smeri z uresničitvijo proge Lyon-Trst. Ne samo, potrebna je integracija med državnimi železnicami in železnicami v zakupu, treba je mnogo izdatneje izkoristiti prednosti, ki izhajajo iz združljivosti železniškega prometa s priobalnim - pri skupnem letnem tovornem prometu 300 milijonov ton odpade na takšno kombinacijo samo 5,4 milijona ton! - prav tako pa je velja ovrednotiti kulturo intermddalnih prevozov. Kako daleč za Evropo je Italija glede kombiniranih prevozov, -kažejo podatki Evropskega združenja železnic o naložbah, ki jih bo treba izvesti za ustrezno, preureditev železniških predorov in multimodalnih terminalov: Italija bo morala investirati v to nič manj kot 1.319 milijonov ecujev, Zah. Nemčija pa samo 229,5 mil. ecujev, Avstrija 258,4, Belgija 19,3, Francija 128,5, Vel. Britanija 1.245 itd. Ob okrepitvi železniškega sistema, ki ga narekujejo sicer tudi nuja po energetskem varčevanju, naravovarstvena politika, preobremenjenost cestne mreže in letališč ter seveda varnost, naj se kajpak razreši žgoči problem prerazdrobljenosti avtoprevoz-ništva, s katerim se bavi kar blizu 200.000 tvrdk. Ta atomizirani aparat gre preustrojiti, lastnikom in uslužbencem pa zajamčiti nadaljnji obstoj, kar je mogoče edinole s sodobno ureditvijo kombiniranih prevozov. Kako to doseči? Gotovo ne s čedalje manj zakulisnimi političnimi igrami, ki nazorno kažejo, kako hudo vodilne stranke hlastajo po najvplivnejših položajih tudi pri državni železniški ustanovi, kot se to dogaja pri bankah in drugih ustanovah. (Vlada že leto dni zavlačuje z reformo, ker bi rada spremenila FF.SS. v nekakšno javno gospodarsko ustanovo po takšni ali podobni formuli, iz kakršne se je porodila vsedržavna ustanova za tekoča goriva ENI). Prav tako tudi ne z divjim privatiziranjem, pač pa z izoblikovanjem čisto novega, modernega jav-nostoritvenega modela, ki bi podjetje zaščitil pred spletkarjenjem nekaterih političnih sil in mu omogočal stvarno avtonomijo, tako da se ta ali oni minister ne bi venomer vmešaval v posamične režijske posege, in ki bi jamčil ekonomičnost, sposobnost samofinan-ciranja in popolno administrativno ter odločitveno prozornost. Morda ob nadzorovanem sodelovanju privatnikov, ki bi imeli pred očmi podjetniško in ne predvolilno logiko. DRAGO GAŠPERLIN NAJBOUŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE 1 TRŽAŠKA BORZA uradne kotacije Generali..................... 40450 Lloyd ....................... 17000 Uoyd risp.................... 11450 8AS ......................... 26100 8AS risp.................... 12300 sai ......................... 18400 sai risp...................... 8050 Montedison ................... 1986 Montedison risp............... 1250 pirelli ...................... 2975 Pirelli risp.................. 2890 p|relli risp. nc ............. 2125 ®nia ......................... 2750 foia risp...................... 2765 “»ia risp. nc................. 2765 Bjnascente.................... 7625 Gjnascente priv............... 3900 ninascente risp............... 4100 Premuda ...................... 2860 Premuda risp.................. 1790 |!|* ......................... 3085 “astogi....................... 358 c°mau ........................ 4350 40250 17000 11480 26500 12200 18400 7850 1962 1248 2860 2820 2120 2750 2720 1700 7650 3900 4100 2860 1800 3160 2880 358 4390 Fidis ............. Gerolimich......... Gerolimich risp. . . . SME ............... Stel............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari . .. FIAT............... FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7370 117 89 3850 4995 4100 12375 4450 5330 10439 7160 7240 4850 3870 408 8150 7950 5870 7400 117 89 3800 5010 4100 12200 4350 5390 10370 7160 7250 4845 3880 400 8130 8030 5890 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. .. 800 900 11300 790 900 11200 V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V -v !,'' ' ' 1 ■ lil 6.2. spr. % IMIliii® Stilska industrija - kmetijstvo 6.2. spr. % Eri. !var .................. 11639 +1,21 ldania ................... 8550 +1,54 ||lc|ania risp.............. 5060 +0,20 9nago .................... 8650 +2,00 ŽAvAROVALSTVO - BANČNIŠTVO___________ ^[®anza Ass................ 44000 A 6anza Ass. risp. por. . . . 40450 ASS|talia.................. 12950 u7°nia ..................... 1805 q 'na Ass. ord............... 13730 lu+rali Ass.................. 40240 +'a Ass. 1000 ............. 13600 U^le ....................... 113100 i " FOndiaria soa.......... 57200 Italcementi............. 126800 +0,75 Unicem.................. 26650 +0,53 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI I ^Ondiaria spa i 7 Previdente n 1 revidente .............. 21900 F)+d Adriatico ............. 17000 Hao ,raz.................... 25400 To, r'sp. port.............. 12200 0 ord.................... 21190 24750 16150 5145 2381 2770 58300 unipo1 8a'poi Priv........... g Pca Comm. Italiana q nCo di Roma ....... i+Pito Italiano ...... N^rbanca priv. 6diobanca.............. 19050 —0,56 —0,61 —0,92 + 0,22 —0,51 —0,72 + 1,12 —0,44 —0,17 —0,48 —2,23 —0,89 —0,24 —0,28 —0,92 + 0,12 —0,79 —0,40 + 0,26 —0,16 ^?!RNA INDUSTRIJA - part. CEMENT L.p’'Burgo ord............... 13695 Mo 'esso..................... 23940 Por adori ................... 19090 r 'Sraf. Editoriale...... 6rPentir ............... 6080 3434 + 0,74 —0,04 + 0,47 —0,33 + 0,50 Calp 5605 + 0,99 Enimont 1570 + 1,95 Fidenza Vetrar 1000 9180 + 0,88 Italgas 3080 —0,58 Mira Lanza 62600 —0,16 Montedison 1000 1972 —0,65 Montefibre 1280 —0,62 Pirelli 2860 —0,28 Pirelli risp 2115 —0,24 Recordati 13690 + 0,29 Saffa 11300 —0,35 Snia BPD 2755 —0,65 Snia Fibre 1930 + 0,78 Snia Tecnopolimeri 6860 + 0,15 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7669 —0,01 Standa 33350 — Standa risp. port 12950 — Alitalia cat. A 2330 — Alitalia priv. . 1686 -0,71 Italcable 17250 —0,14 SIP 3148 —0,06 SIP risp. port 2915 + 1,22 Sirti 13690 + 1,07 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio....... Bastogi.......... 5510 +0,73 3525 +0,86 362 +1,12 6.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% BTP maj 1990 10,5% 99,75 —0,10 BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,05 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,65 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,20 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% 96,00 —0,41 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,75 + 0,51 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 95,30 —0,47 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,50 — CCT april 1992 10% 95,55 + 0,10 CCT julij 1992 IND 98,55 —0,05 CCT januar 1991 IND 101,25 —0,05 CCT julij 1993 IND 98,80 —0,05 VODILNE DELNICE 6.2. spr. % Bonifiche Siele 28800 —0,24 Bonifiche Siele risp 9350 —0,11 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 4950 —0,88 CIR risp 4940 —0,40 Cofide 4750 —0,84 Comau Finanziaria 4350 —3,01 Editoriale SpA 3305 + 0,15 Euromobiliare 6150 —0,49 Ferruzzi Agric 2514 + 0,16 Fidis 7375 —0,47 Fimpar 3300 + 0,92 Finarte 6375 + 0,08 Fiscambi Holding 5590 + 0,36 Fiscambi risp 2395 — Fornara 3539 —0,95 Gaic 24160 —0,17 Gemina 2115 + 1,29 Gemina risp 1395 — Gerolimich 117 — Gerolimich risp. port 89 —0,56 IFI priv 25350 —1,32 IFIL fraz 7610 + 0,13 IFIL risp. port. fraz 3969 —0,77 Italmobiliare 202400 + 0,40 Pirelli & C 9950 + 0,11 Riva Finanziaria 9040 + 0,44 Saes 3610 —1,10 Schiapparelli 1335 + 1,14 Sisa 3675 —0,54 SME 3748 —1,34 SMI Metalli 1600 + 0,13 SMI Metalli risp 1245 + 0,24 SOGEFI 3611 —0,03 Stot 5024 —0,12 Štet risp. port 4060 + 0,95 Tripcovich 12200 + 1,24 6.2. spr. % CCT december 1990 IND . . 101,05 + 0,05 CCT februar 1991 IND .... 100,20 — CCT februar 1997 IND ... . 93,40 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND 96,35 + 0,05 CCT marec 1991 IND 99,90 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,80 — CCT sept. 1993 CV IND ... 96,00 — CCT avgust 1992 IND 98,60 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,80 — CCT avgust 1990 IND 100,25 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,65 — CCT avgust 1995 IND 94,70 + 0,21 CCT avgust 1996 IND 94,10 + 0,16 CCT april 1991 IND 100,45 —0,05 CCT april 1995 IND 94,00 — CCT april 1996 IND 94,35 — CCT december 1990 IND . . 101,05 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,20 —0,05 CCT december 1995 IND . . 95,75 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,95 + 0,11 6.2. spr. % Tripcovich risp. nc 4350 —1,69 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO 5330 —0,28 17950 —0,28 7270 —0,68 + 0,45 + 0,31 Attiv. Immobiliari.... Calcestruzzi.......... Cogefar .............. Del Favero................... 6730 Grassetto SpA............... 16200 IMM Metanopoli............... 1625 —0,31 Risanamento Napoli ......... 45650 +0,34 Vianini ..................... 5197 +0,23 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord. Danieli & C. Fiat............. Fiat priv........ Fiat risp........ Franco Toši . . . Gilardini ....... Magneti Marelli Merloni.......... Necchi ord....... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Rodriguez SpA . Safilo ........ Safilo risp.... Saipem......... Saipem risp. . . . Teknecomp . . . CCT februar 1991 IND CCT februar 1992 IND CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND CCT februar 1996 IND CCT februar 1997 IND CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1993 IND CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 IND CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 IND CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 IND CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 IND CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IN CCT nov. 1991 IND . . CCT nov. 1992 IND . . CCT nov. 1995 IND . . 3269 —0,61 CCT nov. 1996 IND 93,30 + 0,11 11000 + 1,95 CCT oktober 1993 IND 97,85 — 11695 + 0,81 CCT oktober 1990 IND ... . 100,15 + 0,05 19150 10410 7171 + 0,79 —0,34 + 0,31 CCT oktober 1991 IND 100,25 — CCT oktober 1995 IND 95,15 + 0,05 7270 —0,14 CCT oktober 1996 IND 93,10 + 0,11 30200 + 0,83 CCT sep. 1990 IND 100,05 —0,05 4845 2044 —0,90 CCT sep. 1991 IND 100,40 —0,05 3000 CCT sep. 1995 IND 94,55 + 0,05 4040 —0,37 CCT sep. 1996 IND 94,15 + 0,27 7241 —0,60 CTS marec 1994 IND 74,75 + 0,07 4750 13799 —1,04 + 0,50 CTS april 1994 IND 74,70 — 10750 —1,38 ED SCOL 1975/90 9% 101,00 — 10780 + 0,75 ED SCOL 1976/91 9% 99,90 — 11670 3270 2940 —0,21 + 0,62 —0,34 ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,35 + 0,15 REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,30 + 0,20 1414 —0,07 RENDITA — 35 5% 73,60 —0,14 6.2. spr. % 101,40 — 100,20 — 99,75 — 98,55 — 96,20 —0,05 93,50 — 101,25 100,60 98.60 97,55 97.30 93.70 94.60 96.05 100,20 100,55 95,35 94,75 100,50 94.05 94.25 92.70 100,65 94,50 95.25 93.30 100,15 101,05 100,40 98,10 95.30 —0,05 —0,05 —0,10 + 0,05 + 0,11 + 0,10 + 0,16 —0,05 + 0,05 + 0,16 + 0,05 —0,05 + 0,05 + 0,16 —0,05 + 0,10 + 0,11 S ponedeljkove seje nabvežinskega občinskega sveta Občina pristala na razširitev štivanske papirnice Cartimavo V F-JK se bo lahko začelo zbiranje podpisov Zelena luč za referendum o podpiranju zasebnih šol Devinsko-nabrežinski občinski svet je v ponedeljek ponoči dokončno pristal na razširitev štivanske papirnice Cartimavo. Svetovalci so namreč s široko večino odobrili ustrezno spremembo regulacijskega načrta, istočasno pa so soglasno odobrili politični dokument s celo vrsto zahtev, da bo razširitev tovarne res odprla pot novim zaposlitvam in da bo ves projekt v skladu s krajinsko zaščito teritorija. Urbanistični plan so podprli predstavniki upravne koalicije in socialisti (KPI se je vzdržala), politični dokument pa je kot rečeno prodrl soglasno z nekaterimi popravki in dopolnili, ki so jih predlagali komunisti. O bodočnosti štivanskega obrata bo tekla beseda na jutrišnjem sestanku na Deželi, ki ga je sklical socialistični odbornik za industrijo Saro. Na tem srečanju, za katerega vlada veliko pričakovanje, bodo poleg Sara sodelovali še predstavniki sindikalnih organizacij, člani tovarniškega sveta štivanske papirnice in zastopniki nabrežinske občinske uprave. Ponedeljkova seja se je kljub ostrim polemikam, ki so spremljale ves postopek, končala s kolikor toliko enotnim stališčem, ki nedvomno utrjuje vlogo devinsko-nabrežinske uprave v odnosu z Deželo in z lastnikom papirnice, ki je grupa Burgo. Načelniki skupin se na dopoldanski in na večerni seji niso mogli na noben način sporazumeti za skupno stališče. Brezigarjeva uprava je hotela na vsak način odobriti razširitev tovarne, socialisti in komunisti pa so si prizadevali za enotedensko odložitev, posebno v pričakovanju jutrišnjega sestanka na Deželi. PSI je kasneje pristala na odobritev urbanističnega načrta, komunisti pa so vztrajali na odložitvi, na koncu pa so pristali na enotno politično stališče, potem ko je Brezigar sprejel nekatere njihove zahteve. V razpravi, ki jo je uvedel župan, so posegli predstavniki vseh političnih skupin. Neodvisni levičar Vocci je vprašal koalicijo, čemu taka naglica pri odobritvi tega načrta, če še ni stvarnih jamstev za zaposlitev novih ljudi in za krajinsko zaščito. Načelnik SSk Brecelj je bil mnenja, da morajo uprava in vsi svetovalci pokazati konstruktiven odnos do tega važnega vprašanja, pri čemer mora Občina seveda postaviti jasne pogoje in zahtevati resna jamstva. Komunistični na- čelnik Širca je rekel, da je KPI zahtevala in dosegla strokovno študijo o vplivih razširitve obrata na okolje, pri čemer je zavrnil očitke, »da KPI ni dala svojega doprinosa za čimboljšo rešitev tega problema. Prav nasprotno, komunisti so se od vsega začetka borili proti prenagljenim in površnim odločitvam«. Neodvisni odbornik za javna dela Tuta je bil mnenja, da je treba postopek za razširitev obrata kar se da pospešiti, precej polemična do uprave pa sta bila socialista Burger in Caldi. Prvi je v glavnem napovedal osrednje politične smernice PSI v bližnji volilni kampanji, Caldi pa je bil mnenja, »da so bili protesti socialistov in komunistov še kako potrebni in da so torej obrodili sadove, saj so prisilili upravo, da je zavzela stvarnejša stališča«. Politični dokument, ki bo tako rekoč spremljal urbanistični načrt, so sestavili načelniki KD, SSk, PSI, zeleni Certo in neodvisni Tuta, kasneje pa so nanj pristali tudi komunisti, potem ko je večina sprejela nekatera važna dopolnila svetovalcev Širce in Depan-gherja. Župan Brezigar je v zvezi s potekom občinske seje izdal tiskovno noto, v kateri izraža zadovoljstvo nad iztekom razprave in podčrtuje, da bo soglasje ob političnem dokumentu nedvomno vplivalo na potek nadaljnjih razgovorov in pogajanj o usodi štivanske papirnice. Sedaj čaka devinsko-nabrežinsko občinsko upravo še podpis konvencije z lastniki papirnice Cartimavo. Po dolgi razpravi je deželni svet Furlanije-Julijske krajine včeraj sklenil, da bodo pobudniki lahko začeli zbirati podpise (potrebno jih je 20.000, overovljenih, kot je zapisano v deželnem zakonu o referendumih), da bo lahko prišlo do razpisa ljudskega posvetovanja, na katerem se bo moralo deželno prebivalstvo izreči, ali namerava razveljaviti deželni zakon 48/88, ki določa predpise o podeljevanju finančnih prispevkov za upravljanje nedržavnih šol in pa študentov, ki jih obiskujejo. Deželna skupščina se je morala izreči, ali je ta referendum sploh možno razpisati, ker se predsedstvo (dopolnjeno s tremi strokovnjaki) ni enotno izreklo (kot določa deželni zakon štev. 22) o njegovi utemeljenosti. Da bi predlog o sklicanju referenduma ne prodrl, bi morali njegovi nasprotniki zbrati absolutno večino, to je 32 glasov, medtem ko so jih zbrali tri manj. Za sklicanje referenduma so se z različnimi utemeljitvami izrekli predstavniki vseh treh zelenih list, komunisti, Lista za Trst, osem socialistov. Proti so kompaktno bili demokristjani, socialdemokrati, socialisti Zanfagnini, Saro in Francescutto, dva misovca. Vzdržal se je socialist Carbone, pred glasovanjem pa misovec Casula. Predstavniki ostalih strank v deželnem svetu (PRI in SSk) se niso izrekli, ker se niso udeležili glasovanja. Razprava je bila dokaj živahna, v glavnih smernicah pa podobna oni pred dvema tednoma, ko se je razpravljalo o vprašanjih lova. Na zatožni klopi je bil ponovno deželni zakon o referendumih, ki so ga ne samo predstavniki opozicije, ampak tudi nekateri večine ocenili kot nepopolnega in ne dovolj jasnega. Predsedstvo (dopolnjeno s tremi zunanjimi člani) deželne skupščine je bilo namreč mnenja, da vprašanje, ki bi bilo zapisano na referendumski glasovnici, ni bilo popolno in jasno, zaradi česar ni moglo dati enotnega mnenja o umestnosti razpi-sanja referenduma. Svetovalec Caval-lo (zeleni-mavrice) je bil celo mnenja, da je omenjeni deželni zakon o finansiranju zasebnim šolam v nekaterih delih celo protiustaven, medtem ko sta predstavnika ostalih dveh zelenih list Vivian in Rossi odločno zagovarjala, da ni razlogov, da bi referendum lahko sklicali. Tako je poudaril tudi listar Cecovini, s čimer se je strinjal tudi komunistični svetovalec Budin. V naši deželi je 150.000 študentov, ki obiskujejo državne šole, 6.000 pa se jih izobražuje v zasebnih. V lanskem proračunu je deželni odbor namenil nekaj manj kot 10 milijard lir za državne in zasebne šole na osnovi deželnega zakona 10/80 in 3 milijarde lir za zasebne šole na osnovi zakona 48/88. To pa še ni vse, ker je od približno 10 milijard lir iz zakona 10/80 namenil še približno 20 odstotkov zasebnim šolam. To dokazuje, da deželna uprava za 6.000 študentov v zasebnih šolah uporabi le na-kaj manj finančnih sredstev kot za 150.000 študentov v državnih šolah. * v Slovenski predstavnik KPI v deželni skupščini je jasno povedal, obrnjen proti klopem krščanske demokracije, da določene politične sile izkoriščajo tudi te priložnosti za obrambo svojih strankarskih interesov, medtem ko so v takih kontekstih poklicane, da se izrečejo zgolj o tehničnih vprašanjih in ne pa o političnih izbirah. Prihaja torej do prave zmede med politično in upravno dejavnostjo. Tudi za socialista Vampo in Bulfo-neja je bi predlog o razpisu referenduma povsem utemeljen, zaradi česar sta ga tudi podprla. Svetovalec Vampa je tudi dejal, da so socialisti omenjeni zakon 48/80 podprli, že kmalu zatem (ob lanski proračunski razpravi) pa so obvezali deželno vlado, da ga spremeni. To pa se ni zgodilo, zaradi česar je sedaj tudi pravilno, da se o njem izreče prebivalstvo. Svetovalec Braida je zavrnil vse kritike, ki so letele na račun KD in obtožil netolerantnosti vse tiste, ki ne sprejemajo stališč stranke relativne večine. Zavrnil je tudi trditev, da bi bil omenjeni zakon 48/88 sprejet kot predvolilni zakon (to je zavrnil tudi predsednik vlade Biasutti), ki lahko pridobi marsikateri glas in da je odraz demokristjanskega klienteliz-ma. Deželni tajnik PSI Zanfagnini je sicer priznal, da predlog referenduma ustreza vsem pogojem, da ga je možno razpisati, vendar pa je bil mnenja, da je deželni svet politični organ, ki mora sprejemati politične ukrepe in je torej nemogoče ločevati tehnične od političnih problemov, ALEKSANDER SIRK Župan predložil proračun za tekoče finančno leto Devinsko-nabrežinski občinski odbor je na ponedeljkovi seji predložil finančni proračun za tekoče leto. Politično poročilo je imel župan Brezigar, tehnično pa je dokumente obrazložil pristojni odbornik Gobbo (KD), ki je tudi podžupan. Sedanja uprava lahko računa na podporo enajstih svetovalcev na dvajset, potem ko je bivši listar Baici pristopil h Krščanski demokraciji in nato bil izvoljen tudi v odbor. V opoziciji je šest komunistov, dva socialista in Ouadracci, ki je bil izvoljen na listi MSI, pred kratkim pa se je proglasil za neodvisnega. Župan je v svojem poročilu v glavnem podal obračun petletnega dela občinske uprave od volitev leta 1985 do danes. Že od samega začetka si je uprava zastavila dva cilja: utrjevanje sožitja med krajevnim prebivalstvom in družbeno-gospodarski razvoj občinske stvarnosti. »Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo delovanje v skladu z zastavljenimi cilji in da so doseženi rezultati nadvse zadovoljivi«, je pristavil Brezigar, ki je glede razvoja omenil tri pobude. Na prvo mesto je postavil začetek metanizacije občinskega ozemlja in podpis konvencije z družbo ACEGA, nato Sesljanski zaliv in razširitev oziroma podvojitev štivanske papirnice. »Sesljanski zaliv bo s svojo sodobno ureditvijo omogočil turistični razvoj celotnega občinskega ozemlja in bo torej predstavljal pomembno pobudo tudi za že obstoječe turistične obrate ter manjše gospodarske dejavnosti, od obrtništva do gostinstva in trgovine ter do kmetijstva in vrednotenja naravnih lepot«. Med javnimi deli je župan omenil kanalizacijo, javno razsvetljavo, dograditev pokopališč v Nabrežini in v Sesljanu, medtem ko so sredstva za razširitev onega v Devinu že zagotovljena. Župan je nato poročal o šolstvu in o stanju šolskih poslopij, precejšnjo pozornost pa je namenil kulturi. V tem okviru je omenil uspelo proslavo 2000-letnice kamnolomov, ki jo je obiskalo več kot deset tisoč ljudi, ter manifestacije s pobratenima občinama Buje in Ilirska Bistrica. Na športnem področju je Brezigar omenil predajo namenu novega nogometnega igrišča v Vižovljah, končno pa je govoril o kočljivih vprašanjih zaščite okolja. Občinski svet se bo znova sestal 23. februarja, ko bodo svetovalci po vsej verjetnosti tudi glasovali o proračunu in o triletnem načrtu javnih del. Včeraj so simbolično manifestirali na Trgu Unitd Nadaljuje se protest preprodajalcev goriva Slavnostni govornik je bil duhovnik Božo Rastja Prešernova proslava v DSI povezana z nagrajevanjem kulturnih delavcev Tržaški preprodajalci tekočih goriv so tudi včeraj ukinili dobavo utekočinjenega plina, kerozina in kurilnega olja, da bi pristojne oblasti in javno mnenje opozorili na svoje zahteve, pa so v jutranjih urah uprizorili na Trgu Unita simbolično manifestacijo. S petimi cisternami so se zapeljali pred prefekturo, kjer je namestnik prefekta Vergone sprejel njihovo delegacijo. Za protestno zaporo so se preprodajalci odločili v vsedržavnem okviru, v naši deželi pa jo enotno podpirajo tržaški in videmski distributerji, medtem ko je v vrstah goriških in porde-nonskih podjetij prišlo do razhajanj. Čeprav zaenkrat ni hujših težav, so preprodajalci vsekakor zajamčili dobavo goriva bolnišnicam in šolam. Razlog za protest je v bistvu zelo enostaven in jasen. Preprodajalci so proti okoliščini, da jim vlada že osem let ni povišala marže, ki znaša komaj 43 lir pri litru nafte, razni stroški pa so v stalnem porastu. Teh stroškov ni malo, trdijo tržaški distributerji, in naštevajo: stroški za prevoz nafte od rafinerije pri Margheri do Trsta, njeno skladiščenje, stroški za distribucijo, stroški za vzdrževanje cistern, za osebje, razni režijski stroški... Marsikatera tvrdka, ki se ukvarja zgolj s preprodajo kurilnega olja, je že temeljito okrni- la število osebja, druge pa si pomagajo s stranskim delom, ki jim navrže zaslužek za preživetje. »Ni res, da zasledujemo večji dobiček. Hočemo le 18-20 lir več marže pri litru, da bi tako lahko vsaj delno krili omenjene stroške,« so včeraj pojasnili predstavniku prefekture. Liter kurilnega olja stane sedaj porabnika 862 lir na liter, od katerih gre okrog 580 davkariji in le 43 lir distributerjem. Pred letom dni je liter kurilnega olja stal 705 lir, od katerih je za davke šlo 475 lir. Pri tem distribucijska podjetja opozarjajo, da za povišek niso kriva ona, pač pa vedno višja fis-kalizacija. Prav zato zahtevajo od ministra za industrijo, naj zniža dobavno ceno kurilnega olja, saj je med naj višjimi v Evropi. V naši deželi je okrog 700 preprodajalcev goriva, ki zaposlujejo okrog 700 ljudi, na Tržaškem pa sedem s 70 zaposlenimi. V deželi znaša letna poraba kurilnega olja 250 ton, vendar se bo to število stalno nižalo, saj se je v, zadnjih desetih letih poraba kurilnega olja - ob vedno bolj izpopolnjeni metanski mreži - znižala za več kot 40 odstotkov. Na Tržaškem, kjer je večina stanovanjskih poslopij (okrog 60 odst.) vezana na kurilno olje, ga letno prodajo okrog 50 ton. V Društvu slovenskih izobražencev so v ponedeljek počastili spomin velikega mojstra slovenske pisane besede Franceta Prešerna. Kot prva točka slavnostnega večera je bila na vrsti predstavitev slik prodajne razstave Sklada Mitja Čuk: umetniška dela številnih zamejskih slikarjev bodo dva tedna krasila Peterlinovo dvorano, kjer bodo na ogled ljubiteljem likovne umetnosti in morebitnim kupcem. Razstavni prostori bodo odprti vsak dan od 17. do 19. ure. Tej razstavi bosta sledili še dve samostojni razstavi umetnikov Milka Bambiča in Edija Žvaba iz Dutovelj, ki sta prav tako darovala svoja dela v človekoljubne namene. Izkupiček za prodajo slik je namreč namenjen gradnji novega doma Sklada Mitja Cuk. Na oder Peterlinove dvorane je nato stopil zborček Slovenski šopek iz Mačkolj pod vodstvom Ljube Smotlak, ki je priklical pravo vzdušje Prešernove proslave z Vrabčevo Zdravljico. Kot slavnostnega govornika so prireditelji tokrat povabili mladega duhovnika iz Sežane Boža Rustjo. Gost si je govor zamislil v obliki pisma velikemu poetu, v katerem razmišlja o tem, kako bi Prešerna razumeli in sprejemali dandanes. Svoj poseg je Rustja posvetil moralnemu problemu, o katerem Cerkev veliko razpravlja predvsem v zadnjem času, to je o prekinitvi nosečnosti oziroma splavu. Govoru je sledila podelitev nagrad 18. literarnega natečaja Mladika. Utemeljitev ocenjevalne komisije je prebrala Ester Slerco. Komisija je letos prejela deset izvirnih novel in štirinajst ciklov pesmi in je podelila le drugo in tretjo nagrado. Prispevki so prišli iz najrazličnejših krajev, kjer živijo Slovenci. Za prozo je drugo nagrado prejel Andrej Arko iz Komna za črtico Victoria Blue, zgodbo o uspešni Slovenki iz ZDA, ki pa je notranje razdvojena. Tretjo nagrado je dobila Dolores Terseglav za svoje avtobiografsko razmišljanje p obisku Študijskih dni v Dragi. Črtici je avtorica dala naslov Zbogom Draga. Kar zadeva poezijo, je bil nagrajen cikel pesmi z naslovom Jaz, prošnja in kaplja vse zavesti avtorice Berte Golob iz Kranja, tretjo nagrado pa je dobil ciklus pesmi brez naslova, ki jih je napisala Carina Morris iz Zvezne republike Nemčije. Mladika je lani razpisala tudi fotografski natečaj. Udeležba je bila na žalost precej nizka, mnogo del, ki jih je prejela komisija, pa ni bilo na primerni umetniški višini. Utemeljitev komisije je na ponedeljkovem slavju prebral slikar Edi Žerjal. Povedal je, da je ocenjevalna komisija podelila samo prvo nagrado, ki jo je prejel Riki Callin. Njegove fotografije odlikuje tehnična in umetniška dovršenost, izdelki pa so izvirni po idejni zasnovi, snemalni tehniki in obdelavi. Komisija je obenem predlagala še dve odkupni nagradi za naslovno stran Mladike. Prva fotografija predstavlja drevo v zimski pokrajini (avtor je doslej neznan), druga pa galeba v letu, delo Maše Bandelj. Zadnja točka slovesne Prešernove proslave je bila podelitev priznanj amaterskim gledališkim skupinam, prosvetnim društvom in šolam, ki so v lanskem letu pripravili gledališko predstavo. Na 15. natečaju Mladi oder so bile nagrajene šole in gledališke skupine, ki jih je ocenjevalna komisija razdelila v tri kategorije. V prvo sodijo prave amaterske igralske skupine, v drugo tiste, ki delujejo priložnostno v okviru društev, v tretjo pa šole oziroma otroške igralske skupine. Priznanja Mladi oder prve kategorije so prejeli: člani dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež, Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, Šentjakobska dramska skupina iz Trsta, igralska in pevska skupina, ki je pripravila v Katoliškem domu v Gorici opereto v treh dejanjih Planinska roža Radovana Gobca, Radijski oder in Gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba za predstavo Bodi svetloba in dijaki klasične šole za proslavo ob 40-letnici Klasične gimnazije v Trstu. V drugi kategoriji so bili nagrajeni: igralska skupina prosvetnega društva Hrast iz Doberdoba, mladinska skupina zbora Rupa-Peč, člani prosvetnega društva Podgo-ra, tržaški skavti, igralska skupina Tamara Petaros, Skavtska družina v Mačkoljah, Gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba. V tretji kategoriji pa so si letos »prislužile« priznanje le tri šole: OŠ Alojz Gradnik i? Števerjana, učenci 5. razreda OS France Bevk z Opčin ter SŠ Fran Erjavec iz Rojana. Proslavo so s petjem zaključile PeV' ke dekliškega zbora Slovenski šopek iz Mačkolj (na sliki - foto Križman-čič), ki so pod vodstvom Ljube Smot-lak zaključile večer z melodijami Haydna, Schuberta, Dvoraka in Hare-ja. (hj) Januarja več prehodov čez mejo Nov naval kupcev iz Jugoslavije V letošnjem januarjil je število prehodov oseb čez italijanko-jugoslovansko mejo porastlo v primerjavi z lanskim januarjem za 23 odstotkov. Številka v odstotkih je prav gotovo velika, prav tako velika pa je absolutna številka, saj je januarja letos prekoračilo mejo 2.584.040 ljudi. S potnim listom je prekoračilo mejo 1.502.014 oseb, to je kar 32,45 odstotka več kot istega meseca lani, 1.076.026 ljudi pa je prekoračilo mejo s prepustnico, kar znaša 11,70 odst. več kot januarja 1989. Od vseh, ki so šli čez mejo s potnim listom, je bilo kar 851.766 neitalijanskih državljanov, od teh pa je bilo največ Jugoslovanov. Kar se tiče maloobmejnega prometa s prepustnico pa so prav tako zabeležili velik porast, to je za kar 32,27 odstotka več, prehodov prebivalcev iz sosednje Slovenije. Januarja lani je prišlo s prepustnico iz obmejnega pasa Slovenije v Italijo 273.099 ljudi, letos pa kar 361.235. Podatki, ki smo jih navedli, zelo zgovorno potrjujejo, da se je letos nenavadno močno povečalo število prihodov jugoslovanskih državljanov v Italijo. Večinoma so to kupci, kar seveda osrečuje tukajšnje trgovce. Dejstvo je, da se število prihodov bliža že kar legendarnemu navalu izpred petnajstih let. Strm porast cen v Jugoslaviji in pomanjkanje nekaterih vrst blaga silita vedno večje množice (izraz nikakor ni pretiran), da se podajo po nakupe v Italijo. Razlog za večji promet pa je verjetno tudi v liberalnejši Markovičevi uvozni politiki. Dejstvo je, da so pred leti prekinili promet prav restriktivni vladni ukrepi, ki so bili dokaj jasna predstraža kasnejših in burnih jugoslovanskih dogodkov. Povečanje števila prihodov je občutno predvsem ob sobotah, ko prihajajo v Trst in Gorico kupci iz vse Jugoslavije. Največ jih je iz Slovenije in Hrvaške, verjetno pa se pri tem poznajo tudi vedno večje razlike v življenjskem standardu, ki danes ločujejo (med drugim) jugoslovanske republike. Po trditvah odbornice Pittonijeve Craxi za jasne odnose z LpT vendar proti odprtju krize Poglavje o šolstvu »površno in pomanjkljivo« Šolska komisija SSk o Maccanicovem osnutku Nadaljujejo se polemike v tržaški socialistični stranki, v kateri se je pred kratkim na podlagi sporazuma med Pittonijem in Tersarjem osnovala nova opozicijska komponenta, ki glasno kontestira politično usmeritev tajnika Perellija in deželnega odbornika Car-boneja. Včeraj se je s tem v zvezi oglasila občinska odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni s tiskovnim poročilom, v katerem poroča o svojem srečanju z vsedržavnim tajnikom PSI Bettinom Craxijem. Pittonijeva je Craxiju povedala,' da ne soglaša s politično usmeritvijo tržaškega vodstva PSI posebno glede odnosov z Listo za Trst. Tajnik PSI -tako piše v tiskovnem sporočilu Pittonijeva - je potrdil pozornost do tržaških vprašanj in je soglašal z nujo, da se pojasni položaj LpT. Spoštovati pa je treba sprejete .obveze, ne da bi ogrožali avtonomijo PSI, se pravi politične sile, ki jamči stabilnost upravljanja in zato kot taka nasprotuje odprtju krize. Na tiskovno noto Pittonijeve je takoj reagiral pokrajinski tajnik Perelli, ki je izjavil, da vsa zadeva meji na smešnost. Vsekakor, je dejal, sta izjave tržaške odbornice obsodili tajništvi Craxija in posl. Lagange. Glede krajevne politične kronike gre še omeniti, da je odpadel za petek napovedani vrh petstrankarske večine, ki so ga zahtevali socialisti, da bi koalicija dokončno razčistila svoje odnose do melonarskega gibanja. Odložitev so formalno zahtevali republikanci, ki imajo v soboto predkongresno zborovanje, katerega se bo udeležil tudi vsedržavni organizacijski tajnik PRI posl. Gianni Ravaglia. Vzroki odložitve pa so seveda čisto politične narave in so tesno povezani z znanimi razhajanji med PSI in KD glede vstopa melonarskega gibanja v večinsko koalicijo. Tudi na demokrščanskem deželnem kongresu v Tržiču je sicer deželni tajnik Longo izjavil, da načelno ne nasprotuje vstopu Liste v večino na Občini in Pokrajini, potem ko je vsaj z eno nogo stopila v večino na Deželi, "de facto" pa imajo v KD še veliko pomislekov do razširitve tržaške koalicije na melonarsko gibanje. Zgovorna je na primer izjava pokrajinskega tajnika KD Tripanija, po katerem bi morali proučiti tudi vprašanje odnosov s Slovensko skupnostjo, saj je tudi ta stranka sestavni del večine v Deželi in bi torej prav tako kot Lista lahko vstopila tudi v tržaško koalicijo. Za sedaj pa ni pričakovati, da bi lahko prišlo do tovrstnega razpleta: sodelovanju s Slovensko skupnostjo namreč odločno nasprotujejo socialisti, ki stranko lipove vejice obtožujejo kršenja dogovorov v devinsko-nabre-žinski občini. Prav v tej občini pa je v bistvu že v teku volilna kampanja za majske upravne volitve, ki nikakor ne olajšuje sporazumevanja med SSk, ki vodi tamkajšnjo upravo, in PSI, ki je v opoziciji. Šolska komisija Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji obravnavala več problemov. Najprej se je seznanila z odgovori prosvetnega ministra na tri vprašanja, ki sta jih na njeno pobudo vložila v preteklih mesecih valdostan-ska parlamentarca poslanec Caveri in senator Dujany glede financiranja učbenikov za slovenske šole, združevanja nekaterih srednjih šol ter glede zamudnega izdajanja dovoljenj za uživanje dodeljenih štipendij prizadetim šolnikom s strani ministrstva. Komisija je vzela na znanje, kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, da V Krožku za kulturo in umetnost Predstavitev knjige o nacističnem svetu V Krožku za kulturo in umetnost bo drevi ob 18. uri tržaški docent in zgodovinar Teodoro Sala predstavil knjigo Alberta Bertija »Viaggio nel planeta na-zista: Trieste, Buchenwald, Lan-genstein«. Uvod knjigi je napisal Enzo Collotti, za njeno izdajo pa je poskrbel Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini, katerega ustanovni član je tudi Berti sam. Na drevišnji manifestaciji bo prisoten tudi avtor. se je vprašanje finančnih prispevkov za pripravo in tiskanje slovenskih učbenikov po več letih zastoja premaknilo z mrtve točke in da se je končno rešilo vprašanje glede odhoda štipendistov na univerzo v Ljubljani. Nato je komisija preučila določila Maccanicovega osnutka glede šolstva. Pri tem je ugotovila, da je to poglavje zelo površno in pomanjkljivo sestavljeno ter da v bistvu ne vsebuje nobenih novih pridobitev, nasprotno je v nekaterih pogledih celo omejevalno, zlasti kar zadeva ustanavljanje novih šol in upravljanje šol na ravni pokrajinskih šolskih uradov in deželnega šolskega urada. Po poglobljeni razpravi je komisija izdelala predloge popravkov in dopolnil k posameznim členom, ki jih bo nato preučila še deželna pravna komisija stranke. Slednja namreč zbira vse gradivo, potrebno za temeljito dopolnitev celotnega Maccanicovega zakonskega osnutka, ki bi ga morala vlada vsakčas predložiti senatu v razpravo, se zaključuje tiskovna nota šolske komisije SSk. ■ Zaradi nujnega popravljanja pločnikov, ki ga bo izvedla pristojna občinska služba, bo v teh dneh prepovedano parkiranje ali celo ustavljanje avtomobilov v nekaterih tržaških ulicah. Tokratna prepoved se nanaša na obe strani Ul. Pascoli (med Ul. Manzo-ni in.Ul. Conti) in na odseka Ul. Picco-lomini in Ul. Giotto. Od jutri spet otroške urice »Črta, pika, krog in nos - še vprašaj - in Božo Kos!« Za kaj pa pravzaprav gre? Za 11. otroško urico NŠK vendar, ki bo jutri, 8. februarja, ob 17. uri. Letošnji prvi gost bo doktor fizike Božo Kos, bolje znan kot karikaturist, ilustrator mladinskih knjig in učbenikov, avtor slikanic in urednik Cicibana. _ To bo prva otroška urica v letošnjem šolskem le{u. V NŠK so sicer upali, da bo veliko prej, vendar zaradi raznih zapletov in težav jim je to uspelo šele v začetku februarja. To je že četrto zaporedno leto, odkar so organizirali prvo otroško urico; s pobudo so zelo zadovoljni, ker je odziv precejšen - vsakič pride v knjižnico približno šestdeset-se-demdeset otrok, veliko je organiziranih skupin, ki jih pripeljejo učiteljice s popoldanskega pouka, veliko otrok pa pripeljejo starši sami. Otroci so v knjižničnih prostorih zelo sproščeni, saj se lahko lepo posedejo po tleh, kamor jim je najbolj všeč, prej si še ogledajo razstavo otroške literature,, ki seveda posveča največ pozornosti gostu po- poldneva, pobrskajo po knjigah in revijah, malce klepetajo, skratka - počutijo se kot doma. Prav to so si želeli prireditelji: težko si je namreč vzgojiti bralce, marsikomu je lahko v knjižnici, templju kulture, nerodno, če pa se že kot otrok navadi nanjo, se bo v njej počutil domače. Narodna in študijska knjižnica bo letos prvič prirejala otroške urice tudi v knjižnici Damir Fajgl v Gorici, ki so jo lani zopet odprli. Prvi gost bo prav tako Božo Kos in sicer v petek, 9. februarja, popoldne. Začetek bo torej enak, pravijo v NŠK, toda pozneje bo načrt potekal sicer vzporedno, vendar z različnimi gosti. Božo Kos je bil eden prvih gostov otroških uric, letos bo torej že drugič med nami. Skrajni čas je že bil, pravijo prireditelji, da ga zopet predstavimo našim otrokom. Otroci, hočete zvedeti, zakaj in kako doktor fizike postane ilustrator otroških knjig? Nič lažjega, pridite jutri ob 17. uri v Narodno in študijsko knjižnico v Ulici sv. Frančiška 20 v Trstu, (bov) V Repnu prevladala Occhettova stališča Occhettova politična usmeritev je prevladala tudi med komunisti v re-pentabrski občini, ki so se v ponedeljek zvečer zbrali na izrednem kongresu sekcije. O treh resolucijah je glasovalo 17 članov in članic krajevne KPI. Occhettova resolucija je dobila 8 glasov, resolucija Ingrao-Natta štiri, prav toliko kot politični dokument senatorja Cossutte. En član je oddal belo glasovnico. Repenski delegat na strankinem pokrajinskem kongresu bo tako odraz Occhettove komponente. Tajnikovo resolucijo je na sekcijskem kongresu utemeljil deželni svetovalec Budin, dokument Ingrao-Natta senatorka Gerbčeva, stališča Cossutte pa je zagovarjal Canciani. Vsak prvi torek v mesecu na nabrežinskem trgu Sejem bil je živ, toda v megli... Prav megla je namreč včeraj v Nabrežini sPrejela prodajalce in obiskovalce sejma, ki je vsak prvi torek v mesecu na glavnem trgu. Sejmi, kot je nabrežinski, sicer da-nes niSo nekaj posebnega, saj se kramarji selijo iz kraja v kraj in prodajajo jste artikle: od oblek pa do posode. Kljub običajnosti ponudbe pa ohranjalo svojevrsten čar, morda je to spomin ^a preteklost, ko so bili sejmi pravi Praznik in najboljša možnost za kupči-1°- Dimenzije nabrežinskega sejma si-Fpr niso tolikšne, kot na primer v več-ph mestih, kljub temu pa je to največ-1® sejemska ponudba na Krasu in z ^olgo tradicijo. . Kot smo že zapisali, smo prišli v Nabrežino. Morda je vreme' zakrivilo franjši obisk, kljub temu pa je bilo na 'rgu še kar živahno. Najprijetnejše je Rojstvo, da slišiš v Nabrežini na dan f6lma kar tri jezike in sicer slovensko, 'hlansko in italijansko. Slovensko govorijo pretežno domačini in kupci, ki pidejo na sejem iz okoliških vasi. Po klansko se pogovarjajo prodajalci iz ,'bernske pokrajine, ki jih je največ, .'alijansko govorijo ostali, predvsem plovci, ki prihajajo ponujat svoje bla-iz Trsta in Veneta. Trojezična Podoba sejma spominja na predele ^ °rice, kjer lahko slišiš v isti gostilni lovenca, Italijana in Furlana. v Obiskovalca seveda najbolj zanima, Pal lahko na sejmu kupi. Večina tr-aovCev ponuja na svojih premičnih Fojnicah obleke, bunde in spodnje pe-‘o. Gospa nam je povedala, da se oorda najbolj splača kupiti prav kose P.®rila kot so nogavice, spodnje majce ^ d- Nič ni luksuznega, ampak za vsak-rabo. Šest parov nogavic (iz mesnice volne in umetnega vlakna) sta-j o približno 10.000 lir. Splača se kupiti vudi copate. "Za hišno uporabo so do-: °*j dobre," je dejala gospodinja, ki si k °gledovala živo rdeče copate za ne-tisoč lir. Verjetno se mnogo manj Ptača kupiti čevlje, čeprav so poceni; rjriudba bo verjetno zadovoljila malo-tj ,?rega kupca, saj so čevlji vendarle ton ^ garderobe, ki mora biti vsaj , hko ugleden. Za vsakdanjo rabo so l6di razne torbice, ki so poceni, a da-od modnih vzorcev. Bolj smiselna Ponudba rjuh, prtičkov, brisač in (Foto Križmančič) podobnih hišnih artiklov, ki jih hitro umažemo ali pa odrabimo. Večji križ je s posodo, izplača se predvsem takšna, ki je ne mislimo rabiti "za večno". "Filozofija" sejma je v bistvu prav v tem, da ponuja preprosto in poceni blago. "Le s takšnim blagom lahko kljubujemo razprodajam," nam je zaupal trgovec. Nikakor ne gre tu za prevaro, nasprotno, vendar si kupec ne sme pričakovati, da bo za nekaj desettisočakov kupil bundo podloženo z gosjim perjem. Z njo se ne bo ponašal na smučiščih, prav tako se ne bo kitil s sejemskimi rokavicami, pasovi, rutami, usnjenimi izdelki, klobuki in drugo kramo. Skupna ponudba kramarjev je dokaj enakovredna, prav tako je jasen cilj kupčije. Ljudje na primer radi kupujejo na stojnicah rože. Gospa, pripomniti je pač treba, da je na sejmu največ gospodinj, kar seveda sploh ni čudno, se je pritoževala, da je bila včeraj izbira revna. Verjetno pa so rože na sejemskih stojnicah cenejše od tistih v cvetličarnah, čeprav je izbira le drugačna; na trgu pa kljub temu ponujajo lepo in zdravo cvetje. Tudi v Nabrežini ni manjkala stojnica z rdečimi ribicami, vodnimi želvami in najrazličnejšimi artikli za domače živali. Prav tako ni včeraj manjkal mož, ki je prodajal ptice: kanarčke, papige, eksotične ptice in kosa. Zapisali smo, da ni manjkal, ker so prodajalci ptic na furlanskih sejmih številni in dobro "založeni". Na žalost pa ne prodajajo samo kanarčkov, ampak tudi "divje" ptice, ki so jih ujeli na limanice. Po našem mnenju bi morali takšno prodajo prepovedati, vendar gre za vprašanje, ki ne sodi k opisu sejma. Prodajalec se je pogovarjal z morebitnim kupcem in mu razlagal, kako goji različne vrste ptic, ko smo prisluškovali, smo imeli občutek, da posel ni tako slab... Na stojnici iz Furlanije so prodajali medene izdelke in gubance, ženska iz beneške pokrajine pa je ponujala sire, salame in razne delikatese. Še enkrat moramo zapisati, da na sejmu ne dobimo kaj posebnega, ampak predvsem stvari za vsakdanjo rabo. Obisk pa se morda izplača tudi za tistega, ki ne namerava kupovati, vsaj v čast in spomin na dolgo tradicijo... Danes in jutri štiriuma stavka uslužbencev ENEL V okviru vsedržavne stavke, ki jo je proglasil sindikat FNLE-CGIL, bodo uslužbenci državnega podjetja za električno energijo ENEL iz naše dežele prekrižali roke danes in jutri in to za štiri ure. Stavko je sindikat napovedal iz protesta proti vodstvu ENEL, ki je pokazalo trden namen, da dela vedno bolj indiskriminirano daje v zakup zasebnikom. Po oceni sindikata je povsem jasno, da bodo take izbire negativno vplivale na število zaposlenih delavcev in na njihovo strokovnost, kar konec koncev pomeni tudi vedno slabšo kvaliteto storitev. Mimo tega pa ostaja še vrsta nerešenih vprašanj, med katerim je v prvi vrsti preustroj distribucijskega in proizvodnega sektorja. Stavko pa narekuje tudi vsedržavni scenarij, za katerega je po oceni sindikata značilen hud pritisk velikih podjetniških skupin, da bi — ob topli podpori ministra za industrijo Battaglia — odpravili podružbljenje električne energije. Nov program in novo vodstvo Svetovnega sklada za naravo Tudi letos si bo tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF, ki v naši pokrajini šteje več kot 2 tisoč članov - prizadevala v prvi vrsti za ustanovitev Kraškega mednarodnega parka in za uveljavitev ostalih načel za zaščito narave, ki označujejo njeno delovanje od vsega začetka. Tako so sklenili na nedavnem občnem zboru, na katerem so pregledali lansko delovanje, pripravili program za leto 1990 in izvolili nove vodstvene organe. Tržaški WWF, kateremu bo odslej predsedovala Giulia Siciliani (dosedanji predsednik Fabio Gemiti je bil izvoljen za podpredsednika), bo letos deloval predvsem na fronti zračnega onesnaženja (njegovi predstavniki sodelujejo tudi z Naravovarstveno komisijo Občine Trst), zlasti pa si bodo prizadevali, da bodo krajevne uprave končno uvedle učinkovit sistem za monitoražo zračnega onesnaženja in za omejitev motornega prometa v mestu. Prav tako bodo nadaljevali bitko za bolj uravnovešen razvoj Sesljanskega zaliva in za - z naravovarstvenega vidika - smotrnejšo razširitev štivanske papirnice. A ne bodo popustili niti na fronti nove hitre ceste, v zvezi s katero so v zadnjih mesecih zabeležili nekaj vidnih uspehov. Istočasno bodo priredili tudi ciklus informativnih predavanj in posebne dejavnosti za mlade. Smrt upokojenca v »Vatikanu« V sklopu več poslopij ljudske gradnje na Istrski ulici, ki jim večina pravi Vatikan, živi veliko starejših občanov. Enemu izmed teh, 78-letnemu Brunu Pol-liju, je včeraj pozno popoldne postalo slabo, ko se je vračal domov. Na stopnišču se je zaradi nenadne slabosti zgrudil in nato umrl. Sodni zdravnik, ki so ga poklicali karabinjerji, sinoči še ni izdal uradnega sporočila o vzrokih smrti. Bruno Polli se je rodil 19. avgusta leta 1911. Manjši požar v šentjakobski trafiki Prodajalka v trafiki v Ul. S. Giacomo in Monte 22 je včeraj popoldne preživela nekaj hudih trenutkov, ki na srečo niso imeli hujših posledic. Zaradi slabega delovanja ventila na jeklenki, ki je bila povezana s plinsko pečico, je namreč uhajal plin, ne da bi se prodajalka M. Rota tega zavedela. Ko se ga je nabralo dovolj, se je plin nepričakovano vnel in povzročil manjši požar. Rotova je kljub preplahu bila toliko prisebna, da je plamene pogasila in nato poklicala gasilce. Ti so odnesli jeklenko na ulico, kjer so tudi ugotovili vzoke požara, ki pa se prav zaradi hitre prodajalkine reakcije ni razvil. Plameni so oplazili le nekaj revij in časopisov, poškodovali pa so tudi nekaj drugih artiklov. Gasilci so škodo ocenili v višini pol milijona lir. Narodna in študijska knjižnica v Trstu ciklus otroške urice v NŠK ČRTA, PIKA, KROG IN NOS - ŠE VPRAŠAJ -IN BOŽO KOS Prijetno urico bomo preživeli skupaj z ilustratorjem in urednikom Cicibana Jutri, 8. t. m., ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci. včeraj - danes SLOVENSKA PROSVETA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV »... DA BI ZEDINIL ROD SLOVENŠNE CELE,..« DAN SLOVENSKE KULTURE '90 N AVDITORIJ V GORICI KULTURNI DOM V TRSTU Jutri, 8. t. m., ob 20.30 v soboto, 10. t. m., ob 20.30 Za sanacijo Ribiškega naselja Geotehnični testi napredujejo Delegacija Občine Devin-Nabrežina ter osebje znanstveno-tehnične, načrtovalske in nadzorne službe pri deželnem ravnateljstvu za civilno zaščito sta obiskali Ribiško naselje med Ses-Ijanom in Devinom, da bi preverili razvoj geognostičnega sondiranja v sklopu del za sestavo podrobnostne geološke študije, ki jo je naročil deželni odbor. Pobudo zanjo je sprožil že lani odbornik Di Benedetto, ker so se pojavile razpoke na zidovih stanovanjskih hiš in vdolbine v zemlji, kar je nemalo razburilo prebivalce naselja. Dežela je tedaj odredila geofizične teste, kajti brez temeljitih podatkov o geotehničnih značilnostih zemlje in o hidrološkem ustroju podzemlja .ne bi mogli uspešno in pravilno izvesti sanacijskih in bonifikacijskih posegov, ko bi se izkazalo, da so nujni. Ogled, na katerem je bila tudi de-vinsko-nabrežinska odbornica za urbanistiko Rita Contento, je dokazal, da tehnične raziskave (sondiranje in geoelektrični ter seizmološki poskusi) napredujejo in da bo stekla čez nekaj dni že druga študijska faza. Ta bo trajala do konca marca in bo zajemala obdelavo pridobljenih geotehničnih podatkov ter njihovo primerjavo z izsledki tehnično-inženirske analize na stanovanjskih poslopjih. Dosedanje mehansko sondiranje in geoelektrični poskusi so omogočili natančno opredelitev podzemeljskih litoloških značilnosti in povedali, kako globoko leži apnenčasta podlaga. | pismo uredništvu- Pojasnilo sklada »Mitja Čuk« Spoštovano uredništvo! K članku o slovenskih spremljevalcih, ki je bil objavljen dne 27. januarja v vašem cenjenem dnevniku in ga je podpisala vaša sodelavka Neva Lukeš, bi radi dodali popravek k informaciji o tem, kako prihajajo obiskovalci dodatnih dejavnosti v Dijaški dom. Dvema gojencema je, po sporočilu, da prevoza ne moreta preskrbeti niti Pokrajina Trst niti Dijaški dom, poskrbel za prevoz Sklad »Mitja Čuk«. Gojenca pripelje k dejavnostim v Dijaški dom posebej za to zadolžen vzgojitelj Vzgojno-zaposlitvenega središča »Mitja Čuk« z Opčin. Lep pozdrav. Za Vzgojitelje in osebje VZS »Mitja Čuk« sledijo trije podpisi kino ARISTON - 15.30, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ultima fermata a Brooklyn, □ NAZIONALE II - 16 30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Voglia di godere, porn., □ □ NAZIONALE IV - 17.30, 22.15 Santa Sangre, r. Alejandro Jodorowsky, □ □ GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □ MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □ □ EDEN - 15.30, 22.00 Stimulator, eccitazi-oni bestiali, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Ritorno al Jutu- ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. LUMIERE - 17.00, 22.00 Arancia mecca-nica. ALCIONE - Ciklus »Frammenti di mito-logia americana«: 16.00, 20.00 Deside-rio sotto gli olmi, r. Delbert Mann; 18.00, 22.00 Lungo viaggio verso la notte, r. Sidney Lumet. RADIO - 15.30, 21.30 II vizio preferito di mia moglie, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Jutri ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu sedma ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red H). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. ROSSETTI Nocoj ob 19. uri (red premiere) bo Teatre Slabile iz Turina predstavil 0'Neil-lovo delo STRANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Danes s pričetkom ob 16. uri bo tržaško gledališče Teatro slabile v sodelovanju s kinom Alcione predvajalo filma DESI-DERIO SOTTO OLMI v režiji Delberta Manna in LUNGO VIAGGIO VERSO LA NOTTEv režiji Sidneya Lumeta. Vstop prost. LA CONTRADA - CRISTALLO Danes, 7. t. m., ob 10.00 bo na sporedu ponovitev igre za otroke LINVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio. Predstava, ki je vključena v ciklus "V gledališče z družbo", bo na sporedu ves teden ob 10. uri, namenjena pa je šolam. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Danes, 7. t. m., ob 11. uri bo gostovalo v Špetru Slovenov s pravljico POJDI NE VEM KAM v režiji Marka Sosiča. razstave V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela FABIO SMOTLAK -slike in grafike. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK. V občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 razstavlja slikar DANTE PISANI. V konferenčni dvorani v Miljah, na Trgu republike 2, bodo 9. februarja predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu. V galeriji Bassanese na Trgu Giotti 8 je na ogled fotografska razstava SERGIA SCABARJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja dela do 15. februarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOG-LIO. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, je odprta razstava POMAGAJMO OTROKOM - LIKOVNI UMETNIKI ZA SKLAD MITJA ČUK. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V petek, 9. t. m., ob 20. uri odprtje razstave silk, risb in grafik IVANA ROBA, ki ga bo predstavil Marko Vuk. Na večeru sodelujeta s klavirskimi točkami Katja Granier in Ivan Milič. Vabljeni! V galeriji C.P.A. - Centro Piccola Arte, Ul. Bernini 4 razstavlja do 15. t. m. svoja dela slikarka FULVIA FERMO. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili MADRIGALISTI iz Prage. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri, v nedeljo, 11. t. m., ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za violino in harfo. Nastopata IGOR KURET - violina in FRANCESCA FRIG OTTO - harfa. Na sporedu: Corelli, Vivaldi, Donizetti. Vabljeni! V novem občinskem gledališču v Codroipu bo nocoj IZREDNI KONCERT orkestra in zbore gledališča Verdi, ki ga bo vodil Wolfgang Rennert. V prvem delu bodo na sporedu Brahmsove skladbe, medtem ko bodo v drugem delu izvajali osmo Beethovnovo simfonijo. čestitke Na Kontovelu hišica stoji, v njej naša ALENKA svoj 9. rojstni dan slavi. Da bi zrastla v pridno in pošteno dekle in da bi bila vedno tako pridna v šoli in doma ji iz srca voščijo nona Albina, teti in strica iz Prečnika. Danes praznuje rojstni dan naša draga žena, mama in nona ERNESTA s Ko-ionkovca. Vse najboljše ji iz srca želijo vsi njeni. Danes, SREDA, 7. februarja 1990 RIHARD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 17.19 - Dolžina dneva 10.00 - Luna vzide ob 14.39 in zatone ob 6.01. Jutri, ČETRTEK, 8. februarja 1990 VOJMIL PLIMOVANJE DANES: ob 2.02 naj-nižja -8 cm, ob 7.34 najvišja 39 cm, ob 14.28 najnižja -62 cm, ob 21.14 najvišja 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,8 stopinje, zračni tlak 1028,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Piero Pieri, Francesca Gava, Alessia Sterle, Ippolita Bruni, Roberta Busechian, Valerio Labbate. UMRLI SO: 83-letni Teofilo Svagelj, 64-letni Marino Bensi, 68-letni Renato Carpani, 89-letna Giovanna Diamani, 70-letni Giacomo Schillani, 86-letni Giuseppe Parovel, 70-letna lolanda Mozzon, 85-letni Giovanni Capello, 69-letni Mario Iskra, 83-letni Licinio Pozzatti, 88-letna Maria Vittoria Bencich vd. Martini, 86-letna Milena Pirman por. Barbinutti, 89-letna Maria Valenta vd. Legovic. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. februarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri. RADA šivam in opravljam vsa gospodinjska dela, zato si želim dobiti primerno delo. Tel. (003866) 81100. ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Gostom nudi vino ter suho in svežo jed lastne proizvodnje. OSMICO je v Zgoniku odprl Mario Milič. Toči belo vino in teran. GEOLOŠKI inženir, v Italiji za spoznavanje italijanskega jezika, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 43007. 23-LETNI ELEKTRONSKI tehnik z opravljenim vojaškim rokom išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 229373 zjutraj. PRODAM fiat 126 bis, letnik '88, bele barve. Tel. 226752. PRODAM laricio delta 1300, letnik '84, po ugodni ceni. Tel. na št. 200605/200371. PRODAM golf menfis, letnik '88. Tel. 226355 po 20. uri. PRODAM majhno stanovanje blizu bolnišnice Burlo: kuhinja, spalnica in kopalnica. Tel. 774434. PRODAM renault super 5, TSE 1.4 elec-tronic , letnik '85, bele barve, s plačano takso za leto '90 in z dodatnimi deli, za 7.000.000 lir. Tel. 299622 v večernih urah od 18.30 do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Capodistria. Tel. 911578 ob uri kosila in večerje. PRODAM domač teran. Tel. na št. (003865) 65693 po 20. uri. PRODAM stanovanje 63 kv. m, prvo nadstropje, v bližini železniške postaje in v neprometni ulici. Tel. od 12. do 13. ure na št. (040) 416233. 19-LETNO dekle s končano šolo za ta-petnika in dveletno prakso išče katerikoli resno zaposlitev na Goriškem ali Tržaškem. Tel. (003865) 31846 ali (040) 228582. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali varuška. Tel. (003865) 65693. PRILOŽNOST: fiat 1300 mirafiori, letnik '76, nove gume, nov motor, avtoradio, komaj opravljena revizija, prodam za 1.100.000 lir. Tel. na št. 225590 v večernih urad. ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo, se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah, v pritličnih prostorih. PRIZNANA firma nudi zainteresiranim v Jugoslaviji, zaposlenost z izredno dobrim zaslužkom. Tel. na št. (040) 299012. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Tennessee Williams Tetovirana roža Režija MARIO URŠIČ PONOVITVI: danes, 7. februarja, ob 16. uri - Abonma red H jutri, 8. februarja, ob 16. uri - Abonma red I razna obvestila SKD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta v petek, 9. feburarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, raz-rešnica, volitve in razno. Vabljeni! Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca prireja TRADICIONALNO DRUŽABNO VEČERJO v soboto, 10. februarja, v hotelu Maestoso v Lipici. Zabavali vas bodo Veseli godci iz Boljunca in orkester iz hotela Maestoso. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah do 8. februarja. Sekcija KPI občine Dolina vabi na IZREDNI SEKCIJSKI KONGRES, ki bo v nedeljo, 11. t. m., ob 9. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju. KD Kraški dom vabi vse, ki bi želele izdelati nošo ali urediti staro, da se v ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 zglasijo v Kulturnem domu na Colu. Uvodno srečanje bosta vodili Marta Košuta in Nadja Kriščak, ki bosta na razpolago za morebitne nasvete. prispevki V spomin na nečaka Sava daruje teta 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na mamo Romano Stok vd. Carli darujeta sinova Giani in Marino 100.000 lir za MPZ Tabor - Opčine, 50.000 lir za ŽPZ Tabor - Opčine, 50.000 lir za postavitev doma - spomenika padlim v NOB iz Briščikov in 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja - Opčine. V spomin na Vandinega očeta Cvetka Gomizlja darujeta Ada in Vera Verša 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na očeta daruje Nadja 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Konto-vel. Modra Rinzner daruje 40.000 lir za KD I. Grbec - ludoteko. Namesto cvetja na grob pok. učiteljice Lidije Sancin daruje Modra Rinzner 10.000 lir za KD I. Grbec in 10.000 lir za Dom J. Ukmarja. Namesto cvetja na grob pok. učiteljice Lidije Sancin daruje Kristina Merlak 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 5. obletnici smrti dragega Aleksa Čoka daruje nono Mirko 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na pok. Jerneja Valentiča darujejo Robi, Nevenka in Magda 50.000 lir za Čenter za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti drage mame Marije Berdon (9.2.) daruje hči Nadja z družino 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Ninota darujeta Ladi in Juju 100.000 lir za TPK Sirena. V spomin na moža Aleksandra Kureta darujfe žena Santina 50.000 lir za SKD Slavec in 50.000 lir za MePZ Slavec -Slovenec. Namesto cvetja na grob Aleksandra Kureta daruje Oskar Kuret z družino 20.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Ninota Kanteja darujeta Marta in Ivanka Škrk 20.000 lir za Vaško skupnost Praprot. Namesto cvetja na grob Marte Besednjak daruje Liana Kriščak 10.000 lir za TFS Stu ledi. Namesto cvetja na grob Antona Perto-ta daruje N. K. 10.000 lir za SKD Barkov-Ije. V spomin na Romano Štok vd. Carli darujeta Ivan in Dragica 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Briščikih. V spomin na Marijo Boneto vd. Carli darujeta Ivan in Dragica 20.000 lir za ŠK Kras. V spomin na brata Pepija darujeta Ivan in Dragica Kresevič 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na člana Zora Grgiča daruje Gospodarska zadruga Bazovica 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. razne prireditve Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja PREŠERNOVO PROSLAVO danes, 7. februarja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20. Program obsega: govor - Jože Babič, lastne pesmi recitira - Aleksij Pregare, solo petje - Aleksandra Pertot in Giulia-no Pelizon, pri klavirju dr. Gojmir Demšar. Vabljeni! KD Fran Venturini priredi DAN SLOVENSKE KULTURE v sodelovanju s COŠ Mara Samsa v petek, 9. t. m., ob 19. uri v Centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Vljudno vabljeni! PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v petek, 9. t. m„ ob 20.30 v Srenjski hiši ob dnevu slovenske kulture PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelujeta Stane Raztresen in zbor upokojencev iz Brega. _______šolske vesti________ Sindikat slovenske šole sporoča, da so na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8/II na razpolago obrazci in informacije za premestitve neučnega osebja v staležu. Rok za predložitev prošenj zapade 11. marca 1990. ___________izleti__________ KD F. Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjevega doma in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah - tel. 232114. SPDT prireja v nedeljo, 11. februarja, avtomobilski izlet na Vrhe nad Vipavsko dolino. Na krožni poti bo približno 4 ure hoje in izlet je primeren za vse. Zbirališče udeležencev je na Opčinah pred Prosvetnim domom ob 9.00 uri. Potrebna pojasnila daje Franc Armani (tel. 415318). ------- tržno obvestilo---- KREM01/7 Zaskrbljenost ameriških znanstvenikov Krivec je bajna zagorelost NEW YORK — Privržencem zagorele polti se obetajo težki časi. Tako vsaj zagotavljajo znanstveniki ne-wyorške ustanove Skin Can-cer Foundation, ki so ugotovili, da sta prav sonce in zagorelost največja krivca za nastop kožnega raka. Na osnovi podatkov so v ZDA ugotovili, da je vsako leto do pol milijona primerov raka na koži več. Bomo res priča zatonu našega mitičnega oboževanja sonca? Skin Cancer Foundation je poleg ne navdušujočih podatkov na srečo posredovala še niz nasvetov, ki omogočajo odgovorno načrtovanje zagorele polti: treba je poskrbeti za obrambo pred škodljivimi sončnimi žarki. Laboratorijske raziskave neke multinacionalne družbe, ki ima svoj sedež v New Yorku, so pripravili nove kreme za sončenje, ki vsebujejo tri filtre za obrambo proti najbolj škodljivim sončnim žarkom UV. Te nove pripomočke, ki omogočajo sončenje brez sleherne nevarnosti, prodaja v ZDA multinacio-nalna družba Korff, proti rezervaciji pa bodo na voljo tudi v italijanskih lekarnah. menjalnica 6. 2. 1990 TUJE VALUTE FIXING 1 MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1230,500 1220.— Japonski jen 8,518 8,300 Nemška marka . 743,— 739,— Švicarski frank 834,540 833.-' Francoski frank 218,460 217,— Avstrijski šiling 105,520 104,800 Holandski florint .,. 658,660 655,— Norveška krona 191,800 190.— Belgijski frank 35,526 35,100 Švedska krona 209.— 204.— Funt šterling . 2095.— 2075.— Portugalski eskudo . 8,416 8.— Irski šterling .. 1968,500 1940,— Španska peseta 11,467 11.— Danska krona . 192,250 190.— Avstralski dolar 944,200 900,- Grška drahma . 7,890 7,500 Jugoslov. dinar — 100.— Kanadski dolar 1033,750 1010,— ECU 1514,550 — Neresna Zaročenca se končno poročita ______Ženska in njena stvarnost breda pahor »Ljubezen« je tudi revija! Don Abbondio bo nocoj končno poročil Renza in Lucio in povabljenci bodo ob prisotnosti pisatelja Manzoni-ja zapeli We Are the World. Zadnji del nadaljevanke-parodije Manzonijevih Zaročencev pa seveda ne bo prinesel samo poroke, temveč tudi kopico drugih zabavnih skečev, kot sta srečanje Lucie z Ruudom Gullitom (Massimo Lopez), ki bo dekle skušal zapeljati. Lucia se bo v molitvi obrnila na dobrohotnega svetnika San Sira in... Milan bo zmagal. Piero Badaloni bo v TV dnevniku iz 17. stoletja intervjuval Gluha Andreottija, ki bo posredoval nekaj zanimivosti o kugi. V Lazaretu, kjer se bosta srečala Renzo in Lucia, bo Vanna Marchi prodajala čudodelne maže. O kugi in Lazaretu govori tudi oddaja Alla ricerca deli' arca, v kateri se Mino Damato (Massimo Lopez) in Prof. Von Pesten (Tullio Solenghi) pogovarjata o nepoznani bolezni. Mimo polemik in pritožb nekaterih branilcev Manzonijeve umetnine je nadaljevanka domiselnega tria Mar-chesini-Lopez-Solenghi prišla do svojega zadnjega dela ob splošni zabavi nastopajočih in tistih gledalcev, ki jih ne moti neobičajna televizijska verzija romana. In takih gledalcev niti ni malo: od začetnih 14 milijonov je število gledalcev sicer zdrknilo na 8 milijonov in 700 tisoč, kar pa je še vedno zadovoljiv podatek. Mladi komiki teh podatkov ne jemljejo kot volilne rezultate, pri katerih je vsaka številka pomembna. Gledalcem bodo sedaj dovolili, da si oddahnejo, kar seveda ne pomeni, da se ne bodo pojavil v kaki TV oddaji, večjih projektov v tem smislu pa ne snujejo. Jeseni nameravajo nastopati v gledališču, razmišljajo pa že o parodiji kakega drugega znanega dela, ker jim je taka oblika zelo všeč. Zdi se, da je prav iz krogov RAI prišla sugestija, naj bi se lotili Evangelija, a to naj bi bila za sedaj le šala. Zubin Mehta je z Mahlerjem osvojU Scalo Desetminutno ploskanje je v ponedeljek zvečer nagradilo filharmonični orkester, zbora in predvsem dirigenta Zubina Mehto, ki se v milansko skalo vrnil po dvanajstih letih odsotnosti. Zadnjič je namreč dirigiral v milanski operni hiši leta 1978, ob dvestoletnici gledališča, ko je predstavil Verdijevega Trubadurja, tokrat pa je navdušil prisotne z brezhibno izvedbo Tretje simfonije Gustava Mahlerja. Mahlerjeva kompleksna in zahtevna skladba je napisana za orkester, »kon-tralt, ženski zbor in otroški zbor«. Otroški zbor je vodil Nicola Conci, kot solistka pa je nastopala VValtraud Mei-er, ki se lahko ponaša res z izvrstnim altom. Gustav Mahler je ena najbolj prizadevnih in problematičnih osebnosti dunajskega glasbenega živjenja ob koncu prejšnjega stoletja. Prvotno je bil dirigent, nekaj časa tudi v Ljubljani, in z vztrajnim delom se je povzpel do dunajske dvorne opere. Kot skladatelj je sicer zagovarjal moderne glasbene struje, sam pa je bil navezan na novoromantično gledanje. Napisal je deset simfonij (zadnja je ostala nedokončana), ki so neobičajne po dolžini in monumentalnosti form, pogosto pa tudi po orkestralni in zborovski zasedbi. Tretja simfonija je v resnici slavospev prebujanju narave in indijski dirigent je znal izvabiti iz orkestra in zborov polnost zvoka in ustvariti nadvse praznično vzdušje. Simfonijo sestavlja izredno dolg prvi stavek, drugi del, ki je približno tako dolg kot prvi, pa zajema pet stavkov in se razvija ob reminiscencah v Schubertovem slogu, mimo scherza in stavka za sam alt, do zborovskega dela in znamenitega Adagia, ki se po svoji mirnosti razlikuje od adagiov v ostalih Mahlerjevih simfonijah (v osmi in deseti). "Prav v Adagiu, torej v končen delu, iz katerega prekipevata mir in optimizem, je Mehta znal izvabiti najprej iz godal, nato pa se iz celega orkestra in zborov polnost, ki je osvojila gledalce od parterja do zadnjih sedežev na balkonu. Ljubezen je motor življenja. Ljubezen je sol življenja. Živeti v imenu ljubezni. Umreti v imenu ljubezni. In še bilo lahko naštevali bolj ali manj znane oznake o ljubezni, se pravi o tistem čustvu, tako pravi ljudska modrost vseh časov, ki daje življenju bistveni pomen. Družbeno angažirani in zagovorniki zgodovinskega materializma bodo nad takšnimi definicijami verjetno vihali nosove, vendar imajo pristaši »naj-globjega čustva« na svoji strani ob lastnem prepričanju tudi podatke o velikem splošnem odobravanju »najsvetejšega med čustvi«. O ljubezni kot pomembnem, če ne najpomembnejšem gibalu posameznikovega življenja, priča med drugim tudi naraščajoči poudarek, ki mu ga dajejo sredstva javnega obveščanja. Februarja pa se je rodil tudi prvi italijanski tednik, ki je ljubezen zapisal že v svojo »glavo«. Nad Ljubeznijo (Amore), ki je seveda zapisana z rožnatimi črkami, še opomba, da gre za »tednik o čustvih«. Revija bo na osnovi izkušenj znanih osebnosti prikazovala »sončne plati ljubezenskega razmerja«. Tako je ob predstavitvi revije zagotovila odgovorna urednica Myrtis Barbieri, ki je ostro zanikala, da bi se novi tednik spuščal v poceni obrekovanja. Zaenkrat je poceni, se pravi, da stane malo, revija kot taka, ki si seveda tudi na tak način skuša pridobiti čim širši krog bralcev. Po mnenju založnika, ki je precej močna žaložniška hiša Rizzoli, ima potencialnih bralcev zelo veliko, in ne samo med sanjavimi gospodinjami ali ljubezni hrepenečimi najstnicami, kot bi lahko dejali zlobni jeziki. Vsekakor pa je Ljubezen prvenstveno namenjena ženskam. Po oceni odgovorne urednice je novorojeni tednik ženska revija o aktualnostih in vsakodnevnih dogodkih, ki naj bi jo brale ženske različnih starosti. Želja, da bi brale lepe ljubezenske zgodbe, ki se med drugim srečno iztečejo, naj bi bila po njenem mnenju skupna vsem ženskam. Zaledje, iz katerega naj bi revija Ljubezen črpala svoje zveste bralke, pa je precej strnjena množica bralk ljubezenskih romanov, vztrajnih gledalk televizijskih neskončno dolgih in na srce trkajočih nadaljevank in ljubiteljic sentimentalnih filmskih komedij. Prav uspeh naštetih zvrsti govori v prid novi založniški pobudi Rizzolija, ki jo med drugim podpira navdušenje nove redakcije. Ta pravi o sebi, da je »odločno oborožena z nežnostjo«. Da je zelo romantična, med drugim o sami sebi trdi tudi odgovorna urednica Myriam Barbieri, ki meni, da je to ena izmed bistvenih lastnosti za vodenje slične revije. Ker pa ima ljubezen veliko razsežnosti, bo revija ob ljubezni v dvoje in ob družinski sreči, ki sta nosilna stebra nove revije, govorila tudi o drugih načinih izražanja tega čustva. Tako bo posebna rubrika namenjena živalim, obvezen pa je horoskop, ki je seveda uravnan na ljubezen. Korenine Marinela Stefanescuja Marinel Stefanescu spada v veliko skupino plesalcev, ki so že zdavnaj zapustili domovino in poiskali srečo na Zahodu. V začetku je bil gost Opere v Bukarešti, nato je delal v Zurichu, pred kakimi petnajstimi leti pa se je preselil v Italijo, kjer je leta 1977 ustanovil Skupino klasičnega baleta v Reggiu Emilii skupaj z italijansko kolegico Liliano Cosi, ki je po izpopolnjevanju v Moskvi nastopala v milanski Scali, kot gost pa pogosto tudi z London Festival Ballet-tom in z Bolšojskim baletom. Svojo zadnjo stvaritev, ki bo doživela premiersko Predstavo jutri zvečer v Gledališču Verdi v Firencah, je Stefanescu posvetil svoji domovini Romuniji, pa tudi »novemu skupnemu domu - Evropi«. Koreografija, ki riosi naslov Korenine (Radiči), pripoveduje v prvem delu o Umetniku in o njegovem povratku k etničnim koreninam, k ljubezni do umetnosti, ki se vije skozi otroštvo in mladost do zrelosti. V drugem delu baleta se °dpre nova dimenzija, ki jo Stefanescu išče s pomočjo romunske, pa tudi madžarske, ruske, grške in italijanske umetnosti: človek v svoji dvojnosti kot fizična oseba in istočasno duh, produkt zemlje in nadnaravnega. V resnici - tako je avtor sam poudaril ob predstavitvi baleta - je Stefanescu skušal s Koreninami Pripovedovati o sebi in o svojih izkušnjah. V prvem delu Marinel Stefanescu ‘hterpetira Umetnika, v drugem pa Telo, Liliana Cosi pooseblja Umetnost in torej Duh. Koreografija sloni na glasbi Franza Liszta (iz Druge, Četrtek in Pete rapsodije ter iz Madžarske fantazije), Aleksandra Skrjabina (Poeme de l'Extase) in romunskega skladatelja Adriana Enescuja (Korenine). Tudi scenografija je delo umetnikov različnih narodnosti. Sodelovali so namreč Grk Basilio Chalki-diotis in Romuna Hristofenia Cazacu in Mihail Gyorgy. 11 lil lili današnji televizijski in radijski sporedi I □E RAI 1___________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9 40 Nanizanka: Creature grandi e piccole - II sof-fio della vita 10-30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Occhio al bi- glietto 14.10 Risanke 14.30 Teniški turnir ATP 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti i° 05 Aktualno: Italia ore 6 o-40 Kviz: Lascia o raddop- lo pia* 9-40 Almanah, vreme in dnevnik TV film: I promessi spo-si (kom., It. 1989, r-i. So-lenghi-Marchesini-Lo-pez, zadnji del) Film: Maicol (dram., It. 1989, r. Mario Brenta, i. Sabina Ragazzi, Simone Tessarolo), vmes (22.45) dnevnik •10 Šport v sredo „10 Filmske novosti ■20 Dnevnik in vreme "13 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 20.30 21.35 [ { RAI 2________________ 7.00 Variete: Patatrac, nato risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarna oddaja: Lepote zemlje 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igra: Lamore e una cosa meravigliosa 15.50 Nanizanka: Cuore e batticuore - II capro espiatorio 16.35 Videocomic 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera .19.45 Dnevnik, šport in vreme 20.30 Aktualnosti: La notte della Repubblica (9. del) 22.45 Dnevnik in vreme 22.55 Film: L appartamento (kom., ZDA 1961, r. Billy VVilder, i. Jack Lemmon, Shirley MacLaine), vmes (23.55) dnevnik 0.10 Dnevnik in horoskop 1.15 Film: II serpente piuma-to (krim., ZDA 1949, r. VVilliam Beaudine) | ^ RAI 3 | 11.30 Šport: hokej na ledu 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana in Človek in okolje 14.00 Deželne vesti 14.30 Nogomet under 21: Ita-lija-Grčija (iz Reggio Emilie) 16.15 Teniški turnir ATP 18.10 Dokumentarna oddaja: Geo (vodita Gigi Grillo in Claudio Pasanisi) 18.45 Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato 20.30 Film: American gigolo (dram., ZDA 1980, r. Paul Schrader, i. Richard G ere, Lauren Hut-ton), vmes (21.30) dnevnik - nocoj 22.30 Oddaja o aktualnostih: Fluff (vodi Andrea Bar-bato) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Teniški turnir ATP TV Ljubljana 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede - Vse je okroglo od sreče. 9.15 TV drama 5000 metrov z ovirami (pon.), 10.15 nadaljevanka Odmevi v temi (1. del) 11.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarca: Pisma, Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja 18.05 Spored za otroke in mlade. Ex Libris: Gledališče - Arnold Tovornik 19.05 Risanka in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Prešernova proslava (prenos iz Cankarjevega doma) 20.55 Film tedna: Notranji dolg (dram., Arg. - VB 1987, r. Miguel Pereira, i. Juan Jose Camero, Gonzalo Morales) 22.35 Dnevnik in vreme 22.55 Peter s Pop Show 23.40 Video strani TV Koper____________ 13.45 Rubrika: Settimana Gol 14.45 Nočni boks - posebna oddaja 15.45 Košarka NBA 17.15 Rubrika: Obiettivo Sci (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Oddaja o športu: Juke Box 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Golden Juke Box 0.25 Oddaja o odbojki: Su-pervolley TV Ljubljana 2 16.55 Košarka: CSKA-Bosna (iz Moskve) 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali - Ptiči sončnega boga (2. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Košarka: Smelt Olimpi-ja-Cholet 21.00 Košarka: Barcelona-Ju-goplastika 22.10 Svet poroča 7-30 CANALE 5 l0-30 is.oo }6.°0 2(>-25 2°-35 22- 3o 23- l5 J-20 Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop-pie Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro Zdravniški pregled Canale 5 za vas Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito Variete: Striscia la noti-zia Nanizanki: Dallas, 21.30 Dynasty Rubrika: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: Striscia la noti-zia (pon.) Nanizanki: Lou Grant -Aria di rinnovamento, 2.20 Bonanza - I gioielli della contessa RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Nan.: II Viriginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - II migliore ami-co delluomo 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Il grande sentiero (vestern, ZDA 1964, r. John Ford, i. Richard Widmark, Caroll Baker) 23.25 Film: Il colosso d argilla (dram., ZDA 1956, r. Mark Robson, i. Hum-phrey Bogart, Rod Stei-ger, Jane Sterling) 0.25 Film: Caravan Petrol (kom., It. 1960, r. Mario Amendola, i. Nino Ta-ranto, Glamor Mora) 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanki: A-Team, 19.30 Genitori in blue je-ans 20.00 Risanka: Denver 20.30 Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Gli esami di ma-turita 21.30 Aktualnosti: Fronto poli-zia 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dok. oddaja: Jonathan 23.55 Italijanske smešnice 0.05 Nanizanke: Crime Story, 1.05 Gli intoccabili, 2.05 Ai confini della realta -Tempo di leggere 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 Film: Piccoli fuochi (dram., It. 1985, r. Peter Del Monte, i. Valeria Go-lino, Dino Jaksis) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Šport: Excalibur 23.00 Film: Discesa alllnferno (dram., Fr. 1983, r. Francis Girod, i. Sophie Mar-ceau, Claude Braseur) TMC 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Gente allegra (dram., ZDA 1942, r. Vic-tor Fleming, i. Spencer Tracy) 18.00 Aktualno: Ženska TV, , Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il gusto del peccato (krim., ZDA 1971, r. John Llewellyn Moxey, i. Barbara Stanwick, Barbara Perkins) 21.55 Dok. oddaja: Galileo 22.55 Vesti 23.10 Šport nocoj: v okviru nogometnega turnirja Miamija ZDA-Kostarika TELEFBIUU____________ 11.30 Nan.: Detective in panto-fole, 12.30 Boys & Girls 13.00 Dnevnik -13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: DiciotF-anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.00 Nanizanki: Kodjak, 22.30 Matt Helm 23.30 Dnevnik in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni; 9.10 Orkestri; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Ždravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30_ Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi. in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (27. del); 17.25 Mladi val, vmes (18.10) Verčev in Kobalov kabaret Yesterday; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glasbena mladina; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Flavtist Fedja Rupel; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Jtaliana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom (pon.); 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Izjave poveljnika prometne policije Giorgia Teste Na Goriškem se v lanskem letu niso povečali prometni prekrški Veliko umrlih in premalo rojenih Prebivalstvo Goriške se iz tedna v teden redči V letu 1989 se nediscipliniranost go-riških voznikov ni povečala. To izhaja iz letnega obračuna goriške prometne policije, ki ga je včeraj posredoval novinarjem poveljnik policije Giorgio Testa. Vendar to še ne pomeni, da so policaji ostali križem rok, saj so zabeležili veliko število prometnih prekrškov. Skupno število namreč presega 12 tisoč kršitev prometnega zakonika, podrobneje 12 tisoč 711. V primerjavi z letom 1988 se je skupno število sicer nekoliko povečalo (+ 258 prekrškov), vendar porast gre pripisati predvsem t.i. novim globam, ki so stopile v veljavo šele v lanskem letu kot je npr. obveznost uporabe varnostnih pasov. Poveljnik Testa je z zadovoljstvom ugotavljal, da se je prav po zaslugi obveznosti uporabe varnostnih pasov znatno znižalo število hudih prometnih nesreč. Skupno število (zabeležili so 740 prometnih nesreč) se je v primerjavi z letom 1988 sicer zvišalo ža sedem enot, vendar so porastu botrovale le nesreče, kjer je prišlo le do manjše ali večje gmotne škode. Razveseljiv je podatek o manjšem številu smrtnih žrtev. Predstavniki prometne policije so namreč zabeležili le 11 smrtnih nesreč, leta 1988 jih je bilo 16. Prav tako se je znižalo število ranjencev (480 proti 545). Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprimerne hitrosti. To izhaja tudi iz dejstva, da so lani goriški prometniki zabeležili kar 2 tisoč 645 prekrškov zaradi neupoštevanja hitrostnih predpisov. Policistom je priskočil na pomoč aparat autovelox, ki fotografsko dokumentira neprimerno hitrost voznika. Lani so z omenjenim aparatom ugotovili kar 628 prekrškov, leta 1988 jih je bilo polovico manj (302). Globe z aparatom multavelox so najbolj slane, zato nas ne sme čuditi, če je v lanskem letu steklo v blagajno državne prometne policije v Gorici po zaslugi vsakovrstnih prekrškov več kot 400 milijonov lir. Poveljnik Testa je dejal, da je treba pripisati zmanjšanju težjih prometnih nesreč tudi ome- njenemu aparatu, ki je marsikaterega voznika spametoval. Prometna policija skrbi tudi za varstvo okolja, saj že poldrugo leto pregledujejo izpušne pline vozil na dizelski pogon, ki kot znano močno onesnažujejo zrak. V lanskem letu so zabeležili 49 vozil, ki so prekomerno onesnaževali zrak (leta 1988 so jih 39). Žal se vse prevečkrat marsikdo usede za volan, ko je popil kak kozarček preveč. Goriški prometniki so kaznovali 38 oseb, ki so vozile v močno vinjenem stanju. Podatek se nanaša le na tiste osebe, ki so bile tako pijane, da se ob cestnem pregledu niso znale držati same na nogah. V naši državi namreč še ni obvezno pihanje balončkov. Ko bo ta predpis stopil v veljavo, se bo število tovrstnih prekrškov nedvomno znatno povečalo. Predstavniki prometne policije so poleg tega zabeležili še 355 neupoštevanih prednosti, 618 izpadlih vozniških dovoljenj, 730 neuporab varnostnih pasov in 80 zaplenitev vozil. Policaji so kar 750-krat priskočili na po- moč voznikom v škripcih, večkrat so morali iz varnostnih razlogov spremljati posebna vozila ali določene politične osebnosti, skupno so prevozili preko 280 tisoč kilometrov. Prijavili so tudi pet oseb, ker niso nudile pomoči ranjencem v prometnih nesrečah. Poveljnik Testa se je pritoževal, češ da je osebje goriške skupine preskromno, saj ne zadošča naraščajočemu prometu. Menil je, da bi s povečanjem števila policistov lahko odločno prispevali tudi za boj proti razširjanju kriminala, ki se logično premika po cestnem omrežju. Kar zadeva cestnih povezav in urejenosti cestišč na Goriškem, je še dodal, da bi bil že skrajni čas, da bi zgradili novo državno cesto proti Vidmu. Prav tako bi bilo pametno odpraviti cestnino na avtocestem odseku med Moščenicami in Vilešom, saj bi se na ta način veliko voznikov, ki prihajajo iz Trsta v Gorico, odločilo za to manj nevarno pot. Na sliki (foto Čubej): poveljnik goriške prometne policije Giorgio Testa v svojem uradu. Ena proti sedem. Razmerje med številom rojenih otrok v Goriški občini in številom smrtnih primerov. Pet rojstev in petintrideset smrti v tednu od 21. do 27. januarja. Tako je navedeno v poročilu matičnega urada Goriške občine. Pred kratkim smo pisali o tem, da se je število prebivalcev Gorice spet znižalo za okrog tristo enot in da je bilo v poprečju lansko leto dvakrat več smrtnih primerov kakor rojstev. Takratne ugotovitve so v primerjavi s stanjem v zadnjem tednu letošnjega januarja bile še kar optimistične. Upati je le, da je bil zadnji teden, tudi zaradi razsajajoče kitajske bolezni, prej izjema, kakor pravilo in da se bo razmerje vrnilo v stare okvire, čeprav tudi s tistimi jiikakor ne moremo biti zadovoljni. Ob analizi podatkov ugotavljamo, da se smrtni primeri ne nanašajo samo na občino Gorica, ampak na širše območje pokrajine. Večina občanov danes sklene življenje v bolnišnici ali drugi javni ustanovi. Torej so med smrtnimi primeri registriranimi v občini tudi prebivalci iz drugih okoliških občin ali celo iz drugih pokrajin. Vendar je primerjava med rojenimi in umrlimi kljub temu dovolj zanesljiva, če upoštevamo, da se danes večina otrok rojeva v bolnišnicah in ne doma. Tudi z rojstvi je namreč tako, da jih registrirajo v občini, kjer je porodnišnica. Zaradi tega imamo v Gorici več rojstev in več smrti od tega kar bi beležili ob tukajšnjem številu prebivalstva. Kar se goriške občine tiče lahko ugotovimo, da je med odraslimi približno 600 občanov istega letnika, do-čim je pri otrocih to število zdrknilo na manj kot 300. Zaradi tega je malo otrok v vrtcih, v osnovnih šolah in v nižjih srednjih šolah, nto vidiku je redčenje števila dijakov v višjih srednjih šolah. To prizadeva italijanske in slovenske šole. Na drugi strani pa je vedno več ostarelih. Scarano-Biasutti januarski spor se nadaljuje Upravitelji so včeraj hoteli zakleniti stavbo Zeleni križ pred zaprtjem? V nedeljo smo v našem poročanju o deželnem demokristjanskem kongresu v Tržiču povedali, da je predsednik deželne vlade Biasutti v svojem govoru napadel goriškega župana Scarana, češ da se ta v Novi Gorici hvali kot odprt mož in je za sodelovanje, v Gorici pa da zganja nacionalista. Ta polemična nota Biasuttija, ki jo je izrekel kot del notranje kongresne polemike v demokristjanski stranki, je našla odziv tudi na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici. Za liberalnega svetovalca Fornasira, ki se je lotil vprašanja, je to napad Biasuttija na politiko goriškega občinskega odbora. Scarano je dejal, da goriške politike odprte meje ne razumejo v Vidmu, še manj pa v Trstu. Biti nacionalno osveščen in spoštovati druge ne pomeni biti nacionalist, je dejal. Prav zaradi tega, da spoštuje jugoslovanske sosede in tudi tukajšnjo slovensko manjšino. Goriški župan je še dodal, da je najbrž Biasutti še vedno prepričan, da je bil on tisti, ki ni omogočil srečanja med njim in Andreottijem, ko je ta bil v januarju v Gorici na odprtju akademskega leta Tržaške univerze. Zaradi tega, da bo Biasuttija pisal osebno pismo, v katerem hoče razčistiti spor, ki je med njima nastal. Na ponedeljkovi seji je bila izražena domneva, da je Biasutti na Scarana jezen, ker je ta tistega dne na županstvu omogočil sestanek med Andreottijem in novogoriškim ter ljubljanskim županom, njega pa ni obvestil, da bo do tega sestanka prišlo. Zeleni križ, človekoljubna goriška ustanova, je obsojen na propast? Včeraj opoldne so uslužbenci Zelenega križa že bili na tem, da prenehajo z delom. Uprava je nameravala zapreti garažo v kateri so rešilci, ambulanto in urade. Ključe stavbe so nameravali izročiti goriškemu županu Scaranu. Svojo namero so opoldne prekinili, ker so se z županom domenili, da se bodo srečali v večernih urah. Župan je namreč obljubil, da bo tekom dneva na pristojnih mestih skušal najti takšno rešitev, ki bi omogočila nadaljevanje poslovanja Zelenega križa. Na tak način naj ne bi prenehala z delom človekoljubna ustanova, ki so jo nekateri dobromisleči ljudje ustanovili tik po prvi svetovni vojni, po zgledu podobnih ustanov, ki so že takrat delovale v nekaterih krajih italijanske države, še zlasti v Toskani. Zeleni križ deluje v Gorici že 70 let. S prostovoljnimi prispevki in na drugačne načine ga je podpiralo vse mesto. Veliko let so v njem delali prostovoljci. V zadnjih desetletjih, potem ko so potrebe prekomerno narasle, so v tej ustanovi zaposlili nekaj bolničarjev in šoferjev. Banke in druge ustanove so Zelenemu križu darovale sodobno opremljene rešilce. Goriški Zeleni križ je sklenil pogodbo s Krajevno zdravstveno enoto. V sodelovanju z njo so opravljali rešilno službo. Nekaj let v poletnem času so imeli dva bolničarja z rešilcem v Gradežu, tudi zaradi tega, da bi pokrili praznino, ki je tu nastala zaradi zaprtja bolnišnice v Gradežu. To pa jih je, kljub deželnim prispevkom, stalo sto in več milijonov izgube. Odjbrli so tudi podružnico v Červinja-nu. Na deželi so jim svojčas dali veliko obljub, zaradi tega so nakupili nekatere nove naprave. Dežela pa ni držala obljub, zaradi tega so zašli v velike finančne težave. Govora je bilo o več stotinah milijonov lir primanjklaja. Kriza je izbruhnila lansko jesen. Banke so blokirale vse račune Zelenega križa, ta ni dobil več ene lire. Odbor s tedanjim predsednikom Liciniom je odstopil. Izvoljen je bil nov odbor s predsednikom Cabrinijem. Goriška hranilnica, pri kateri so imeli račun, jim ne daje lire, nadzornik Banca dTtalia je zahteval, da se nekriti računi plačajo. Zaradi tega vsa plačila za zaostalo delo so blokirana v banki. Uslužbenci so že od lanskega septembra brez plač. Dobili so le malenkostne predujme. Zaradi tega so sklenili prenehati z delom in zapreti stavbo. Enakega mnenja je bil tudi sedanji upravni svet. Pri Zelenem križu je za-oslenih 8 ljudi. Imajo še nekaj takih, i tam opravljajo honorarno delo. Goriški občani seveda upamo, da bo županu in občinski upravi uspelo nekaj narediti za nadaljni obstoj te človekoljubne in nujno potrebne zdravstvene ustanove, ki je tako močmo zakoreninjena v goriški stvarnosti. KJJLTIJHNI SLOVENSKA PROSVETA DOM ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Jt SREČANJA Z AVTORJI ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DANES, 7. februarja 1990, ob 18. uri v Kulturnem domu srečanje s koroškim pesnikom in slikarjem »JA BI ZEDINIL ROD SLOVENŠNE CELE...« DAN SLOVENSKE KULTURE’!)0 GUSTAVOM JANUŠEM DEŽELNI AVDITORIJ V GORICI Predstavitev in pogovor bo vodil Jan Zoltan. Jutri, 8. februarja 1990, ob 20.30 VABLJENI! Razlogov za razmišljanje o našem jutri in pojutrišnjem in kako se kot organizirana družba na to pripravljamo, je torej več kakor dovolj. Schatzbergov film v Kulturnem domu Le še štirje filmi nas ločijo od letošnjega 5. Film Video Monitorja, kjer si bomo lahko ogledali lanskoletno najuspešnejšo slovensko filmsko in televizijsko produkcijo. Člani goriškega Kinoateljeja se na ta važen datum že več časa vestno pripravljajo. Jutri ob 20.45 pa nam bodo v veliki dvorani Kulturnega doma postregli s celovečernim angleškim filmom "Ponovno srečanje - Reuninon". Film, ki ga je lani režiral Jerry Schatzberg, so predstavili na filmskem festivalu v Cannesu. Jerry Schatzberg spada med boljše britanske režiserje. Njegova sta tudi filma "Preplah v Neeedle parku" in "Ptičje strašilo". Drevišnji film govori o prijateljstvu dveh gimnazijskih sošolcev, ki je zraslo z nasprotnih rasnih okopov. Zgodba se razpleta v. predvojni Nemčiji. Filmski kritiki so "Ponovno srečanje" označili kot nekoliko nezgodovinski film, saj pretirano pomiluje nekdanjost. V glavnih vlogah nastopajo J. Robards in C. Anholt. Naslednji četrtek, vedno ob 20.45, pa bo na vrsti celovečerni avstralski film "Sweetie", ki ga je režirala Jane Campion in ki je očaral kritike na lanskem filmskem festivalu v Cannesu. Nesreča pred županstvom 19-letni Raffaele Profeta iz Ulice Gelsi 13 se bo le tri dni zdravil v goriški bolnišnici. Nič čudnega v tem za kolesarja, ki ga je v ponedeljek zvečer pred goriškim županstvom oplazil avtomobil. Nesrečo je povzročil mlad avtomobilist, ki služi vojaški rok v Gorici. S fiatom turinske registracije se je vojak vozil po Gorici skupno s tremi prijatelji. Prihajajoč iz Ulice De Gasperi je pred županstvom prehitel neko počasi vozeče vozilo, oplazil kolesarja. Turinsko vozilo se je obrnilo in zadelo ob dva na drugi strani ceste parkirana avtomobila. Med temi tistega občinskega svetovalca Lutmana, ki je takrat bil na občinski seji. Povzročitelj nesreče je zbežal. Na lice mesta se je četverica vrnila nekaj minut kasneje. Fantje so bili prestrašeni. Škoda na vozilih je precejšnja, kolesar je imel precej sreče. razna obvestila V oddaji Na goriškem valu Radia Trst A bomo ob 14.30 poleg običajne rubrike o kulturnem dogajanju lahko prisluhnili zvočnemu zapisu o odprtju Klanjščkove osebne likovne razstave v Kulturnem domu. V živo bo o svojem pesniškem prvencu spregovoril Miran Rustja, v športni rubriki pa bodo obširneje spregovorili o športnem delovanju v Pevmi. Na goriškem ljudskem radiu bodo v današnji oddaji o goriških osebnostih ob 18. uri spregovorili o Bruno Manfredini-ju, Renatu Perelliju, Mariu Dozzu in Giuseppeju Vittorelliju. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Disney. VERDI 18.00-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Josephine, la porcacciona«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Detenute del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino (Baldini) - Verdijev korzo 57 - Tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. Fratelli Rosselli 23 -Tel. 410340. __________pogrebi_____________ Danes ob 9.30 Benito Mariano iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 13.15 Gisella Ma' corini vd. Ziccardi iz splošne bolnišnic6 v cerkev in na pokopališče v Ronkah. Jutri v goriškem avditoriju, v soboto v Trstu »Da bi zedinil rod slovenšne cele« kot intimno vabilo k razumevanju Iz leta v leto, in več kot štirideset jih je prešlo, se Slovenci zbiramo ob 8. februarju, da bi se zamislili nad svojo kulturo in bitjo nasploh. To je eden tistih (mogoče je bil doslej edini) datumov, ki povezuje celotno slovensko občestvo (matično, zamejsko in zdomsko) v eno telo, ki se istoveti v liku Franceta Prešerna, v njegovem univerzalnem in globoko človeškem sporočilu. Osmi februar je, skratka, nacionalni praznik, dan slovenske kulture, na kateri sta zgrajeni narodova zavest in samozavest, njegov ponos, pronicljivost, fantazija, ustvarjalnost. Zato čutimo ta dan kot nekaj posebnega, prazničnega, vsebinsko in moralno poglobljenega. A tudi kot zgodovinsko in za ta čas pomemben dogodek. Tudi v zamejstvu. Dan slovenske kulture bo tokrat tudi pri nas združil različno misleče ljudi na proslavah, ki bodo v Gorici (jutri v Avditoriju ob 20.30), Trstu (v soboto v Kulturnem domu) in nenazadnje v Špetru (v petek). V Gorici in Trstu se bomo Slovenci zbrali v znamenju Prešernovega verza »... da bi zedinil rod slovenšne cele...«. Scenarist Janez Povše si je zamislil večer, ki naj izpade intimno in ne manifestativno, brez plakatnih oblik nastopajočih, v igri luči in senc, v poglobljenosti, ki naj vodi tudi k razmišljanju o tem našem novem povezovanju pod skupno slovensko streho. Skratka, zbranost ob tem pomembnem mejniku-pro-slavi, v kateri naj bi se po Povšetovi ideji skladno prelivali glasba, zbor in beseda, v kateri naj bi prišla v ospredje ponotranjena podoba razumevanja in dojemanja vsega, kar se bo dogajalo na prizorišču. Na tem bodo mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj, moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice, recitatorji Alda Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec in Drago Gorup (podajali bodo Prešernovo poezijo, odlomek iz Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca in izseke iz del naših besednih umetnikov Vinka Beličiča, Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aceta Mermolje, Irene Žerjal, Marija Čuka, Ljubke Šorli, Aleksija Pregarca, Brune Pertot, Zore Saksida in Borisa Pangerca), deklici Karin in Fiona Mezgec ter gojenci glasbenih šol David Žerjal, Maila Ozbič, Vasja Legiša, Erika Buze-čan, Marko Štoka, Francesco Furlanich, Claudia Sed-mach in Miran Devetak. Jutri bo slavnostni govornik v Gorici Aldo Rupel, v soboto v Trstu pa Boris Pahor. Režiser slavnostne akademije je Marko Sosič. Vsebinski krog je torej grajen na nekonvencionalnem sporočilu, kakršnega predstavljata umetniška beseda in glasba. Ob tem pa je treba vsekakor poudariti, da prirejajo proslavo skupno Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s šolo Glasbene matice, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in deželnim sedežem RAI, prireditev pa so finančno podprli slovenski denarni zavodi. Vse to je torej dovolj za optimizem in razmišljanje, ki naj preveva letošnje skupno praznovanje slovenskega narodnega praznika. Tetovirana roža V Slovenskem stalnem gledališču se nadaljujejo ponovitve Williamsove »Tetovirane rože«, ki jo je za naš oder režiral Mario Uršič. Predstava je pri kritiki naletela na dober odmev, kar pomeni, da zna SSG ponuditi celotnemu slovenskemu prostoru vrhunske uprizoritve. Posebno opazna sta bila deleža Mirande Caharije in Borisa Cavazze (na sliki Mdntenero), kot tudi ostalih nastopajočih, ki so oblikovali vsebinsko in estetsko polno inscenacijo Palčič govornik na proslavi v Ljubljani V dneh, ko se vsepovsod med Slovenci pripravljajo Prešernove proslave, seveda ne moremo prezreti osrednje slovenske obeležit-ve praznika, ki bo drevi v Ljubljani. Proslava v slovenskem glavnem mestu je eden izmed viškov kulturnih prireditev, saj je povezana s podelitvijo Prešernovih nagrad za življenjsko delo in nagrad Prešernovega sklada za dosežke na posameznih področjih duhovne ustvarjalnosti. Svečanost bo drevi ob 20. uri (z neposrednim TV prenosom) v veliki dvorani Cankarjevega doma, slavnostni govornik pa bo predsednik SKGZ slikar Klavdij Palčič. Izbira govornika iz našega prostora je tudi priznanje deležu, ki ga naš zemljepis daje celotni slovenski kulturi. Pesnik s Krasa Aldo Žerjal o niču, ki ga ni Aldo Žerjal, pesnik s Krasa, je pred kratkim izdal novo pesniško zbirko, s katero se je zapisal med najvidnejše pisce poezije na Primorskem. Zbirka Po pikapolonici je izšla pri založbi Aleph, denarno pa sta jo podprli še Kulturna skupnost Sežana in podjetje Krasoprema, kjer je Aldo zaposlen. Za pričujočo poezijo je značilna stroga in dosledna pesniška drža, ki ne pozna za umetnost pogubnih kompromisov z vsakdanjostjo ali modnimi trendi. Žerjal se predstavlja kot suveren arhitekt svoje poetične realnosti in njegove pesmi so »zgodbe iz pisav, ki jih nisi nikoli bral«. Opravka imamo torej z izrazito individualno pisavo, z liriko,^ ki je polnjenje »prazne posode«. »Posoda« je pri Žerjalu označena kot »Nič« in umetnik je le orodje v njegovih rokah. Nič je tisto, česar pravzaprav objektivno sploh ni in je le nekakšna fiktivna mera proti tistemu, ki je, ki ni Nič. Skozi Nič zorijo in zrejo tista človekova dejanja, ki so največ, kar je človek sploh sposoben ustvariti in pesnik je - kaj pa drugega -Nihče, zapisovalec iz Niča v Nič, ali kot pravi Žerjal: »daj Nihče, razmnoži se, vsaj v tej pesmi se razmnoži.« Pesnik je poklican, da nosi Nič na svojih ramenih, a njegovo prekletstvo je v tem, da Niča ne more nikjer odložiti. Nič ga jase kot osla, mu ukazuje smeri potovanja in mu narekuje mukotrpno delo. Po molitvi se izvrši čudež: »In Nihče se razmnoži, ker je sam; / kakor prazna soba v sebi, / kakor sova v luči.« Zapišejo se besede, verzi in metafore, ki so nabite z izpovedno silo s »fanatično« energijo, ki jo premorejo samo najboljši umetniki. Toda vsakemu zapisu sledi kriza, praznina, s katero se mora pesnik soočiti in jo premagati. Trenutek je kot smrt, kot dokončnost, nad katero se reži hudoben obraz sveta. Žerjal ga občuti kot nož. Tako pravi: »Nate vzemite še nekaj mene: zgrabite nož... / Dajte, pretepajte me vso noč, / da bom še bolj Nič - bolj sam.« Praznina postane ubijalska in deliriozna; samota prikliče v goste »crknjene miši, trhle ptiče, prebite kače in živalske mrliče.« Vse ga preganja kot nekakšna mora in ogabna, crknjena bitja so simboli za pesnikovo trpljenje, so bržčas abortirane pesmi, ki so nasilno poginile še preden so se utelesile v verzno meso. Ti »mrliči« pesniku pijejo moči in ga izčrpavajo do obupa. Izhod poišče - le kje drugje bi ga? - v svetu. Svet je gledališče in pesnik je v njem hkrati igralec, gledalec in rešiser. Glavna igra na tem odru je Življenje in pesnik je nekakšno »razjarjeno« bitje, ki sega v vse pore življenja in se zaveda, da je od Rojstva do Smrti samo en korak - samo pesem, samo Nič, ki ga v resnici sploh ni: »Ves poten zdaj podim besede, (...) na pepelih črnih bi se rad igral tišino, / ... če bi znal.« Zakaj pesnik lovi besede in kakšno tišino bi se rad igral? Nemara so tu na delu »absoluti«, popolni poetični znaki, ki blodijo od ust do ust, od pesnika do pesnika, čeprav so v resnici le privid, izmišljotina, trik, s katerim pesnik k sebi kliče svoj Molk, svojo Tišino, svoj Nič, svojo popolno Praznost, kjer bo dokončno pomirjen in razbremenjen vseh skušnjav pisanja. Kajti: »In naj vas spomnim, vse je odmev. / Tudi to zdaj, ta pesem, je odmev.... / Vendar ne v Nič, ker Nič je Nič in ne odmeva Nikdar, ker Nikdar je pravzaprav Nič.« Pri branju se pojavi vrsta vprašanj, na katere pa ni mogoče objektivno odgovoriti. Zakaj se pesnik sploh toliko bode z ničem in kaj vidi v njem, če sploh kaj? Kdo odmeva - ali res samo hrib in pesnik? Kako odmeva Nič? Ali ni odmev le glas v zrcalu? Je poezija le »mimezija« - večno odmevanje (posnemanje) glasov v Niču? Kdo sploh sliši Tišino in vidi Nič? Ko bereš to poezijo imaš občutek, da se nekje na koncu vsakega verza, vsake metafore skriva globoko čuteča tragika zavesti o minljivosti in »ničnosti« vsega; pesnika k delu priganja strašen smrtni strah, ki ga neusmiljeno sili k ustvarjanju vedno novih in novih »glasov«. Pesnik je namreč med Hudičem in Bogom, med Svetom in Ničem trdno vraščen le v svoj Dvom, ki je njegom edini pravi Dom. JOŽEK ŠTUCIN Drevi v Rossettiju premiera maratonske »Čudne medigre« Se.,.revi ob 19. uri bo v gledališču Ros-jjjirj.,et)a najbolj pričakovanih in vzne-s). uprizoritev letošnje abonmaj-»£u.Sezone Teatra slabile. Gre za tikac0 medigro« ameriškega drama-.Ronr U?ena O Neila v režiji Luče dQ fi.0nija (igrajo Paola Bacci, Riccar-UH7i lni. kJassimo De Francovich, Ma-tea p Gueli, Massimo Popolizio, Gala-ql «anzi, itd.) in postavitvi stalnega Za !ča iz Turina. jel s “9udno medigro« je 0'Neill pre-igra .°i?. tretjo nagrado Pulitzer, saj je thieri SjOS - Olimpia 4:0, Azzurra - Opi- . LESTVICA: CGS 24 točk, Edile in rilu3gesana 22, S. Sergio 21, S. Naza-le Gostalunga, Fortitudo in Giarizzo-Olimpia 16, Opicina 12, Domio Gampanelle in Azzurra 5, BREG 4. „ Skupina H ARANZANO - PRIMORJE 2:1 (1:0) p GRELEC: Sedmak. Ten MPRJE: Blažon, Ota, Prasselli, §_ fe' Škabar, Štolfa, Princival, Štoka, p ®r’ Trampuž, Sedmak, Kocman, ci s 0tl Prvouvrščeni goriški enajsteri-bi ^ na^i končno zaigrali zagrizeno in p; sk°raj pripravili veliko preseneče-vsesk .Prvern polčasu so domačini lj napadali in zasluženo poved- rovkClSt;VO ter zastre^aE tucE H-met- okret^rUif,erl? Polčasu je prišlo do pre-tj : a Rdečerumeni so začeli napadajo ^ Vo^° iskali pot do izenačenja. tihanJ6 tu^i usPel0 P° odličnem pro-Taka d učinkovitem strelu Sed-set t '■ Skoda le, da so naši prejeli de-PUsti,lnu‘ Preci koncem neroden gol in tiHoj^ °be točki prvouvrščenim doma- Pre^®9 tega lahko omenimo dobro ketn i a7°.vse ekipe Primorja na tež-sUta 9rišču in v tekmi, ki je bila po-hva]0p Prekrški. Tokrat zaslužijo po-OtQi rincival, Škabar, Tence in pa še dn; ir,1 i® Prvič nastopal kot standar-OsTAlec' (Maxi) Birsa ^ IZIDI: Chiarbola - Vivai Iess6 Turriaco - Fogliano 1:1, Vil-Can2j' ban Marco 2:2, Montebello - S. atl 3:4. Mossa - Mariano odi. LESTVICA: S. Canzian in Staranza-no 20 točk, S. Luigi 19, S. Marco 18, Fogliano 17, Chiarbola 13, Villesse 12, Montebello 11, Turriaco 10, Mossa 8, PRIMORJE 6, Mariano 0. NARAŠČAJNIKI Skupina A BREG - CGS 2:2 (0:1) STRELCA ZA BREG: Reja in Mondo. BREG: Giglifano, Azzano, (v 15. min. d.p. Kalc), Strahi, Laurica, (v 55. min. Mondo), Reja, Švab, Mauri, Rocchetti, Bandi, Ferluga, Buzzi, (na klopi Rapotec). Brežani so končno dokazali svojo borbenost in zagrizenost, predvsem pa voljo do zmage. Čeprav jim ni uspelo osvojiti obeh točk, pa so bili domačini moralni zmagovalci te tekme. Trinajst minut pred koncem so še izgubljali z dvema goloma razlike, nato pa so se vsi srčno in borbeno pognali v napad in izenačili. Gostje so napadali ves prvi polčas, »modri« plavi pa so se le redkokdaj prikazali pred nasprotnikovimi vrati. Zadetek, ki ga je dosegel CGS v prvem delu srečanja je bil torej povsem zaslužen, čeprav je k njemu botrovala napaka bregovih branilcev. Drugi polčas je bil že od vsega začetka živahnejši, saj so se gostitelji zavedali, da morajo zaigrati bolj zagnano, če hočejo osvojiti vsaj točko. Tedaj pa so Openci spet dosegli gol, tudi tokrat »s pomočjo« bregovih branilcev. Brežani se še niso vdali in so se vsi skupaj podali v napad, kmalu znižali prednost s prekrasnim golom Reje in nato še izenačili z Mondom. Njihov trud v zaključnem delu srečanja torej vendarle ni bil zaman. (Luka) OSTALI IZIDI: Muggesana - Costalunga 0:0, Triestina - Fortitudo 7:0, Chiarbola - Olimpia 0:0. LESTVICA: Triestina 8 točk, Muggesana 6, CGS 5, BREG 4, Chiarbola in Olimpia .3, Costalunga 2, Campanelle 1, Fortitudo 0. Skupina B PRIMORJE - DOMIO 3:3 (1:1) STRELCA: Natalicchio 2, Košuta 1. PRIMORJE: Franza, Battigelli, Pahor, Puntar, Sardoč, Škabar, Kariš, Vremec, Križman, Natalicchio, Gruden. Naraščajniki Primorja so igrali neodločeno proti šibki ekipi Domia, tekma pa je bila kljub vsemu zelo borbena z mnogimi akcijami in kar šestimi zadetki. Ekipi sta ustvarili več lepih priložnosti za gol in dela za vratarja ni manjkalo. Zadetke za našo ekipo sta tako dosegla Natalicchio, ki je potrdil, da je v nasprotnikovem kazenskem prostoru vedno nevaren, in Košuta, ki je z zadetkom popravil nesrečen avtogol. (Š. M.) OSTALI IZIDI: Opicina - Portuale 0:2, Don Bosco - S. Andrea 5:0, Azzurra - Zaule 2:2. LESTVICA: Don Bosco 7 točk, Portuale 6, Azzurra in Zaule 5, PRIMORJE in Opicina 3, Montebello, S. Andrea in Domio 1. NAJMLAJŠI Skupina A DOMIO - PRIMORJE 3:1 (1:1) STRELEC: Kristjan Pahor. PRIMORJE: Rebula, Guštin, Husu, Digovich, Gherbassi, Nadlišek, Prasselli, Emili, Ostrouška, Kristjan Pahor, Aleš Pahor. Tudi tokrat so naši nastopali v okrnjeni postavi, brez standardnega vratarja. Plehan je namreč nastopil z naraščajniki in zato je moral njegovo mesto prevzeti Rebula, ki pa se je nekajkrat lepo izkazal. Kljub okrnjeni postavi so naši vseeno lepo zaigrali in bi si po prikazani igri zaslužili vsaj remi. Domačini so prvi prešli v vodstvo, rdečerumeni pa so pet minut pred iztekom polčasa izenačili s Pahorjem. V nadaljevanju so rdečerumeni stalno napadali, a žal so prejeli zadetka v protinapadu. Po prikazani igri in borbenosti so se tokrat najbolje izkazali Gherbassi, Digovich, Guštin in Rebula. (Maxi) OSTALA IZIDA: Zaule - Triestina 1:6, S. Giovanni - Olimpia 1:1. Vivai Busa - S. Andrea odi. LESTVICA: Triestina in Olimpia 6 točk, S. Giovanni 5, CGS, Domio in Zaule 3, Opicina in Vivai Busa 1, PRIMORJE 0. Skupina B ZARJA ADRIAIMPEK - FORTITUDO 3:0 STRELCI: Possega, Jurincich, Biondi. ZARJA: Poropat, Grgič, Ražem, Pus-sini, Tence, Umek, Castellano, Biondi, Jurincich, Possega, Bellafontana. Ekipi sta pokazali dober nogomet. Zarja je dobro obvladovala sredino igrišča in pustila nasprotnikom malo prostora. Žmaga je zaslužena, lahko pa bi bila še izdatnejša. (Giorgio Umek) OSTALI IZIDI: Campanelle - Servo-la 5:1, Don Bosco - S. Andrea 3:2, Portuale - Ponziana 0:1. LESTVICA: Ponziana 7 točk, Don Bosco 6, Campanelle 5, Portuale, S. Andrea in ZARJA 4, Fortitudo 2, Ser-vola in Roianese 0. ZAČETNIKI Skupina A ZARJA ADRIAIMPEK - PORTUALE 0:3 (0:1) ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, Ražman, Jerman, M. Urdih, Metlika, Domio, Ban, L. Urdih, Križmančič, Bal-bi, Furlani. Zarjani so nedeljsko tekmo odigrali v okrnjeni postavi. Njihova naloga pa ni bila lahka, saj so tokrat igrali proti tretjeuvrščeni ekipi Portuale. Gostje so takoj v začetku tekme začeli napadati in sredi prvega polčasa povedli. Zarjane je to zmedlo in niso se mogli organizirati. Drugi zadetek je padel v začetku drugega polčasa, kmalu nato pa še tretji. Zarjani so se trudili, vendar niso bili kos močni ekipi Portuale. (Andrej B.J- OSTALI IZIDI: Fulgor - Ponziana B 0:0, S. Vito - Campanelle, Esperia - S. Andrea 0:2, Altura - Fani B 0:4, Vivai Busa - Soncini A 1:4. Domio - Muggesana odi. LESTVICA: Soncini A 30 točk, S. Andre 27, Portuale 22, Fulgor 21, Vivai Busa 18, Domio in Ponziana B 17, ZARJA 13, Fani B 12, Campanelle 11, Esperia in Altura 6, S. Vito 4, Muggesana 2. Skupina B BREG - S. GIOVANNI 0:6 (0:5) BREG: Slama, Čuk, Lovriha, Sabadin, Smotlak, Sancin, Rocco, Čurman, Šik, Jercog. Breg je igral v nedeljo proti visoko uvrščenemu San Giovanniju. Tokrat so se Brežani uspešno borili (predvsem v drugem polčasu, v katerem so nasprotniki dosegli le en gol), čeprav so tekmo končali s porazom. Kljub temu jih lahko pohvalimo za njihovo borbenost. (Goran) CHIARBOLA - PRIMORJE 3:0 OSTALI IZIDI: S. Nazario - Montebello 2:2, S. Sergio - Soncini B 0:2, Fortitudo - Don Bosco 7:0, CGS - Zaule 2:0, Opicina - Fani A 0:0. LESTVICA: Fortitudo 25 točk, Opicina 24, Ponziana A, Soncini B in S. Giovanni 23, Fani A 22, S. Nazario in CGS 18, S. Sergio 16, Chiarbola 14, PRIMORJE 11, Montebello 7, Zaule B 6, Don Bosco 4, BREG -1. Na Goriškem NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - ARIS SAN POLO 1:2 (0:2) STRELEC: Devetak. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Mar-vin, Peteani, Peršolja, Marušič, Pisk (Zanier), Kobal, Devetak, M. Peteani. Predstavniki Juventine niso znali izkoristiti priložnosti, da bi premagali šibkega nasprotnika. Tokrat so domači zaigrali precej nepovezano in niso znali uveljaviti svoje igre. To je dobro izkoristila ekipa iz Tržiča, ki je v prvem polčasu dosegla dva zadetka. V nadaljevanju je Juventina zaigrala sicer boljše, ni pa uspela nadoknaditi razlike. (M. M.) NAJMLAJŠI AZZURRA - JUVENTINA CARNICA 1:2 (1:1) STRELCA: Devetak in P. Gergolet. JUVENTINA: Pavio, Todde, M. Gergolet, Devetak, Zanier, Florenin, Lorusso, P. Gergolet, Ferfolja, D. Gergolet, Trampuš. (Ambrosi, Mažgon, Šcimone, Černigoj). S serijo zmagovitih nastopov so predstavniki Juventine dosegli 3. mesto na razpredelnici. V zadnjem srečanju so gostitelji na blatnem igrišču prvi povedli in prednost obdržali do sklepnega dela polčasa, ko je Devetak izenačil. V drugem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in ko je vse kazalo, da se bosta ekipi razšli pri neodločenem izidu je Peter Gergolet dosegel zmagoviti gol. (P. Gergolet) ZAČETNIKI MLADOST - SAN MICHELE 0:2 (0:0) MLADOST: Peric, Gergolet, Pahor, Farra, Lorenzut, Isoni, Subani, A. Gergolet, Jarc, Gorjan, Jelen. Začetniška postava Mladosti je na domačem igrišču zasluženo zapustila igrišče poražena. Gostitelji so namreč v tem srečanju zaigrali podrejeno vlogo, saj so imeli igralci San Micheleja vajeti igre v roki in gospodarili na igrišču. Kljub boljši igri gostov se je polčas zaključil ob izidu 0:0, v nadaljevanju pa so gostje bolje izkoristili priložnosti, ki so se jim ponudile pred Peričevimi vrati. (A. Gergolet) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik sreda, 7. februarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Izraelu so včeraj pokopali žrtve krvavega atentata na izraelski avtobus v Egiptu Kongres Likuda naj bi prinesel odgovor glede nadaljnje usode mirovnega procesa TEL AVIV — V Izraelu je bil včeraj dan žalovanja zaradi nedeljskega atentata na izraelski avtobus v Egiptu, kjer je po uradnih podatkih umrlo devet izraelskih turistov in dva egiptovska spremljevalca. Žrtve atentata , so včeraj pokopali, ob tem pa se je tudi razpisalo izraelsko časopisje, ki se je v glavnem zavzelo za nadaljevanje mirovnega procesa. Povsem mirno pa dogodek najbrž ne bo šel mimo. Za zdaj so že preložili tristransko srečanje med Egiptom, Izraelom in ZDA, do katerega naj bi po egiptovskih navedbah moralo priti že konec tega tedna. Zdaj bo treba počakati kongres Likuda, ki se bo začel v ponedeljek. Kongres desne koalicije bo tudi odgovoril na vprašanje, če bo krvavi atentat zavrl mirovni proces na zasedenih arabskih ozemljih. Premier Šamir in zunanji minister Arens sta v parlamentu sicer izrazila upanje, da atentat ne bo vplival na te procese, vendar pa je jasno, da je dal atentat konservativcem v Likudu nove argumente vsaj za zavrtje mirovnega procesa. Atentat pa je povzročil tudi precej različna mnenja na zasedenih ozemljih. Simpatizerji PLO krvavo dejanje odločno obsojajo, zato pa so funda- mentalisti organizacije Hamas teroristično dejanje v celoti podprli. Na srečo so med Palestinci nh zasedenih ozemljih v večini tisti, ki se ne strinjajo z atentati, kar vzbuja upanje, da se prizadevanja za mirno rešitev palestinskega vprašanja ne bodo zaustavila. Medtem pa se v Egiptu nadaljuje lov na teroriste. Agencija Mena je v ponedeljek ponoči poročala, da so policisti že aretirali nekega Egipčana palestinskega porekla. Te vesti v notranjem ministrstvu niso ne potrdili, ne zanikali. Včerajšnji Al Ahram tudi poroča, da je policija na sledi dvema Palestincema, od katerih naj bi prvi, 34-letni jordanski državljan, najel beli peugeot 505, ki so ga atentatorji uporabili za napad. Avto so policisti že našli, na cesti med Kairom in Aleksandrijo pa naj bi nedaleč od kraja atentata odkrili tudi stanovanje, ki naj bi teroristom služilo kot skrivališče. Odgovornost za krvavi napad sta doslej prevzeli dve organizaciji. Prva je skrivnostna Skupina za obrambo in zaščito zatiranih v egiptovskih zaporih, druga pa je islamska Sveta vojna. Na sliki AP: eden od 17 ranjencev, ki so jih po atentatu na avtobus v Egiptu z letalom prepeljali v Izrael in nato v telavivsko bolnišnico. Maltretiranje »mlade« vojske naj preprečuje stalna komisija RIM — Predsednik združenja ANAVAFAF,' ki skrbi za zaščito pravic vojaških nabornikov, Acca-me, je od obrambnega ministra zahteval, da čim prej imenuje posebno stalno komisijo, ki naj bi posredovala v primerih, ko »stari« vojaki maltretirajo novince. Accame v posebnem sporočilu opozarja, da so primeri maltretiranja vojaških novincev dosegli zaskrbljujoče razsežnosti. Navaja tudi primere, ko naj bi »mladega« vojaka starejši kolegi prisilili, da je mučil mulo, nekje drugje naj bi v postelje »mlade« vojske natresli muline iztrebke. V neki kasarni naj bi »mladega« vojaka polili z alkoholom in zažgali. Takrat naj bi se »čudežno« izvlekel »le« s hudimi opeklinami. Tragično pa naj bi se končala »šala« z zmrznjenimi iztrebki, ki so jih vrgli v glavo nekemu vojaku. Zaradi udarca naj bi vojak poškodbam podlegel. Predsednik ANAVAFAF od ministra tudi zahteva, da o teh primerih poroča v parlamentu, krivdo za te dogodke pa pripisuje pomanjkljivemu nadzoru v italijanskih kasarnah. Z najsodobnejšo tehnologijo proti onesnaževanju Jadrana REKA — Vprašanje onesnaženosti Jadranskega morja je spet v ospredju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Na Reki je bilo včeraj srečanje, na katerem so udeleženci predstavili nove oblike nadzorstva nad naraščajočim onesnaženjem in nad cvetenjem alg, ki je pokvarilo že dve sezoni turističnim delavcem z obeh strani meje. Kaže pa, da gre tokrat zares, saj so na srečanju govorili o visoki tehnologiji, ki se je bodo posluževali zato, da bi pravočasno ukrepali zoper onesnaženje in alge. , Italijanska družba Telespazio, ki deluje v sklopu IRI -ŠTET, bo dala na razpolago satelit za višinsko opazovanje sprememb v morju, poleg tega pa je na včerajšnjem srečanju predočila dosedanje rezultate raziskav, ki jih je opravila s pomočjo računalnikov. Rezultate lanskih raziskav pa so predstavili tudi jugoslovanski predstavniki pristojnih služb, njihova primerjava pa bo privedla do učinkovitejših ukrepov. Načrt Telespazio se v bistvu deli na dva dela: prvi del predvideva stalno opazovanje celotnega jugoslovanskega obalnega območja in zbiranje podatkov o onesnaženju, ki ga povzročajo odplake s kopnega, predvsem pa nesnaga, ki se v morje izliva iz greznic. Drugi del načrta pa vsebuje razne oblike merjenja cvetenja alg ter posledic, ki jih povzroča prekomerno cvetenje. Pri slednjem merjenju naj bi sodelovala tudi ustrezno opremljena plovila. Načrt naj bi uresničili v teku 30 mesecev, stal pa bo približno 20 milijard lir. Del tega denarja bo že v prihodnjih dneh nakazala italijanska vlada. Strokovnjaki, ki so se udeležili včerajšnjega srečanja, pa so opozorili tudi na druge ukrepe, ki so dejansko doseglji-vejši. Omenili so predvsem nekoristnost pregrad, ki so jih lansko poletje postavili pred nekaterimi italijanskimi obalami, zato da bi preprečili kopičenje alg v kopališčih. Italijanski strokovnjaki so povedali, da bi bile podvodne mreže veliko koristnejše, še zlasti, če bi morje ob obali redno »prezračevali«. Podvodne mreže bi tako preprečevale tudi dviganje odmrlih alg na površje. V Karniji iz leta v leto manj ljudi Soseska preprečila aretacijo dveh sumljivih mladeničev VIDEM — V F-JK je nazadovanje prebivalstva najbolj občuteno v Karniji. V 28 občinah tolmeške gorske skupnosti je v enem letu upadlo število prebivalcev za 688, v desetih letih pa kar za 3359 enot. Za Karnijo to pomeni, da je v enem desetletju izgubila toliko ljudi, kot jih ima paularska občina. O pojavu je razpravljala gorska skupnost, ki je obenem ugotovila, da na njenem območju išče prvo zaposlitev _kar 1818 oseb, 264 manj kot leta 1988. Številka je nižja, ker so številni dobili zaposlitev drugje in se izselili. Brez gospodarskega vzpona ne bodo torej zaustavili izseljevanja. AFRICO NUOVO (REGGIO CALABRIA) — Prebivalce kraja Africo Nuovo v Kalabriji menda druži neverjetna solidarnost, ki je prišla do izraza prejšnjo noč. Karabinjerji, ki nadzorujejo vas zlasti ponoči, so opazili dva mladeniča, ki sta se okrog poldruge ure sumljivo potikala po ulicah. Zato so jima ukazali, naj se ustavita, da bi preverili njuno istovetnost. Mladeniča sta se najprej obotavljala, nato pa vzela pot pod noge in skušala zbežati. Eden od karabinjerjev je zato sprožil strel v zrak, kar je prebudilo vso bližnjo okolico. Cirkus pa se je tedaj šele začel. Ljudje, ki so na vrat na nos pritekli iz hiš, so začeli zmerjati karabinjerje, obkolili so jih, da bi fantoma omogočili beg, za konec pa so se s kamenjem znesli nad vozilo karabinjerjev. Solidarnostna akcija je le delno uspela. Nekaj ur pozneje so možje postave le prijeli enega od sumljivih ubežnikov, vendar ga niso mogli aretirati, ker pač doslej še ni prekršil zakonov. Fant je kriv le tega, da je v sorodstvu s nekaterimi člani kalabrijskih ugrabiteljskih tolp. Kraj Afriko je le za streljaj oddaljen od ugrabiteljske »prestolnice« Locri. Maori s protestnimi gesli sprejeli kraljico Elizabeto Proslave ob 150-letnici Nove Zelandije so potekale v znamenju napetosti, kot je bilo sicer pričakovati. Angleška Kraljica Elizabeta se bo na otoku mudila dva tedna, obisk je uradnega značaja, že včeraj pa je bila deležna izrazov nezadovoljstva s strani novozelandskih domorodcev. Gneva Maorov, ki jim Velika Britanija kljub raznim pogodbam ne priznava skoraj nobene pravice, ni mogla preprečiti niti izredna varnostna služba. Zgodilo se je namreč, da je kraljevo jahto pričakala na odprtem morju prava flota manjših plovil, na katerih so plapolali protestni napisi in protibritanska gesla. Ko je Kraljica stopila na kopno, pa je neka ženska iz množice zalučala proti njen neožeto mokro cunjo, ki kraljice sicer ni zadela, bržkone pa jo je dejanje pošteno prestrašilo. Kljub vsemu pa je bila angleška kraljica deležna tudi navidezno toplega sprejema, ki so ji ga priredili maorski folkloristi (Telefoto AP) NEW YORK — Washington Post je objavil obširen zapis, ki je verjetno do sedaj najdaljši v ameriškem tisku (kakih 2600 besed), o Slobodanu Miloševiču. Portret zagotovo ni njabolj naklonjen srbskemu voditelju. Pod naslovom »Srb, ki razpihuje plamene v Jugoslaviji« novinar Washington Posta Blaine Harden piše, da Miloševič že po svojem bistvu povzroča hiperbole: »Obožujejo ga kot srbskega odrešenika in zavračajo ga kot najverjetnejšega ustvarjalca problemov (troublemakerja) v Vzhodni Evropi.« V Jugoslaviji, pravi avtor članka, se politika igra na robovih skrajnosti. In ljudje tako tudi merijo Miloševiča, ki meša dok-trirani komunizem z nadarjenostjo za pocestno retoriko. »Kosovo je osrednji oder za Miloševiča in jugoslovanski teater ekstrema,« pravi Was-hington Post, ki v nadaljevanju opiše stanje na Kosovu. Nato pa pravi: »Miloševič, oseminštiri-desetletnik, lep, z glavo polno jekleno sivih las, se specializira za pravičniško jezo. Svojega govorniškega daru ne skriva v spužvasti komunistični žargon. Namesto tega uporablja kratke, udarne stavke in uporablja preproste, populistične besede, ki podžigajo Srbe. Srbkinjam se zdi seksi. Oblači se lepo in kadi drage cigare Cohibas, takšne, ki so všeč tudi Fidel Castru. Ko Miloševič osredotoči svoje populistične spretnosti na zgodovino srbskega naroda, njegove žgoče oči zagorijo in udarjati začne po mizi. Njegova strast - in njegov politično raison etre -je Kosovo.« Washington Post kritično in izčrpno o Miloševiču In medtem ko Srbi pritrjujejo njegovi politiki do Kosova, »pa ga z druge skrajnosti gledajo -in to je gledanje čedalje večjega števila ne-Sr-bov v Jugoslaviji - kot zavestnega agenta razkola, nasilnega nacionalnega demagoga in komunista, ki zveni kot Huey Long in se obnaša kot Josif Stalin«. Pa celo številni srbski intelektualci sami - pravi novinar Harden - so izumili parabolo o resničnem Miloševiču: »V njej je Miloševič opisan kot divji ugrabitelj letala, ki se imenuje Jugoslavija, in drugega za drugim meče potnike skozi okno. Medtem pa se tisti, ki so ostali na krovu, začno z grozo zavedati, da ugrabitelj ne ve, kje naj bi pristal. Parabola še nima konca. Letalo ne trešči na tla in ugrabitelj še naprej meče potnike z letala.« Čeprav ta primer nedvomno pretirava, pravi Harden, je kljub temu res, da se Jugoslavije, te najbolj razbite izmed vseh vzhodnoevropskih držav, polašča zaskrbljenost in prepričanje, da so stvari povsem ušle z vajeti. »Z izjemo milijo- nov gorečih srbskih privržencev, ki ne prenesejo nobene kritike na račun svojega ljubljenega voditelja, vsepovsod drugod narašča občutek, da je Miloševič potisnil to deželo v najhujšo krizo po drugi svetovni vojni. Poleg Kosova lonci prekipevajo tudi drugod. Ko so Slovenci protestno zapustili partijski kongres, je na oder pridivjal Miloševič, se polastil mikrofona in pozval delegate, naj nadaljujejo s kongresom. Ni mu uspelo.« Poleg Kosova in propada partijskega kongresa Washington Post omenja in opisuje tudi »ekonomsko državljansko vojno«. »S taktirko, ki spominja na predvojno fašistično zastrahovanje, srbski tisk našteva vse tiste trgovine, ki še naprej prodajajo slovensko blago, in jim očita nezvestobo. Poslovodjem trgovin pa grozijo po telefonu.« »Toda pri Miloševiču se vse skupaj spet vrača na Kosovo. Tam, v srbski vasici Kosovo polje, je na nemirno pomladno noč leta 1987 odkril, da ima populistične noge. Pred tisto nočjo je bil le eden izmed anonimnih, čeprav naglo vzpenjajo- čih se komunistov... Po tisti noči je v njem nenadoma nastopila psihološka sprememba. Naenkrat je odkril, da ima moč med ljudmi,« je rekel neki srbski novinar, ki že leta opazuje Miloševiča.« Kot piše VJashington Post, ima enega glavnih intelektualnih vplivov na Miloševiča njegova žena Mirjana, ki je »predana in doktrinarna marksistka in glavna ideologinja beograjskega partijskega komiteja. Beograjski univerzitetni list jo je nekoč primerjal s osovraženo pokojno ženo romunskega diktatorja Ceausesca«. Kot ugotavlja novinar Harden, je Miloševič po padcu Ceausesca - po primeru zahodnih diplomatov - zelo omehčal svojo javno izjavo o političnem pluralizmu in tržnemu gospodarstvu. Še do konca decembra so srbski časopisi, ki jih ima Miloševič v rokah, reforme premiera Markoviča označevali za »nemoralne«. V nedavnem intervjuju pa je Miloševič že izjavil, da ni nobenih razlik med njegovimi in Markovičevimi pogledi na gospodarske reforme. »Tu se je Miloševič torej umaknil. Pač pa se seveda ni umaknil na Kosovu. Brez albanske grožnje bi ta srbski p°' pulist po vsej verjetnosti izgubil vsaj del prista; šev. Do sedaj je Miloševiču uspelo, da je prelisn čil zgodovino. S tem, ko se je zatekel v objem srbskega nacionalizma, je preživel kot.komuni starega kova. Če bo hotel še tako nadaljevati' bo moral Srbe vedno znova prepričevati, da l1. ogrožajo novi in novi sovražniki,« zaključuj svoj portret Washington Post. MITJA MERŠOL