Pomenki o slovenskem pisanji. xxin. U. Kdo bi raislil, da imajo tiste besede časi tolikanj različno pomembo, p. poreden pa vreden (cf. muthwillig po nemški, samo na sebi muth-willig, in po sedanjem pomenu). T. Z unima besedama se vjemate vradni in vradnik. U. Prav, ker se tolikrat rabi in tako mnogotero piše. Eni pišejo »radnik, drugi uradnik, tretji ttrednik, četerti »rednik, in ravno tako vrad, urad, ured, vred, in vradovati, vradnija itd. T. Cigale piše v Volkovem nem.-slov. slovarji: Amt, ured (nicht urad, cfr. poln. urzad, urzedu, kroat. ured); Beamte, urednik, richtiger als uradnik, welches iibrigens schon Gutsmann in dpm ungetreue Beamtete betreffenden Sprichworte: uradnik okradnik anfiihrt, cfr. das poln urzednik; ured, uredama, urpdovati, uredsk, urednišk, uredništvo. 17. Pa se vendar ne razlaga iz vred ali uvred (noxa), ali vreden (corruptus), kar bi bilo po Gutsmanovo : uradnik okradnik?! T. Lepše bi se dalo izpeljevati iz vreden (aptus, dignus) po staro- in novoslovenski. Pisati bi se mdglo potlej vrednik, in strinjalo bi se z lat. dignitas, nemsk. Dignitaet, Ehrenamt, Wiirde, amllicbe Wiirde, Wiirdentrager, s slov. častnik (honorabilis, honoratus) itd. U. Bog hotel, da bi vsi služabniki, bodisi niestni, de- želni, deržavni ali cesarski, bodisi kterikoli, bili res vredniki, t. j. sami svoje službe, in po tpm tudi časti in hvale vredni! T. Ali, da se ima likati iz red (ordo), to nam spričuje ne le poljska, ampak tudi ruska, česka, serbska pisava. In opomniti se sme, da se naša beseda red skorpj v vsih pomenih vjema z latinsko ordo (cf. stsl. čin' ordo, činiti ordinare, tudi hrov. činovnik). U. Ako se zobrazuje iz red, se mora pa spet pisati »rednik, t. j. v red deti ali djati — devati, in po tem ni razločka med vrednik (Redacteur) in vrednik (Beamte). T. In vrednik (Ruhr\vurz, Gutsm., Murko, gnaphalium. Linn.). Ime vrednik ima torej lahko več pomenov, kakor tudi glagol vrediti, vredovati sploh pomeni ordino, rego, dirigo, praeparo, administro itd. U. Po tem takem bi se pa v slovenskem ne smelo pisati urednik z u, kakor sva se lani nienila (Pom. XLI in XLII.), sicer bi bil spet ^uradnik — okradnik" na vprsti. T. Dasiravno drugi Slovani pišpjo u (u ali au-), je vendar vterjena v slovenskem pisava z v, kakor dokazujejo izverstni knjižniki naši (Metelko, Podgorski i. dr.). U. Kaj pa niisliš o pisavi t<radnik ali uradnik? T. V tej obliki se da razlagati a) iz stsl. raditi (roditi), t.j. delati, curam gerere, opere, munere fungi, ter pisati »radovati, vradnik, ne pa uraditi (perficio, Vuk); ali pa, kar je že gotovo, b) iz red (ordo) z nosnikom, kteri se po nareejih različno piše in izgovarja (rad, rjad, rzad, ržad, re(n)d, red), torej vrad, vradnik, vrjadnik, vrzadnik itd. U. Ali se da v slovenskem skazati, in ali ima kaj prilike? T. Kakor se stsl. nosnik a v nsl. namestuje časi z o, časi z u, taka se godi tudi nosniku e, da ganarecje naglasuje zdaj z e, zdaj z a ali ja, n. pr. Jačmen, jazik po Dolenskem, pa tudi po druzih krajih nam. ječoapn, jezik; s/agla n. segla, svat svjat nam. svet (sanctus, svent, sviet, svejt, svet mundus, po nekterih krajih svajt, lajpa n. lejpa ali lepa, bajla n. bejla ali bela); jed in jad, jesti in jasti; pri ogerskih Slovencih prijati, začati n. prijeti, začeti (vid. Mikl. Lautl. pg. 235). Po vsem tem mi je celo prijetno, da so se mnogi mnogi pisatelji tudi v slovenskem poprijeli pisave vrad, vradni, vradnik, »radovati, vradnija, rradnišk, fradnistvo. Lepo se a) določi pravi pomen in razloči od bescde vrednik (Redacteur) in verdnik (gnaphalium), b) vjema se nekoliko z rusovskim, pnljskim in českim, in c) opravičiti se da celo v slovenskeni.