79
KRAJOPISJE.
    Teržič
(se daj ni  čas).
Leta zgol obertnosti vdani terg stoji poldrugo uro od Ljubelja med hribini, ki vid na vse strani zapirajo; dva potoka, Mošenik in Bistrica, sta mu kakor dve žili življenja. Ima tri cerkve, en grad; šteje 180 večidel terdno zidanih hiš, in več ko 2000 stanovavcov. Kar obertnost in rokodelstva vtiče, so tamkej tri velike kovačnice (fužine), dve za jeklo, ena za železo; ena pilarica (Feilham-mer); ena kovačnica za železo vleči (Zain- und Streckhammer), osem košaric, to je kovačnic za kose, serpe, sekire, lopate i. t. d.; ena žebljarica in tri konjske kovačnice; plavž v letu 1816 postavljen, pa je zavoljo pomanjkanja dobre rude v bližavi opušen. Druziga rokodelstva je deset usnjarjev, ki tudi večidel težko usnje za podplate in lepe tanjke kožice černe in drugih barv (Pfund-und Corduanleder) strojijo, in tri malne za jezice, in veliko stop za čresio, in posebnih poslopij za izdelovanje usnja imajo, in vsak po več delavcov ima; dalje dva irharja (Weissgarber), trije farbarji za platno in kotone, deset nogovi-čarjev, trije klobučarji, in čevljarjev krog trideset, š tir j i mizarji, dva ključavničarja; malni za žito so trije.
Kar je tukej mnogiga blaga storjeniga, ni samo za domačo deželo, ampak gre tudi v druge kraje. Tako gre železno blago na Hro vaško in čez T e r s t 'na Laško, Greško in v Jutrovo (Levante); usnje tudi na Terst; nogovice pošiljajo na Štajersko in v Ter s t, čevlje na Koroško, Tirolsko in v Terst; plavo farbani kotoni so zadosti za vso domačo deželo, in gredo tudi vimkej. Vse to vkupej vzeto kaže, de je Teržič memo vsili krajev krajnske dežele pervi, kar obertnost in rokodelstvo zadene,  P.H.