ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6'-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10"-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 2. * LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI 23. DECEMBRA 1915 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 17. Glej Jagnje božje... nilllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllItlllMMMIllllllMIIIIIIIIIIIIMIII IMIllllllllllllllItllltllllllllltlHMIllItllllltllllMIttllMMVlItllllllHfMItllll ...........................................................................................................................................................IIHIII STRAN 162. ILUSTRIRANI GLASNIK .........................................................................................................................................I......|(||||||||||||||||||||||(|I|IIIIIMIIIII|II1I1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIM 17. ŠTEVILKA Sv.Trije Kralji. Božična zgodba. Fr. Koblar. Vselej kadar zadnjič oznanja zvon zornice, ko se oglase v srcu pričakovanja polne besede: »Gospod stoji pred vrati in trka, pripravite mu hram, naj bodo vaša srca sveta in vaša pot v pravičnosti« — vselej takrat, ko napoči dan svetega delopusta, katerega solnce vzide v noči, smo vsi otroci in sami si govorimo besede: »Bodite kakor mali — njih so nebesa.« Takrat se vračajo duhovi v svojo domovino. Blagor popotniku na daljni poti in blagoslovljen čas, ki ga je vrnil na stezo pravice; dolga je pot nazaj, čeprav pelje samo do srca — a saj so pota srca najdaljša — stoteri blagor pa njemu, ki sedi v blagoslovljeni koči in čaka doma čara svete noči, blagor njemu, ki je bil celo življenje otrok. In tak otrok je bil stari organist Gašpar. Plašno se je prebudil zadnje jutro pred Božičem. »Ali je zvonilo ali še sanjam? — 0 moj Bog in Gospod, če je bil tvoj glas, prav; zgodi se tvoja volja!« Poklical je, boječe in v sveti grozi. »Marija! Ta Božič bo moj zadnji!« Žena se je bila že prebudila. Strogo se mu je odzvala: »Kaj ? Ali si se že priporočil Bogu za srečen dan, da že zdihuješ?« »Zadnji bo, pravim. Človek se veseli v vsem le smrti. Trije Kralji so prišli prej kakor Sveti Dan, moj patron mi je sam naznanil , naj se pripravim na dolgo pot.« »Že tri leta se pripravljaš. Postiš se in moliš devetdnevnice in vedno se ti zdi, da te kličejo sveti Trije Kralji. Zima te po-tare, pomlad popravi.« »Vidiš, opominjajo me vedno. Morebiti še nisem bil zrel v očeh božjih — a zdaj gremo — gremo.« »Vstani vendar k zornicam, ali bodo nate čakali?« »Vidiš, zdaj spoznam, da se nisem motil, zvonilo je, in ravno takrat so me klicali sv. Trije Kralji. Poslušaj: gori nad hribom je kar naenkrat vse zagorelo, in izza gora je prisvetila zvezda. Šla je ko blisk in bila kakor utrinek v poletni noči; ravno nad rtašo hišo je hitela, potem pa naenkrat utonila na nebu. — Jaz sem stal na pragu in že vse vedel. Pravzaprav sem vedel samo, da moram oditi. Poslavljal sem se od vseh. Tedaj so prišli po poti ljudje, koledniki so bili; hotel sem jih obdarovati, pa sem zastonj iskal denar, nikjer ga nisem mogel dobiti. Tedaj mi reče prvi: »Ne išči denarja. Mnogim si pel zastonj, čemu bi ti tudi mi ne peli zastonj k pogrebu? Mi smo Sv. Trije Kralji, pojdi z nami na daljno pot!« Obstal sem začudenja, kakor bi se mi zdelo še prezgodaj, kakor bi še ne hotel umreti. Pa jim pravim: »Šele pred Božičem je, kako prihajate že sedaj?« Tedaj odgovori moj patron: »Prišli smo v Adventu, da se tem-bolje pripraviš.« — Zazvonilo je k zornicam, popotniki pa so odšli.« Počasi se je oblekel. Zunaj je bilo mraz, a on je trepetal že v sobi. Čutil se je slabega. »Bomo šli — bomo šli!« Ko je pri maši sivi župnik v vijoličnem plašču molil »Rorate«, in so otroška ljudi ? Tudi čutijo svojo srečo, še lepšo — vse njihove neizpolnjene želje se iz-premene v zaklade nebeškega povračila. V sobi je bilo tiho, polmračno, le lučka pri jaslicah se je živo smehljala. Dim kadila se je že enakomerno raztegnil po vseh kotih, kakor nedeljski večer v cerkvi o Avemariji, ko bdi le še najgloblja pobožnost. »Marija«! — se je oglasilo v kotu, kakor bi se nekdo zbudil iz globokega sna. »Zakaj nama Bog ni dal otrok?« »Je že vedel, da ti jih ni treba.« »Ne, Marija, nocoj bi mi jih bilo treba. Ali si moreš misliti večje veselje in lepši sveti večer, kakor če bi šla za nama procesija nedolžnih otrok; kadili bi in kropili, potem pa zapeli. Ali slišiš otroke pri sosedu — poglej pri oknu! Hudo mi je, Marija — nocoj bi si želel številne družine.« »Otročji si!« »Prav je, sva midva otroka! Pa —« obstal je; dolgo ni izpregovoril nihče. »Kaj ti je spet?« »Vidiš, spomnil sem se nečesa! Nocoj bi se poslovili. Rekel bi jim: »Ljubi otročiči, nocoj imate še očeta — veselite se, spominjajte se me vsak sveti večer, takrat se bom v duhu z vami veselil!« — A zdaj pravim tebi — Marija, nocoj imaš še moža, ali sina ali očeta — kar hočeš, bil sem ti vse, spominjaj se me, kar Bo-žičev me boš še preživela.« »Nocoj si pa res čuden! Sedi sem, zaigraj, da te mine! Druga leta si igral Tirolski strelci pri sveti maši na bojišču. grla zapela okoli Gašparja »Vi oblaki...«, on ni pel. Solza mu je blestela pod očesi, in s tresočimi rokami je orglal. Ti sveta noč, ti noč otrok! Radujejo se v tebi otroci in stari postanejo otrokom enaki. Ti noč prvega božičnega bla-goslavljanja, ko se hiša izpremeni v božji hram, in se za svetlimi okni opravlja božja služba, polna sladkih skrivnosti. Kadilo gori na ognjiščih in od povsod govore nevidna usta: »Blagoslovljeni, blagoslovljeni !« Pa kako si mislite sveto noč samotnih cel večer, da so ljudje pod okni stali in poslušali. — Nazadnje res zboliš!« Žena je prižgala luč, a Gašpar se ni ganil. Sedel je v usnjatem naslonjaču, noge je imel zavite v tople ovitke. »Pojdi!« ga je prijela žena za roko. «Tudi jaz zapojem.« »Ne spodobi se, da bi nocoj pel, bolje bi bilo moliti; tam, kjer trka smrtna ura, navadno molijo.« »Saj ti sv. Trije Kralji niso prišli sem k peči povedat, da boš še nocoj umrl. Božja volja je nad nami vsemi, in pripravljeni moramo biti vedno, kadar nas pokliče. In starega človeka Bog kliče vedno. ......................................................................................................imiiiiiIhiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiimiiii ŠTEVILKA 17. ILUSTRIRANI GLASNIK 163. STRAN llll|l||llll|IIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllMII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIiliHIMIIIIIII|IIIIIIIIIIMIIIIIIMII®IUIIIIIIIMIIHIIIIIII ii(iiiiiiia(iiiiiiitifsiiifitiiiiiiiiiiit(iiii>iiiiiiit(iiiaiiaaaiiii**iiiiiiiiiiiiiiti»«itaaaa*aaatfi(aiiiiaiiii«iii*iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii»iiitiiiiiiiiiaiiaiBat(ff«ua(iit»i*titaa*t*M>tM'aiainj Ne vem, čemu nocoj to čudno vedenje — cel dan si molčal — tudi to ni dobro. Sedi sem in zapoj, ali pa lezi^v posteljo do polnočnice.» »Besede, Marija, besede, a tu notri je glas, ki ne laže!« Počasi je vstal in šel proti kotu, kjer so bile od okna do okna postavljene velike jaslice, delo celega življenja. Trije veliki hribi iz mahu, polni pastirjev, izrezljanih iz lesa — za vsakega je vedel, kdaj ga je izrezal, vsi so bili obrnjeni proti hlevu. Gašpar si nikdar ni mogel misliti jaslic drugačnih, kakor da vse vre proti hlevcu. Vrhu srednjega hriba je stala velika razsvetljena cerkev z rdečimi, modrimi in zelenimi okni, nebeški Jeruzalem. Vse k Jezuščku — gori pa nebo! Tako je razlagal Gašpar misel svojih jaslic, kadar so prihajali tuji gostje ogledovat njegovo umetnost. Od stropa je visela izrezljana svetilka, vsa s srebrom in zlatom po-penjena, odmerjena prav po oni v cerkvi. Gašparjevo stanovanje je bilo vedno kakor cerkev — v kotu je stal lesen veliki oltar, ravno tak kakor cerkveni, in na njem se je celo leto vse izpreminjalo prav-tako, kakor v cerkvi — praznik in delavnik, Advent in Post. Nocoj je Gašpar obstal pred jaslicami kakor pred življenjem. Vse je bilo eno, vendar je izmed njih izbiral dobe življenja — pa nič ni bilo starejše kakor od včeraj. Vsaka pot je bila jasna, vsaka stopinja sveža. Ni čutil starosti, ne let — nikjer ni bilo razlike. Ista pot: cerkev in dom. Le včasih je šla pot kvišku, in takrat postanejo navadno noge težke — pa spomin ne ohrani teže razen duševne. Tu pred jaslicami je stal tam, kjer je začel — mlad je bil. Dobrega ni užil mnogo, a slabega tudi ne — skozinskoz mir — tako življenje preide, kakor bi se ne bilo nikoli začelo in nikdar nadaljevalo — ne čutimo ga mi in ne ljudje okoli nas. Pa vendar nas konec straši! Dolgo je molil pri jaslicah in premišljeval svojo stoječo mladost. »Marija!« je rekel in gledal ves zatopljen v jaslice, »Ali veš, da sva nocoj oba mlada? Nimava nikogar, ki bi naju spominjal starosti in bi se zanj bala. Smrt bo za eno skrb lažja. — Zdaj pa zapojva!« Žena ga je začudeno pogledala. Stari klavir se je oglasil. Zapela sta oba: Ješček mili bod' češčen, nam presrčno zaželjen — In šlo je dalje in dalje. Veselo — poskočne medigre, stare cerkvenonarodne pesmi so se vrstile. Potem je zazvonilo. Ali ste že kdaj mislili na poezijo or-ganista? Saj je ni drugače kakor sveto noč, in tudi za organista je ni, če ni star, ker takrat ne čuti let in ne življenja, čuti lg blaženost. Stare orgle buče, otroški elasovi done tisto pravljično uro kakor sami angeli — vse je povišano v nebesa. Gašpar se je zavil v staro suknjo, ki jo je ogrnil samo na Sveti večer in Sveti dan, ter odšel — najprej pa je pokleknil še v cerkvi pred jaslice in zajokal. Gašpar je stal v veži in poslušal pojoče otroke, a ni bilo srečnega nasmeha v njegovih očeh; razdelil jim je darove, revnim je dal^več, nepotrebne je samo poplačal. »Zapojte še novoletno, otroci, potem bo dovolj,« In otroci so zapeli pesem, ki jo je pela vsako leto cela cerkev in ki jo je naučil Gašpar sam: leto — preteklost in prihodnjost, v pri' hodnjosti pa smrt,« — Srečno Novo leto je začel Gašpar —-naslednje dni pa so se zagrnila okna — obležal je. Prišli so z Bogom, vse tako nenadoma, da ni nihče hotel verjeti. Marija pa je spoznala gotov konec in na tihem venomer plakala. Ti druga noč božičnega blagoslav-ljanja, ti noč premišljevanja! Staro leto umira, kadilo mu bodi v večnost, novo prihaja, blagoslovimo mu hram in srce. Koledniki trkajo na vrata, trume otro-čičev hodijo od hiše do hiše, pojejo božične pesmi, voščijo srečno novo leto — mladost daljša življenje starosti. V starem letu so zaspali in pred nami v večnost šli, nam pa pot so pokazali, k'tero pojdemo tud' mi. »Marija!« je rekel ženi, ko sta bila sama. »Jutri je Novo leto, gospod ga bodo voščili na leči, prijatelj prijatelju, otroci staršem — jaz ga voščim tebi že nocoj; — jutri bodo povedali v cerkvi število mrtvih v tem letu, in jutri leto bom že jaz med njimi.« »Bodi vendar pametan in odnehaj!« Žena je zadnje dni nenadoma opazila, da mož očitno hujša; lične kosti so se dvignile iz upalih lic, oblečene so bile samo še v velo, ohlapno kožo. Začelo jo je skrbeti. »Ves si prevzet od čudnih misli; če se ne boš varoval, si res nakoplješ bolezen. Najbolje je, če ostaneš v postelji. Ubogaj me!« »Jutri, na Novo leto! Še nisem zamudil v cerkvi praznika, pa bi na starost in zadnje dni tako lahko opravil brez Boga? Kaj mi je pa hudega?« »Tvoja volja! Pa pojdi vsaj nocoj kmalu k počitku!« »Če sem pa lahko pokonci! Nikoli nisem ležal za kratek čas. Lepo te prosim, kaj vendar misliš, da mi je ?« Zdaj Marija ni več govorila, ni si vedela več pomagati; hotela je zmagati z molčanjem. Nekaj tre-notkov sta oba molčala, mislila sta si vsak svoje. A Gašpar je uganil ženine misli, dvignil je pomenljivo glavo in se približal Mariji, kakor da ji je vzel najglobljo misel in jo pokazal ob belem dnevu. »Marija — čemu skrivaš? Saj vem, kaj misliš. Moj obraz je upal; kako bi ga ne videla in ne spoznala gotovih znamenj ?!Ne skrivaj misli zaradi mene — a legel bom takrat, kadar mi bo velela smrt. Čemu bi te prezgodaj spominjal na mrtvaški oder? Govoriti je lahko, a leči na postelj, v zavesti, da več ne vstanem, to je smrt. Ne tuguj! Srečno leto naju je združilo, in prav tako leto naju bo ločilo, da se zopet veseliva združenja. Marija, pomisli, jutri je tako lep praznik. Vesel in žalosten obenem. Samo dvoje tako lepih imamo, ki nam sežeta globoko v srce — ker nas spominjata na konec. Vsi SvetnikHn.Novo In ti, tretja noč Božiča, ti čudna noč, vesela in globoka! Jutri je praznik Modrosti, daj nam pravo modrost, da iščemo in doumemo Resnico v tem revnem življenju, po smrti pa ji pademo v naročje, Saj je življenje sen in resnico snivati je sladko — in sladke so sanje, da jo v prebujenju objamemo brez sanj. V sanjah si jo nekoč naznanila in pozvala Tri Modre na pot, in vesela je bila resnica. S sanjami v sanjah sanjamo trpljenje in odpoved, ko iščemo zakladov, da jih položimo pred te za vstop v življenje. Dajte nam, Modrijani, da obogatimo v zakladih sanj! »Zapri okna, Marija, zunaj je vihar, blizu so! Ko bodo šli mimo, jim odpri. Takrat mi prižgi tudi svečo!« Ustnice so mu trepetale — bile so >uhe, kakor bi hrepenele po poživljenju. Sv. Lucija ob Soči: Porušeni stranski oltar. Pogled je bil utrujen — vendar je gorela v njem sila, ki gleda svoj svet. »Ali si žejen?« Marija je ponudila bolniku sladkega rdečega okrepčila — a ni ga videl, tudi ustnice ga niso občutile. »V viharju pridejo! Zdaj pokadi hišo! Sv, Gašpar, Miha, Boltežar — nocoj!« Tako je ležal že pol dneva. Zdaj mu je bilo boljše, zdaj slabše, najhujše je bilo o mraku. IfMMHIIUIIIII milil lllll II ti IIIIIIIIMISIIII...........III STRAN 164. ........................................................................................I................................................................................................in.................. ILUSTRIRANI GLASNIK illlllllllUlllllllllllinilltlllllll)llUI)miiiuinmmiiinnmhmmimninniiiiimmiinniihiihi 17. ŠTEVILKA imihiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiih ...................................................iiiiiiiiimi........................................................... miiiiiiiihiiiiimiuiiituiiiiiiiiiiihi Naenkrat je začel drgetati. »Moja duša — sveti moj patron! — Ne daj, ne pusti!« Ženo je postalo groza. Klicala ga je po imenu — a on je govoril naprej — trepetal in vzdihoval. Prižgala je vse sveče pri jaslicah in oltarju v kotu — začela glasno moliti. Bolnik se je oddahnil. Poteze na obrazu so se umirile — čez dobro uro je zatisnil oči. Krog polnoči je bilo. »Marija!« Žena se je nagnila k njemu. »Lahko mi je. Srečen sem. — Ali si že postavila sv. Tri Kralje v jaslice?» »Zaspi — vse je napravljeno.« »Je že njih praznik?« »Polnoči je ura — zaspi, saj sem pri tebi.« »Hvala Bogu in sv. Trem Kraljem, hvala mojemu patronu! Češčeni naj bodo — vedno in povscd, božji preroki!« Dolgo je molčal. Mirno je zaklopil oči kakor da spi — a to so bile misli, polne blaženosti, ki ne potrebujejo pogleda v svet, ampak so popolne same v sebi. »Marija!« se je oglasil bolnik čez dolgo časa, »veliko bi ti še rad povedal — a ti ne morem. Še mnogo bi rad govoril. — A samo da vem, moja duša je rešena!« »Zadremlji, jutri poveš vse — pozno je!« Popravila mu je odejo, a vse bolj iz ljubezni kakor iz potrebe. Bolnik se je nenadoma začutil krepkega. »Vstal bi in bi šel k jaslicam. Ali si uredila vse?« »Moj Bog, vse, bodi miren.« »Zdaj mi je, kakcr bi sijalo zunaj solnce, in bi me vabilo, naj vstanem.« »Po polnoči je.« »Ne čutim časa, vem samo, da mi je lahko. — Marija, kako je lepo, ko se izpolni vse, kar človek upa. Upaj v svet, pa se ti ne izpolni niti polovica želj — upaj v nebo, vse ti pride, kar je dobrega zate. Glej, vedno sem prosil za srečno smrt — zdaj ji grem naproti kakor popotnik, ki mu nenadoma vstane v srcu želja po domu, in ko se bliža njegova pot koncu, ne ve, kako bi pozdravil, ko vstopi v domačo hišo, tako polno mu je srce. Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, Mariji Devici in Trem Kraljem.« Ko je vstajala nad belo vasjo rdeča zarja, ko so šli prvi ljudje v cerkev, takrat se je odpravil tudi Gašpar; ni vedel sam in ne žena — tako tiho in nezavedno je odšel — zbudil se je pri nebeških orglah. Cerkev in na levi cerkveni stolp v Jelenkovadu v Galiciji. Vsa stavba je iz lesa. Jaz pa bom rekel v nebesih: Vse življenje sem orglfl v slavo božjo, naj tudi v nebesih Lzaorglam zahvalno pesem Bogu Bilka v viharju. (Poleti 1914.) Poznal sem starega gospoda, ki si je bil po nemarnosti zastrupil palec na nogi ter je čakal in šepal in trpel, dokler mu niso odrezali noge visoko nad kolenom. Kmalu ko so ga bili prinesli iz bolnišnice, sem prišel k njemu. Sedel je v širokem naslanjaču na verandi svoje male, prijazne hiše, ki si jo je bil zgradil za stara leta, ter se je razgledaval po vrtu, tiho žarečem v poletnem podvečeru. Ta stari gospod je bil duhovit in izobražen človek, kakor je marsikateri žur-nalist v velikem mestu, v središču vrtinca, kjer je treba jasno gledati, hitro misliti in predrzno soditi. Politika mu je dajala vsakdanji kruh, on pa jo je ljubil z vso svojo dušo, ljubil jo kot umetnik umetnost, to se pravi, da ga ni gnalo to ali ono prepričanje, temveč da je gorela v njem tista nerazumljiva, sladka strast, ki pali srce poetovo. V boju mu ni bil poglavitni namen, da bi ranil nasprotnika do smrti; poglavitni namen mu je bil boj sam, vsakega udarca temperament, kretnje lepota in moč. S svojo tenko, belo roko (le plemeniti starci imajo take »izkušene« roke) si je božal ubogi, mrtvi ostanek stegna. Smehljal se je narahlo, kakor se smehlja človek, ki se je udal, ker se je bil moral udati. »Zdaj, v teh hudih časih, ko se trese človeštvo v groznici, ko se ne blede le poedincu, temveč celim narodom, zdaj sem mrtev, sem kamen, ki je bil po čudnem naključju zletel s pota v jarek. Preberite ta članek, nate! Kako predrzno je zasnovan, kako bistro premišljen, kako sijajno napisan! Ali veste, kakšna je prva in srednja in zadnja beseda vsakega stavka? Noga! Začetek in konec vsake modrosti, jedro vesoljnosti — noga! V teh časih, v katerih vihar mi komaj še diha v zatišje, gledam rad nazaj na mnogotero dobo, ki sem jo doživel še vročo in kipečo, tik ob kotlu. Nameraval sem napisati zgodovino Badenijevega ministrovanja. Morda je snov malo pomembna, je le trenotek med tre-notki v tisočletnem življenju človeštva. Toda zdi se mi, da je vsak trenotek, pa če ga izluščim iz najpustejše dobe, vendarle prispodoba in ogledalo celote. Kakor-sibodi, nameraval sem ,napisati to zgodovino. Ali ko gledam pred seboj dogodke in ljudi, glavni dogodek in glavni junak je — noga. Prav res je, da ne čutim ni-kakšne bolečine več, res je nadalje, da mi nobeno vzdihovanje ne more povrniti noge, in zato je res, da sem se do kraja udal in potolažil; star sem in nadložen, do plesa mi ni. Toda na vsej tej udani modrosti leži odsekana noga, mrtva, težka, ogromna kakor gora. Ne gane se, nobena misel se ne more svobodno in veselo izviti izpod nje. Ona je moj in vsega mojega nehanja vsegamogočen in neusmiljen gospodar. Moje izkušnje, ki sem jih prej toliko cenil, moje znanje, ki se mi je zdelo precej obsežno, moja spretnost v besedi, ki se mi je zdela skoraj neprekosljiva — kam je šlo vse? Ničevo je, smešno, komaj še pomilovanja vredno; pod nogo leži, strto, v prah in blato povaljano!« Z zastrtim očesom se je zagledal v temnožareče listje kostanjev. »Časih se zgodi, da leži noga na celem narodu, ležala je že tudi na vsem človeštvu. Ogromna, mrtva noga, ki zastrupi s svojo gnilobo srce in pamet, zaduši vso lepoto življenja, uroči oči, da strme zamaknjene in steklene v strašnega vedomca. Veličina posameznega bitja se zvije in strne v kla-verno ničevost. Pod orkanom, nebo in zemljo bijočim, se trese bilka med legijoni, se priklanja sunkoma; in nihče je ne vidi, Spredaj na tleh 28 cm granata, ki je prodrla streho, zgornje nadstropje in sprednjo steno, dasi se ni razpočila. nihče se ne zmeni zanjo, še sama ne. Ta bilka je prej mislila, da je središče vesoljnosti.« Stari gospod je lani umrl; zgodovine Badenijevega ministrovanja ni napisal. * * » Sedeli smo oni dan v krčmi; sami ljudje, ki smo bili natihem in naglas prepričani, da so naše misli spomina vredne, da je naše delo pomembno za narod in dobo. Kje je prejšnjih časov prešerni po* .............."""..........................................................»mil.....llllllllllliilllllllllllllllll.....Illlllllllllllll.......................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII.....I.....i...............................tH"11*HmillHT"t"T"tTIHtllllllllllltllllllllllllllimMIIII ŠTEVILKA 17. ILUSTRIRANI GLASNIK .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................T..t)1.tm|tt|tttt|| 165. STRAN Zastavonoša. Spisal Unger. (Konec.) Neskončne pehotne kolone se valijo po prašni cesti žarečemu jutru naproti. Municijske kolone. Nekaj eskadronov hu-zarjev. Lahka poljska baterija drvi čez polje. Ročni biči padajo na peneče se konje. Mikoleit zakliče ime svojega polka. Majhen narednik ga začudeno pogleda in mu pokaže dalje. In zastavonoša hiti in pene se mu pokažejo med tesno stisnjenimi zobmi. Sredi prodira-jočih čet je, ki gredo v rojih zoper sovražnika. Nikdo se ne briga več za po-edinca, ki kakor preganjana zver drvi skozi kolone. Dalje... dalje... dalje! fe.: Sanitejci, bel trak z rdečim križem na levi roki, mu prihajajo s prvimi ranjenci naproti. Mikoleit bere številko svojega polka na ranah stokajočih. Tovariši torej! Njegova kompanija v bitki. Sedaj bodo rekli, da je bojaz-ljivec. Pokazati jim mora. Opoteče se in pade. Oh, samo trenutek počitka!... Tedaj se oglasi rog! Pomen za napad. In topovi grme, ogluše vse naokoli. Mikoleit zopet skoči kvišku. Pred seboj na polju zagleda grmičevje. Tu najde tovariše. »Kje je četrta .., ?« Neki Elzačan mu pojasni, ne da bi ga pogledal. Tekoma mora potisniti v puško še pet patronov. Cev hoče življenja, da more delati. Zastavonoša pritisne obe pesti na srce, ki tolče trdo, trdo. Le dalje, si misli. Pade. Se zopet tru-doma dvigne. Ponočni sen na sveti večer . . . (Naslikal Guido Nanes.) gled, kje predrzna beseda, široka kretnja? Pogled je nemiren in zamišljen, beseda šepeče in se zatika. Umetnik je nagnil glavo in je rekel: »Skril bi se človek kam. Ne skril, da bi ga bilo strah viharja, temveč da skrije svoje ponižanje, spoznanje svoje nečimerne ničevosti, občutek svoje nemoči. Po polju je hodil človek gospodar, glavo pokonci, prsa napeta; en sam zamah silne roke iz nebes — na tleh leži gospodar, manjši in ubožnejši od bilke v razoru. V svoji delavnici sem davi stal, ozrl sem se po svojem delu, tako imenitnem prej, še včeraj. Smeh in jok, oboje mi je hkrati planilo v grlo. Ker je bilo moje delo prej tako imenitno, ker je bilo toliko ošab-nosti v njem, se mi je zazdelo toliko bolj ničevo in smešno, skoraj nagnusno. Zunaj se od obzorja do obzorja treskoma grudijo stoletni hrasti, jaz merim z brljavim očesom peršpektivo od okna do vrat. Zagrnil sem svoje delo.« Poet je vprašal: »Kaj storiti? Ali bi človek sedel za pečjo in grizel peresnik? Mislil na Francke in Hance, opeval njih lica iz lecta, njih ljubezen iz cukra? Sanjal o Dionizu in Jacinti, o mesečini in slavcu? Pod viharjem, ki stresa in ziblje svet, klečal v razoru ter se pogovarjal s to nebogljeno, preplašeno bilko — s samim seboj? Kako prazno je bilo to nehanje! Zardel bi človek, šel bi, zgrudil se med hrasti še sam!« Kritik je rekel: »Bog je usmiljen; dodelil vama je spoznanje, da svet ne živi samo od platna in papirja, temveč tudi od kruha in krvi. Tako spoznanje pa je začetek ponižnosti in modrosti.« Molčali smo; na dušo je tiščal kamen, občutek osramočenosti, zavest slaboče in nepotrebnosti...! __ Trepetaje, strahoma so šepetale bilke v razoru, ko je gozdove lomil vihar. Ivan Cankar. Kresalo duhov. Roman iz irskega življenja. Angleški napisal P. A. Sheehan. — Prevel Davorin Ciuha. (Dalje.) Mlada in zdrava sta par tednov lahko prenašala težave življenja v zaporu. Potem se je pokazal vpliv slabše hrane. Bila sta vajena na obilno, dasi trdo hrano. Pierry si je grizel ustnice in ni ničesar dejal. Čez par mesecev je začela trpeti Debbie vsled stradanja. Izgubila je svoj ponos, da je žrtev angleškega pravosodja, in premišljala je svoj položaj. Brez duševnega dela, in vrhu tega je komaj znala pisati, je bila navezana samo nase, in njena duša je začela mučiti samo sebe, kakor se drgnejo ne-zasuti mlinski kamni. Imela je posebne predstave, sanjala je celo bedeča. In sre- dišče njenih divje-kipečih misli je bil vedno gospod Maxwell. Počasi počasi je začel prevladovati občutek sovraštva, v katero se je izpremenilo njeno prejšnje nagnjenje. Iz začetka ga je dušila s silo. Nekega dne ji je dejal nekdo, ki jo je prišel obiskat, da je bil Maxwell zelo prijazno sprejet v Brandon-Hallu. Iz kmetiš-kega hlapca je postal paznik, ki vse drugače izgleda. Da, videli so ga z gospodično Moulton v čolnu na morju. Istega dne je policija prignala dekličine starše od Lishe-ena. Polastila sta se bila spet hiše, a so ju zopet izpodili in opomnili. Toda še enkrat sta prekršila postavo, odstranivši ključavnice od vrat, sta udrla v hišo. Radi tega pregreška so ju aretirali. Debbie je vsa zbesnela. Hodila je divje po svoji ozki celici in krčevito stiskala pesti na hrbtu. Vsled nenadnega, prav nič premišljenega sklepa je potegnila za zvonec. Prišla je nadzornica. »Jaz bi rada govorila z ravnateljem,« je rezko dejala Debbie. »Z ravnateljem?« je v dvomu ponovila paznica. »Da,« je odvrnila Debbie burno. »Rada bi govorila z ravnateljem in sicer takoj.« »Dobro,« je dejala ženska, zaprla vrata in odšla s čudnim naročilom. Vrnila se je kmalu in povedala Debbie, da bo šla po kosilu. »Če bi vedel, kaj mu imam povedati, bi me takoj pustil,« je opomnila Debbie. »Jaz bi si morda spet premislila.« »No, torej pridite!« Ravnatelj je sedel pri pisalniku v svoji pisarni tik glavnih vrat. Bil je star mož z bledimi, resnimi potezami. Naredil je vtis moža, ki nosi veliko odgovornost in se je mnogo naučil v izkušnjah. Ukazal je deklici, naj sede, in paznici, naj ostane. »Jaz bi rada govorila z Vami na samem,« je razburjeno dejala Debbie. »To ne gre, moja dobra deklica,« je odvrnil ravnatelj. »Vi imate nekaj povedati ali se pritožiti, in zato mora biti zraven priča.« »Toda če pridejo kdaj gospodje v celico, se vedno lahko govori z njimi na štiri oči. Tam ni treba nobene priče.« »Da, res, toda samo radi tega, da se ,„„„„„„..............................................................................................................................................................................................................»•«•"............................................................................"""".................""""T............""""........................ STRAN 166. ILUSTRIRANI GLASNIK 17. ŠTEVILKA „„„,„„„„„„......„...........„„„„„„„„„............Mm....................................................................................................................m,«.«.,....,........................................................""i..............."........................................................................................*""'"....."' »Četrta . . . četrta kompanija?« Dva vojaka ga podpirata. Tako gre z napadajočimi dalje. In potem še enkrat, kratek počitek, znova dalje. Sikanje in tuljenje okrog in okrog. Žvižgajoče granate, sikajoči šrapneli vznemirjajo ozračje. Strojne puške drdrajo, klici in povelja se križajo. In tedaj! Visoko nad čeladami zavihra zastava, njegova zastava. Še dvajset skokov. Že stoji poleg zastavonoše in potegne svetinjo k sebi. Tovariši ga spoznajo in mu jo puste. Mikoleit je tu. Dolgi Mikoleit je tu. Obesijo mu Signum na prsi. Krvave pene mu stoje na ustnicah. Kakor motvoz se prepregajo po roki modre, zatekle žile. In dvoje pesti dvigne zastavo kvišku. Mikoleit se razveseli, Sedaj tudi poročnik zapazi svojega starega zastavonošo. Pozdravi in pokaže s konico sablje naprej. Zopet signal. Naprej! Mikoleit drvi pred vsemi, da ga drugi komaj dohajajo. Skoraj pri sovražnih strelnih jarkih so že. Tuintam se zasveti med grmovjem ogenj pušk. In še enkrat, zadnjikrat nekaj skokov. Uničujoča salva iz pušk. Mikoleit stoji nekaj sekund sam in se obrne. Za njim prihajajo, zmaga mora biti dobljena. Pet sovražnih krogelj se zagrize v njegove prsi, ena izdolbe majhno odprtino sredi belega čela. Obstoji. Njegov tovariš mu vzame zastavo in drvi dalje. Potem ne vidi nič več. Njegova glava udari trdo na krvava tla. .. llllllll|||l!IIIMIIIIIIIIIHIIiniMlllllllinilllMIIIIIIIIIHIIMIIIIIII|B|IIMIIII Oinez miru. Po zbornicah skoro vseh vojskujočih se držav se pojavljajo glasovi o miru. V Londonu, Berlinu, v Budimpešti, v Rimu, v Parizu povsod so se oglašali zadnji čas zastopniki ljudstva za mir. Toda vsem, posebno še vladnim možem, se vidi, da bi sicer radi bili za mir, a nihče ne ve, kako lahko pritožite proti uslužbencem. Če se hočete pritožiti nad paznico Hickson, Vas bom poslušal brez njene pričujočnosti.» Debbie si je pogladila s svojima mrzlima, vlažnima rokama predpasnik. »Jaz se ne pritožujem nad nikomer. Gre za morilca, ki naj bi prejel, kar je zaslužil.« »Ali mislite koga, ki je res zakrivil zločin, ali nepridiprava, ki ga je treba zapreti?« »Jaz menim človeka, ki je umoril deklico in radi tega nima ne noč ne dan miru.« »To je zelo težka obtožba, moja dobra deklica. Ali so Vam znane posledice in ali veste, da boste proti možu morala javno izpovedati pred sodiščem?« V dekličjih prsih se je začela protiviti narava proti zahtevi po maščevanju; a ona je občutek energično zadušila in de-jala: »Da! Jaz hočem, samo da preime, kar zasluži.« »Torej dobro,« je dejal ravnatelj in prijel za polo papirja. »Jaz hočem napisati Vaše besede, ki jih morate pozneje potrditi pri sodišču s prisego. Kako Vam je ime?« «1 ». »Debbie Mc Auliffe.« »To bo pač Debora. Odkod?« »Iz Lisheena.« »Iz Lisheenna in sedaj v zaporu Njenega Veličanstva v Tralee-u. In kako se imenuje mož, ki bi bil zakrivil zločin?« »Robert Maxwell.« »Stan in opravilo?« »Delal je pri nas kot hlapec. A jaz mislim, da je nekaj drugega.« »Kaj naj bi bil?« »Nekateri so dejali, da dezerter, toda jaz vem, da je gospod.« »Gospod?« je dejal ravnatelj, polo-živši pero na mizo, in pogledal najprej deklico in potem paznico. »Da!« je poudarila Debbie, ki je zapazila njegovo nezaupanje. »Če me pustite, da Vam sama povem brez Vaših vprašanj, bova prej končala.« »Dobro,« je dejal stari gospod in spet prijel pero. »Toda bodite oprezna, moja ljuba deklica. Stvar bi lahko imela težje posledice, ko si sama mislite.« Debbie si je zmočila ustnice in udu-šila vzbujajoči se občutek nagnjenja, ki ga je gojila napram gospodu Maxwellu, S silo je morila v srcu njegovo sliko. Nato je začela: »Približno pred šestimi meseci se je ustavil pri nas potujoč rokodelec. Doma je bila samo mati, drugi vsi smo bili na polju. S seboj ni imel drugega kot star nahrbtnik. Mati mu je dala jesti in piti. Ko smo se vrnili s polja, se ga je oče usmilil in ga povabil, naj ostane pri nas. On je ostal. Imeli smo ga za dezerterja, ker je bil zelo podoben vojaku, a jaz sem takoj iz začetka vedela, da je bil gospod —« »Kako ste mogla kaj takega misliti?« je vprašal. »Pri pranju sem spoznala na njegovem finem perilu,« je dejala rdeča v obraz Debbie. Ravnatelj jo je vprašujoče pogledal. »In tudi drugih vzrokov sem imela več, da sem sumila,« je nadaljevala Debbie. »Toda ti ne spadajo semkaj. On je torej pričeti pogajanja, ker vkljub velikim zmagam Avstrije in Nemčije sovražniki vendar še ne priznajo, da so premagani. Vsaka država se boji, da bi ona pokazala svojo slabost, če bi se oglasila za mir, zato-noče nobena s pogoji na dan. Vsaka država nujno presoja položaj po svojih razmerah, po dobičku oziroma po škodi, ki sledi miru. Eden oblastnik pa je na svetu, ki je nad državami; ta je že večkrat, posebno kmalu ob začetku vojske, prav odločno pa ob obletnici vojske, pozival vladarje in narode, naj prenehajo s prelivanjem nedolžne krvi, v svesti si velike odgovornosti, ki jo nosijo pred Bogom za strahovite nasledke vojske. Ta oblastnik je papež Benedikt XV., knez miru, oče vseh držav in narodov, namestnik Boga, ki je ustvaril narode in jim naročil, da se ljubijo med seboj, da. drug drugemu pomagajo, da izpolnjujejo zapovedi božji v zasebnem im javnem življenju. Ta klicar miru se je zopet oglasil. V svojem nagovoru do kardinalov 6. decembra je dejal: Naš klic narodom in njih poglavarjem v vojski so sicer vsi sprejeli spoštljivo, a pričakovanih dobrodej-nih posledic ni imel. Kot namestnik kneza miru na zemlji, moram pa. vedno bolj obžalovati nesrečo toliko sinov, znova dvigati svoje roke in prositi Boga, da s svojo močjo napravi konec prelivanju krvi. Trudili smo se, da z znanimi odredbami po-lajšamo gorje, vendar to ni zadosti _ Treba zopet, da opozorimo na edino sredstvo, ki more kmalu pogasiti strašen požar in pripraviti od vsega človeštva goreče zaželjeni mir, in sicer pravičen in trajen mir. Pot za to so medsebojni razgovori. Vsako mnenje naj se z dobro voljo in brez predsodkov jasno in po vrednosti pretehta, izločijo naj se množeče in krivične zahteve. Kakor pri vseh človeških sporih, ki naj jih sporne stranke same rešijo, je tudi tukaj brezpogojno potrebno, da ena kakor druga stranka v marsikateri točki odneha in se odpove tej ali oni svoji koristi. To naj bi vsakdo rad storil, če tudi zato treba žrtev, da mu ne bo treba pred Bogom in pred ljudmi nositi strašne odgovornosti za nadaljevanje strašnega klanja, ki bi, če mu ne bo konca, znalo postati za Evropo začetek propa- ...................hi iiiiiiiiiiiii iii ..........iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu: tlllll IIIIIIIMIIIMIIIII lllll I lllll.........IIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMMIIIIIIHIHI......Illl.......................................1.....11 lili llfl lili IIIIIIIIIIIIIIIIII11 llllllllllll II Illllllll IIIIII»1I1IIIIIII 11 •• 11«I • t •••»••»•»»»H« t««i»lllMi»«»t«»*»t«t«»«»t««Mt««««t»ti»I»lll1»ll«»l ŠTEVILKA 17. ILUSTRIRANI GLASNIK 167 STRAN danja od one stopnje človeške omike, na katero je krščanska vera dvignila Evropo. Tako kliče papež ves čas vojske vladarjem in narodom v spomin njih dolž- nosti. Morda tudi še sedaj ostane glas očetov glas vpijočega v puščavi, a prav je, da vemo, da je papež oni vladar, ki opominja mogotce k miru, ki obsoja klanje med brati, skuša preprečiti nadaljnjo ru-šitev njihovega blagostanja in opominja ljudi človeškega dostojanstva. Pingeli so zaplakali... Angeli so šli po svelu in iskali so lesarja in prosili so lesarja: — Dej, za božjo voljo slori zibko Sinu božjemu! „Če bom znal?" — lesar je dvomil: „Kdaj že nisem lesal zibke!" Pa Je lesal in izlesal jasli Sinu božjemu. Sin je rasel . . . modro vzrasel — In enajslkral lrelje lelo angelom je vse položil: — Moja duša je do smrli žaloslna, o j žalostna ! Angeli so šli po svelu in iskali so lesarja in prosili so lesarja: — Dfej, za božjo voljo slori rake v Sinu božjemu! „Če bom znal ?" — lesar je dvomil: „Kdaj že nisem lesal rakve!" Pa je lesal in izlesal križ za Sina božjega. Angell so zaplakali in v nebesa priplakali, Večni Bog jih je lolažil: — O, nikarle se solzili, moralo lako je prili, zlali moji angelci! Silvin Sardenko. ostal pri nas in nekoliko delal do Božiča, ko mu je naenkrat padlo na misel, da bi odšel. Šel je že čez dvorišče, ko sem pohitela za njim, ga ustavila in ga prosila, naj se vrne. On ni dejal besedice, a se vendarle obrnil, in zelo k svoji sreči: še isto noč ga je napadla mrzlica. Midve, jaz in mati, sva mu stregli med vso boleznijo.« Debbie je prijela za rob predpasnika in ga ovila okoli prstov; pri spominu na one dni in noči in na ljubeznipolno skrb, ki jo je zaman imela do gospoda Maxwella, so ji zdrknile solze po licih. »Poklicali smo k njemu duhovnika, dasiravno ni naše vere, dokler se mu slednjič ni zboljšalo, da je mogel vstati. Nekega dne sta ga prišla obiskat neki gospod in neka dama. Ostal ji je pri srcu, in od tega dne smo vsled njega samo trpeli. Moj brat ga je imel na sumu in ga skrivaj opazoval. In je videl stvari, da so mu stali lasje pokoncu. Maxwell je imel navado, hoditi sam v gozdiček, ki se nahaja na hribu blizu naše hiše. Moj brat ga je tamkaj opazoval in ga je videl delati take reči, da ga je obšla groza; prosil me je, naj grem z njim. Bila je svetla noč in močna megla, to- da midva sva lahko vse videla. Maxwell je prišel izza dreves na prosto in začel rotiti duha deklice, ki jo je umoril, pri tem je hodil semtertja in ječal in tarnal kakor norec. Jaz sicer duha nisem videla, pač pa moj brat. Na kratko, s tem vzdihovanjem in stokanjem je nadaljeval kake pol ure in pri tem deklico navidezno še enkrat umoril, ter se pri tem vedel, kakor bi koga zadavil. Jaz sem hotela bežati, a brat me ni pustil. Tako sva ostala, dokler se spet ni vrnil ter tožil nad mrličem ter tarnal in klical vse hudiče iz pekla, naj ga uničijo. Nato si je prižgal brezsrčni zlodej pipo in je kadil, kakor bi se nič ne bilo zgodilo; midva sva pa šla polmrtva strahu domov.« »Kako se imenuje deklica?« je vprašal ravnatelj. »Kako morem vedeti? On nam seveda ni povedal.« »Hm,« je napravil ravnatelj, in nekaj časa premišljal čudno zgodbo... »In kje je ta mož zdaj?« »Jaz sem že dejala, da je v Brandon-Hallu. On lazi tam spet za drugo deklico, ki jo bo na vsak način tudi umoril.« »Brandon-Hall? Kjer stanuje gospod Hamberton.« »Da!« je odvrnila Debbie. »In gospod Hamberton in gospodična sta bila, ki sta prišla k nam in ga podšuntala proti nam, ko so nas izpodili.« »Dobro,« je dejal ravnatelj in vstal. »Zdaj zadostuje za enkrat. Jaz Vam bom prebral Vaše izjave, ki jih morate potem podpisati. Navadne opombe izpoveste lahko potem pri sodišču. Toda jaz se ne spominjam, da bi bil kdaj slišal o umoru kakšne deklice v našem okraju. Ali ste Vi slišali kaj, gospa Hickson?« se je obrnil na paznico. »Ne,« je odvrnila ta. »Kar ljudje pomnijo, se kaj takega tu v okolici ni zgodilo.« »Toda ta mož je iz Dublina. Jaz sem Vam pač povedala, da je gospod in od daleč.« »Prav. Zdaj pa pazite in popravite, kar se Vam ne bo zdelo dobro.« In bral je počasi in razločno izpovedbe deklice in se s posebnim poudarkom mudil pri točkah, ki jih je smatral za najbolj važne. Nato jo je vprašal, če obstane pri .............................,„„„„„„........................................HUMIH......I.........i........I.........I.........i.................MIHI.......MIHIH.......MIHI.......I.........IHUMMIIH......imiiiiii.....iiiiim.m..............i...................i STRAN 168 ILUSTRIRANI GLASNIK 17. ŠTEVILKA ............................................................ll aai illlllllll llllllllllllllllllllllllllllll II lili I lllfll IIKIIIII......|||||||H|llllllllllllllllllllllllMlllllimilllllllllllMIIII..................................................................................... ........................................................................................................................................Illlllllllllllllllllllllllllllllllllll..... Poročnik Ivo Šusteršič padel na juž. bojišču. Mihael Pogačnik padel na sev. bojišču. Franc Možina [padel na sev. bojišču. Franc Rogel umrl na Ogrskem. (MS od IIHN—WW>Mlf III tiiiiitiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilitiililiiliiiitiiiiillitil i iii tiiiiiittiiitiitti 11 iiiiliKtiltiiitiMiiliKilKiiiiiiliill iiikii 11 m 11* i iiimimi* i ii* i iiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiii(iiitiiiiiiii'iitiiiii(iiifiiiiii)iii>iiiiiftiitiitiiiiiiiyiiitiiitiifiitiiiiititittttttn ILUSTRIRANI GLASNIK 171. STRAN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*'ii''''''*'iiiMiiiivtifiMiiivvttvi>viiivviiiiiviiiiiiviivvviivviii*itBi*i*i*iii**iiiBiitiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiitfiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM itaiiaai*iviviivia*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM#w oš Pogodbe, oš Zaslužena lekcija. V prvi polovici minulega stoletja je bil pri nekem avstrijskem polku stotnik, mož skromnega vedenja in molčečnosti. Vsled tega je prišel pri svojih tovariših v glas, da nima preveč korajže, kar je bila za častnika največja razžalitev. Tisti polk je imel za polkovnika grofa Seiningena, ki je bil celi armadi znan po svojih drznih burkah. Nekoč so bili častniki pri polkovniku na kosilu. Pri koncu kosila namigne polkovnik na svojo iz-vežbanost v streljanju s pištolo in pošlje slugo po svoje pištole, da dokaže, da ne uživa zaman slovesa slavnega strelca. Sluga prinese pištole, polkovnik pogleda nabas in stopi k tihemu stotniku, ga potrka na ramo in pravi: »E, stari prijatelj moj, kaj ko bi mi Vi držali to žemljo, da Vam jo prestrelim v roki?« — Pokazal mu je za pest veliko žemljo na mizi. Vse omizje je gledalo pozorno moža, ki je bil na glasu, da nima preveč korajže. Polkovnik ga izziva — krasna šala I Tihi stotnik, kakor da ne vidi škodoželjnih posmehov, prime mirno žemljo in jo drži, ne da bi pokazal količkaj strahu. — Strel se izproži, zemlja je bila ravno po sredi preluknjana, častniki so bili nekoliko osramočeni, ker so uvideli, da niso prav sodili svojega tovariša, Tihi stotnik pa vzame drugo še nabasano pištolo v roko in reče: »Glej, glej! Gospod grof, to Vam moram priznati, to ste naredili prav lepo, kaj takega moram poizkusiti tudi jaz. Imejte milost, gospod grof, in držite zdaj Vi žemljo in jaz bom streljal, morda se mi posreči, da zadenem tudi jaz, saj pri streljanju je dosti odvisno od sreče.« Vse prej tako glasno omizje je obmolknilo. Polkovnik, prepaden in zmeden, je vprašal: »Ali, človek božji, ste imeli Vi sploh že kdaj pištolo v rokah?« — Tihi stotnik je odgovoril priprosto, ljubeznivo: »Ne, gospod polkovnik, še nikdar v svojem življenju ne, a ravno zato bi me še bolj veselilo, če bi se mi posrečilo, da bi res zadel.« Nič ni pomagalo. Polkovnik je moral ustreči njegovi želji, ako se ni hotel izpostaviti sam zasmehu. Prijel je torej žemljo in gledal nemirno moža, ki je dvigal smehljaje počasi pištolo, častniki se niso upali dahniti. Stotnik je nameril počasi pištolo na polkov-nikovo roko — malo naj švigne krogla mimo, pa bo prodrla polkovniku prsa. Stotnik je pogledal tovariše, izpustil počasi roko z orožjem in se nasmehnil prostodušno: »Ne, to vendar ne gre. Nisem pomislil, da bi šel strel lahko mimo gospoda polkovnika in bi nastala lahko še kaka nesreča. Se Vam prav lepo zahvalim, gospod polkovnik.« — Kakor da se ni zgodilo ničesar, se je vrnil na svoj prostor, kjer je molčal kakor navadno. Polkovnik in drugi častniki pa niso izzivali nikdar več svojega tihega tovariša. Dragocena vrv. L. 1838. je korakala angleška vojska skozi Bolandsko ožino proti Kan-dakaru, da postavi na afganski prestol šaha Šudžija. Okrog vojske so rojili roparski rodovi Beludži, kradli so kamele in ubil ivsakogar, ki se je le malo oddaljil od kolon. Angležem se je posrečilo, da so ujeli dva roparja. Vojskovodja ju je obsodil na vešala. Ko so prišli do prve beludžanske vasi, je dal razbobnati vojskovodja, da bosta roparja obešena pred vasjo drugim Beludžijem v svarilo. Kmalu nato je prosil glavar tiste naselbine, da bi ga pustili pred poveljnika. VrjJel se je pred njim na kolena in dvigal roke. Anglež je menil, da prosi klečeči za življenjo roparjev. Velel je tolmaču, da naj sprav i moža iz tabora. Glavar vasi pa ni hotel vsi ati. Ko je tolmačil tolmač poveljniku njegovo^ prošnjo, je izbruhnil resni Anglež v smeh, za njim se je smejal ves tabor, Beludži je klical namreč: Gospod, jaz te ne prosim za roparja, prosim te samo, da bi ne uničil naše nedolžne vasi, kajti zagotovim te, da bodo čez noč ukradene nove vrvi, na katere obesiš rokovnjača. Tehniško orjaško delo, L. 1914. so v New Yorku dovršili vodovod. 25.000 mož ga je delalo sedem let. Tunel skozi Adironda gorovje je dolg 150 km. Treba je bilo podreti sedem vasi in pokupiti 3000 posestev. Delo je stalo okoli 1000 milijonov kron. rslllllfe o^fe^ oš Zdravstvo, oš rslllllfe lo^fe^ol II li= III!- Koža se nabira. Zmešaj salicilne kisline 3 g, rdečega vina 125 g, kolonjske vode 125 g, glicerina 50 g. Zjutraj umij obraz kakor po navadi, obriši se, zmoči potem z napravljeno tekočino in napraši z riževo moko. — Kopeli celega telesa, gnetenje kože, dosti spanja in svežega zraka vpliva zelo dobro na kožo. Angležinje glade svojo kožo z votličem (Bimsstein), ki ga imenujejo tudi lepotilni kamen. Delajo tako: Obraz se umije s toplo in izplakne z mrzlo vodo, potem se namaže na debelo z zlato kremo. Nato se vzame gladek votlič in se gladi ž njim posebno po gubah, N\ogočni pesni^. Američanke se umivajo pozimi z mlekom, ki učinkuje baje posebno na polt plavolask. na 74 litra mleka denejo 1/a litra kropa, v katerem se je razpustila žlička boraksa in žlica francoskega žganja. Ta mešanica mora stati na hladnem, ž njo se zmoči zvečer večkrat obraz in pusti posušiti, zjutraj se odmoči zopet ravno s tem, izplakne s toplo in z mrzlo vodo. j Sploh je mleko staro sredstvo lepotic. Rimljanke so se kopale v oslovskem mleku, Čerkesinje se umivajo v mlačnem kobiljem mleku. Da se je našla tudi v Evropi še taka neumna prevzetnost in nepopisno hlepenje po lepoti, se vidi iz tožbe, o kateri so pred par leti poročali listi: Bogata Židinja se je kopala v svežem mleku ter ga potem prodajala. Dobre želodčne kapljice. Razrezi in stolci presnega majarona, deni v steklenico in zalij s pristno slivovko. Ko je stalo osem dni na solncu, odlij in jemlji po 10 kapelj za vetrove in krče. — Razreži in stolci pest melise in pest pelina, zalij s litrom žganja in ravnaj kakor s prvim. Za ščipanje namoči robec in naveži na želodec. Gospodinja, oš Viktor Emanuel: Vas, signor d'Annunzio, bi trebali4 zdaj — na Grškem ... . zrniraj v eno smer, ali jako rahlo. Namen j.e ta, da popije koža kremo in se ugladi tako. Pravijo, da je učinek presenetljiv. Američanke rabijo tudi zmes ovsene moke in rjavega stolčenega sladkorja, ki deluje menda posebno ugodno na kožo. Sladkor in milo rabijo za umivanje rok po kuhinjskem in poljskem delu. Jabolčni ogli. Iz 6 dek masti in 35 dek moke zamesi hitro z mrzlo vodo, testo razdeli v dva kosa in razvaljaj na tenko. Poštu-paj pekačo z moko in deni polovico testa v njo, na to položi 1/2 kilograma olupljenih in razrezanih jabolk, potrosi s stolčenimi orehi in sladkorjem, pokrij z drugim kosom testa, spari in zreži na štiriogelnike. Koružnjak z jabolki. Zavri liter mleka, vanj deni 10 dek masti in 5 dek sladkorja, stresi v mleko 20 dek koruzne moke (ali zdroba), kuhaj deset minut, pusti ohladiti, primešaj kilograma razrezanih jabolk, namaži pekačo dobro in raztegni testo po nji, po vrhu natrosi sladkorja in sladke skorje, če je pri hiši smetana, je zlij tudi par žlic na vrh. Speci v pečici in razreži. Koruzni kipnik z lešniki. V 3/s litra mleka vkuhaj 9 dek koruznega zdroba, 4 deke surovega masla, 6 dek sladkorja in pol žličke sladke skorje. Ko je gosto, odstavi, da se ohladi, potem primešaj 2 rumenjaka, 2 beljaka in 5 dek zmletih, malo opečenih lešnikov, deni v modlo in peci pol ure. Poleg daj sadno tožo. Grška juha. Na vsak krožnik juhe se računa eno jajce in na tri krožnike sok ene limone. Na juhi skuhaj riž, raztepi beljake, za-tepi vanje rumenjake in nazadnje limonin sok, vmešaj v juho in daj takoj na mizo. Zmetka z vaniljo. Razprosti 50 gramov rdeče gelatine in vmešaj jo v litru zmetke, osladi z 1/8 kg sladkorja in daj na mizo z vaniljino omako. Mastni madeži na rjavem šegrinu. Mošnje za denar, zaklopke za smodke se omastijo rade. Pregrni bel pivnik v šest gib, namoči v bencin, položi na mastni madež, pokrij s kako krpo in obteži z likalom. V 12—15 minutah bo izginil madež. Lesna goba na stenah in tramih. Raztopi 5 g salicilne kisline v litru špirita in prilij kupico vode. S tem moči gobo, navadno se posuši in izgine. Linolej se je preklal. Vreži toliko pavol' natega blaga, kakor je razpoklina, namaži z beljakom, podstavi pod linolej, podloži pod krpo papir, strni razpoklino in obloži z železom. Lešnikova krema. 140 g lešnikov deni v pečico ali opari z mlekom, da se olušči lahko kožica. Ko so suhi, jih zriblji ali zmlej na drobno, primešaj oddrgnjeni olupek limone, IIIIIIIIIMIIMIMIHI STRAN 172. ilHtlMIMMMMMMMMMMMIHtMMMIHMIlHIfHHIHHIMIIIMIIIIHIIM ..........................................................................................................................m....................................................................................................................................................................imiinuiiiiluiiimmi. ILUSTRIRANI GLASNIK 17. ŠTEVILKA ......................................................................... itfmiiiiiihiiihiiiimiimiiiiiiiihiiiihiiiiiimiiiiii llllllll.......................................................................................... deset rumenjakov in 40 g stolčenega sladkorja, liter sladke smetane in pristavi na hudo žrja-vico. Mešaj, dokler ni gostljato, zlij vroče na cedilo, ki stoji na pripravljeni skledi. Ko se je shladilo, potrosi z zribano čokolado. Usnjate brisače za šipe namoči v slani mlačni vodi, zmencaj rahloma in izperi v drugi slani vodi. Ostanejo mehke in so hitro čiste. mi of