»Bole trbê Bogá bogati, kako lüdi". (Ap. D. 5. 29) „Nê je mrla deklička nego spi". (Mk. 5. 39.) Cêna 8 Din. 1937 KALENDARI P E T A N J S K A S L ATI N A BOGATO OGLJIČNA KISELI NATRON-LITION KISELICA EVROPE ZDRAVILNA VODA LASTNIKI: JOSIP in IVAN VOGLER pošta, brzojavna in železniška postaja SLATINA RADENCI PRIPOROČENA IN SPOREDNA Z ZNAMENITIM BILINEROM EVANGELIČANSKI KALENDARI za 1937. návadno leto. XVI. LETNI TEKAJ. Vödáni po PREKMURSKOJ E V A N G E L IČ A N S K OJ SINJORIJI. Čisti dobiček se na crkvene dobrotivne cíle obrné. Štampano v Prekmurski Tiskarni, odgovoren Hahn Izidor v Murski Soboti Rêč boža i návuk Lutherov nikak neprêde. Potrebna znanja na 1937. leto Od računanja vremena. Krstšanskoga vrêmena računanja tekôče 1937. leto od Kristušovoga rodjenjá mao račúnamo. Tô je návadno leto, štero z-365 dnévov, ali z-52 tjédna i z-1 dnéva stoji. Začne se z-pétkom i dokonča se z-pétkom — Cérkevno leto se začne z 1. adventskov nedelov. Stároverskoga kalendarija 1937. januára 1. dén na naš januára 14. dén spádne. Židovje lêta od stvorjenja svêta mao račúnajo. Svoje 5697. leto májo od 17. septembra 1936 do 5. septembra 1937. Törki i Mohamedánskoga vadlüvánja drűgi naslednici vrêmen od Mohameda pobega z-Mekke v-Medino začnejo, ka za Hedsra imenűjejo i njihovo 1355. leto trpí od 1936. marc. 24. do 1937. marca 13. Lêtni čas : Sprotolêtje se začne márca 21-ga ob 1 vöri 45 min. Nôč i dén sta toga časa ednáko dúgiva. Leto se začne junija 21-ga ob 9 vöri 12 min. Prinás je toga časa náj-dugši dén. Jesén se začne septembra 23-toga ob 12 vöri 13 min. Nôč i dén sta zdâ pá ednáko dúgiva. Zíma se začne decembra 22.ga ob 7 vöri 22 min. Prinás je toga časa nájkračiši dén. Préstopni svétki : Vel. pétek marc. 26., Vüzem marc. 28., Krist, v nébo zastoplênje máj. 6., Risálska nedela máj. 16., Sv. Trojstva nedela máj. 23., 1. adventska nedela nov. 28. Fašenski tekáj : Fašensko vrêmen se začne po Trê králi na drűgi dén, to je jan. 7-ga i trpelo bode do febr. 9-ga, vsevküp 34 dní. Preminjávanje mêseca se znamenüje : mlád, mladanič, pun, starič. Sunce z svojimi planetami : Na srêdi svoji planet je naše sunce. Glávne planete so : Merkur : skoron 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpí 88 dní. Venus : 15 milijon mil od sunca ; leto na njê trpi 225 dni. Zemla : 20 milijon mil od sunca ; leto na njê trpi 365 dni. Mars : 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 máli planêt do 1925. leta; ali zvêzdzbrodjávci ji ešče vsáko leto nájdejo več na tistom táli pod nébov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pôt v 12 letaj ednôk, zâto na njem 12 naši lêt trpi edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pôt okôli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévi, záto na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okôli pride ednôk v 164 lêtaj i 216 dnévi, leto na njem záto tak dugo trpi. Uranus : 3961/2 milijon mil od sunca ; okôli sunca obhodi svojo pôt v 84 letaj. Planet-planete, štere se náimre okôli vékši planet vrtijo i z-vékšimi vréd pa. okôli sunca, se za mêsece zovéjo. Zemla má 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mêsec. Národni svétki v Jugosláviji : 28. junija : Vidov dén. 6. septembra : Rojstni dén Njegovoga Veličanstva Kralá Petra II. 1. decembra: Ousvetek národnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. Planet znamejnje : Sprotolêtje: Leto : Jesén : Zíma : Koš Bik Dvojki Rak Oroslán Devojka Vága Rogláč Strela Bak Deždžev. Ribe POŠTNA TARIFA : Za navadna pisma. Za pisma do teže 20 gr. po vse državi pristojbina 1 '50 D ; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3 50 D ; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvönske držáve do téže 20 gr. 4 D ; za vsáki nadalni 20 gr. pa 2 Din več. Dopisnice (kárte). Znamka za 75 pa dopisnica z odgovorom znamka 1’50; — vu zvönske držáve dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsáki 50 gr. je 25 par. — Vu zvönske držáve 50 par. (Téža samo do 2 kg.) Vzorci blaga. Pristojbina za téžo do 100 gr. je 50 par. Za zvönstva 1 D. Priporôčeno. Za „priporočeno“ je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvönstvo 4 Din. Ekspresne pošiljátve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvönske držáve 6 Din. Za vrêdnostna písma. Pristojbina do 109 Din je 4 Din; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Položnice. Pristojbina do 500 Din 50 para, do 2000 Din 1 Din. Poštne nakáznice (Utalvány). Pristojbina do 50 Din 2 Din : do 100 Din 3 Din; do 300 Din je 4 Din; do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din; do 2000 Din 8 Din. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakaznici. Za vozno poštne pošiljátve (závoje-vreče, pakete) se pláča do 1 kg. 3 Din, do 5 kg (v daljávi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsáka rêč 70 par; na, Vogrsko 2.32 Din, v Austrijo 2.61 Din, v Francijo 3.91 Din, v Nemčijo 4.06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din. Krstšanskoga vrêmena račúnanja nájznamenitêši časi. Tek. leto je od Jezuš Kristušovoga rojstva mao.................................................1937. Od I. krst. rim. casara Vel. Konštantina povrnênja mao.....................................1625 „ grüntanja rimpápeštva...................................................................................1235. „ razlôčenja záhodne i zhodne cérkvi............................................................................. 883. „ gorinájdenja pükšenoga práha ,................................................................................. 595. „ „ knigštampanja...................................................................................497. „ Dr. Luther Mártona rodstva 454. „ gorinájdenja Amerike.....................................................................................444. „ začétka reformácije 420. „ notriprinešenjá krumpišov v Europo............................................................................. 352. „ dokončanja 30 lêtne bojne 289. „ gorinájdenja lokomotive 238. „ grüntanja Amerikanske republike................................................................................ 161. „ potrplivosti zapôvedi II. Jóžefa .............................................................................. 156. „ gorinájdenja obrambnoga ceplenjá............................................................................... 147. „ nűcanja lokomotivnoga hajôva....................................................................134. „ prvoga probanja železnice lokomotiva .......................................................................... 131. „ gorinájdenja telegráfa....................................................................................89. „ začétka svetovne bojne ................................................................................................23. Vladárska hiža králevčine Jugoslávije. Njegovo Veličanstvo Král Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglášen za kralá 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitéznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934 v Marseillu. — Po čl. 41. in 42. usláve Kraljevine Jugoslavije vršijo králjevsko namestniško oblást; Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjević, dr. Radenko Stanković in dr. Ivo Perović. Njéno Velićanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj Vis. kraljevič Tomisláv, rojen 19. januára 1928, v Beográdi. Brat Nj Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Törkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12 na 13 junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin; Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beográdske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbráni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvári. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju. Njegov sin : Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beográdi, od 2 junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola I, rojena 11 decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4 márca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrograd. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27 marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Králevsko oblást je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustavi je naslednik kralá Petra I Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3 kak král SHS i od 3. oktobra 1929. kak I kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvári, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin; princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi. Sunca i mêseca potemnênja v 1937-tom leti. V 1937. leti bode dvkrat sunca i ednok mêseca potemnênje; po naši kraji pa nebo nobedno vidno. Zavedni kmetje, obrtniki, trgovci i delavci nalágajo svoje prišparane peneze varno pri mečkoj posojilnici v M. Soboti Cerkvena cesta št. 5. — V lastnoj hiši prek od birovije Telefon št. 62. - Ček. rač. 15.229. Kmetje, tá gasa je vaša, záto se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice ali tekoči račun ino je obrestüje nájbogše. Hranilne vloge znášajo do zdaj prek 7,500.000 Din. Za te vloge je pa dobroga stanja poleg hiše do 65,000.000 Din. Letni promet znaša prek 10,000.000 Din. Nove vloge se vsak čas izplačajo. Posojila dávle na poroke (kezeše), tabu-lacijo i tüdi na tekoči račun na več let na dužna pisma, po nájniži-šoj obrestnoj meri. Rentni dávek od penez pláča posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, trgovci i delavci, ne smete se spozábiti s te gase, štera podpira v stiski naše lüdstvo. Pridite v svoj dom, gde te poslüženi po svojoj voli! K PREDGOVOR. Lübleni evangeličanski verebratje! Gda naš kalendari šestnájstikrát püstímo na njegovo pôt, té predvsem pozdrávlamo vás, katerim je vu pretečeni lêtaj naš evangeličanski kalendari veren pôtni pajdáš-, dostakrát pomoč bio vu tom, naj pri vas močí evangelioma májo valánost. Vu tom nôvom leti rávnotak, kak vu príšestnosti tüdi dosta blagoslova bode ponüdjávao onim, kateri ga notrivzemejo vu svojo hižo. Naš kalendari vu svoji lêpi pripovêstaj, žitka kêpaj, veršušaj, našega cérkevnoga žitka fontošnêše zgodbe, naše cérkvi zgodovino, naše vere vitezov blagoslovleni žitek, vidme evangelioma dáva i s svojimi glásmi vse protestante vküperprikapčüje enzdrűgim. Zevsém ščé včiti, evangeliomski karakter osnávlati i razveseljávanje vedrnoga žitka prinesti. Našoj evangeličanskoj cérkvi edna velka môč je pošteni, čisti, zidajoči evangeličanski štamp. Ete štamp krepiti trbê, naj potom té krepi vsáko naše dobro dugovánje. Záto naj nebode nikomi vseedno tô, ka kakši kalendari ma, nego naj vsaki evangeličánec pomaga ete evangeličanski kalendari raz-širjávati med poznánci svojimi. Gledéč na težke pênezne razmere je cêna našega bogatoga zdržétka i z vnôgimi kêpami ilustriranoga kalendarija samo 8 dinárov. Širitelom pa ešče 10 °/0-v popüsta dámo. Primte tak tüdi zdâ z lübéznostjov, z prijaznívostjov naš kalendari, naj najde notriidênje vu kêm več evangeličanski hiž i naj spunjávle svojo bla-goslovleno slűžbo vu srdci, vu familiji i vu cérkvi! PUCONCI i M. SOBOTA, 1936. novembra meseca. Flisar Jánoš Luthar Adam vp. vučitel, pomožni reditel. ev. dühovnik, glávni reditel. Od regulov vrêmena. Regule telko valájo, Kelko blôdni na njé dájo. Či nede tak, te de ovak, Ci de ovak, te neo etak. Bôg te gléda doli z nébe, Ka on ščé; dene pred tébe. Ravnanje on vu rôki má, ka smo vrêdni tisto nam dá. Človek nemre prebroditi, Cile njegve vözbroditi . . . Neprevidjene so potí, Po šteroj on vodi lüdí. Delo, skrbnost, previdênje Ino čedno prerazmênje. Naj bo naše nakanênje, Nê pa pred njega idênje. Na brezpametno činênje, Što zná na kakše znamênje? Na blodnikov šatrüvanje I norčekov modrüvanje: Nika več nê trbê dati, Témbole čedno delati; Vu Bôgi se prav vüpati, Z šoršom vrêlo bojüvati. Nigdár nê vnemar vcagati, Nego vsigdár krepko státi: Tak vse mamo obládati I sebé gor’ obdržati. F. Január má 31 dní, Sečén Vrejmena houd pouleg Herschela: Vu začétki velki mraz. Od 4. do 11-ga mirovno sneženjè, od 12 do 18-ga mraz i veter. Potem dosta snegà. Prvoga je dén 8 vör 32 min dúg , do konca meseca 1 vöro 1 min. prirastè. Regule vrejmena: Či se na Trikrálovo strêhe snêg topi, ali v kolo tečnici snegá voda tečé, rodno leto bode. Či je sunce na dén Vince, Pune bodo peovnice; Z-siljem pun škedjen i párma, K-Mihàly’vomi dobra brátva Na Pavlovo vrêmen čísto Nam káže obilno leto. Či pa vetrno i zvirno, Prinesti má pomor, bojno. Či bo megla, de nezdravo, Človeki, stvári škodlivo. Či de pa snêžen i moker, Bode krűh vžéü i dober. K tebi pozdigávam Gospodne, düšo mojo ! Bog moj, vu tebi se vüpam. (Žolt. 25 1 —2 ) Vi, ki lübite Gospodna, mête v návisti hüdôbo. (Žolt. 97, 10) Ne zamüdi ponoviti naprejplačilo na Düševni List JANUAR Mejseca premenjávanje: 4-ga ob 3 vöri 22 min., 12-ga ob 5 vöri 47 min., 19-ga ob 9 vöri 2 min., 26-ga ob 6 vöri 15 minuti. Kmeta ôpravice v-januári: Vu dvorišči: snêg i léd tá čistiti ; škéri popravek i rédjenjé — Na njivaj, gnojá vožnja, skórnatni snêg z svinjámi sklačiti dati, grmovje, trnje trebiti. — V-štali: štale vetriti i tople držati, jasli, kopanje čiste meti, božnêšo i slabšo krmo polagati — Kürečnjekov dveri, obloke, mostnice z slamov podmetati. — Pri sadove-nom drevji: gosanic gnejzd preprávlanje, za cepjé vejčic branjé, süho drevje vökopati, za sadjenje cepik jame kopati i za ceplenjé potrêbno kojno se skrbet’.— Vu künjskom ogradčeki. prahšíti, gnoj podkápati, topli grád rédjenje. — V-goricaj: gnojiti, kolje priprávlatì, vino pretákati, lagve žveplati, naj nespisnivijo, peovnice tople držati i vötriti. Vrejmena houd pouleg Herschela : Vedrni mrazi. Od 3-ga obláčno i snejžno, od 11. do 17-ga vihérno vetrovje. Vu drügoj polovici meseca dosta vlage. Prvoga je dén 9 vör 33 min. dúgi, do konca meseca 1 vöro 29 minut prirastè. Február má 28 dní, Süšec Regule vrejmena: Či na svečnico (2-ga) sunce sija i lejpi topel dén je, teda za njim mrzli dnévi pridejo. Kem top- lejši je sűhšec, tém mrzlejši de málitráven i Vüzem. Na svečnico medved vöpride z-svoje lüknje (brloge) i okôli poglédne, či je lejpo vrejmen, nazáj se povrné spát, či je pa mrzlo vrejmen, vönej ostáne. Či je na Majkešovo mrzlo (24), te de ešče 40 dni mrzlo. Záto : Či nájde léd, spotere ga, Či nenájde, rédo de ga. Nišče nás sebi ne živé . . . (Riml. 14, 7-9) Gde je kinč vaš, tam je i srce vaše. (Mat 6, 21.) »Zemelski človek se z malim zadovoli, či nehodi želenji svojmi t o voli." 3-ga ob 1 vöri 4 min., 11-ga ob 8 vöri 34 min., 18-ga ob 4 vöri 50 min., 25-ga ob 8 vöri 43 minuti. Kmeta ôpravice v-februári: Silje premejšati, semensko zrnje čistiti, ž njiv snega vodo doli püstšati, slabo sejtvo z žveplenim ammoniakom gnojiti, od srena pozdignjeno sejtvo zvalékati, trávnike čistiti, vláčiti, — oves, ječmen, groko, léčo, grajhščič sejati. — V-štali: bougšo krmo polagati, obilno nastilati. — Sadovenoga drevja stéblovje čistiti, Sühe vejke odstrániti, gnojiti. V künjskom ogradčeki: v tople gredè sejati, na slobodnom grahšič, mrkvečno, petriša, salátno semen, mak sejati, lük, česnek, šóško, sprotolejšnji kel saditi. Márc má 31 dni, Màlitráven Vrejmena houd pouleg Herschela. Z neprijétnimi vlažnimi dnévmi se začne. Od 5 do 11 ga deždževno, od 12. do 18-ga spremenlivo, od 19 do 26 ga znovič deždževno Konec meseca vedrni, noči mrzle. Prvoga je dén 11 vör 2 min. dúgi; do konca mejseca 1 vöro 44 minut prlrasté Začétek sprotolejtja je 21-ga ob 1 vöri 45 minuti. Regule vrejmena : Máloga travna snejg je škodlivi sejanji. Ešče i te škodi, či ga samo v-žákli neséjo prejk po njivaj. Či je máli tráven sűhi, vélki pa moker i risálšček hladen, obilna žétva i bràtva bode. Kelko meglé bode v etom mejseci, telko plohé pride v-let ; kelko rosé pred vüzmom, telko sláne po vüzmi. Či je Gregor čisti, vedrni, Šándor, Jóžef pa Benedek Mraz, vöter, snejg de gedrni. Na klin vejsita köpenjek. Dolidénte làž i gùčte istino (Efez. 4. 25.) Hüdoga kâ trpi što med vami ? Naj moli. Dobre voule je što ? Naj po-pejva (Jakab 5, 13.) Či pa što Dühá Kristušovoga nema; té je nej njegov. (Riml. 8, 9) Mejseca premenjávanje : 5-ga ob 10 vöri 17 min., 12-ga 8 vöri 32 min., 19-ga ob 12 vöri 46 min., 27-ga ob O vöri 12 min. Kmeta ôpravice v-márciuši: Oránje, práhšenje, prahe, sejtve, trávnike vláčiti i poravnati — Préžnoj máhri dobro dvoriti; vötrenje, kobile püščati, svinjé prouti ognjoperi vcepiti dati. Kokvače nasájati i obravnávati — Cepike saditi, obrezávati, cepiti, okápati, pečjé sejati. — Tople gredè odpravlati, vötrti; gredé réditi: petreželem, mrkevčno. erdéče repe, mejsečne retkvi semen sejati. — Trstje odkriti, rezati, z koljom ob ravnati, mládo trstje sad ti grôbati; belo vino Obdrügim, erdéče obprvim pretočiti. Vrejmena houd pouleg Herschela: Vu začétki deždževno i veter, od 4. do 10-ga večkrát deždž, od 11. do 16-ga sunca sijanje, mrzli vetri se premenjávajo, od 17. do 24-ga navékše vetrovno. Potom prijétnejše. Prvoga je dén 12 vör 49 min. dúgi; do konca mejseca 1 vöro 37 m. priraste April má 30 dní, Velikitràven Regule vrejmena: Či je na vüzemsko nedelo deždž, do risál de vsako nedelo deždž i vrejmen de premenjávno. Či na Tiborca dén (14) se tràvnici ne zelenijo — nemremo rodnoga leta čakati. Či je té mejsec vlažen — obilno leto de. — Či breza obzeleni, nej se trbej bojati mraza. Či se pa Margarejtica pokáže: či čresnje cvetéjo — cvelo bode i trstje. — Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je pred preminoučim Mihaljovom bila Či v etom mejseci grmi — rodno leto včini. Kelko dni pred Markovom (25) žabe brekajo, telko dni do po njem mučale. Či na Markovo Slaviček muči — Premenjavno vrejmen znamenüje; či pa füčka, vugodno sprotoletje glási. Či Gjürgjavo cvetje v obilnosti jeste, de — obilno leto, či ga je pa malo — sükešino i drágočo nam znamenüje. Neniháš dűše moje vu pekli (Žolt, 16, 10.) Osloubodi me, Gospodne, od hüdoga človeka. (140. Žolt. 2.) Jedini evangeličanski slovenski list je “Düševni List“. Prihája mejsečno na 12 stráni. Napreplačilo 20 Din Mejseca premenjávanje : 4-ga ob 4 vöri 5 min., 11-ga ob 6 vöri 10 min., 17-ga ob 9 vöri 34 min., 25-ga ob 4 vöri 24 min. Kmeta ôpravice v-àpriliši: Hramouv poprávlanje. Za semen krumpiše i kukorco pripraviti. — Drouvno máhro na pašo püstiti. Na zeléne krme poláganje se premeniti, mláde máhre varvanje od deždža. Kokvač i piščanec obravnávanje. — Gingavi cepik privežüvanje, okápanje, oučenje, obrezávanje, klestšenje i sadjenje. — Kapüste, karfiol, kalarábi, lük, čestnek, šalàto, zeller saditi; dinje i ougorke v-tople gredé saditi; na slobodnom grajhšič, špinot, retkvi i šaláto sejati. Trstje saditi, groubati. Máj má 31 dní, Risálšček Vrejmena houd pouleg Herschela; Vu začétki glìhno toplo. Od 10 do 16-ga po ništerni spremenilivi dnévi znovič vedrna sunca sijanje. Med 17—24. se na deždž obrné Konec meseca hladen. Prvoga je dén 14 vör 26 min. dúgi ; do konca mejseca 1 vöro 15 min. prirasté. Regule vrejmena: Či je na Filipovo hladno i vlažno: srejdnji pouv čàkajmo; či je toplo i čisto, teda obilnejšega. Či je na Križavo čisto vremen, je na hasek, či pa deždževno, je na kvár. Risálske nedele deždž je hasnoviti. Na Vrbanovo (25) či je čisto vremen — bode sladko vino, či je pa deždževno — de kisilo. Pongrácov deždž je njivam dober, ali goricam škodlivi. Či je Risálšček premoker, Ivanšček de sühi. Radűjem se vu govoréči meni: pojdmo vu hišo Gospodnovo. (Žolt. 122,1.) Pozábi velka bantüvanja, ali mála dobročinenja nigdár! (Konfucius.) Vsa záto, šterakoli ščete, naj vam včinijo lüdjé, tak i vi činte njim. Ár je eta právda i prorocke. (Mát. 7, 12.) Mejseca premenjávanje: 3-ga ob 7 vöri 37 min., 10-ga ob 2 vöri 18 min., 17-ga ob 7 vöri 49 min., 25-ga ob 8 vöri 38 minuti. Kmeta ôpravice v-májuši : Práhšenje; setvéo vláčenje, Pšenično sejtvo obžeti; lucerno, detelco kositi; čalamádo, proso, bér sejati. — Na zeléno polaganje paziti trbej, prasce ostaviíi. Svinjé obravnávati, naj májo príliko za kališanje i dobijo zadosta zeléne krme i zdravo vodô za pítvino. Žrebeta, teoci se vsákí dén na sprehodjenje gonijo. Lôšo máhro vöpodkrmiti. Perotnino čísto držati, máhro z zelenjom krmiti. — Künjske ogradčeke pleti, okápati, polevati. — V goricaj prázna mesta zasájati, zeléno ceplenjé, šprickanje. Juni má 30 dni, Ivanšček Vrejmena houd pouleg Herschela: Spremenlívi i preveč vetroven. Od 8. do 14-ga večkrát krátko deždževje, od 15. do 22-ga močen vöter i dosta plohe, po 23 tom se na lejpo obrné. Prvoga je dén 15 vör 41 m. dúgi; do 21-ga 15 m. prirasté; potom se do konca mejseca 4 m. skrajša. Začétek leta je 21-ga ob 9 vöri 12 min. Regule vrejmena: Či je na Medárovo čisto, prijétno vrejmen: dobro leto de; či pa na té dén deždži, 40 dni de dež- dževno. Či kukujca pred Ivanovim kukùče, de fál silje, — ali či po Ivanovom záča kukúkati, de drágoča. Či pred Ivanovim dnévom deždži, te de 4 dni deždžilo. Záto dolidente láž i gučte istino vsákši zbližnjim svojim, ár smo eden drügoga kotrige. (Efez. 4, 25.) Hválo bodem Gospodna, dokeč bom živo, žoltáre bom spejvao Bôgi mojemi, kak dugo jestem. (Žolt. 146, 2.) Dnes či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srdcá vaša. (Žid. 3, 7—8.) Mejseca premenjávanje: 2-ga ob 6 vöri 24 min., 8-ga ob 21 vöri 43 min., 15-ga ob 20 vöri 3 min., 23-ga ob 23 vöri 59 min. Kmeta ôpravice v-juniuši: Skegenj, gümno vréd vzéti, mostnic mázanje popraviti.— Kukorco, krumpiše oká-pati, osipávati. Kositev, krme správlanje. Detelčne grinte preprávlati. Konje zzelénov krmov krmiti; z-dobrov vodov napájati. Cepike čiste držati, cepičnjeke okápati; črešnjove i marul koščice saditi; gosance preprávlati, pouvrsla sűkati k-žétvi Zimski ougork i lejtešnji retkev semen sejati. Ougorčno i dinj bilja groubanje, razprávlanje. K-trstji kolje vsaditi, vézati, obdrűgim kopati i šprickati. Juli má 31 dní, Jakobešček Vrejmena houti peuleg Herschela: Do 7-ga lêpo sunčno vrêmen, od 8. do 14-ga večkrát deždži. Od 15. do 22-ga spremenlivo, plohe. Od 23. do 30-ga vsákí dén deždži. Prvoga je dén dùgi 15 vör 54 m. poménšanje 56 min. Regule vrejmena: Či na Srpno Marjo deždži, de dugo, 40 dni deždžilo. Či je Margye dén vedrni — dobro, či pa deždževen — škodlívo znamenűje. Margya se oblákov bojí, Grmlanca, deždž se ji mrzí. Či je Jakoba nouč (25) vedrna, obilnost de v-ogradčekaj; či je pa deždževna, na kvár de orehom i lešnjekom. — Či mravlé velke mravlinjeke nanosijo: trdo zímo čákajmo. — Jakobeščeka 20-ga je Eliáš, od šteroga pripovedka právi, ka se je na žerjávi koulaj pelao v-nébo. On rejtkogda zná za svoj dén i či zvej za njega, ka gda spádne, veliko grumlanco, bliskanje, slápov vdérjanje, točo narédi vu srditosti. Sreča, ka malogda zvej za njega. To právi od njega pripovedka. Ne bode zamán delo vaše vu Gospodni. (I. Kor. 15, 58.) Či što nešče delati, naj ni ne jej. (II. Thess. 3, 10.) Stvárstvo je brez molitvi živeti. (Balzac) 1-ga ob 14 vöri 3 min., 8-ga ob 5 vöri 12 min., 15-ga ob 10 vöri 35 min., 23-ga ob 13 vöri 45 min., 30-ga ob 19 vöri 47 min. Kmeta ôpravice v-juliuši: Granár, nasipárnic vrédvzétje. — Žétva, práhšenje, hajdino i repno sejati. Konje koupati dati. Prasic püščanje k-jesénskomi kotênji. — Živázen po strnišči pásti. Belice za zimo stráni dejvati. — Sád pobérati; črvivi sád polagati; pune vejke podlagati. Vlomlene vejke z-kolomázom omazati. — V-ogradčeki: okápati, pleti, polejvati. Za semen ougorčno bilje vöprebrati. Trsje pleti, čistiti, vrihke vkrâ rezati, ob trétjim kopati. Vu velikoj hici lagve šprickati. Augustus má 31 dní, Méšnjek Vrejmena houd pouleg Herschela: Prve dnéve lêpo, toplo, od 6, do 13-ga znovič spremenlivo. Od 14. do 21-ga hladno deždževje, od 22 do 28-ga prijét- no, vedrno. Prvoga je dén dugi 14 vör 28 min. Do konca meseca 1 vöro 35 min. kratšiši. Regule vrejmena: Či je na Lovrencovo (10) lejpo vrejmen, dobro vino i lejpa jesén bode Kakše vrejmen je na Bertalanovo (24), takše de cejlo jesen. Ivan (Jánoš) krstitela odgávlenja dén (29), či je trnok deždževen, je na škodo ogradčekom. Delajte, nej samo za jestvino, štera preide; nego za jestvino, štera ostáne na Žitek vekivečni. (Jan. 6, 27.) Podpérajte z naturáliami i z penezmi „Diački Dom“. — Čtite »Düševni List“! Správlajte njemi nouve naprejplačnìke! Blájženi so oni, ki so čístoga srdcá, ár oni bodo Bogá vidili. (Mát. 5, 8 ) 6-ga ob 1 vöri 37 min., 14-ga ob 3 vöri 28 min., 22-ga ob 1 vöri 47 min., 29-ga ob 0 vöri 55 minuti. Kmeta ôpravice v- augustuši : Plüg, bráno, sejanja mašin popraviti. Kopé voziti, mlatidev; repcije i za polaganje žito sejati. — Müké z-š ale vöpreprávlati z-okmičenjem i vötrenjem. V-štali držéčo márho večkrát vöpüstiti. Na slepo oučenje : lejtášnjega sáda pečjé pobéranje. — Seménja správlanje. Šaláte, kel i repnoga semena sejanje. Zelja osipávanje, goric kopanje. September má 30 dní, Mihàlšček Vrejmena houd pouleg Herschela: Stálni topli dnévi. Od 4. do 11-ga toplo, od 12. do 19 se na vetrovno obrné, od 20. do 26 ga vetrovni i deždžev- ni dnévi. Prvoga je dén dûgi 13 vör 23 min. Do konca meseca 1 v. 41 min. kratšiši. Jesén se začne 23-ga ob 12 v. 13 min. Regule vrejmena: Či je njega prvi dén „Egyed“ lejpo vrejmen, za njim de 4 dni lejpo i či té dén grmi — prišestno leto se trouštajmo obilnosti. Na sv. Mataja evangelista (21) či je lejpo vrejmen i potrpéče, teda na prišestno leto dosta sadű bode. Na Mihajlov dén či grmi (29) — dobro jesén i trdo zímo znamenüje. Či te že dosta žaloda jeste — dosta snega bode pred koledi. Či se po Mihajlovom v šküfkaj žüževke nájdejo: obilnost, či pa mühé: bojno, či pávuci: kügo znamenüjejo. Či so té šküfke ešče zeléne: obilno leto, či so vlažne: mokro, či so sühe: süho leto znamenüjejo Či štrki, lastvice, divje gosi, žerjávje na hitroma odidejo: ránoga mraza se lehko trouštamo. Verostűjte i mol e, da vu sküšávanje ne prídete. Düh je istina gotov, ali tejlo je slabo. (Mat. 26, 41.) Naj se ne zburka srcé vaše, verte vu Bogi i vu meni verte. (Jan. 14, 1.) Krstšenika ročno delo je molitev. (Luther) 4-ga ob 11 vöri 54 min., 12-ga ob 0 vöri 57 min., 20-ga ob 12 vöri 32 min., 27-ga ob 6 vöri 43 min. Kmeta ôpravice v septembri: Za sejanje semen pripraviti Zrnje večkrát premešati. Poti, stüdenec poprávlati i čistiti. Obráčanje, sejanje, krumpiše kopati, kukorco trgati i tá spraviti. Svinjé pod krmo vzéti (notri zaprejti). Jesénski i zimski sád pobérati. Seménja správlati i tásranjüvati. Zimsko šaláto i flanco saditi. Za plemen perotnine vöprebrao. Na zimo belice tá srániti. Nerodno trstje oznameniti. Vino ob réfjim pretočiti. Oktober má 31 dni, Svestvinšček Mejseca houd pouleg Herschela Do 12-ga deždževno Od 12. do 18-ga obláčno, mláčno, od 19. do 26-ga deždž Zádnji dnévi priétno vedrni. Prvoga je dén dùgi 11 v. 42 m. Do konca meseca 1 v. 40 m. kratšiši. Regule vrejmena: Či drevja listje dugo káple doli: velko zimo, či hitro: rani mraz i na prišestno leto obilnost zna- menüje. Či dosta listja ostáne na drevji: dosta gosenic bode v leti. Gda pride že Šimeon Judáš, V plateni lačaj mrzlo máš. Ne bloudite: Boug se ne dá osmejávati. Ár kakoli seja človik, tisto bode i žeo. Záto, ki seja na tejlo svoje, z tejla bode žeo skvarjenje; ki pa seja na Düh z dühá bode žeo Žitek vekivečni (Gal. 6, 7—8) Za drágo ceno ste küpleni, nebojte slugi lüdi. (I. Kor. 7, 23.) Hvála pa Bougi za nezgovorjeni dár njegov. (II Kor. 9, 15.) 4-ga ob 12 vöri 58 min., 12-ga ob 4 vöri 47 min., 19-ga 10 vöri 48 min., 27-ga 2 vöri 26 min. Kmeta ôpravice v oktobri: Mlatidev. Hramov popravek. Hajdino žeti, kukorco trgati, repo brati; práhšenje poti poprávlati; trávnik vláčiti, z pepélom posipávati, v-mokroči po nji nej pásti. Na süho krmo se predjáti. Svinjé po strajišči pásti. Prasice püščati na sprotolešnje kotenje. Kanžare z-ovsom krmiti. Gjaram dobro polagati. Drevje okápati i gnojiti. Zelje notri devanje, kolje vküp pobéranje, brátva, grobanje, gnojenje, notri pokrivanje, kolje vréd sklásti. November má 30 dní, Andrejšček Vremena houd pouleg Herschela: Vu prvoj polovici dosta deždža. od 18. do 24-ga oster mraz. Od 25-ga pa vetrovno. Prvoga je dén 10 vör 2 m. dugi; do konca mejseca se 1 vöro 16 m. skrajša. Regule vrejmena: Na vsejsvécov dén vsejči doj z cera (drovnič rást) edno vejko, či je od znotra süha: de trda: či je vlažna: de mokra zima. Či je té dén moker: zima bode mláčna; či je pa vedrni: močno snežno zimo znamenüje Či je Mártona (11) gousi prsčonta erdéče: velki mraz, či je bejia : dosta snegá; či je čarna, deždževna jesén i zburkana zima bode Kakše vremen je na Ožébetovo i Katalenovo, takši bode celi december. Vsáko tejlo je kak tráva. (Ežaiáš 49, . 6 ) Známo pa, ka onim, ki Bogá lübijo, vsa na dobro slüžijo (Riml. 8, 28 ) Gospod je pečina moja, grád moj i Osloboditel moj. (18 Žolt. 3.) Mejseca premenjávanje: 3-ga ob 5 vöri 16 min., 11-ga 10 vöri 33 min., 18-ga 9 vöri 10 min., 25-ga 1 vöri 4 min. Kmeta ôpravice v novembri; Silja rešétanje. Mlenje na zimou. Krumpiše i kukorico prebérati. Globoko práh-šenje. Gnojitev. Vötrenje Samo dvojega poláganja začétek. Krmlenko dobro krmiti i obilno nastilati. Perotnine dobro krmiti i napájati. Sadovnjáka kopanje. Cepik sadjenje i notri povijanje. Ribizlina šibja branje. Sadovenoga drevja stébjovja čiščenje. Petriž i špenot osipati ì z listjom pokriti. Za gorice grünt rigolerivati. Mošt spuniti. Belo vino ob štrtim, to erdéčo pa ob drűgim pretočiti. December má 31 dní, Prosinec Vrejmena houd pouleg Herschela; Do 10-ga mrzlo, vetrovno; od 11. do 16-ga obláčno, večkrát deždž; od 11. do 23-ga sneg i mraz; od 24. do 31-ga mláčno, večkrát sunca sijanje. Prvoga je dén 8 vör 46 m. dúgi; do 22-ga se 19 m. skrájša; potom na konci mejseca 3 m. zrasté. Začétek zíme 22-ga ob 7 v. 22 min. Regule vrejmena: Či na svéto noč zdouc (od shoda veter) piše: kügo; či vedrnjek (od záhoda): pomor; či jüg: beteg; či sever: dobro leto znamenüje — Či na stáro leto deždž ide, na gojdno pa sunce sija, te se troštajmo dobroga pouva. Ali či je nouč i dén glihno vrejmen, teda lehko govorimo: Silvester je dobro spuno, Leto bode dobro puno! Či je prosinec Zeléni, Či prvoga sunce sija, Vüzem bode sneženi; V leti de velka vročina; Či na svéto nouč snejg ide, Te drűgi pa či de svekli; Teda dobro leto pride Drágoča od toga visi Ovo stojim pred dverami i trüplem. (Ozn. 3, 20) Tak je lübo Boug ete svejt, da je siná svojega jedinorodjenoga dao, da vsáki, ki vu njem verje, se neskvari, nego má žitek vekivečen. (Jan. 3, 16,) Jas sem Aifa i Omega, začétek i konec, te prvi i te slednji. (Ozn. 22, 13.) 3-ga ob 11 vöri 11 min., 11 -ga 2 vöri 12 min., 17-ga ob 7 vöri 52 min., 24-ga ob 3 vöri 20 min. Kmeta oupravice v-decembri: Snejg odmetàvati. Léd voziti. Drva voziti. Gnojiti. Skornati snejg z-svinjámi spotreti. Trávnike z-gnojšnicov polevati. Konje podkovati dati; mláde žrebce, žrebice, teočice voziti včiti. Prásce z-ječmenom krmiti. Perotnine na toplom držati. V-jeséni posadjeni cepik zemlou z-gnojom pokriti. Seménje vötriti, pobérati-Rigoleranje. Kolje réditi za gorice i. t. v. NOVOST! KOLESARJI PAZITE! „Semus“ kolesa in deli! Garancija za vsako kolo in vsak del, Zahtevajte vedno in povsod in „SEMUS“ dele za kolesa. Kjer se ne dobijo se obrnite direktno na S glavno zalogo sa „Semus“ kolesa TIVAN ERNEST tehnična veletrgovina M. SOBOTA. Na zalogi tudi razna druga kolesa, kakor Puch, Styria-Dürkopp, Vistoria, Opel, Sieler •i. t. d. i. t. d. Nadalje pisalni stroji, radio aparati šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje, fotografski aparati in vse k temu potrebni deli in materijal najcenejše in na male mesečne obroke. Najnižje In stalne cene! samo original „Semus“ kolesa 33 NJEG. VELIČANSTVO KRAL PETER II. 34 Iméndnévi Abel, január 2. Ábrahám, augustuš 16. Adalbert, sept. 27. Ádám, sept. 9. Ádám, Eva, dec. 24. Adél, január 29. Adolár, ápr. 21. Adolf, febr. 12. Adorján, márc 5. Ágota, jan.11, febr. 5. Agneš, jan. 21. Agošton, aug. 28. Ákoš, febr. 27. Aladár, márc 11. Alajoš, jun. 21. Albert, ápril 23. Albin, márc 1. Alfréd, febr. 23. Alice, márc 8. Álmoš, febr. 20. Amália, jul. 10., okt. 7. Ambruš, ápr. 4. dec. 7. Andráš, február 4., november 30. Angelika (Angyalka), májuš 31. Anna, febr. 19., jun. 2., julius 26. Antal, jan. 17., jun. 13., juliuš 5. Antónia, juniuš 13. Antónius, májuš 10. Apollónia, január 28. Aranka, febr. 8, dec. 2. Aristid, ápriliš 27. Ármin, május 10. Arnold, juniuš 18. Aron, ápriliš 2. Árpád, marciuš 31., december 11. Artur, január 22. Atanáz, májuš 2. Attila, január 7. Augusta, december 18. Aurél, oktober 5. Aurélia, december 2. Ável, Andráš, nov. 10. Baláž, február 3. Bálint, febr. 14. Barnabáš, májuš 18. Beatrix, juliuš 29. Beata, január 1. Béla, ápriliš 23. Bella, juniuš 2. Benedek, márciuš 21. Benjamin, márciuš 31. Bernát, májuš 20. Berta, augustuš 6. Bertalan, aug. 24. Bertold, jul. 27, nov. 17. Bòdog, jan. 14., nov. 20. Boldižár, jan. 6. Bonifác, májuš 14. Borbàla, december 4. Bruno, oktober 6. Cecilia, november 22. Ciril, julius 7. Ciprián, September 26. Cyrák, aug. 8. Cyril, febr. 9., márciuš 29. Damaskus, dec. 11. Dániel, juliuš 21. Dávid, december 29. Dežő, májuš 23, dec. 15. Déneš, oktober 9. Domokoš, aug. 4. Dorottya, február 6. Dömötör, okt. 26. Eduárd, márc. 18., máj. 26., okt. 14. . Edith, September 16. Egyed, September 1. Elek, juliuš 17. Elemér, febr. 28. Eleonóra, febr. 21. Ella, febr. 10, marc. 24. Előd, oktober 22. Elvira, febr. 10. Elza, dec. 1. Emánuel (Mano), márciuš 26. Emil, májuš 28. Emilia, juliuš 19. Emma, ápriliš 19., november 24. Engelbert, nov. 7. Ernestina, aug. 29. Erhardt, ápriliš 9. Erika, augustuš 31. Ervin, ápriliš 26. Ernő, január 12. Eržébet, nov. 19. Ester, májuš 24. Etelka, oktober 8. Eva, december 24. Ežaiáš, julius 6. Fábián, január 20. Farkaš, sept. E, aug. 23. Felix, juniuš 9. Ferdinánd, májuš 26. Ferenc, jan. 29., jun. 16., oktober 4. i 10. Flóra, jun. 19, nov. 23. Flórián (Floris), máj. 4. Franciška (Fáni), márc. 9. Frida, májuš 6. Friderika, sept. 20. Frigyeš, juliuš 18. Filip, máj. 1, 26, aug. 23. Gábor, márciuš 24. Gabriella, dec. 12. (Gál) Gallus, okt. 16. Gášpár, január 6. Gedeon, márciuš 28., oktober 10. 35 Gellért, September 24. Genoveva, január 3. Gergor, márciuš 12., nov. 17. (Čod.) Gertrud, márciuš 17. Géza, febr. 25. Gizella, májuš 8. Gottlieb, márciuš 6. Gottfried, nov. 8. Guidó, September 12. Gustav, jan. 16. márc 29. Gyöngyike, okt. 23. Győző, november 3. Gyüri, ápriliš 24. Gyula, ápriliš 12. Hajnalka, marc. 27. Hedvig, oktober 17. Helga, oktober 3. Helén, oktober 14. Henrik, juliuš 15. Hermin, ápriliš 13. Hilda, sept. 3, jun. 17. Hubert, márciuš 20. Hugó, ápriliš 1. Ibolya, augustuš 7. Ida, ápriliš 13. Ignác, febr. 1, juliuš 31, oktober 23. Iléš, juliuš 20. Ilma, ápriliš 18. Ilona, augustuš 18. Imre, november 5. Ince, juliuš 28. Iboly, augustuš 13. Irén, oktober 20. Irma, májuš 3. Iván, juniuš 24. Izabella, juliuš 12. Izidor, márciuš 30, ápriliš 4. Ižó, augustuš 26. Jakab, máj 1, jul. 25. Janka, májuš 24. Jánoš, november 24, december 27. Jenő, juliuš 13. Jeromos, septemb. 30. Job, September 27. Johanna, dec 15. Jolán, november 20. Jónáš, november 12. Jonathán, májuš 11. Jóžef, február 4. márc. 19, aug. 27, sept. 18. Judit, jul. 30, dec. 10. Julia, Juliána, febr. 16, májuš 22. Julián, január 9. Justin, junius 16. Justina, sept. 16. Kajetàn, ápriliš 22. Kalist, oktober 14. Kálmán, oktober 13. Kamil, Kamilla, dec. 28. Kàrolj, jan. 28, nov. 4. Karolin, február 2. Katalin, febr. 13, âpr. 30, november 25. Kázmer, márciuš 4. Kelemen, nov. 23. Kerestélj, ápriliš 3. Klára, augustuš 12. Klementina, nov. 14. Kleofáš, sept. 25. Klotilt, juniuš 3. Kočárd, ápriliš 19. Kolož, oktober 30. Konrád, február 18. Konštantin, február 1. Kornél, juliuš 3, Kornélia, márciuš 3. Krištóf, márciuš 15. Kristián, márciuš 13. Kristina juliuš 24. Lajoš, aug. 19. i 25. Lampert, sept. 17. Laslo, juniuš 27, augustuš 8. Lázàr, december 7. Laura, junius 17. Leander, február 28. Lehel, augustuš 2. Leó, ápriliš 11. Leókadia, december 9. Leona, Leontine, jan. 4. Lenárd, november 6. Lenke, ápriliš 29. Lidia, ápriliš 8. Lilli, juliuš 11. Lipot, november 15. Livia, ápriliš 6. Lóránt, január 15. Lothár, január 27. Lőrinc, augustuš 10. Luca, december 13. Lujza, márciuš 2. Lujzi, juniuš 21. Ludovika, sept. 13. Lukàč, oktober 18. Lukrécia, juliuš 9. Makár, januâr 2. Magda, májuš 27. Magdolna, juliuš 22, augustuš 3. Malvin, oktober 1. Manó, márciuš 26. Marcel, január 9. Marcion, ápriliš 26. Margit, jun. 10, jul. 20. Mária, aug. 15, sept. 8, dec. 8. Mària-Magdolna, jul. 22. Marianna, nov. 1. Marko, ápriliš 25, jun. 18, oktober 17. Márta, juliuš 29. Márton, nov. 10. i 11. Mártonka, január 30. Máté, September 21. Matild, márciuš 14. Mátjáš, február 24. Medárd, juniuš 8. Melánia, január 10. Menyhért, aug. 22. Metod, juliuš 17. Mihálj, sept. 29. 36 Mikloš, december 6. Mikša, oktober 12. Miloš, november 26. Móric, september 22. Mózeš, májuš 16. Nándor, májuš 30. Napoleon, májuš 7. Nikódém, sept. 15. Noe, november 29. Norbert, juniuš 6. Odo, november 18. Oktávián, márc. 22. Olga, juliuš 27. Olivér, november 21. Olimpia, márciuš 10. Oršóla, oktober 21. Oskâr, juliuš 31. Osváld, augustuš 5. Otto, mârciuš 23. Ottmár, november 16. Ottokár, jul. 2, nov. 4. Ottilia, december 13. Ödön, november 16. Öžéb, augustuš 14. Pál, jan. 25, márc. 7, juniuš 26, 29. i 30. Paula, marc. 22, jun. 3. Paulina, juniuš 22. Péter, Pál, juniuš 29. Peter, jan. 31, febr. 22, ápr. 29, máj 19, aug. 1, okt. 19. i dec. 5. Petra, oktober. 3. Petronella, májuš 31. Piroška, jan. 18, november 28. Pius, máj. 5, jul. 11. Pongrác, májuš 12. Rafael, jun. 20, okt. 24. Rahel, februar 4. Rajner, juniuš 17. Rebeka, september 2. Regina, september 7. Režő (Rudolf), ápr. 17. november 7. Rihárd, ápriliš 3. Róbert, juniuš 7. Rókuš, augustuš 16. Róland, mâjuš 29. Roman, augustuš 9. Roza, augustuš 30. Rozália, september 4. Šalamon, oktober 24. Šamu, augustuš 21. Šándor, február 26, márciuš 18. Sara, jan. 19. Šarolta, májuš 19. Šebeščén, jan. 20. Šimeon, febr. 18. Šimon, jan. 5. okt. 28. Štefánia, nov. 28. Štefan, aug. 20, dec. 26. Sabjana, febr. 20. oktober 27. Sanisló, nov. 13. Servác, mâjuš 13. Severin, január 8. Severian, febr. 21. Sidonia, juniuš 1. Silárd, ápriliš 22. Silvester, dec. 31. Sinér, december 12. Sylvia, november 26. Tomáš, márciuš 7, december 21. i 29. Tacián, jan. 12. Tádé, jan. 24. Terézia, juliuš 8, oktober 15. Tekla, september 23. Teodor, sept. 11. Teofil, dec. 20. Tibold, juliuš 1. Timon, ápriliš 19. Tibor, ápr. 14, aug. 11. Titus, jan. 4, sept. 18. Tivadar, ápriliš 20, november 9. Tóbiáš, juniuš 13. Tódor, február 7. Trikráli, (Gášpár, Meny-hért, Boltižár) jan 6. Ubul, májuš 17. Valér, december 15. Valéria, ápriliš 28. Valter, juliuš 16. Vazul, juniuš 14. Vendel, oktober 20. Vencel, sept. 28. Veronika, juliuš 9. Vid, juniuš 15. Vidor, jan. 13. Viktor, september 5. Viktoria, dec. 23. Vilmoš, jan. 10, jun. 25. Vilma, dec. 5. Vince, ápr. 5. i jul. 19. Viola, dec. 19. Virgil, november 27. Virgilia, jan. 31. Vrban, májuš 25. Vouri, juliuš 4. Wladimir, juliuš 24. Xavér, (ferenc) dec. 3. Zakariáš, sept. 6. Zita, ápriliš 27. Zoárd, december 30. Zoltán, juniuš 23. Žigmond, májuš 2. Žofia, májuš 15. Žolt, ápriliš 10. Žužánna, február 19. 37 Stô lêt staroga očo pripovedávanje. PREDGOVOR. Mládo leto je pred dvérmi, stáro je preteklo. Mêsecje tirajo lêta nestanoma v edno. Za aprilom pride májuš ino za njim júni, Premení se mêsec, vrêmen ino lüdjé tüdi. 'Jesto dnévi lêpi, dobri ino jesto hűdi, Právoga blájženstva nega, nenájdeš ga nindri. Kak je bilô, tak je i dnes, pa tak bô do veka, Za oblačinov vedrína, prehênjanja nega. Bojüvati se vsi mámo, tákši je naš žítek, Sprotolêt’ príde na zimô, bô nôvi prebítek... Li onim je nê preteški žítek, šorš neznošen, Kí se vűpajo vu Bôgi, i dűh májo močen, Tej májo vűpanje pridti k-cíli obládnosti. Prijéti máš tak za delo, tô nesmiš pozábsti, Samo gedrnost sprevája prav blagoslov Boži, Manják ino te vtraglívi se nestan’ma tôži. „Več z-pámetjov, kak z-rokámi“ so erkli starišje, 38 Té reči si zamerkajte, drági tüvárišje. Negáji se lehke sreče, tô ti je moj tanáč, Ár je vsáki svoje sreče te nájbôgši kováč. Bogaj záto čedne rečí, stároga človeka, Što si delo prav odprávi, nema skrbí nika! Zdâ pa, da smo preživeli brige stár’ga leta I da po naši híž dveraj to nôvo že kloncka: Prosimo te oh Gospodne, pomágaj nam dale, Odpusti nam grehe naše prôt’ tebi včinjene; Daj nam blagoslov nadale v-etom leti mládom, Ár; nam li tí dávaš pomôč v-šorša hípi drágom! Naj te nekuné práha sin z-blôdnim govorênjem, Neprestôpi právde tvoje z-ružnim pregrešênjem. Z-vüpaznov i punim trôštom gléda pred príšestna, Više vrêdnosti necení zemelska níčestna. Pred sebom mámo čízio, glédajmo li notri, Glédajmo na nébi zvêzde, ka právijo kosci, Kokojščica i planête, pa Göncola kôla, Ka jeste v-njé zapísano sreča ali’ nevola? Vse se tak zdí, ka de leto bôgše, kak je bilô, Obilno de plačüvalo, vsega zavolé bô ! Bode silja, sadű, vína, sená, slamé dosta, Delavnomi dá blagoslov Oča tam z-odzgora. Neznošena hica v-leti, zíma jáko mrzla, Od šteroga se nemáren nebojí brez zroka. Gôbcov, pajžlov beteg či se bár gder-gder pokáže, Nevkorni se i máhre nam na porob nevrže. Śto réd, čistôčo má vuvsem, pázi na čedno rêč, V-velkoj hici velko skrb mê na svinjé vsegavêč, Napájaj je, močaj cestô, z-mrzlov čístov vodôv, Krmlenje svinj, kak vse drűgo, hodi z-velkov skrbjôv. Kak občűtiš ômuten díš mêseca májuša, Médna rosa se ti skáže na goricaj trsa — Krédi mej zeléni gálic, rano šprickaj trstje, Da ti nezaprávi brátve škoda filoksêre. — 39 — Drágoča na srečo en čas ešče bô trpêla, Krumpiše, grâh, léčo, zelje de vsák’ hiža mêla. Dela ino paščlivosti nájem nepoménka, Prípravno vrêmen de teklo, nezaműdiš nika. Vse znánje, môdrost je zaman i patike vrástvo, Či ti je zdrávje totá, ti nevalá bogástvo. „V-rônom têli, rôna dűša" se že dávno právi. Té govor si prav zamerkaj, obdrži ga v-glávi. Mertük drži vu vsem deli, trêznost v-jeli, pili, V-preveč vrôčoj hiži státi ti neslűži k-zdrávji. Nájbôgše piti je voda, tüdi nájzdravêša, Od vína, šöra več vrêdna, tüdi nájtonjêša. Brátci, držte se tak toga, da vas šorš nevkani, Tak de Bôg ino blagoslov vsigdár-vsigdár z-vami. Bôg dáj, gda pá k-leti ese k-vam nazâ mam prídti, Vás vse zdrave, zadovolne vu žitki mam náidti! Štirje tali leta. Človeka žitek je glíni Naj mi nepovêhne márno K čvetéro tálom leta. Žítka mojega mladost, V-žétvo de li on veséli, V-šôli se bodem včio skrbno, Kí v-mladosti rad dela. Kama me žené znanost. Leto zorí lepo silje, Jesén nam sád ponűja; Zíma náide pune kámre, Neslüži brezi krüha. Tak zadobim žétvo dobro, Vzemem nájem lêpoga; V-jeseni bom meo obilno Kruha, sadü sladkoga. Tak se mi nede trbelo Bojati vu starosti, V-zími tű živé vesélo, Kí té kinč má v-lastnosti. F. J. 40 Gospôd se skrbí za nás. „I zvao je Ábraham mesto eto „bože zebránje", štero se i dendenéšnji na božoj gori „zebere" imenüje". (I. Možeša 22, 14) Vu mêseca krotko svekloj nôči te sêri patriárka, Ábrahám, vu držéli filisteov na Beersêbe goráj i dolínaj pasé svojo črêdo. Premišlávajôči si od nê dávno preminôči dugovánj, kak ga je gospodin Bôg vu késnoj njegovoj starosti z-sínekom blagoslovo i njegove stáre, pűstne dní z-etim detetom blagoslovlene včino. Premišláva si od príšestnosti: brezskrbne dobrebodôč-nosti deteta, od pohíštva, vrêdnosti svoje zvršávanja i povékšávanja. Vu tom zbrodjávanji ga naednôk nenavaden glas zastavi. Boži glas čűje, od šteroga svéto písmo tô právi, ka je Bôg skűso Ábraháma. Té glás neželê od njega ménje, kak tô, naj ide na trídní hôda daleč bodôčo Morijja gorô i svojega jedinoga síneka, šteroga srdca lűbi, Bôgi kak zánja áldov aldűje. Ah, tak má svoje starosti ves trôšt i blájženstvo zgübiti! . .. Tak se má zníčiti ono obečanje, štero njemi je boži glás že tríkrát na-zvêsto i na štero gledôč je že Bôg poseben závezek zvézao žnjim, ka ga za velikoga národa očo včiní, blagoslovi ga vu odvedki njegovom i ešče kralôvje bodo shájali z-setnena njegovoga ! . . . Grozen boj se zbüdí med proti Bôgi pokornosti — i jedínoga deteta očinske lübéznosti vu njem. Ali k-koncovi dönok vu božoj vôli detinska pokornost obláda. Boža zapoved netrpi odlášanja ! — Što zná naprê, kakše potí má žnjim Bôg, po šteri njegove dűše mirov-nost i blájženstvo namêni doprinesti, či zdâ on bár z-boleznim srdcom — poda se nebeskoga Očé želênji . . . Eden težki zdüháv ! . . . Britke skuzé! . . . Po tom pred Bogom vu pokornosti ôgnji očíščeni, z-odíčenov mirovnostjôv zapovê hlápcom : Idemo áldov žgánja aldüvat Gospodni. Potűjemo na Morijja goro. Med potüvanjem sínek z-odkritov naležnostjov pita : „Apa! ogen i drva so toti eti; gde je pa na áldov potreben ágnec ? . . . Odgovôro je Abrahám : Bôg de skrbo za ágneca k-áldovi potrêbnoga, sinek moj !“ I kak sta na ono mesto prišla, preci je Ábrahám oltár zozidao tam, gori je sklao drva, zvézo je siná svojega i djao ga je na drva i že je vövtégno rokô svojo, i popadno je meč, ka bi nesmileno zapoved božo spuno i vmôro siná svojega. Vu etoj groznoj minuti ga pá zastavi glas boži, ali, oh z-kak blájženim náshajom ! . . . Nê, kak v-Beerseebi! kriči njemi angel boži z nebés doli: „Abrahám ! Abrahám! Nepüsti rôke tvoje na dête, ár zdâ že znam, ka si tí bogábojéči, geto si mi jedínoga siná tvojega nêvtajo ! . . .“ Abrahám, kak v-nájbrit-kêšoj pokornosti spuniti ščé zapoved Gospodnovo, na boži glás se kumes zglédnovši, je zagledno ednoga baka za roglé vu gostsero zapletenoga, preci je zapopadno, ka se je Bôg poskrbo za áldov, naj mesto njegovoga siná bode áldov, šteroga Bôgi prineséta i tak je mesto siná baka aldüvao ... I zvao je mesto eto: „bože zebránje" ! Tá dosta jezero lêtna, indašnja, srdcepodigávajôča, prijétna prígoda 41 je predvsêmi nami znána i očivesno svêdôstvo toga, ka zmed preminôči, čeres jezérk lêtni mráčni spômenkov so med národmi li oni spômenki nepozábleno ostali gori, šteri nam odkrito kažejo bože skrbnosti edno-edno lêpo példo. Tá prígoda nam nê samo - tô káže, ka božo skrbnost nezbrodjene poti, želênja i cíli dostakrát po človeki nezapo-pádnjenoj meri želêjo od nás áldove — nego nam tô káže, ka je pod zvönrédnov pokornostjov i želênjem Gospodna skrbnost z-môdrim, smi-lenim cílom vküp prikapčena. Ár ka se Ábrahámi dána velika obečanja naj spunijo, je od njegove zvönrédne vere i pokornosti vísilo. Záto dosta sledi tüdi právi Pavel apoštol k-Galatancom písanom listi III-tjem táli vu 6, 7, i 9-ti veršušaj: „Liki je Ábrahám vervao vu Bôgi, i notri njemi je zračúnano za pravico. Znajte tak, ka kí so z-vere, tisti so sinôvje Ábrahámovi. Záto, kí so z-vere, tisti se blagoslovijo z-tim vernim Abrahamom. Morijjo gore aldüvanja oltâra plamen z-témni jezérk lêt svêti i vu nôvoga teštamentoma vedrni posvêt tüdi. Gospodna skrbnosti na pokornost zezávajôčega glása nasledüvanje nás naj na naši srde kinčov gorialdüvanje opomía, da ednôk vekivecni kinčov tálmicke bodemo.To nájvékšo pokornost, božega zezávajôčega glása vrêlo nasledüvanj, ti preminôči, zemelski kinčov gori aldüvanje pa nájbole lêhko želê i zahteva On, ki je za vse nas zveličanja volo sam sebé na áldov dao. Ár se vu Njem prêk etoga preminôčoga svêta, gori do vekivečnosti odíči tá pravica: „Gospôd se skrbi za nas !“ Té pravice blájžena znanost nas naj vse sprevája vu cêlom našem žítki ! Zdüháv. Bôg! kí si pamet dao Krhkomi človeki, Za gospôda ga djao ober vsê na svêti. Z-khemije znanostjov Či se njemi tak vídi, Pô svêta z-’lektrikov Nalehci preprávi. V-zrák se lehko zdigne Na eropláni, Stan si ešče zišče Tam gor’ med oblákmi (?) Njegova bistrôča Že nema határa, Či bar nema z-toga Ni haska, ni kvára. Z-podmorskov ládjov se Doj pod vodô vtoni, I tam zníčiti vse, Kako eto obri. Pa dönol, kak težko V-nevôli živémo, Mantrámo se vedno, Dokeč nevmerjémo. Vzemi od človeka Bôg, tô velko zmožnost Ino mesto toga Njemi daj mirovnost. F. J. 42 Vari se od krívi návukov. Ali si evang. sv. materé cérkvi glavni vere djátk vküpvzétje. (Poslovenčo Flisár Jánoš.) Drági brat i sestra evangeličanska! Ka naj vu žitki príliko máš tvoje sv. materé cérkvi glavne veredjátke vu spômenki ponôviti i oni návukov, šteri nás od katholičanske i drűgi cerkvéo lôčijo, fundament vöpokázati, vu 20 punktomaj ese spísane pred tebe postavim. 1. Naše imé. Či te pítajo, kak-šega vadlüvánja si, odgôvori: Agoštinskoga verevadlüvánja evangeličanski krstšeník sem. Tak postavi pred nas naš naslov (ime) cérkevna naša ustava v-prvom paragrafuši. „Agoštinskoga verevadlüvanja“ se imenüjemo po onom ve-redjánji, štero so odíčeni naši očáci v-Agošta váraši na držávnem sprá-višči v-1530-tom leti junia 25-ga gori prečteli i naprêdáli i štero je vere naše glavnidjátk vküpvzétje. „Evangeličanje“ imé od toga shája, ár je naše vere jedńi fundament evangelium. „Krstšanje“ pa, ka smo Kristusa naslednici. Imenűjemo se ešče „proteštantje“ i „lüteránje“. „Proteštánušje“ zato, ár so se naši prehodníki v-1529tom leti v-Speieri držánom orsačkom gjülêši proteštálivali, štero po slovenskom telko zadene, ka gda so je rátali naj nazâ vu kath. vero stôpijo, so proti povedali, proti so povedali vsákoj sili vu verskom dugovánji i naša sv. m. cérkev nestanoma prôti gučí vsákoj človečoj sili, štera bi se pritiskávala naše Svétoga písma pravice potéžiti i njé pokvariti. „Lüte-ranje“ imé samo nateliko stoji, ka nas za po Luther Mártoni začnjene reformacie nasledníke imenüje i tomi kaj drűgo pripisüvati je nepravilno. Na to gledôč Luther sam etak píše i právi: „Prosim vas, nê po meni imenűjte sebé, nego po Kristuši ; návuk, šteroga jas glásim, je nê moj i nê sem jas razpéti za vas“. 2. Naše vere vretina, funda- ment je: Svéto pismo, Biblia. Vu verskom dugovanji zvön Bibiie drűgoga návuka i vorcana ne poznamo. Nê kak katholičanje, kí zvön njé tak zváne spômenke (tradicijo) držijo za versko vodilno mero tüdi. Krstšanstva fundament pôleg naše vere nika drűgo nemre i nesmê bidti, kak jedino od Bogá navdêhnjeno svêto pismo, kak tô sam Gospôd vu njem právi: „Ali zaman me čestijo, da včíjo tákše návuke, ki so zapôvedi lüdi“ (Mátaj 15, 9.) ino-(v-Jánoša oznanosti 22, 18.) „Ka či štoj kaj pridene k-etomi; pridene Bôg na njega vse té vdárce, ki so spísani vu eti knigaj.“ Za krivico držimo katholičanske materé cérkvi ono prepovêst, pôleg štere prepovê svojim verníkom svétoga písma čtenjé. Za krivico držímo pa záto, ár se tô protiví z-zdravov pámetjov i z-Jezuša etimi rečami: „Zbrodjávajte písma, ár ví vu njih žítek vekivečni máte; i ona so, štera svedočijo od méne!“ (Jan. 5, 39.) Naša evang. sv. m. cérkev svéto písmo čteti za dužnost želê od verníkov. 3. Verjemo svéto trojstvo, tô je tô vu Bôgi kak oči, vu Jezuš Kristuši, kak od grêhov odküpiteli' i vu svétom dűhi, kak vu posvetitela môči Očé ino Siná, šteri edno bivost včinijo. Zvön tej ni vu nébi, ni na zemli drűgoga nemolimo, verno se držeči Gosp. Kristusa eti Obolenje želodca. Zavolo vživanja prevrôče ali premrzle, premastne ali premočne jejstvine, prekmerno vživanje alkohola, nezadostnoga žvečanja, nervozna motnja prebáve i zavolo splošne slabosti, nastánejo bolezni želôdca, ki se pojavlajo v obliki pehanja, zgage, bolečine v želôdcu, slabost, plüvanje, želodčne krče, zaprtje i pomankanje apetita. Zdravlenje; Zarána ali večér naj se spijé šalica Planinka teja. Té pospešüje s svojov bogatov vsebinov grenki snovov povnoževanje izločene slin in želôdčni sokov: grenke snovi Planinka teja ovirajo pouleg toga tüd prekmerno vrenje, s kem se doségne lejka, mérna ino gladka prebáva i dobro čiščenje. Zvün toga se je ogibati vsega ka je povzročilo bolezen želodca, varvati se alkoholni pijač, dobro prežvečiti jestvino, ogibati se težko prebavni jestvin i nervoznoga razburjenjá pred, med i po jeli. Gospod 63 let star, trpo je na želodčni krčaj, zgagi, čestem pehanji i večkrátnom plüvanji. Zdravlenje s Planinka tejom skoz štiri tedne in omejitev preveč vživanja alkohola je povzročilo mérno prebávo i želodčni krči so prenehali. Gospodična 21 leto stara, mela je zavolo splošne nervozne slabosti po vsakom obedi bolečine v želodci, napáde omedlávanja ino migreno. Zdravlenje s Planinka tejom skoz tri tedne je melo za posledico zdravo prebávo i prenehanje želodčni bolečin ino glávobola. Bolezni kouže. Tvori, lišáji, mozoli, ogrci, prišči, rdéčica, rumenkasta krhka koža i drügi ne-vugodni pojávi májo svoj izvor največkrát v slabi sestávi krvi, v prebávni motnjaj, obolenji jéter i zeprtji. Či se torej šče meti mládo ljepo, zdravo polt, je potrebno predvsem očistiti notranje organe. Od tega namreč zavisi čistoča kože, a s tem tüdi zvünešnji izgléd. Lice je gledalo notranji organov i če se tej držijo v redi, pride to tüdi zvünaj do izráza. Nezdravi rumenkasti i sivkasto upadli izgled obráza, kak tüdi drügi nečisti pojávi na koži nastánejo zavolo nereda, šteroga povzročijo črevesni plini, zaprtje itd. Te nevu-godnosti je potrebno odstrániti s pomočjov zdravlenja Planinka tejom. Ár prihájajo torej bolezni kože iz notranjosti, to ne zadostüje samo zvünešnje čiščenje kože, temveč je potrebno odstrániti motnje v prebávi z rédnim pitjem Planinka teja. Zdravlenje: Da se doségne rédno delovánje prebave, da se izločijo i odstranijo strupi iz tejla, se priporáča tüdi zdravim osebam, da se na spomlád podvržejo 6 12 tedenskemu zdravlenju s Planinka tejom. Bogše i odpornejše zdrávje, friški izgléd, mouč i vola za živlenje se doségnejo s smotrenim pilom Planinka teja. Ženske bolezni. Poznamo premočne menstruacije (mesečno pránje) zavolo slabokrvnosti, zatem menstruacije, ki radi slabosti predugo trpijo, potem znova menstruacije, ki so zvezane z bolečinami i to pri rázni vnetji i krči, šteri so nájvečkrát nervoznoga karaktera. Premalo trájajočim menstruacijam ali pa če tista sploj izostane, je vzrok splošna telovna slabost. Rávno tüdi taksa je nerédna menstruacija, ki nastopi prerano ali prekesno, posled ca slabe telovne konstitucije. Vse té motnje me-sečnoga pránja delajo ženskam vnogo skrbi. Zdravlenje: Teden dni pred pričakovánim nastopom menstruacije trebe začnoti z pilom Planinka teja, ka naj trpi 14 dni. Sedéčo kopel, lehka diéta, samo lehko prebávlivo meso, vnogo mleka, sadü i sočivja. Poskrbeti se za dobro čiščene. Gospodičina 24 let stara, je mela zavolo slabokrvnosti preci nerédno mesečno pránje (menstruacijo). Stálno trpela na migreni, bila zružena i celo razdražliva. Zdravlenje s Planinka tejom je povzročilo, da je menstruacija postála redna, brez migrene i nervozni pojávov. Pri šteri betegaj se je pokázo Planinka tej Mr. Bahovec zdravilen ? Pri obolenji želodca, betegi jéter i žuča, betežni i manjárni črevaj, hemoroidi (zlati žili), debelosti, ledvični betegaj, reumatizmi, gihti i išijaši, pri glávobolezni i migreni, pri ženski betegaj in težávaj za menstruacije, težkočaj v prehodni letaj, pri povápnenji žil (arteriosklerozi) i pri kožni betegaj Zahtevajte v apotekaj izrečno Planinka tej Bahovec. Veliki paket Din 20* , polovični Din 12*-, posküsni paket Din 3*— Brezpláčno poučno knjižico pošlje Vam na zahtevanje : Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana Reg. S. 529/36 44 rêči: „Gospodnoga Bogá tvojega moli i njemi samomi slűži.“ (Máté 4, 10.) 4. Nemolimo nikše človeče dôbi, či bár Marijo, kak našega Zveličitela mater pobožno i bogábojéčo žensko visiko preštímamo i z-pobožnostjôv spomínamo, ali v-tákšo dôb, kak jo vu kath. cérkvi molijo, za nepravilno držimo. Za nepravilno držímo záto, ár vu svétom písmi nindri nega táksi rêči, štere bi njé molênje zrendelüvale i od vernikov želele i tüdi nepripišüje njê kákšo božično lasnost i môč. Rávno tak, — bár vsákoga dobroga i pobožnoga človeka lű-bimo i visiko poštüjemo, njegovo példo nasledüvati se paščimo — svétcov molênje, na pomôč zvánje tüdi zavržemo. Nemolimo záto, ár pôleg našega previdênja „svétoga“, ali morálno popolnoga človeka nega, vsáki človek je večmenje grêh-šen. K-takšim se moliti za nepravilno držimo. Tak nikše človeče svétošče neverjemo, ár pôleg sv. písma rêči: »Eden je Bôg i eden sredbeník Boži i lűdi človek Kristus Jezuš." (I. Tim. 2, 5.) 5. Sv. m. cerkvi glava je jedíno Jezuš, ár pôleg svétoga písma je: „Njega postavo Bôg ober vsega više za sv. m. cérkvi glavô, štero je njegovo têlo i punost toga, kí vsa, vu vsem spunjáva.“ (Efez. 1. 22—23.) On vodi njo z-svétoga düha močjôv proti vekivečnomi cíli, On je žnjôv vu vsem vrêmeni, kak sarn velí: „Ovo jas sem z-vami vsákši dén notri do skončanja svêta.“ (Máté 28, 20.) Odvržemo záto od pápo on návuk, ka bi on bio sv. m. cérkvi gláva, — odvržemo od njega nezmotlivosti vučéči návuk tüdi, ár kak sv. písmo prav velí: „Ár se vu vnôgom pošplesnemo vsi“ (Jak. 3, 2.) i tak je človeka nezmootlívost nê drűgo, kak blôdna i nezdrava fantázija. 6. »Jedíno zveličitelna“, štero je r. kath. cérkev vözmislila i sebi osvojila, i ono trdítev, ka što je nê pápinec, se nezveliča, kak márno preštimávanje za krvico držímo. Mi tô držímo i verjemo, ka je vu vsákom národi i veri prijéten njemi on, kí se njega bojí i vsáki se lehko zveliča, što vu Kristuši prav verje ; ár je znáno, ka Svéto písmo nê Bôg zná od kakše k-svetskoj nástavi držánji prikapči i od toga viséče vrêdnosti volo glási zveličanje. »Nego veri vu Jezus Kristusi i zveličaš se!“ (Ap. Djan. 16, 31.) Či bi tô tak bilô, ka bi vu tom táli štera cérkev prêdnjost mela, teda bi to uprav naša bíla, ár je ona na čis-toga evangelioma fundamenti stojéča cérkev. 7. Za naš glaven cil vekivečno zveličanje držímo, na štero gledôč tô verjemo, ka se človek z-„Bože milošče spraviča po odküp-lenjê, štero je vu Jezuš Kristuši" (Rim. 9, 24), štero teliko zadene, ka se nišče po svojoj vrêdnosti ne zveliča, ár je ona slaba i nepopolna, — nego li tak, ka Bôg Jezuš Kristusa odküplenjá vrêdnost zra-čúna onomi, kí si je njô po veri osvojiti paščo. 8. Tô verjemo, ka je človeka dúžnost, kak nájveč dobroga činiti i doprinášati, ali tak zváne „dobročinênj“ zveličitelne moči neverjemo onim dobro činenjam, štere kath. cerkev drzí za tákše kakti: samovolno siromaštvo, redovníkstvo, na buče hodbo, po čísla molênja, processie, alamižne dávanja, i. t. v. nedržímo za táksa dela, štera bi zveličanja vrêdnost mela. Samovolno siromaštvo je v ništerni prílikaj hválevrêdno delo, pl. 45 d. gda missionárišje za Božega orsága razšürjenja volo tánihájo, doj povejo z-svetski dobrôt; ali nê je tô tákše delo, štero bi zveličanja vrêdnost melo. Redovníkstvo v sa-mostánaj (v-klôštraj) živlênje, i tê oblűbe so pôleg bože právde nepoznana človeča zdênja i zmislênja ino krívi návuk. Popolna slêpa pokornost, pôleg -štere se osobna slobodščina i ogvüšanje celô názhrbt, v-kôt poríne, je že edna dôb človeka molênja. Na buče hodba je zblôda, ár je Bog vsepovsédik nazôči bodôči i njega molit je nê potrêbno Bôg zná kama rômarivati. Na z-číslom molenje pa sôd že vö povejo Gospodna ete rečí: „Moléči nebojdite dosta gučéči, kak poganje, ár štimajo, ka se vu svojem vnogom gučanji poslűhnejo !“ (Máte 6, 7). Procesia, gledéč, ka nema nikše cér-kevne vrêdnosti, je nika drűgo nê, kak màrna skazlívost pobožnosti. —-Post, znàbidti têla dober regulátor, ali pred Bôgom je nikše vrêdnosti nê, tém menje škér za zveličanje. Tô je z-židovskoga, i z-poganskoga vadlüvánja prêk vzéto. Nê je tisto grêh, ka na človeka vűsta notri ide, nego ka na njé vőide. (Máli 15, 11). Alamižne dávanje je dužnost i nikša posebna vrednost nê. Za krívi návuk držímo kath. m. cérkvi té návuk, ka prê ništerni lüdjé več dobra včinijo, kak bi dužni bilí i tak sebi več víšešnje vrêdnosti správijo, kak bi trbelo, šteri vu cérkvi lastnost príde, i mati cérkev žnjih lehko dá drűgomi pôleg potrêbčine na svoji včinjeni dobrôt vödopunenje. Na tô tajímo záto, ár več dobro včiniti, kak bi potrêbno bilô, nišče nemre včiniti. Z-drűgoga vrêdnostjov nišče nemre svoji grêhov zakrívati, kak se nemre eden za drűgoga najesti. 9. Nedržímo za potrêbni i skvarjűjemo držánje „méš“ vu šteroj pôleg katholičanskoga miš-lênja popevje vsákí dén znôva i znova gori aldűjejo Kristuša za vsákí' dén včinjene grêhe. Sv. písmo tak právi: „Jezus je z-ednim áldovom popolne včíno one, ki se posve-čűjejo. Tô je tô, práve vernike. (Židovom 10, 14.) Odvržemo za te mrtelne prinášajôče meše, tak da bi té kákši hasek mele na ovom svéti, za preminôče lűdi. 10. Neverjemo očiščávajôčega ognja (purgatoriuma) tüdi, ár vu sv. písmi od toga nika nega. Po telovnoj smrti žítek mí tüdi verjemo, ali to, ka bi duše po smrti v-eden med peklom i nebésami bodôči ogen šle čístit se od grêha i pokôro delat: za pogansko blôdnost držímo, štera se protiví z-Jezuša etimi rečâmi: „Zaistino velim tebi, dnes z-menom bodeš v-paradižomi.“ (Luk. 23, 43.) 11. Svestvi (sakramentov) mí samo dvê poznamo: Krst i Kristusovo večérjo, ár je Kristus samo dvôje tákše cérkevno delo zravnao, k-šteromi se Bože milošče obečanje prikapči. Kath. cérkvi ovi sakramentomje so: grêha pokôra, férmanje, híštvo, popév posvetšenje, slêdnje mázanje, so nê po Jezusi nastávleni, z-stála prvle, z-stála pa sledi pridáni i vu Svétom písmi je od njíh nika nê spísano, ka bi vu Bogá posebnoj milošči tál dobo on, kí se pl. denem oženi, ali pa za popa navči vö i. t. v. Slêdnje màzanje je tüdi od indašji národov z-návadnoga betega mázanja neprerazmênja pridàno, štero màbidti je hasnovito na têlo, ali na morálnost, na pobožnost gledôč nema nikše znamenitosti i vrêdnosti. 12. Gospodnovo večérjo v-dvôjo dôb, vu krűha i vína vživa- 46 njem vzememo, ár je tô gosp. 'Kristuš zravnao. Pehára od lűdi otégnenje prôti Jezuša zrendelüvanji za grêh držímo, ár je Zveličitel na pehára gledôč etak pravo : »Píjte z-etoga vsi !“ (Mát. 26, 27.) 13 Žegnjenim dugovánjom, (posvetšenim) kakša je pri pápinskoj in. cérkvi : žegnjena voda, oli, sô, nárasi, mesô, svêče i. t. v. nepri-pišüjemo nikše verske i pobožne znamenitosti. I ka bi žegjen odstráno, ali nebi pűsto k-človeki Bože kaštige, ali vragá, ali odvrno beteg: za pogansko šatringo držímo, tak ‘tüdi žegnenje hramôv, mrtvecov i. t. v. — Od pobožni, jàki lűdi, znábidti na spomin ostánjena i obarvana dugovánja z-pobožnim nágibom varjemo, vu blájženom spômenki je držimo, ali njih, kak čüdočinéči ostankov" (ereklye) molênje za grêhšno blôdnost držímo. 14. Odvržemo popév ženítvi prepovest, ár se tô protivi z-svétoga písma dűhom i z-apoštolov példami. Vu sv. písmi to čtémo, ka je »püšpeki potrêbno edne žené môži bidti" (1. Tim. 3, 2.) z-šteroga se vídi, ka je Božim slugom ženitev nê prepovêdana. Apoštolje so tüdi oženjeni môžje bilí. 15. Naši grêhov pred Bôgom vadlüvanje z-potrtim požalüvanjem. za potrêbno držímo i pri príliki Godspodnove večérje vživanji tüdi glasno vadlűjemo, ali vu popa vűha spoved odvržemo. Odvržemo ga záto, ár to nika nevalá, ár je grêhov imenüvanje ešče ne požalüvanje; i z-drűge stráni či bi samo oni grêhi dôbili odpűščênje, štere goripovêmo, bi se uprav nasádili, ár človek svoji grêhov velki tao ali nepozna, ali pozábi i tak ji nemre, ali pa nešče vse vadlüvati. 16. Med dnévmi i med jêst-vinov verskoga rázločka neči- nímo. Vsáki dén je v-ednoformo Boži dén, kak je i vsáka hrána i pítvina njegov dár. Od toga držati, i sôditi, človeka morál, šteri dén ka jé, ali ka ne jê: je zblôda. Pôleg sv. písma : »Nê to notri idôče vu vűsta oskruni človeka, nego to vö idoče z-vűst, ono oskrúni človeka." (Mat. 15, 11.); nadale: »Ár je králestvo Bože nê jêstvina i pítvina, nego pravica i mér i radost vu svétom dűhi." (Rim. 14, 17.) 17. Odvržemo baptistov decé okrstšávanja návuk tüdi. Odvržemo ga z-edne stráni záto, ár je Gospon Kristuš tüdi k-sebi zvao te máličke, erkôči: »püstite otroke k-meni prihájati. Ár je tákši králestvo nebesko?" (Mark. 10, 14.) Z-drűge stráni pa záto, ár je krstšenje z-Bôgom závezka zvézanje i potrêbno je, naj deca vu njega blagoslovi včasi pri začétki žítka tálvzemejo. 18. Odvržemo nazarênušov on návuk, pôleg šteroga oni cérkevno i svetsko víšišo oblást zavržejo i réda goridržánja edno škér: rožjá nošnjo i vojáštvo odvržejo. Bár smo mí tüdi vmárjanji protivníci, ali vojáštvo, rožjánošnjo na lasne obrambe i míra goridržánje nevtajeno vsetečas za potrêbno držímo, dokeč Kristuša lübézen ne presvêti svêta i vso protivnost ne-preprávi med národmi. 19. Verjemo vu človečánstva naprêdênji, vu verskoga morála právoj popolnosti ; močno verjemo tô, kaj evangelioma posvêt ednôk vse národe obhodi, presvêti; na Jezuša molênje se nakloni vsáko koleno : „I bode edna ovčárnicá i eden pastér !“ (Jánoš 10, 16.) I vu etoj velikoj črêdi Bôg bode vse vu vsê. 20. Verjemo ovoga svêta žítek i pravice sôdbo, znajôči tô, kâ Kristuš ednôk sôdit príde žíve i 47 mrtve i mí vsi moremo stánoti pred njegov sôdni stolec, da vsákí vzeme nájem toga, ka je vu žitki činio to dobro ali hűdo!" (II. Kor. 5, 10.) Teda ti dobri vu nebeskoga Očé prebivàlišča bodo šli na vekivečen žítek, gde do ono veliko radost vživali, kakše je okô nê vidilo i vűhô nê čülo, veseléči se vu Bogá v-etom žítki samo temno misléčim skrovnostam, štere bodo zôči-vôči vidili; ti hűdi pa na skvarjênje pridejo, štero sv. písmo z-etimi krátkimi rečámi prorokűje: „Njihov ogen nigdár nevgásne, njíh črv nigdár ne-zaspí.“ Eto je naše verenávuka glávni zdržétek i vsákí, od toga se ločéči vere-nàvuk, kak tákšega, šteri se z-svétim pismom protiví, odvržemo i za krívoga držímo. S. MOLNAR, prof. Šteri je právi zrok smrti? Za zrok smrti se navadno navája različne bolezni i nesreče. „Erčé se etak: „Mrô je od zvužgánja plüč", ali „Mrô je od smíca z-nožom“ itd. No či točnej poglédnemo prikázanje smrti, posebno z medicinskoga (doktorskoga) stálišča, te mámo kak právi zrok smrti nazvati samo edno stvár. Té právi zrok je: prestánek vöodmenjávanja tvári v človečem têli. Sakša smrt naime nastôpa tak, ka za žítek potrêbni organi ne zadobijo več friške krvi. Či n. pr. človek pri nesrečnom slučáji vöskrvavi, te mozgé neprimajôči krv, štere nega več vu têli, nedobivajo več niti one potrêbne tvari vö z krvi, s šterimi se hranijo. Nadale živčne stanice ne morejo izločiti v krv nepotrêbne i škodlíve stvári, štere se neprestanoma stvárjajo. Ár je tak onemogôčena vözmêjna tvári, se mozgé odnosno živčne stanice zagiftajo same sebé i prêjdejo, ka z drűgimi rečmí pomêni smrt. Popunoma isto se dogája, či po kakšem betegi hênja srcé z delom i se zastávi cirkulêranje krvi v têli. Vözmêna tvári je tak najbole glávno za živlênje. To vözmêno tvári zdržávle normálni tekáj krvi. Pri vsákom zdravlênji je záto trnok potrêbno paziti na reden tekáj krvi i pravilno vözmêno tvári. Znanstveno je ugotovleno, ka nájbole prikládno v tom poglédi delüjejo narávna rastlinska vrástva, ár je njihovo delüvanje blágo i dostastran-sko. Posebno dobro vrejüje právo vözmêno tvári Hersan-tej. Hersan-tej je vküperpostávleni z 15 féle vračilni tráv. Záto Hersan-tej odlično pomága pri dosta betegaj i tô je velika prêdnost. Spoznajôči tak vse točnêjši zrok smrti, bomo lêko se bole sposobni podugšati svoj žítek. Záto nesmêmo pozábiti, ka podugšanje žitka, ali vözvráčenjé od bolezni se mámo zahváliti i onim marljivim vučenjákom, šteri so vönajšli i prebrodili delüvanje vračilni tráv. Med tákše vrêdne vučenjáke spàda tüdi Dr. W. Pearson, doktor vu Indiji, šteri je vküperpostavo Hersan-tej na temeli dúgolêtni svoji sküšenj. 48 Misli od indašnji položájov. Kak si stári očàci K-coj stoli sédejo, Záčajo modrüvati, Kak je inda bilô. Gda so žet, mlátit, hojdli Kak je vse v-rédi šlo; Bilí so vsi veséli, I kríze nê bilô. Z-dalêšnji tühinski mêst So žíviž vozili; Nê bilô železni cêst, So peški hodili. Kak srečen je vezdaj svêt, Má železne potí, I električni posvêt, Šteri, kak sunce gorí. Vse je nači, kak inda, A nika nê bôgše; Kako je bilô nigda Nê b’lô križ’ težkôče (?) Návučni govori Pšenična vlát či je prázna, Se visiko pozdigáva ; Ali puna dozorjena, Se prot’ zemli nanizava. Nespameten se, kak deca, Z-nevrêdnim blágom zgizdáva ; Môder pa zrêlov pámetjov Seja národov blagoslov. Brezpametno Srdce blôdi, Kak vdérjajôče povôdni ; Z-pàmetjov vküp prikapčeno je vsem slüžiti gotovo. Prázen lagev velki glás dá, Štero bogme kaj nevalá ; Te brbravi dosta gučí, Te spameten rájši mučí. Vaše živlejnje si lehko ustvárite lepše i bogatêše, či igrate na kakšem inštrumenti. Tou je niti nej tak žmetno, kak si nikáki mislijo. Svetsko poznána firma glazbenih inštrumentov Meinel & Herold dáva vsakšemi kupci brezplačno edno lejko razumlivo návučno knjižico, po šteroj se i vsáko dejte brez teškouče lejko navči igrati na vsakšem inštrumenti. Ali važno je, ka se küpüje samo rejsan dobre inštrumente čistoga i punoga zvoka, ár samo dobro glazbilo dáva dobro muziko. Zahtejvajte zato brezpláčno lipou ilustrirani katalog (árjegyzék) firme Meinel & Herold dr. s. o. j., skladišče fabrike inštrumentov, Maribor br. 242 V istom nájdete glasbila zaistino dobre kvalitete, á zvün toga trnok fal, ár küpüjete direktno od fabrike, odnosno fabričkoga skladišča. Glasbila so najmilejše darilo za velike i deco. 49 Z-koj se mi lüdjé spozábimo. Veronika je čüdno, težko senjo mêla. Tak brezi têla, kak dűša je stála pred nebeskimi vrátami. Dosta drügi dűš je čakalo tam z njov vküper. Nikša čűdna sveklôča svêti tam i posvêti, presvêti vsáko dűšo, tak ka se vidijo vse hibe i grehi, kakpa se vídi vsaka mála piknjica na oblôki, gda sunca tráki síjajo skoz njega. Preveč jo je sram, ka z tak odkritov dűšov more tam státi pred drűgimi. I nega mesta, kama bi se skrila. Na nebeski vrátaj vídi tênjo svoje dűše z vsemi grehi. Zburka se nad tem i prestrašeno kričí: „Nê sem takša ! Nê istina ! Ka za hamišnoga kêpa je tô ? Oh da bi že ednok konec bio tomi čakanji i bi se odprle té vráta, za šterimi, kak je povêdano, Bože milošče plášč čáka vsáko gôlo, dregetajôčo dűšo i na mesto sramote je blajženstva čütênje obhodi. Ali vráta se neščejo odprêti. Včási eden smilenoga obráza angel príde k njim, da je trôšta i spitava, ali njim je že na pamet prišla tista rêč, na štero se odpréjo vráta. On tô rêč ne smé ovaditi. Tüdi bi zopston bilô, ár tisti, kí sam ne príde gori na njô, jo nemre vöpovedati. „Hodte, povête mi, ka vás teži!" — právi ednok angel. Ona je pred angela stôpila i kričala je: „Z menom se je krivica zgodila !“ Angel si je zdehno potrplivo. Tô rêč je tü telkokrát čüo. „Gúči, čí moja !“ — Erkao je. „Mogôče, ka sem takša, kak me tá sveklôča tü káže" — právi ona čemerno. — »Mogôče je, neščem se za volo takšega máloga dela štükati. Ali zakaj sem tákša, kakša sem ? Zato, ár so me tak postavili notri v živlênje, ka sem nê znála, ka čáka na méne. Bíla sem nevolno dête, potem norčasta mláda deklina, potem zacártlana žena. Grehšila sem, ali nê sem znála či je edno i ovo greh. Zakaj nás je Bôg nê tak tak stvôro, ka naj nebi mogli greh-šiti ? Püstí nan grehšiti, potem nás pa kaštiga. Ali je pravica to ?“ »Ali Gospodin Bôg ti je itak dao vse tisto, ka je potrebno za pošteno i pobožno živlenje. Opomínajôčo rêč svojo, živlênja példo Siná svojega, Jezuša. Od Njega bi se lehko navčila ono rêč, na štero se odpréjo ete vráta. Zakaj si se pa spozábila z toga ? da bi ti bar tista rêč na pamet prišla . . .“ »Že sem do gúta z tem, ka me za tô skrivno rêč spítávaš. Gučim pét jezikov, vsako rêč tej jezikov sem že vösprobala i ne valá. Ta skrivna rêč bi pa vendar notri mogla bidti v ednom, jeziki med têmi petimi !“ „V vseh peti je notri i sáma si si kríva, či ti zdâ ne príde na pamet" — odgovori angel. Ona se zdâ záča moliti, prositi angela, naj njê pové tô rêč, či pa nê, naj jo püstí nazáj na zemlo i znôva začne vse. „Zdâ že znam, ka je konec toga, či štoj ne živé pobožno na zemli. Vido boš, či me püstiš nazáj na zemlo, kak nači mo živêla! Oh püsti me nazáj!" — molila se je. Angel je z smilüvanjem glédo na njo i ár kak prvomi slugi Gospod-novomi vnogo vse dovoljeno bilô, malo si je premišlávo, potem je pa odgôvoro: »Naj bode, ka želêš. Znôva lehko začneš živlênje. Pa tô 50 včasi kak že velika deklina, nê dête, ka se naj bole lehko spominjaš na najno razgovárjanje. Pa ti ešče z tem tüdi na pomoč bodem, ka gda se ne boš mogla v ednom, ali drűgom deli odlôčiti, zperôčem z mojimi perôtami i tak te bodem opomino." Komaj je vöpovedo tô slêdnjo rêč, Verona se je prebüdila z čüdnoga i težkoga sna. Gda se je po svojoj máloj sobici okoli zglédnola, njê je srcé bole lehko postanolo. Gda je pa zaglédnola cvetéče korine na oknaj, njê je smeh. vûšo za volo čűdne senje, štero je hitro pozábiti ščela, ár nikaj drűgo je ščeta prebroditi zdâ v svojoj glávi. Gori je sêla v méhkoj posteli i si etak premišlávle: Kak je pa prav za prav bilô? Ja, sestré zaročenec jo je do etiga mao nê na pamet žeo, za dête jo je držo. Ali včeraj sta tak na edno vöro samá vküper bilá. Verona njemi je z svojov sedemnajst letnov mladostjov, lepotov pa tüdi z jalnostjov, pôleg štere je svojo sestro pomenkávala, tak zmêšala glavô, ka se je pri večerji tak oponášo, ka so se vsi čüdüvali. Brezi vôle je bio. Gda je odišo, je Veroni nevidôč pošepno: »Vgojdno me pozovi gori po telefoni !“ Verona se je vövtégnola, zadovolno zasmehála zdâ, gda si je na tô zmlíslila. Telefon je v svojoj sobici, rávno pri posteli mêla. Nê je rávno zalüblena v Gustiva. Ali zakâ nê bi ona postála žena toga bogátoga mladenca, ki je lêpo slűžbo meo. Sestra ga je nê vrêdna, ár je nê lêpa i že je skoron stára dekla. Istina, ka je jáko skrbna, resnoga mišlênja, občütlívoga srcá, ali ka njê je to briga. Či je kakšté zalüblena v Gustiva, že ga pozàbi. Ali kak si tak premišlávle, ednôk se samo strôsi, na pamet njê príde čüdna senja. „Ej, vê je tô samo senja bila" — právi skoron glasno. Samo senja? .. . Nikâ tak da bi zperotalo po oblôki. Verona se je prestrášila, ali to je nê dugo trpelo, ár je na to mislila, ka ta sestra i Gusti pred oltárom stalà, ona de pa samo posváblica, vöni je pa nikaj močno sperotalo i tak da bi vöter jôko. Ali ona je mignola z plečom i prijéla je za telefon . . . Ona je postànola Gustivina žena, velka, bogata dáma. Eden den tá mála varvôkinja z kuznatimi očámi stôpa pred njô i njê právi: »Milostivna gospá ... naj verjejo, ka je moj zaročenec nê lagov človek... Zdâ so ga zapelali... Nigdar se več nede kárta. Milostivni gospod so njemi že odpüstili. Či se smilüjete zdâ i náj ne zglásite, šparala va i nazáj spraviva prstanik. Ve milostiva telko lêpi, drűgi prstanov májo. Máli pojbec se je jôko na rokaj varvôkinje: »Mama, žandárje naj ne odženéjo Miliko.“ Ta nevolna, mála slüžkinja jo je jôčič prosila: »Milostivna gospá, za volo tiste lübézni, štero čütite do vašega deteta, mi odpüstite." To dête, eden slab pojbec, je nevolnoga obráza, nê lépo i betežasto bilo. Verona je nikak nê razmila, kak sta mogla — ona i Gusti — takše nevolno dête meti. Nê njé je bilo za tô dête. Ségnola je za telefon, da goripozové žandáre. Vöni v ogračeki, po bêli, snêžnatni jaličaj tak da bi nikaj ropotalo, perotalo. Z ednoga je snêg vse doli zleto. Verona si malo premišláva. Odpüstí naj ? Odpüstiti tôvaji? Gde je tű pravica? Té ropot je samo nikši máli vöter bio, ali jo pa angel ščé spominati, naj 51 ne bode slaba i naj pokaštigati dá grehšnika. Tüdi ne bode slaba, kak mož. Ona že navči tákše nepoštenjáke! Tak si je premišlávala i krepko je prijéla za telefon . . . Málo varvôkinjo i njénoga zaročenca so žandarje odegnali. Nê dugo vrêmena je pojbec, Pubi, kak so ga vsi zváli, v nikšem težkom betégi ležo v špitáli. Doktorje so pravli, ka ga operêrati trbê i te ne bode več tak nevolen, betežasti. Oča njemi je ves obvüpan sedo pri posteli. Mati, Verona je tüdi v sobi bíla, ali samo telovno. Dűša njéna nemérna, pamet njéna je indri blôdila. Večér ob sédmi čáka N. grofa, s kem se že dugo poznata i šteri jo vedno prosi, naj se dá razpítati z možom i naj bode njegova žena. More zdâ žnjim gúčati, ár nači se svádi i nazáj se odpela k svojoj zapüščenoj držini i ona nigdár nede grofojca. Nemérno poglejüje vöro. Pubi je velko vročino meo i jo proso v támni: „Neidi nikam, mama! Ne nihaj me tü! Bojim se!" Či nemo šla, zamüdim dobro príliko. M. prijátelca, šteroj sem že naprêj ovádila vse, se bode smehàla zméne, ka mi je grof vujšo. More idti. Tak si je premišlávala. „Mama, ostani!... Nika tak peroče vöni!“ Ali ona püstí njegovo vrôčo roko, ne poglédne v žalostne očí možá, nego hitro stáne, na sébe vrže bundo i nesmileno právi: „Ne peroče nikaj vöni! Tak velki pojeb se ne sme bojati! Vidiš, jas se tüdi ne bojim !“ I odišla je. Teklo je vrêmen. Z Pubija je Andráš postano. Doraščen človek. Malo je slaboga têla, bojazlíve nature, ali nači réden, delaven i krotkoga srcá človek. Tak pláve, velke očí má, kak je pa nigda oča meo. Pred dvê leti se je naskrivomá ože- no. Mati od tistoga mao nešče več znati od njega, ár si je z edne bole prôste familije zeo ženo, kak je pa mati ščêla. Andráš je za volo trdosrčnosti materé vedno žalosten bio, ár je on lübo svojo mater, zdâ rávno tak, kak pa gda je dête bio. Či je nê ščeo poslüšati krêge, se je mogo ogíbati pred máterjov. Tüdi se je ogíbo. Ali žena njemi je zdá ednoga krepkoga pojbeca porodíla i se bori z smrtjov. Pa more povedati materi, ár žena njemi v támni od toga guči, ka záto more mrêti, ár je brezi blagoslova njegve materé zéla njega. On zná, ka je to nê istina, ár je njegova žena vörna, dobra i Bog bi jo za volo toga gotovo nê kaštigo. Ali mora jo potroštati z tem maternim blagoslovom. Ide k materi i njê vse povê. „Či za mojo volo nê, pa hodi mama, za volo pokojnoga apo. Hodi i dáj tvoj blagoslov, samo ednôk obíni prêk tvojo sneho i máloga vnüka" — molo se njê je. Ali ona ga je nê poslühnola. Kak tênja, na tiho je odíšo z povišnjenov glavôv. Za pár minut je nikaj na ves glás zaperotalo po sobi. Sploj pôleg njéni vüh. Tak da bi njê v glávi nikaj šumílo, ropotalo. Tak da bi vihér trobo, tulo nazádje. Nevê več za sébe, samo čüti, ka jo té vihér zgrábi, vrtí se žnjov, potem letí nikam žnjov. Za edno malo je pa vse tiho .. . Za edno vöro sledi pred zastopnikami oblástvi právi doktor: „Boži žlak, smrt je pred ednov vörov nastàla“ .. . Dűša njê je že pá tam pred nebeskimi vrátami. Angel jo oberčé: „No Verona?!" 52 Ona na kolena spádne i zdâ ne kričí: Nepravičnost se je zgodíla z menom !“, nego tô kričí »Smilüj se nad menom !“ Angel njê erčé: »Tô je že bôgša rêč, ali itak je nê ta práva." Zdigne se s perotami i med tem jo etak trôšta: »Išči ono rêč! Ár jo vsaki nájde, vsakomi na pamet príde, ki je tô rêč pozno v svojem živlênji“ ... Gda se nebeske vráta že skoron zapréjo za njim, vöpovêj angel tô skrivno, od lűdi telkokrát pozâbleno rêč: »Lübézen !“ Posl. JUVENTUS. Mísli na sirmáka. Tü je mrzlo vrêmen: deždží, sever píše, Pod deždžévnikom vsák’ človek domô ide. Premočan, prehladjen, kak dobro bo domá, Si mísli vsáki i kak nájhítrê drdrá. Domá v-toploj hiži ogen v-péči šümi, Srečen je, kí v-toploj hiži lehko sedí. Sirmaček pojbiček, kak novin odávec, Brez marele stojí, do níti premočan; Domô bêžati on, — oh zakâ bi bêžao ? Tople hrambe, hiže on tak nebi naišao. Koga čáka topla hiža i topel dom, Se naj smilűje nad vbôgim siromákom. F.J. Trda. zima. Zvűnrédno trdo zímo prorokűje eden francuški Cassiopee imenűvani nature zbrodjávec. V-„Napló“ 1936 májuša 30-ga dnéva v-147-moj številki je popísano, ka je že 400 lêt nê bilô tak grozno trde žíme, kak de 1936-37-ta. Pôleg njegovoga proroküvanja, štero z-natúre dokumentami i z-hištoričnimi podátkí napiskmi trdí, se vrêmena hôd po 372 lêtaj točno ponávla. 1936-37-ta zíma k-1564- 65 bode prispodobna, od štere je popísano, ka je zvönréda trdi mraz bio. K-prišestnoj zími ešče tô právi, ka nê samo veliki mraz bode ládao, nego dosta snegá de tüdi šlo. 68 dní de neprehênjano šo. Nájvékši mraz na január 7-ga dêva . . . Radi bi bilí, či bi se on môder znánec zdâ zmôto i neistino bi proroküvao. Zagvüšno njemi nišče nebi zamero ! 53 Krátka zgodovina bodonske evang. fare. Refórmácije blâženo semen je v Prekmurji dobro zemlo najšlo, hitro záčalo rásti i blâženi sád prinášati. Ref. začétek prinas na Lutherovo vrêmen moremo djati, i kaj tak hitro se razšürila, tomi mámo hváliti, kaj verepopravlanja delo so zemelski gospodarje : Széchy, Batthyanyi, Banfi i Zrinyi familije z najvékšov radostjov podpérale. Vu svoji grabaj so evang. dvorne dühovnike držali; na svojem imanji so razšürjavali evang. vero i podložancom pomagali goripostavlati cérkvi i šole. Z drűge strani pa, ka se je eti ref. tak hitro razširila, mamo naprê pisüvati tomi, ka eta krajina je pod törsko oblast prišla, i njé prebivalci so blűzi ne trpeli teliko preganjanja, kak po drűgi krajinaj. Velike hvale je vrêden Banfy Mikloš zemelski gospodar Dolnje Lendave, ki je svojega dvornoga dühovnika Kulčar Gyürija poslao, naj vu našoj krajini razširjava evang. vero. — V Murskoj Soboti i v Gornjoj Lendavi pa grof Széchy bratje so se trűdili, naj evangelioma sveklôča kem hitrê razíde. I tak po kratkom časi so že nê samo višešnji zemelski gospodarje, nego njihovi podložanci tüdi evang. vero vzéli gori. Reform, začétek, — či nam ravno falijo pravi podatki, — v našoj krajini lehko na 1540—1560. leto denemo, ar vu vremeni Banfy Mikloša je v Dolnjoj Lendavi že bila evang. tiskarna, gde so v 1574. leti vödane bilé predge Kulčar Jürija. Po tom časi so skoro cêloga vezdašnjega Prekmurja prebivalci evang. vero vzéli gori i vse cerkvi so v evang. rokaj bilé. Naše krajine cerkvene i verske razmere najbole spoznamo z 1627. leta, pri kanonika vizitaciji gorivzétoga protokola. V-tom leti so Letenyei Stevan ev. senior z Cseprega, Zvonarič Imre ev. dühovnik z Lenka i Terboč Janoš senior z Gornje Lendave v našem kraji kanonika vizitacijo držali i pri toj priliki gori vzéti zapisnik nam presvêti tistoga vremena verske razmere. V tom zapisniki se imenüje obprvim Bodonska vés i žnjega vidimo, ka Bodonci so vu tom časi k gornje-lendavskoj fari bili prikapčeni, kak filia té fare. Bíla je eti edna „Sv. Lenard“ imenüvana kapela: naprê je zračunano vse cerkevno imanje i vrêdnost; gori je zamerkano ka k-bodonskoj kapeli prikapčeni verniki lêtno keliko plače morejo dati gornje-lendavskomi dühovniki. Reform, pa nej samo, ka se hitro razšürila v-našoj krajini, nego tüdi globoko korenjé je pognala vu srdci prekmurskoga slovenskoga lüdstva. Cda so z Stajara i Krajne evang. dühovnike odegnali, oni so eti v Prekmurji na Petajnci v Nadašdy grofa dvori najšli obrambo, svoje zavetišče. — Tak 1598. okt. 5. píše mladi grof Nadašdy Tomaš Herberstorf Karol radgonskomi veleposestniki, ka vu svojem dvori je ništerne sobe dao na razpolago z Austrije vöodegnanim evang. dühovnikom ; ztem je dužen bio svojoj krščanskoj vöri. — 1598. okt. 12. so pa z Graza evangeličanci zahvalno písmo poslali Nadašdy grofi, ka je 54 dao obrambo tim od tistec pregnanim evang. dühovnikom i vučitelom. — Na velike svétke so tak z Ljubljane, kak z Graza vékši gospodje prišli na Petajnce, naj božo rêč poslühnejo i z Gospodnovov svétov večérjov živéjo. Osios dühovniki pa, šteroga so z Graza pregnali, melo i drűge dari so poslali njegovi prvêši verniki. 1599. leta so z Štajara dva kandidata poslali na Petajnce, naj se v dühovniško čést spelati i z Radgone Herberstorf Karol posestnika so oprosili, naj vu njihovom iméni nazôči bode pri tom svétom deli. Z-Wittenberga Crainerius magister je tüdi prišo na Petajnce, šteroga so kak dühovnika na Petajnci ali v Olsnici (Murski Soboti) šteli obdržati, ali na začétki 1599 leta je Mathias knez zapovedao Nadašdyji naj „exulans“ dühovnike odpüsti z-Petanjec. Herberstorf 1601 jan. 14. piše : „Škoda bi bíla, či bi Petanjska predganca prazna ostala, ar velike svétke z Ljubljane i Karintije teliko lüdstva ide ta, ešče starci, ka dühovnicke je komaj zadobo spovedavati. V našoj krajini za časa törskoga ladanja so zemelski Višešnji gospodarje branili evangeličance i to je ravno zrok, ka so je eti nê mogli tak na lehci prepraviti, kak z Austrijski krajin. Gda pa eta krajina se od törskoga jarma rêšila i znovoga pod Habsbursko oblast prišla, na živoče evangeličance so tüdi žalostni dnévi prišli. Vladarje so najprvle višešnje zemelske gospodare na kat. vero spravili, tê so pa svoje pod-ložance, to prosto lüdstvo silili na tanihanje evang. vere. Vsaki grof je vojsko držo, z šterov so po sili vkraj jemali cérkvi od evang.- i vernikov i njé silili, naj kat. dühovnikom dáčo plačüjejo. Ali ka evang. vera se te že kak globoko vkoreníla, to vídimo z toga, ka so kat. dühovnikom dali dačo, ali v kat. cérkev so idti več nê šteli, mesto toga so lêtno parkrat raj 3—4 dní daleč potüvali v artikulariška mêsta: v Nemeš Csóo, Nemeš Dömölk i Šurd, gde je bio eden-eden evang. slovenski dühovnik nastavleni. Tam so poslühšali rêč božo i živeli z gospodnovov sv. večérjov. Ti premožnêši so ešče svoje otroke pošilali v artikulariško šolo. Boža čüda je, ka ji ešče teliko ostalo vu evang. veri ! Ali hvala Bôgi, tim nesrečnim je naslêdnje tüdi vdarila slobodščine želno čákana vöra; preminôlo je pregánjanja grozno vrêmen i približala se je zorja verske slobodščine! II. Organizacija bodonske fare. 1781. leta je II. Jožef casar vödao potrplivosti zrendelüvanje“, poleg šteroga, gde 200 familj ali 500 düš se zdrűži, slobodno si faro nastavijo, dühovnika i vučitela ode-beréjo. Z-med v našoj krajini živočimi evangeličanci se zdâ novi žitek začinja. Ta duga lêta brez pastérov bodoča črêda se znovoga začne organizerati i že v 1783. leti tri evang. cerkvi postavijo gori: v Püconci, v Križevci i na Hodoši. Bodonske krajine verniki so se k-püconskoj fari pridrüžili; ali v 1792. leti so se odtrgnoli, i vu samostojnoj bo-donskoj fari organizerali. V 23 vesnicaj, 260 familj z 1754 dűšami so dokončali, ka od püconske fare, od štere so ništerni do 25 km oddaljeni, odstopijo i v Bodonci si evang. cérkev postávijo gori. Ešče v 1792. leti njim je napravo Griegich Jánoš radgonski tesár plán, pôleg šteroga je on gotov z lesá za 239 f) 10 kr. edno cérkev gori pocimprati. Verniki so z med se- 55 bom na té cíl vönavrgli 333 fl i dokončali ali zrendelüvali pláčo za dühovnika lêtno: 75 fl, 5 keblov pšenice i 57 3/4 keblov žita; za vučitela pa: 40 fl, 1/2 kebla pšenice i 23⅞ keblov žita. Žalost, ka tá dotacija skoro ešče dnesdén stoji i nikaj dosta se je nê spremênila. Funduš za cérkev, farov í šolo so od svojega zemelskoga gospodára grof Szapári Petra prosili. Kak se vidi z 1792 jun. 7 datirane prošnje, dobro so poznali svojega skopoga zemelskoga gospodara i znali so, ka či na kakšem bôgšem mesti do prosili funduš, Zobstom bode prošnja njihova. Grof Szapáry Péter je meo v Bodonci na etom visikom brêgi edno püščo, okoli 16 plügov, štero je z árende meo eden želár po iméni: „Figola“ i grofi je od njé lêtno 2 fl, árende plačüvao. Tá püšča se je záto „Figolova“ püšča imenüvala. Bodonski evangeličanci so tô püščo prosili od grofa za funduš, z štere on tak dosta nikšega haska nema. Grof njim je dao istina to püščo, ali da vu 1792. jun. 12. dnéva vödánom dotacije písmi je zamerkano, ka: té funduš je samo za evang. verske cile dáni i či bi po vrêmeni evangeličanci to več ne potrebüvali, ali či bi se „exertitium“ evang. vere prepovedao, tak ta zemla se nesmê na drűge cíle obrnôti, nego se Szapáryjovoj familiji more nazâ dati. Pri organizeranji bodonske fare se je nájveč trűdo i nájvékšo hválo spravo: Novak Ferenc seniorski inšpektor i železniške župánije sodnik i fiškáliš. To prvo božo slűžbo, po zrendelüvanji Hrabovsky Sámuela, — tistoga vrêmena püšpöka, — je Berke Ferenc konsenior — pücon-ski dühovnik — držo v Bodonci 1792 jul. 29. vu hiži Vlaj Mikloša prvoga bodonskga kuràtora. Nazôči je bio Novák Ferenc sen. inšpektor i vnogo vernikov. Pri toj priliki je odebráni te prvi dühovnik: Smodiš Števan, i od toga hipa se začinja matična kniga, v štero so ti prvi rojstni podatki 1792 aug. 26. spisani. III. Zidanje cerkvi. Od goripostavlenja prve lesene cerkvi je v naši knigaj malo gori zamerkano. Ali znano je, kaj zaprva so naši verniki v Vlaj Mikloš kuratora hiži držali svojo božo slüžbo, sledi so pa na bodonskom brêgi eden leseni šator gori postavili! To je bila ta prva hramba, v šteroj se je boža slűžba opravlala. Z stari zapisnikov se vidi, ka že 1793. leta so se začnoli priprávlati k zidanji redile bože hiže. Vu sebi se pa razmi, ka na tom visikom brêgi, — na šteroga je ni redile poti nê biIo, — so tô delo tak hitro dokončati nê mogli. Cerkvi i türma zídanja veliko i teško delo je 1800. leta Leitner Sámuel kermedinski zidarski májster dokončao. Z računski knig je razvidno, ka verniki so nê meli zadosta gotovine to delo dokončati, záto so 500 fl na posodo vzéli z Pertoč od Husár Màtyáša, cigel so pa po znižanoj cêni dobili v Gornjoj Lendavi od Nádašdyjovoga veleposestva. Tá cérkev je pa zaprva samo z prázni stên stála z ednov začasnov predgancov; koruš, okna, dveri so sledi po časi vu njo spravlene. 1800 nov. 30. na prvo adventsko nedelo je prek dao to cerkev že prvle imenüvani Berke Ferenc svojemi odičenomi zrendelüvanji. Pri zidanji cérkvi se je dosta trűdo : Benko Mihály fárni kurátor, ki je nê samo ednok z svojimi pênezi fari na pomoč bio. 56 IV. Gospodárstvo. Nove fare nájvékša skrb je po tom to bila, naj vu to prázno cérkev to nájpotrebnêše pohištvo správi, farof i šôlo goripostávi. 1805. leti je cerkev, štera je náj- 1811. leti si je fara te drűgi zvon správila. 1812. leti je z Radgone Reizman Janes zgotovo predganco za 81 fl ; Klein Vince je pa oltárski kêp namálao: Kristuš na kríži. Té kêp je prvle z slámov bila pokrita, z lesenimi šindlinami pokrita. 1807. leti je fara küpila te prvi zvon v Radgoni za 45 fl. 30 kr., vá-gao je 25 füntov, ali ne njim je dugo slüžo, 1808. leti se že razpočo. dobila G. Slavečka fara, sledi je pa v Apače odpelani. 1818. leti je farof pocimprani z lesa i z slamov pokriti. 1822. leti je goripostávlena ta 57 prva šola, prvle je z hárende vzéta bila. 1851. leti je fara küpila cintor, do toga časa so se verniki na bodonski občinski cintor pokàpali. 1853. leta je fara küpila od grofa Batthyanyi Artura edno z lesà pocimprano krčmo i 2 plüga zemlé za 700 fl. 1856. leta je z cigla zozidana ednorazredna nova šola, štera je stála do 1892. leta. 1856. leta je v Strükovci kapêla zozidana. 1860. leta je cerkev z velkimi stroškami renovirana, stêne so 1¹/² m više zdignjene, k cerkvi je sekrestija zozidana i v cerkev novi oltár i nôva predganca postâvlena. — Tak ponovleno cérkev so Haubner Maté püšpek 1860. okt. 21. prêk dáli svojemi svétomi zrendelüvanji. 1868. leta je organizêrana v Strükovci filialka i goripostávlena edno razredna šola. Za prvoga vučitela je odebráni Bakó Jánoš, oča vezdášnjega vučitela, kí je esi prišo brezi toga, ka bi edno rêč znao slovenski. 1869 leti je zozídani vezdášnji farof i ešče v tom leti si je správila fara eden novi zvon od Seltenhofer Frigyeša za 300 f. 78 kr. Vá-gao je 285 füntov. 1872 leti si je správila fara 8 regist. orgole z-Szombathelya od Peppert Navislava, štere nás ešče denéšnji dén slüžijo. 1874 leti je organizêrana filialka na Gor. Slaveči i gori postávlena ednorazredna šola. Prvi vučitel so bili z Domanjševec: Hári Leopold. 1877 leta si je fara správila drűgi vékši zvon, šteri je vágo 405 füntov od Seltenhofera za 455 fl. 1882 leta je zlesá znovoga gori-pocimprana fárna krčma i gospodársko poslopje v farofi. 1885 leta je türen renoveran za 500 fl. 1892 leta je v Bodonci nova 2 razrêdna šola zozídana i stanovánje za dvá vučitela. 1899 leta je zidana ta drűga cérkev z velkim trűdom i áldova gotovnostjov. V. Zidanje te drűge cerkvi. 1898 leta so verniki dokončali, ka na mesto té stáre, 100 lêt stare, mále i že razpokane cerkvi, si novo božo hižo gori postávijo, za to potrêbno šumo na vernike vönavržejo i tak posvetijo vrêdno 100 lêtnico svoje cérkvi. Za to plan je napravo Plazota Dávid zidarski majster z Budapešta, cérkevna oblást ga potrdila i delo je prekdáno z Fehringa Lukič Alajoš zidárskomi májstri v to formo, ka vse zidárska dela more on opraviti za 11.000 fl, ali fara pláča i na lica mesta pripela vsa dugovánja (vápno, cement, cigel, pesek i t. v.) 1899. leta apr. 3. na Vüzemski pondêlek je bila držàna v stároj cérkvi ta slêdnja boža slüžba, gda je dühovnik poleg rednoga vüzemskoga evangeliuma predgao: „ostani znami, ár je sunce že k-večéri, i dén se jé nagno“, i batrivio pred tem velikim delom vernike svoje. Božo pomoč smo preveč potrebüvali, ár delo smo brez kr. pênez začnoli, štero je pa na etom visikom brêgi jáko teško bilô. Pênez smo nê meli, ali meli smo vrêlost, meli smo močno volo. I Gospôd je z nami bio ! On nas je zmágao, troštao i batriviši svojov sv. rečjov oživávao ogen te práve vere i lübézni vu našem srdci, tak nam je ešče to težko delo lehko grátalo i te velike zidáve smo roko v rôki hitro obládali. 1899. apr. 20. je bio doli djáni grüntni kamen 58 nôve cérkvi, pri šteroj príliki po popêvanji našega evang. himnusa je dühovnik predgo držo toj velikoj vkiipsprávlenoj vnožini po text. I. Kron. XXVIII. 2 v. i po pesmi Jezuša neodpüstim“ je lêpi svétek dokončani. Za zidanje cerkvi so verníki v krátkom časi vnôgo teškoga áldova prnesli. Na vsaki dávčni fl. sta bilá navržena 2 fl. i na vsako dűšo 2 fl. To pa med tákšim sirmaškim lüdstvom, štero si po svêti more iskati svoj vsagdenéšnji krüh, je zadosta veliko bremen bilô, K tomi Prispodobno so fárniki dosta doprinesli z foringov i delom, od šteroga so ti daléšnji mentüvani bilí. Kamen z G. Lendave, cigel z Püconec, Nemčavec i G. Radgone, vápno i cement z Radgone, pesek pa z Rádovec so vküp navozili. Svojo dužnost so tak verno spunjávali, ka nigdár se je nê zgodilo, ka bi delavci z delom hênjati mogli. Vönavrženi pênez so gmânarje rédno plačüvali, zvün toga pa vse znotránje potrebščine z samovolni àldovov vküpspravili. Dosta je bilô takši, kí so domá nê meli falajček krűha, samo 6—7 náge, lačne i drovne decé i dönok, gda so kaj zaslüžili, so to na boži oltár prinesli. Keliko je bilô, ki so nê samo ednôk tam niháli silno polsko delo i paščili se naj pri božoj hiži opravijo svojo dužnost. Za toga volo so pravili pri posvečüvanji grof Széchenyí Tivadar: „Čüdüvao sem se nad vrêlostjov toga lüdstva, gda sem vido, kaj eden i drűgi z dvema slabima kravicama, na té visiki brêg, kak teško správla kamen i cigel. Cerkev, — štera je brez vse zvünešnje podpore, z lastivnimi trüdi gorpostávlena, — so 1899. dec. 10. Gyurátz Ferenc püšpök, Kund Sa- muel senior zvnogimi drügimi dühovnikami gori posvétili na dika božo. Naj stoji dugo tá cérkev i včí to. prišestno pokolênje na vrêlost i z srdcà idočo áldova gotovnost. Za cérkev, brez notránjega pohištva, foring i delavcov, je fara aldüvala 22,000 fl. VI. Novêša zidanja i gospodárstvo. 1902. leta je fara cerkev dála zrnalati za 1200 fl. 1903. leta je fara ménši zvon odála rádovskim vernikom i na njega mesto si je dvá vékšiva, noviva naročila pri Seltenhofer Frigyeši za 5.000 kron. Tá šuma je cêla z áldova nabrána. 1904. leta so orgole poprávlene i povekšane za 700 fl. 1904. je nova gostilna zozidana za 11.000 kron. 1906. je novo gospodársko poslopje postávleno pri gostilni za 2,500 kron. 1907. leta je za Gospodno sv. Večérjo nova srebrna posôda küplena za 1,109 kron. Vse z samovolni áldovov. 1910. nova srebrna posoda za krst za 250 kron, z áldovov. 1914. leta je gmajna vojsko posojilo küpila za 4.000 kr. 1915. leta je gmajna vonjsko posojilo küpila za 1.000 kr. 1918. leta je fara dála G. Sla-večkoj filialki pomoč za vözrédne potrebčine: 3530 kron. 1923. je fara správila na mesto 1917. leta requiriraniva 2 zvoná, z Graza od Szabo fabrikanta dvá noviva, prvi 810 kgr, drűgi 400 kgr žméčo za 421,000 kron, 1923. leta je cerkev renovirana z 130,000 kron stroski. 59 1924. leta je goripostávleno kàn-torsko gospodársko poslopje za 193,000 kron. 1927. leta v farofi novo gospodarsko poslopje za 66,000 Din. 1929. leta so nazâ správlene žvegle v orgole, štere so 1918. leta requirirali, za 19,000 Din. VII. Vernost, morálni žitek, razdeljenje fare. Gmajnarje so poprêk verni bili, v cerkev radi hodili, svojo vero visiko poštüvali i morálno živeli. Njihovo vernost vidimo z toga, ka vnôgi so na 16—18 km. oddaljeni bilí od cerkvi i dönok so stálni ostali k öroki svoji očákov k svojoj evang. veri. Njihovo morálno živ-lênje pa svedoči, ka v fari se malo nezakonske decé rodilo. I či je šteri zablôdo, svojo vero ostavo i doli-stôpo z pobožnosti pôti, tákši se samo zmed onimi verniki najšo, ki so preveč oddaljeni bili od cérkvi. I to je nê bila čüda pri tak velikoj i raztorjenoj fari. Gda sem 1895. leta v to faro prišo i 1896. leta réden dühovnik postano, hitro sem na pamet vzéo, ka dvoje teško delo me čáka. To prvo 100 lêt stare fárne nástave, cérkev í hrambe, štere je vrêmen že skoro vse vničilo: ponoviti; to drűgo pa doprinesti: naj ti daléšnji verniki tüdi vsàko nedélo májó priliko božo rêč poslühšati: okoli G. Slaveče, — šteri verniki so od Bodonec na 16—18 km. oddaljeni,— novo ev. faro organizirati. Razmere so nê bilé ideálne! pastoráliš i verenávuka včenjé na tak velikoj krajini vrêdno oprávlati, je celo teško delo bilô. Zatoga volo sem na G. Slaveči že 1898. leta eden misionski center organizerao. Na vsákí r. kat. ali držávni svétek i gda koli je mogoče bilo, sem tá šô božo slűžbo oprâvlat, naj zmed' verniki pobüdim dühovno žijo; z drűge stráni pa zmed timi daléšnjimi, — kí so do toga časa skoro nikše cerkevne dáče nê plačüvali, — naj pobüdim áldova gotovnost. Pri vsákoj božoj slüžbi smo nabérali áldove za cerkevni fond i offertorium držali. Večkrát sem tam Gosp. sv. večérjo tálao, naj ti stári i slabi, ki so tak daleč vu cérkev pridti nê mogli, tüdi žnjé blagoslova tál dobijo. Bôgi kvála! Moje delo je On blagoslovo! 1917. leta, na ref. 400 lêtni spomenek je na G. Slaveči goripostàvlena kaplanska čést; za kaplána je bio tá poslan Županek Šándor. Po tom se delo že hitro nadaljávalo. 1919. jan. 1. so se v G. Slavečkom kraji živoči evangeličanci od Bodonske fare odtrgnoli i nastavili samostojno G. Slavečko faro. Bodonska fara je z želênjem božega blagoslova na svoje peroti püstila čér svojo i pri zidanji cérkvi njô z áldovom i delom podpérala. Mojega dela prvêši tál pa na keliko se posrečo, od toga naj govorijo vu prvêšem članki naprêzraču-nana déla. VIII. Áldova gotovnost vu fari. Vretina samovolni dárov i áldova: hvàla Bôgi, je v našoj fari nigdár nê presehnola. To svedoči, kaj cerkev, šolé i vse cerkevne hrambe i nástave je samo z svoje môči gori postávila. Zvünešnjo pomoč, — či smo gli siromácke, smo nê dobili, niti smo je ne prosili. Nê záto, da bi jo nê potrebüvali; ali mislili smo, ka jestejo od nás ešče sirmaškêši, i nê smo šteli drtino žnjihovi vüst vövzéti. Z samovolni áldovov smo si spravili zvoné i vse znotrešnjo potrebščino cérkví. Računske knige nam 60 Oltár i predganca vezdášnje Bodenske ev. cérkvi, 61 svedočijo, ka samovolni áldov kak glávni tál je bio vsigdár našega gospodárstva. Pomôč smo nigdár od drűgi nê prosili, ali poleg našega siromaštva smo vsigdár drűgim ménšim faram na pomoč bili. Večkrál smo nabérali dári za sosedno radgonsko faro, i pri zidanji cérkvi smo jo ešče z delom, foringami podpérali. Na pomoč smo bili G. Slavečkoj i D. Lendavskoj fari i Apačkoj misiji; i od leta do leta „Dijaškomi domi" i Gnstáv Adolfa drűštvi. IX. Prišestnost fare. Či rávno cerkev, šola i vse cerkevno i fárno poslopje je ponovle-no, i dnes dén vu dobroj stávi; i či nas Bog obarje, vékše delo nestoji pred nami; i čirávno fara dugá nema, i preminoče leto je dobila 17,000 Din Szinicovoga fonda, dönok fare prišestnost celo žmetne misli pobűdi vu mojem srdci. Naši verniki na nerodovitoj, slaboj zemli živéjo i ešče z té malo májo ; že od nigda mao vsakdenešnji krűh na Vogrsko i v Slavonijo so si hodili iskat; v novêšem vrêmeni so pa v Nemško i Francijo hodili kak sezonski delavci. Agrarna reforma je velika posestva razdelila, v Nemčijo naše delavce več nepüstijo, i či ešče Francija zapré pred njimi svoja vráta, gvüšno ka velika sűkešina bode zmed njimi i vnogi brez vsakdenéšnjega krűha ostánejo. — Jedina vüpazen nam je G. Bog ! On, ki je vodo naše lüdstvo prêk vnogoga vihéra, je mogoče vu prišestnosti tüdi neostávi. X. Prilog. a.) Bodonske fare dühovniki : 1.) Prvi dühovnik je bio Smodiš Ištván od 29. jula 1772 — 9. junija 1799. 2.) Godina Matjáš, šteri je prvle 6 lêt kak vučitel v Bodonci oprávlao svojo slűžbo, po tom pa kak dühovnik od 25. aug. 1799. — 5. junia 1821 leta, gda je vu novo organizirano G. Petrovsko faro za dühovnika pozvání. 3.) Gergár Jožef z Hodoša pozvani od 12. aug. 192l — 29. jan. 1928. Pokopan je v Bodonci 1828 febr. 12. 4.) Szinicz Števan püconski kaplan od 20. apr. 1828 — 17. marca 1862. Pokopan je v Bodonci. 5.) Szinicz Lajoš, sin prvêšega dühovnika od 1855 leta kak kaplan, od 17. maja 1862 leta pa kak réden dühovnik. Mrô je v Bodonci 25. dec. 1895. 6.) Šiftár Károl, od 25. dec. 1895 — do 10. márca 1896 kak administrátor, od toga časa pa do denéšnjega dnéva kak réden dühovnik. b) Fárni inspektorje. 1.) Ziško Gjuri 1868—1896. 2.) Dr. Cipott Zoltán sreski zdravnik od 1897—1925. 3.) Dr. Vučak Števan banovinski zdravnik od 1925 do denéšnjega dnéva. c) Vučitelje v Bodonskoj šoli. I. Kántorski vučitelje: 1.) Godina Mátjáš 1793—1799. 2.) Bejek Jožef 1799 — 1811. 3.) Obál Števan 1911—1820. 4.) Rhen Mihál 1821 — 1840. 5.) Berke Károl 1840- 1848. 6.) Ziško Gyuri 1848—1861. 7.) Flisar Jánoš 1861 — 1905. 8.) Vukàn Kálmán 1906 do denéšnjega dnéva. II. Vučitelje v drügoj šoli: 1.) Klever Theofil 1893—1894. 2.) Čizmadia Ferenc 1895—1896. 62 3.( Jávy Károl 1896—1897. 4.) Novák Ferenc 1897—1906. 5.) Takátš Ferenc 1906—1912. 6.) Čörföly Lajoš 1912—1913. 7.) Nagy Iluš 1913 — 1914. d.) Vučitelje v Strükovci. 1.) Bako Jánoš 1868—1910. 1.) Bako Károl 1910—do dnéš-njoga dnéva. e.) Vučitelje v G. Slaveči. 1.) Háry Leopold. 2.) Norčič Ferenc 3.) Černi Károl. 4.) Pojbič Gjula. f.) Z bodonske fare zhájajoči imenitni možje : 1.) V Strükovci je rojen Küzmič Števan, ki je novi zákon doliobrno. 2.) Z Dolnji Slaveč zhája Pozvékova familia. 3.) Z Skakovec Gomboc Mikloša familija. Nerazmeta zapoved, dündekásti inaš. Po zmenjeno sô i prpeo je poslála májstrojca v-bôto Miška inaša, vroke njemi dá eden tanjêr govoréča: V-eden kraj daj sipati sô, v ovoga pa prpeo. Pašči se! — Miška beží! V bôto pridoč že med dverami kriči: Za trí dinare mi dájte sô i za dvá prpeo, morem se paščiti! Bôtoš zvága i v-tanjêr síple sô, šteroga Miška z-obema rokama drží. Zdâ pa zvága prpeo i píta, gde boš pa toga meo? Miška hitro preobrné tanjêr i právi — esi ga siplite. Samô od sébe se razmi, ka se je so na tla sípala, štero je ni bôtoša ni inaš v-sili nê vzéo na pamet. Inaš se domô pašči. Vertinja píta, gde je pa sô ? Miška v-rokaj držéči tanjêr hitro preobrnovši, právi: so je na etom kráji. Zdâ je pá prpeo na tla sipao. Tak je nika nê prinesao. Siromaček Miška je dvê plűski dôbo i krêganje od májstrojce. Nazáj njemi je vsêkao: Vu edne oštarije ogradčeki je pivnár nevedôč ednoga gostá dregno. „Zakaj ne páziš, tí gűnec“! mrmra z-čemerôv te gost. „Naj mi odpűstijo, gospodne; — odgovorí odpovedàvajôči se pivnár— v-sili, či se več gűncév grôža, se nalehci pripeti, ka eden toga drűgoga dregne." Veliki svetski uspeh Planinka teja, šteroga nüca tüdi na jezere betežnikov v zvünski orságaj, trbej pripisati nje- govomi vračilnomi svojstvi. Vračilna tráva, z štere je Planinka tej sestávleni, se z vékšega tála beré v jugoslovenski planinaj i tou v vrejmeni, gda so nücni tràvni sestávki v travinaj nájbole prisoutni Pri šteri betegaj se je pokázo Planinka tej Mr. Bahovec vračilnim? Pri betegi želoudca, bolezni jeter i žuča, obolejnji i tromosti črejv, hemoroida, pretilosti (vgojenosti), bubrežni (mejérni) bolezni, reumatizmi, gihti i išiasi, pri glavoboli i migreni, pri ženski boleznaj i smejtanj začasa menstruacije, smejtanj v lejtaj menjàve, pri povápnejnji žil (arterioskleroza), pa pri koužni boleznaj. Da bi se doségnolo rédno delo prebáve, zatém, da bi se odstránili čeméri z tejla, se priporouča tüdi za zdrave peršone, ka naprávijo po edno kuro (vráčenjé) od 6—12 tédnov z Planinka tejom. Bougše i opornejše zdrávje, friško vövidejnje, čistouča i vola za žitek sedoségnejo s pomočjouv Planinka kure. Zahtevajte v apotekaj izrečno ..PLANINKA" TEJ BAHOVEC. Veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.—, omout za probo Din 3,— Reg. S. 529/36. 63 Lüdi vküp pisanje. Šálno razgovárjanje v-ednom predjánji. Godilo se je v-Goričkom pri Glogovec Gyánoši, na nikeliko vdárjenom i malo glűpom ménšem kmeti, domá vu njegovoj hiži, v 1930 leti. OSOBE : Glogovec Gjánoš, po goričkom gučí. Vküpspišüvanja uradnik po krajnskom gučí. Glogovec: (vu hiži semtá hodi i kadí, na pamet vzeme, ka nikši gospod prihája k-njemi, vu sebi brumbra) Že pá vrág nesé nikákoga, té pá nika šnofat ide — no samo hodi ! Po dveraj se klonckanje čüje. Glogovec : Slobodno ! (Vu sebi natihoma : Da bi si šinjek zvíno.) Uradnik : Doberdán ! Glogovec: Bôg dáj ! Trbelo bi nam dober dén, samo, ka ste ga vendar nê prinesli. Doli si sedte ! (Uradnik doli séde.) Uradnik : Lűdi sem prišao vküper písat. Bojdite tak dobri, na moja pítanja točno govorite. Hamišne podátke zákon strogo kaznűje(z-táške naprêpobéra písma i doli skladé na sto. Za máli čas, kak písma vréd postávi píta :) Kak se zovéte ? Glogovec: Kak komi na pamet príde. Nikáki mi Gyánoš Právijo, ti drűgi pa oča. Uradnik : Ka vam je imé, ščém znati ? Glogovec : Meni ? Uradnik : Vam, vam ! Glogovec : Vê vam pa právim: -Gyánoš! Uradnik : Kak se píšete ? Glogovec: Písati tô bogme nevém, ár sem nê hodo v-šôlo. V-tistom vrêmeni, gda sem jas máli bio je nišče nê bio prisiljeni v-šôlo hoditi. Uradnik: Ne pítam vás, či znáte písati, liki tó, ka vam je imé ? Glogovec : Vé sem vam pa že pravo, ka Gjánošo. (Glasno njemi povê) Uradnik: Dobro je, ali kakšni Gyánoš ? Glogovec: Prosim, jas samo to edno imé mam, nê tak, kak gospoda, ka po dvá-trí iména májo. Meni je edno zadosta. Posim ji, naj malo glasnê gučijo, ár jas že bogme nečűjem prav. Vüha so me bolele i odtistiga mao žmetno čüjem. Uradnik : Dobro je, dobro, nê je od toga guč, — ka je vaš prídavek ? Glogovec: Moj ? Uradnik : Vaš, vaš, vê pa nê sôsedov! Glogovec : Kakši prídavek ? Uradnik: Jaj da žmetno prerazmíte (malo je že čemeren). Cêlo vaše imé, štero ste po oči öroküvali ? Glogovec: Hja, tak. Oča so mi tűdi Gyánoš bilí i na njihovo imé so me dáli okrstiti. Uradnik: Kak so vam pa očo zvàli ? Glogovec: Glogovec Gyánoš, prosim, tak so ji zváli. Uradnik: No, k-koncovi, da ste že dönok ednok vöplűnoli. (Po glávi se škràble, navelki si zdêhne, píše i glasno právi) Glogovec Gyánoš. Glogovec: Tű sem prosim. Uradnik: Hodmo dale. Máte ženo? 64 Glogovec: Jas? Uradnik: (Čemerno) Ví, ví, vê pa nê törski baša? Glogovec: Mam, pa ešče poduploma. Uradnik : Kakda ? Dvê ženi máte ? Glogovec: Samo edno mam prosim, ali ona za dvê zná gúčati, záto sem pravo, ka poduploma. Uradnik : Ka njê je imé ? Glogovec : Má bogme lagoje műhé! Uradnik : Kak se píše ? Glogovec : Žena ? Uradnik : Žena, žena! Glogovec: Ona tűdi nevê písati prosim. Uradnik: (Lepô, krotko.) Nê, nê moj drági človek, kak se píše, kak jo zovéjo ? Glogovec: jas jo bogme nemo zvao. Ár notri zná pridti. Uradnik: Razmite me . . . Kak so jo zváli za mláda, gda je ešče deklina bíla? Glogovec: Lepô ji prosim, jas sem jo nê zvao, ona je mené zvála. Uradnik: Slište dober človek (že je čemeren), ne jezite me, ár ne stojim dober za sébe. I m é prosim ! Glogovec : Prosim jas se negézdim, ešče sem nigdár nê sedo na konji. Uradnik: Imé, imé prosim. Glogovec: Či se smehé ? Od gostüvanja mao se je ešče nigdár nê smehála moja žena. Urádnik: (čemerno) No, kak vídim, ví glavo tüdi samo záto máte, naj znáte kama krščàk gori djati. Ka je imé vašoj ženi? Jeli: JuIiška, Màri, Roza, Kata, ali Eva, na tô mi odgovorte! Glogovec : (Počasoma, z-nemáratnim držánjem, komôtno) Tak me to pítajo, gospodne? Urádnik: Tô, tô, samo že ednok vö plűnte. Glogovec: Mária prosim, Mári je. Urádnik: Ka njej je cêlo imé? Glogovec: Cêlo imé njej je Márika, Mári je nakrátci. Urádnik: Tô njê samo krstno imé. Cêlo povête! Glogovec : Brbrava Márika, prosim. Škoda, ali tak je. Urádnik: (Píše) No tô dobro znáte. Gda ste rodjeni? Glogovec: Jas ? Urádnik: Ja, ví. Glogovec: Dávno, že jáke, jáko dávno. Niti nepômlim že. Urádnik: Kelko lêt ste stari? Glogovec: Pétdesét i pô sem míno pred lainskim letom. Urádnik: No, ednôk že (záča računati) z-rečjôv v 1882-om ste rodjeni. Glogovec: Mogôče prosim, da sem jas te ešče nê pazo na kalendari. Uradnik: Kapa žena, gda se je porodila ? Glogovec: Prosim, tô samo ona zná točno povedati. Uradnik: (čemerno si glavô škráble). Mlájša je od vás, ali starêša? Glogovec: Prosim ji, čednêša se drží od méne i tak bi z-ednim, z ništernim letom tűdi starêša mogla bidti, ali či jo pítamo, gda se je narodna, teda vsigdár tak právi, ka je od méne pét lêt mlájša? Uradnik: No samo ka tô tűdi znam (računa). Pôleg toga se je vaša žena v-1887. leti narodíla (Píše). Uradnik: Jeli máte deco ? Glogovec: Jas? Jas sem ji nê meo, samo žena. Uradnik: Kelko decé tak máta? Glogovec: Midva? Uradnik: Vište, ne fretajte, ár bogme nede dobro, tak míslite, ka sem jas vaš norc? Vidva! Že ednok povête! Glogovec: Troje, prosim, troje. Uradnik: Pojbje so, ali dekline ? 65 Glogovec: Pojbje so, prosim. Uradnik: Deklin nega? Glogovec: Jeste ešče prosim osméro deklin. Uradnik: Tak edenájstero decé máte. Vsi so živi? Glogovec: Pét je ji že pri môži, trí ešče nê. Uradnik: Z-rečjôv, živéjo? Pojbje živéjo ? Glogovec: Zdâ spíjo, lepô ji prosim. Ár so včeraj na gostüvanji bilí. Uradnik: (Píše i nadnjega vdári) Tak živéjo ! — Z-koj živéte? Glogovec: Mí? Uradnik: Ví, ví i familija (nervozno po stoli bobnjari.) Glogovec: Z-koj živémo ! Z-vsega, ka nam Bôg dá. Pogojdnaj záütrik, poldné obed, večér večérjo. Uradnik: Z-kém si žíviš slűžite? Glogovec: Z-delom: kosimo, mlátimo, okápamo, sêjamo i vse, vse, kakše delo naprê príde ... Vidite, zdâ kadim. Uradnik: Za božo volo, ne vlêčte me gori, ár se ednok vtrgne nit. Jeli ste polodelavec, ali mešterski človek, ali Česnik? Glogovec: Razmim jas k-vsakšemi, naprávim eto, ovo, ka trbê. Uradnik: (Trôbiti záča.) Ka je glavno vaše pozvánje? Šujster, ka-nás, tišlar? Povête že ednok. Glogovec : Vsefelé sem. Gde orjém, gde črêvle rédim, gde kaput krpam, što bi znao to vse naprê znositi? Uradnik: (Čelo si zbríše.) Raspôčim se... Jeli hodite v delo? Glogovec: Nê jas, prosim. Uradnik: Máte kakše imánje? Glogovec: Žena má, na njô je spisano, samo jas delam na njem. Uradnik: Z-rečjôv: hiža i grünt je žené? Kelko je tiste zemlé? Kelko plügov? Glogovec: Desét plügov. Desét katastrofálni plügov. Prosim. Uradnik: Dobro je! Kelko hiž máta ? Glogovec: Midva, prosim? Uradnik: Paščite se, prosim vás, nemislite, ka bom cêli dén pri vás. Glogovec: Dvê, prosim! Uradnik: Kelko kűnj? Glogovec: Samo edno. Uradnik: Kelko kámrov? Glogovec: Tô, kakti midva? Uradnik: Perse, ka vidva i nê sóseda ? Glogovec: Sôsed dve kámrí má. Uradnik : Ví, ví kelko máte. Glagovec: Mam lehka dvê. Uradnik: (Čelo si zbríše i glasno pihše.) Peovnica jeste pri hiži? Glogovec: Peovnico nemam, ali záto njim edno kupico dobroga vína prinesém, či je vzemejo. Uradnik: Oh zahválim! Nê sem záto prišao. Negúčte telko. Nateliko smo že dönok prišli. Zdâ preglédnem písmo, či sem nê kaj vö nihao. (Za máli čas) vrédi je. Gde ste se narodili? Glogovec: Jas? Uradnik: Vê pa nê Ali baša? Glogovec: Jas sem se, prosim, v-tanji narôdo. Uradnik: Vu šteroga váraša határi jeste ona tanja? Glogovec: Tiste že nega, lepô ji prosim, porűšila se je, tô je že Jáko dávno bilô. Uradnik: Daleč je od dec tista tanja, ali pa njé mesto? Glogovec: Nê, eti je včasi pri sôsedi. Uradnik: No, tüdi že znam . . . Kakšega vadlüvánja ste? Glogovec: Prosim, Žena mi niti čüti nešče od vadlüvánja. Zaman njê právim, ka duže že nemrem trpeti. 66 Uradnik: Od toga nega guča, vu kakšo cérkev hodita? Glogovec: Eti v-eto nájbližánjo. Uradnik: Katholičansko ? Glogovec: Nê smo katholičánje. Uradnik: V-evangeličansko ? Glogovec: V-tô tüdi nê. Uradnik: Mogôče v-reformátuško? Glogovec: Nê jas! Uradnik: Vê ste pa véndar nê židov? Glogovec: Tô pa ja nê! Uradnik: Te ste pa lehko baptista, ali methôdišta ? Glogovec: Nê prosim, jas sem Kalavin. Uradnik: Pét lêt sem obstarao, dokeč sem vás vöopítao. Či de se mi pri vsakšoj hiži telko trbelo mantrati, za gvüšno 10 lêt nedokončani. (Vküp si poberé pa- péra, v-táško je dene, vzeme si krščák i odhaja.) Moj náklon! Glogovec: Bôg vás blagoslovi, gospodne!! II. Pokáz. (Glogovec sam.) Glogovec: No, toga gospôda sem uprav dobro vü z-egzájmenivao. Dobro znam, ka ga nede eden čas nazáj. Ali da mi ga je mus bilo zadržávati, dokeč si sôsedje toga malo prišvércanoga dohàna, spíc, cukra, nesposkrijejo. Vu etakši varaški gospôdaj se je nê slobodno vüpati. Tákši lajkošje vsigdár z nikšim poslom pridejo, spitávajo, zošnofajo i obtožijo človeka financom, žandárom. Siromáka kmeta gűlijo. KONEC. F. J. Ka so sekte? Vu vezdášnjem vrêmeni dosta čűjemo i gučimo od sekt, brezi toga, ka bi znali, ka so popravici sekte ? Dosta ji jeste, kí pod sektami míslijo od ništerne materé cérkvi vkraj* odtrgnjene cérkveni strtín i ménšin tüvárištvo, šteri od otrgnjene cérkvi posebne návuke i návade májo. Ti drűgi pa od držáve ešče nê notri-vzéte i dovoljene správišča míslijo razmiti pod sektami. Pa je tô celô drűgo, ka sekte obráziva. Ka nâ leži prerazmimo sekt nástaj, moremo se po Jezuša návuki povodjávati. Gospon Jezuš Kristuš od kôkola i ríbičov vláka (vrše) spodobnosti (Mátaja 13. tál) tak včí, ka njegov orság, dokeč se na zemli vu Svéte materé cérkvi obrázki gáji, osnávla, na etom svêti odprávla svoja dela, naj vu svoj vlák správi vküper lüdí za nebeski orság, je prispodoben k-pšeníčnoj njívi, ali pa vu môrja vodô k-püščenomi vláki. Vu njegovom orsági pri čístoj pšenici tüdi bode kôkol i med dobrimi ribami te nêdobroga spôla, te skvarjene, gníle. Ali si med dobrimi ti hűdi, med vervajôčimi ti nevervajôči krščanje, kí so samo po iméni Jezušovi naslednici. Tak je včio sam Gospon Jezuš Kristuš od svoje svéte materé cérkvi. 67 Ka se je Jezuša proroküvanje spunilo, nam svedoči svéte materé cérkve hištôria. Komaj kak si je Jezuš zébrao dvanájset vučeníkov, ki so krščanske svéte materé cérkvi gedro bilí, se je že naišao med njimi Šatana plod : Judáš odávec. — Komaj, kak je pod Svétoga dühá blagoslovim vodjenjom mati cérkev záčala cvesti, se je naišao eden Ananiás i Safira (Apoštolsko djánje 5-ti tál), šteriva sta oskrúnila správišča ti vervajoči čistočo. Tak preci pri začétki Svéte materé cérkvi hištôriji tam nâidemo med pšenícov kôkol, med ribami te gníle. — I tak je tô i vezdaj ! — Ali či se je bár dnesdén jáko naplodo kôkol i gníle ribe se povnôžale ; či bár je kak morskoga pêska neverni i samo poiméni krstšenikov račun vu Kristuša cérkvi, dönok so pa nê preišli sveklosti sinôvje, Kristušovi verni nasledníci, kí vu srdci, vu rêči ino z-žítkom vadlűjejo, ka: „Nega v-drűgom nikom zveličanja, niti je ne dáno imé drűgo pod nébov med lüdmi, vu kom se je nam potrêbno zveličati." (Ap. djánje 4, 12.) . . . Z-radostjov vadlűjejo pôleg velike vnožine nevercov: „ Verjem svéto mater cérkev krščansko občinsko, svétcov občinstvo . . . ˝ Oni nespádnejo vu cáglost i v-nevarnost za ostávlenja materé cérkvi, nego témbole se spomenéjo z-svojega Meštera zveličitelnoga včenjá, či bár žalostno, dönok mirovno prenosijo ti nevervani zablodjeno činênje. Jestejo pa netrplívi slugi, kí nepoznajo té trplívosti. Radi bi naednôk vidili čísto sv. mater cérkev, ti z-istinom vervajôči občinstvo bi radi stvôrili, osnôvili. Takši se spozábijo, ka je pôleg Jezušovoga návuka tô nemogoče. Spozábijo se z-toga gospoda slugom dánoga po-trplívoga tanáča : „Nihájte, naj obôje vküp rasté do žétve.“ Spozábijo se, kaj kôkola i pšenice, to je ti verni i neverni razlôčenje se samo na konci svêta pri slêd-sjoj sodbi bode godílo. Spozábijo se z-toga, ka je to razlôčenja delo Jezuš nê na krhke lüdi, nego angelom obdržao gori. „Vu vrêmeni žétve povem žnjecom : poberte prvo kôkol i zvéžte ga vu snopje na žganjé; pšenico pa vküp spravte vu moj škegjen.“ (Mát. 13, 30.) Boži angelov bode skrb pri slêdnjoj sôdbi, da te hűde od ti dobri razlôčijo ; te dobre vu nebeski škegjen, vu nebésa správijo, te hűde pa na skvarjenje vržejo. Tê netrplívi slugi bi zdâ že, vu Kristušovoga orsága na zemli osnávlanja vrêmeni radi razlôčili pšenico od kôkola i pšenico vu boži škegjen, vu od ti neverni očiščeno svéto mater cérkev zdrűžili. Kak ti vu spodobnosti bodoči netrplívi slugi neščejo, ka bi pšenica i kôkol vküper bilá, tô je tô, ti neverni z-vernimi. Z-viševrêlosti i od svoje mišlene popolnosti oslepleni nevêjo, neščejo znati na Kristuša njivi, vu hištoričnoj matere cérkvi, kak se je pôleg bože skrb- 68 nosti po vrêmeni ona vöosnovála, viditi med kôkolom vervajôče, práve bože siní i čerí. Tê netrplivi slugi neznájo z-radostjôv vadlüvati zôči svéte materé cérkvi z-apoštolskim vadlüvá-njem : . . . „Verjem edno krščansko svéto mater cérkev občinsko, svétcov občinstvo...˝ Štero je Gospon Jezuš Kristuš na konec svéta obečao : očíščenje svojega orsága od zburkanja, to oni že zdâ namênijo doprinesti : od ti neverni čísti, boži orság, Kristušovo popolno svéto mater cérkev. Nezadovolivši vsi se z onov bivostjov cérkve, štero je Jezuš na-prê vöoznano — vöstôpijo — tam povržejo svéto mater cérkev i v-ménše, v-vékše tüvárištva: v-sekte se zdrűživši, od sébe glásijo, ka so oni ta čista mati cérkev, právi boži orság, svéti, čisti dühoven Izrael ! Vsákoga, kí je nê žnjimi, zavržejo, poménšávajo i krívo ga glédajo. Dühovno, mílo mater cérkev, štera je je zgájala, šteroj hváliti májó, či kaj krščanskoga znánja májó, zavržejo, ošpotávajo, poménšávajo, ár je njé obráz po vrêmeni grbav grátao i líca oblêdila. Mater cérkev za grêhšen Bábel imenűjejo, v-šteroj se je pôleg njihovoga mišlênja zveličati nemogoče. Vsi oni, kí tak činijo, so sektášje, naj se bár zovéjo : „verni“, nazarénušje, babtišje, sombatištje, methodištje, pünköšdištje, ali kakšegašté iména. Vse té karakterizêra, ka sebé za práve, číste Kristušove verníke držijo i za svéto občinstvo. Jedíno od svoji kotríg právijo i verjejo, ka so stanovito povrnjeni i vsi drűgi, ki se nedržijo k-njim, so nê povrnjeni, nevervani. Ka Gos. Jezuš Kristuš je na ti svoji trôšt že naprê sproroküvao, ka je tàkša mati cérkev nemogoča, nemre bidti. Ka po pravici proti Kristušovoj svétoj materi cérkvi besnêjo i razláčajo jo, obprvim z-tém, ka od njé odstopijo, — potom pa proti njê delajo. I ka so oni uprav nê čisto, svéto občinstvo, ár jáko dostakrát, z-jáko ružnimi grêhi oskrúnijo samí posebi za svéto cenjeno svojega drűžtva čistočo, to vse kre vűh tápüstíjo i pozábijo. Ka právi Jezuš k-tomi ? . . . Etak velí vu : Mátaja V. táLI 14, 15—-16-tom veršuši: „ Ví ste svetlost etoga svêta. Nemore mesto skrito bidti, štero je na velikom brêgi položeno. Niti nevužgéjo posvêta: naj ga pod kore denejo, nego v-posvečnjek, i vsém svéti, kí so vu hiži. Tak se naj svêti svetlost vaša pred lüdmí, da vídijo vaša dobra dela i díčijo Očo vašega, kí je vu nebésaj. Pá nadale vu 13-tom veršuši: „Vi ste sol zemlé : či se pa sol skvarí, z-kim se bode solíla ? Nika nevalá več : nego, da se vövrže, i sklači od lüdi.˝ Z-etimi rečámi pa Jezuš nešče to praviti. naj mí z-krščanskim zveličanja znánjem, z-istinskim krščanskim žítkom či smo z-bože mi- 69 lošče k-tákšemi prišli, — se odstranmo v-klôšter, ali se potégnimo vu kákše málo, skrovno, krščansko správišče, gde povêmo, že nega kmice, nego sami presvetšeni svétci(?), nego prottomi bole onoga právi za svojega právoga vučeníka i gori njemi dá nálogo, naj vu etom od nevernosti i od grêha kmičnom svêti naša vera i naš žítek vsém svêti, da z-našov példov i drűge na bôgšo pôt povodjávamo. Ár je sol tüdi nê za tô, naj jo od hráne zôseb držímo, nego naj se v-njô notri premêša. Ár jo li tak včiní žmâhno, ali jo obarje od skvarjênja. Či se na stran potégnem z-právim mojim krščanstvom od moje cérkvi, ár vu njej tüdi neverni jestejo, teda več neznášam mojega krščanskoga pozvánja, štero je Jezuš z-tém oznamêno, da pomágam z-krščanskov mojov zmožnostjov, z-žitkoni i namenjávanjem ete svêt od skvarjênja obarvati i njega, kak kvás obhoditi. To je pôleg povelênja Jezušovoga krščenika pozvánje i goridánje. Či bi Jezuš tüdi tak činio, kak sektášje, bi ji jáko malo prišlo k-zveličanji. Nasprotno činí proti Jezušovomi návuki sektáš i teda, gda zavrže matercérkev, ár vu njê tüdi neverni jestejo i njô za tákšo drží, da bi že v-njê nebi delao dűh boži. — Jezuš erčé: „Či se dvá ali trijé vküp správijo vu mojem iméni, tam sem i jas med njimi." Ne právi, či med babtištami ali naza- rênušmi, nego či vu „mojem iméni" se správijo vküper. Či se dvá, ali trijé vjedinajo vu Jezuša veri za njegovoga evangelioma poslűhšanja, za njegovi svest vživanja volo, k-njegovomi Oči i k-njega molênji se správijo vküper, či bár med nesmernov vnožinov poganov. Tam je med njimi z-svojim svétim dűhom i žnjega vsêmi dármi navküp i tam je nazoči njegova svéta mati cérkev, svétcov občinstvo. Vse to jeste, hvála bojdi Gospodnomi Bogi, vu tvojoj evangeličanskoj svétoj materi cérkvi. Božo rêč, Kristušov evangeliom ti vu čistoči glási, svestva pôleg Jezušovga zravranja obslüžáva vö. K-Bôgi i k-Jezuši se moli vu pesmaj i molitvaj. Idokeč je tak vu tvojoj evang. cérkvi, bi grêh včino prôti Jezuša návuki i njegovoj cerkvi, či bi se odtrgno od svoje dühovne míle materé, njo bizavrgao i prôti njê stano. Záto neposlűhšaj one, kí tak právijo: „Eti je Kristuš, tam je Kristuš"!... Kristuš je tam, gde vu njegovom iméni k njegovoj čístoj rêči i svestvam se vervajoče dűše zdrűžijo ! Tam dela Njegov sv. Dűh na verníkov zveličanje. Tam je ta práva svéta mati cérkev ! Tam máš zadobiti novi žítek i vekivečno zveličanje ! Z Luther Kalendarija. 70 Pripovêst od kràlevske dekline. Meo je, — Bôg zná gde nê, en’ král edno grdo, od ovi drűgi vsê, Vsê gršo deklino. Žalostüo se oča ino mati dosta, pa cêla králevska familia svekla. Kak se je králevska čí ednok z-bábami vesélo lôdila vönê na dvorišči, Edna kôdiškinja püklava vu têli, v-obrázi grbava, puna vlási sêri, Skuzéč stáne pred njôv, etak se moléča njê, z-poníznov rečjôv jo milo proséča ; „Vnükica moja je na smrtjé betežna, — nepijé, ni ne jê že več dní sirôta. Daj njê edno bábo, tí krála deklina, od radost? gvüšno Ozdrávi nevolna.“ Krála čí si je nê dosta zbrodjávala, nájjakšo bábo njé je preci tá dála. Kak velka čüda je v-megnenji grátala: Králevska čí je lêpa postánola ! Oča i mati sta jo komaj spoznala, ár bogme dobrôta olejpi vsákoga! FLISÁR JÁNOŠ. Nikelko od postanka žgaravice i ràzločni bolečin želodca. Po návadi se ne polága na žgaravico kak na popuno nevino stvár nikša pažnja, pa se záto ona tüdi ne zdrávi. Ali s tem se dostakrát vstvára podlaga na mozole v želodci. — Dnesdén se zná, ka se želodec z indispozicijov stisno krčevito i napuni z želodčnov kisilinov, štera ne more vö. Istote fali alkalična plüváčka, štere náloga je, da vniči delüvanje kisiline. Či se proti tomi nika ne včini, te podraži kìsilina steno želodca i na takšem mesti morejo z stálnim draženjem nastánoti mozoli, šteri sledi lejko preidejo v raka. Interesantno je, da ništerna stára domáča zdravila, štera sestojijo od v alkoholi raztopleni smol i rastlinski stvari, dobro delüjejo. Tak je vzéto na pamet, ka Thierry-Balzam právočasno vzét popovékšáva izločüvanje plüvačke i s tem oslabüje delüvanje kisiline, a z drüge stráni dá z tekočim zdržétkom želodca stvarja emuzijo, štera stejno želodca pre-vlečé s tenkim slojom, odpornim proti škodlivomi delüvanji kisiline. — Omogočüje tüdi odtekanje vodé — Právi Thierry-Balzam z zákonom zaščitenov znamkov „zelena opatica“ doséga v dosta slučájaj nájbogše uspehe. 1 karton z 6 glažami košta z pakivanjom i poštninov 60 Din. Naročte ga narávnost iz Apoteke »Angela Čuvara", Adolf-a pl. Thierry-a naslednik Pregrada br. 61. (via Zagreb) Savska banovina, Jugoslavija. 71 Sin i oča. Eden starêši, dobro oblečeni i dobro hránjeni gospôd i eden mládi, močen, ali ovak preci lôšega têla, v prílično, ali vu fal oblêko oblečeni mládi čestnik sta se sréčala na vilici máloga váraša. Razgovárjala sta si i med tem je te mlájši na cigaretlin ščeo vužgáti. Ali spicina gláva se njemi je vkrâ potrla i tá je v práj zletêla. Pogledno je za njov i tiho se je čemerio i nikši menši grêh njemi zleto vö na vűsta. Malo ga je za togavolo sram grátalo pred tem starêšim i etak se je zagovárjo : — Ne zamerte, vö mi je zletelo z vűst, ár edna Spica je tüdi zgibíček pri meni. Dvê pari sta tüdi pênez pri meni, ki či vglih sem treseti lêt star, doktoratuš mam, itak samo takšo slűžbo sem bio mogoči dobiti, ka nemam več, 600 Din na mesec. I to mesto sem samo z velikov protekcijov dôbo! Z tem je znova edno drűgo spico vúžgo i pazlívo si je nážgo cigaretlin. Te starêši je z môtnim, žalostnim poglédom glédo v dim, šteri se je z cigaretlina sűko vse više i se je na zádnje zgűbo v lüfti. Vűsta so se njemi že odprle, da bi povedo nikaj tomi mládomi svojemi prijáteli. Ali potem si je nikaj zmislo i nikaj je nê pravo. Zakâ bi rášo tákše delo, štero je že minolo. Ka je ščeo povedati? Tô: Drági moj mládi prijátel, z te tvoje strête spice mi na pamet príde nikaj. Tvoj pokojni oča je moj dober prijátel bio. Od toga ti tüdi znáš. Vê je nájno vezdášnje prijátelstvo tüdi za toga volo. Ti si te ešče máli pojbec bio. Te je ešče niti guč nê bio od svetovne bojne. Mirovnost i zadovolnost je bila na svéti. Več, kak jezero plűgov dobre, rodne zemlé ti je meo oča v ednom faláti. Dober vert je bio, dober prijátel i prijazen človek, ali včási je čűdne šàle meo, zmožen i strašen je znao bidti. Ednok se je spoznao z ednim rusoskim grofom, ki je potüvo po svêti i gavalerstvo je špilo. V Z— váraši sta se sréčala v nikšoj kavarni. Da si čas krátita, sta doli sela kártat se. Oča ti je dosta gvino od grofa. Za toga volo tak da bi ga sram bilô. Právim, ka je čüden človek bio tvoj oča. Rad se je kárta, ali vedno ga je sram biô, gda je gvino. Da toga grofa za volo zgübička z nikim potrošta, pozvo ga je, naj ga obišče na imánji i te velika lovina bode. Grof se je za pár dní z svojim rdéčim autojom resam samo ednok notri postavo. Bíla je lovina, po lovini veliki di-nom-dánom, ples, cigánska igra. Tak okôli pônôči právi tvoj oča grofi: Ali poglédneš moje imánje? — Zdâ v noči? — se je čüdüvao grof. —Zakâ pa nê ? — ga píta tvoj oča. Rus je požro párkrát z kupice i med tem si je premišlávo, kak bi se mogo ognoti toga vabila, ka bí se ti oči nê zamero. — Veliko je imánje? — pita. — Tak jezerodvêsto plügov — odgovori ti oča. — Nevem keliko je to, ár pri nas nači mêrijo zemlo — právi grof. Oča ti je na to prijo grofa za roko i šo je ž njim: Že boš vido, keliko je tô — právi ti oča i ide z grofom v park. Grof ga píta: — Z autojom bomo šli, ali z hintôvom ? 72 — Peški — právi ti oča. — Pa ne vzememo klobük, topeo kaput sebov? — pita pá, zdâ že prestrašeno rus — nôč je. — Nê je potrêbno tô nikaj — právi ti smehéč oča — samo hodi mérno, včasi mo tam, od kéc boš vido moje imánje. Ova gospoda z drűžbe so tüdi šli ž njima. Jas sem tüdi tam bio. Na konci parka včasi je bio eden máli brêšček. Lêpa zvêzdnatna nôč je bíla. Gda smo na brešček prišli, ka smo vidli ? Meja velikoga imánja je tàkša bila, kak eden goréči veliki obrôč. Z toga ognjenoga obrôča je strašna sveklôča síjala po cêlom imánji, štero se je resan dalo viditi, kak pa vudné. Oča ti je tô včíno, ka je mejô dao naklásti vseokôli z slámov i jo je dao ob pônôči vužgáti, naj vidi nikaj ruski grof za svoje zgüblene pêneze. Vsi, nájbole pa té grof, brezi rêči, začüdeno smo glédali to strašno sveklôčo, tak da bi kakša senja bíla. Oča se ti je pa zadovolno, tiho smehao. Nega dale, telko sem ti ščeo povedati, gda sem vido tvojo strêto spico, mládi prijátel. Posl. JUVENTUS. Nega Bogá! Tak Právijo ti norci. Ali oni, ki ga poznajo, svedočijo od njega. Svéto pismo posvedoči tüdi vsakšemi, ki ga vu vöri čtéjo, ka jeste Bog. Svéto pismo je radosti glás Boži k etomi svéti. Ono nam právi, kak je Bôg dolipogledno na človeči národ za volo njihovi grêhov i kak je poželo njé mentűvati od lôna grêha. Ali njegovo oko je bole čisto bilô, kak bi pa to eti kralüvajôčo nepravičnost zatrpeti mogo, záto so mogli vsi grêhi z krvjôv ednoga namestnika dolizbrisani biti. Či ednoga namestnika nebi bilô, bi vsi lüdjé vu svoji grehaj vmrêti mogli. Samo eden se je najšo, ki je té namestnik lehko bio i Božo sodbo zatrpeti mogo i tak tvoj odküpitel od smrti postano. I té eden je : lastiven, lübléni Sin Boži, Kristuš, král díke ! On je doliprišo na eto siromaško zemlo, kak eden človek odvrženi od lüstva. On je prišo blagoslávlat i z mržnjov so njemi prôtistanoti, splüvani i razpét je bio za tébe, za méne, za vsakšega človeka. Na krížnom drêvi je pravo : »spunilo se je !“ Ka se je spunilo ? Bože delo se je spunilo nad tebom in nad vsakšim, ka se je dűša tvoja odkűpila od večne smrti, či vu Njem vörješ. Zadosta je tô ? — Zadosta je! Božoj pravičnosti se je zadosta dalo tam na križnom drêvi. — »Ár Bôg sam je pravičen i spraviča vsakšega onoga, ki vu Kristuši vörje!“ 73 THIERRY-ov BALZAM se nüca pri slabi prebávi, podrigávanji, žgaravici, napinjanji, bolečinaj v črêvaj i prelêvanji. Nadale pri slabosti, vöobtrűdjenosti, nezavêsti, prôti zoboboli’ za gargarizêranje, pri boleznaj lamp in guta, končno za bláženje bolečin i trganja. Oglas po uver. min. nar. zdr. i soc. politike S. br. 12947 od 7. IV. 1934. THIERRY-ova CENTIFOLIJSKA MÁST (mást za rane) polehšáva bolečine, vövláči z rane nesnájgo pomága vráčenji rane, polehšáva lokálna obetegüvanja i se priporoča pri različni ranaj, ár je razkužujoče sredstvo. THIERRY-jevi VRAČILNI PROIZVODI se dobijo v apotekaj i to : Thierry-Balzam máli glaž 10˙- Din, velki špecijálni glaž 50˙ Din. Thierry-jova Centifolijska mást piksiš 12˙— Din, gde jih nedobite z gori pomenitimi znáki, je prištelajte narávnost od : Samo právi z ovim zaščitnim znákom ! Apoteke ,.ANGELA ČUVARA" ADOLF-a pl. THIERRY-ja naslednik PREGRADA br. 61. (via Zagreb) Savska banovina. Cêna Thierry-Balzama sküpno z pakivanjom i poštninov : 6 glážkov 60 Din, 1 špeciálen glaž 55 Din. Cêna Thierry-ove centifolijske másti sküpno z pakivanjom i poštninov : 4 piksiši 48 Din, 6 piksišov 66 Din. Pri vékši naročilaj znáten popüst. Pošle se po povzétji ali či se pejnezi naprej notripošlejo ! Velki cênik, nàvučno knižico i kalendari leta 1937 pošlem na želenje brezpláčno ! Oglas po uver. Min. nar. Zdravjla i soc. pol. S. br. 12948 od 7. Vl. 1934. Samo práva z ovim zaščitnim znákom. JANEZ CVETIC Murska Sobota TVORNICA PERILA Prodaja samo na veliko! BREZALKOHOLNA RE STA V R ÁCIJ A Kemény Marko v M. Soboti na Glávnom trgi se vsákomi priporoča. - Vsákí dén friška topla i mrzla jestvina i brezalkoholna pitvina. - V mesnici mam vsákí dén friško meso. 74 Smrt svetskoga plavára Webba. Na šürki i globoko se prestéra voda vu kanâli La-Manche, šteri Anglijo od europske zemlé loči. Od nigda mao se je nej najšo nišče, ki bi ga prêkpriplavati vűpo. Te hérašnji svetski plavár Webb, je nê méo tečas méra, dokeč je nê napravo, ka je ešče nišce nê mogo doségnoti. On se je vu svojoj moči i svojem znán ji vüpo. 75 km. je priplavo, dokeč je francuško zemlo doségno. Dostakrát je bio vu vodi i se njemi nigdár nika nê zgôdilo. Tak je mislo, ka se njemi že nikaj slaboga nemre pripetiti. Ednok kak je te strašno velki vodopád Niagara pregledávao, kak se ta dolikápajôča voda pejni, si je odlôčo svoj žitek na kocko djáti za volo svojga héra, - hér šteri je ešče ni edno človeče srcé nê zadovolo. Je pravo „vse je od sreče odvisno i jas si nebom dosta premišlávao nad tem, bom posküso mojo srečo." Brez toga kaj bi znao, ka je tô slednja pôt njegva, se je vrgo vu te pe-najôče válove, šteri so ga kak eden püšel slamé vsigdár bliže nesli prôti vrtélci, z šterim se je šteo boriti i ga obládati. Ali zdâ ednok njemi je njegva môč premàla bíla i je vu strašnoj zmàgi ti válovov odpovêdala. Bio je zgübleni, vu ti péna-jôči válovaj je najšo smrt svojo, či bár jezero i jezero lűdi je bilô navzôči i so k njegovoj pogübeli kcoj-glédali. Sami so bili vu varnosti, ali njemi je nišče nê mogo pomágati. Na brêgi, z edne stráni toga Niagara vodopáda je edna pečina, štera to imé má: „nega več pomôči." Samo edna ménša pečína, štera prôti vodê stoji, — te mimoidoči jo komaj na pamet vzeme, ali kak se zná, je ešče nišče né bio ohránjen i, koga so válovje od njé naprej odnesli. Z ete stráni te pečine je živlênje, vüpanje i pomôč, na drűgoj vcaganje, pogübel i smrt, i kak voska je meja med njima. Vu válovi etoga žitka se i mí približávamo vsigdár bliže k onomi mesti, od šterec nišče nazáj ne príde. I tí sam nevêš kak hitro te bodejo tej válovi mimo one pečine nesli, na štero je zapisano: »Nega več pomôči !“ Mogôče je tá pečina spomínanje na Rêč Božo, štero si se vu šoli včio, ali molítev, štero si se od materé tvoje návčo, ali odprêti grob njéni, pri šterom si stao i si glédao vu te neprebrodjene skrivnosti, ali on beteg, šteri je tebé tüdi že blűzi k grobi pripelao i ti je žítek nazáj bio darüvan i. Vsa eta so pečine, štere te opomínajo „nega več pomôči !“ Što zná povedati, gda te je Bog opomino obslednjim ! Znáš li, šteri dogôdek tvojga živlênja je bio te slêdnji, tá pečina, na štero je napísano : „Nega več pomôči !“ Bôg erčé: „Dűh moj se ne bode na veke z človekom právdivo !" 75 Železnino Prva Prekmurska Strokovna radio delavnica. Velika izbira! Nisike cene! preše, šparate, alfa kotle, bicikle, mašine za šivati dobite najfalejše pri Nemec Janez, M. Sobota PoIeg evang. cerkvi. Zakoj prídejo lüdjé vu temlice? Nej za toga volo, ka so vu cejlom žitki svojem razbojnicke bili, nego za edno nepravično delo. Oni prelomijo právdo ednôk, mogôče samo za pár vör ali minut i sledi mêsece i lêta dúgo májó trpeti štrof. Nika je nê bole nevarno, kak prelomiti pravico. Bog ne kaštiga lüdstvo za toga volo, ka so vu cêlom žítki svojem grešíli, nego za volo ednoga grêha: „za volo nevörnost!'!“ Ki vu njem vörje ne bode osodjeni, ki pa ne vörje vu njem, je že osodjeni. Ján. 3, 18. To je pa očivesno, ka ki Kristuša gorivzeme, on zdrži tüdi včenjé njegovo. Vöra vu Kristuši se pokáže vu delaj za Kristuša. Gde Žitek jeste, tam se tüdi sád čáka. Ki právi: „jas vörjem“ i dönok vu grêhi živé, je lažlívec i nega pravice vu njem." I. Jánoš 2, 4. Ki Kristuša gorivzeme má žitek večnoga, ki ga pa odvrže, on odvrže tüdi svoje zveličanje. Ljubljana br. 93. zaprosite ilustrirani katalog, šteri se Vam pošle čisto brezpláčno. Vöre, zláte i srebrne predmete nájbôgše küpüjete, či od stáre vösprobane firme H. SUTTNER, 76 Bôgaj dober tanáč i vzemi gori dobro včenjé. (Pripovêst z-dijákov žítka. — Písao Flisár Jánoš.) Dijáki so se se z-matematični nálog rešüvanjem obravnávali. Med nálogmi so ništerne, k-njihovomi znánji primêrno, teške bilé. Za toga volo so že ti ništerni nateliko poménkali, ka so gori šteli hênjati žnjí rêšenjem. Vcáglost spadnovši so erkli: tak je zobstonske naše delo, neprídemo k-cíli. Ednoga vučeníka inštruktur je je z-nasledüvajôčov pripovêdkov znôva navdűšo i žnjé návučnostjov nagno na računanja nadaljávanje. Eto pripovêst njim je pravo : „V-ednom sűhom leti so krajine vse vretine, mlake, potoci posêhnoli. Ednoga škvorca je grozen žij mantrao. Na vse kraje je ziskávao, či bi mogao kaj malo vodé náidti, z-šterov bi se otavo. Po dugom, esi i tá ziskàvanji, zbrodjávanji se je nevedoč na ednom trávniki v-povêh-njenoj trávi na eden glaž namero notri v máli grmíč djánoga, šteroga so Zagvüšno delavci tam pozábli. V-gláži je do polojne vodé bilô. Ali da je glaža šinjek dugi i vôski bio, njega klün pa krátki, je siromaček do vodé ségnoti nê mogao. Probao je glaž gori obrnôti, ali nê ga je mogao. Klükao ga je, či bi ga mogao prelűknjati, ali da je gla- žojna kusta bíla i nê je podála. — Ka naj činí? si je trápo glavô. Pri po glaža vodê bodoči more od žíja preidti. — K-koncovi se njemi je edna srečna mísel pobüdíla v glávi. Pobérati je záčao drovne kaménčič-ke. Vu glaž je je püščávao. Voda se je vedno pozdigávala, nateliko, ka je z glaža grlom štríhoma ségnola, tak se je zdâ lehko nápio.“ Vište, moji mládi prijátelje, či se vam pri včenjê vašem i v-kakšem šté šolskom i drűgom deli kaj preci neposreči, záto nehênjajte žnjim gori. Neprestrašte se, nevcagajte, nego brodte, premišlávajte si duže i duže, mogoče či tisto, štero se vam bár neodrêšeno vídi, se po kakšoj príliki zlêhka dá doprinesti. Vsáko težkôčo je mogoče z-gedrnov potrplívostjôv i z-nepoménkanim vödržánjem obládati i želen konec doségnoti. Na to dobro nágibni mladénci so znova začnoli delo, po pripovêsti znôva navdüšeni, so za máli čas náloge vse vugodno rêšili. Tak je pravo že dávno te moder Šalamon král: Podáj dobromi ta-náči i vzemi gori z radostjov dobro včenjé." (Pregovori 19, 20.) Klepárstvo nájfalejše i nájbole trpéče je vd. MARIJE JUG V MURSKI SOBOTI Aleksandrova c. — (v-Nemešovoj hiši) Zgotávla vsákovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak žlibé na hižo, pokrivanje törme i pokrivanje z palami. Izdeláva strelovode (villámháritó). Poprávla vsakovrstno posodo hitro i dobro. 77 Navolim se. Párno zgovárjanje. (Naprê dáno v-sobotškoga ženskoga ev. drűštva postnom zvečarki po Pörš, Sidiki i Rehn Olgi.) (Mariška v-hiži na stolci sedí, Ilonka notri stopi i nakloni se.) Ilonka: Dobro ütra Bôg dáj, Mariška ! Mariška: (Gori stáne) Bog dáj Bôg! Da sem rada, ka si prišla. (Ponűdi njej stolec) Doli si sedi malo. Ilonka: Zahválím, malo si sédem, či sem rávno nê trűdna (doli séde). Mariška: Ze sem te dávno nê vidla, tak da bi se tí ogíbala lűdi. Ka si delala példo denem včeraj ? Ilonka: Ka? jaj znaš jas sem se bogme na smrt navolila. Mariška: Navolila si se ? — Za Božo volo, kak se more človek navoliti ? Ilonka: Tak, ka sem sáma jedína bíla domá. Mariška: Tak tí za malo moreš preštímati pajdášivanje, či se preci navoliš, gdare si sáma z-sebom vu lübeznívom pajdâšivanji ? Ilonka: Ka morem, gda sem celô na sébe zanihana, da vrêmen zaman trošim. Mariška: Ah! što bi šteo zaman trošiti vrêmen, tô tak drágo vrêmen. Vem z-vrêmenom i žitek odíde. Vrêmen za kečko moremo popádnoti, močno je držati i skrbno nücati. Zvöntoga je žítek tak prekratki. Ilonka: Toti — toti; — ali dönok gdate nešče idti vrêmen! Mariška: Uprav, či je neznámo nücati. Ilonka: Ali povê mi, ka naj činim, či domá sáma sedim i glédam štiri stené hiše i k-níčemi nemam vole ? Mariška: Vzemi si nikše delo naprê. Ilonka: Toti, ali da nikše vole nemam k-njemi. Mariška: Li začni je srdčno, tak da bi tomi rávno tak trbelo biti. Zaprva de toti teško šlo, ali hajda, li hajda! Kêm duže boš delala, tém bole de ti šlo. Po málom časi de ti vugodno, ešče i želno delo ; ár nega plemenitêše radosti od dobro dokončanoga dela. Dűša se ti razveselí i volo dobí; po verno spunjenoj ôpravici de ti sladki počinek; — počinek ti novo môč podelí k-nôvomi deli. Vzemi si naprê dobre knige: evangeliom, pesmene, molitvene knige, tam povoli nàjdeš dűšo podigávajôčega čtenjá, k-šteromi či se k-coj privádiš, se ji nigdár nenavoliš, kém bole boš je čtela, tém bole de ti düša skumnêla za njé. Jas példo denem jáko rada čtém pesmene knige. V-njí pes-maj kak lêpe mísli, v-vsákoj priliki žitka návučnosti jestejo pred nás postávlene, z-šterimi si človek dűšo nasitáva, — radost, trôšt, pokoj zajimle. Večkrát prečtém edno-edno pesem i nigdár se je nenavolim — znôva i znôva jo naprê vzemem i vsigdár jo bole želém čteti. Rávno tek evangelioma svéte veršuše i ràzločne molitvi. To so moja dühovna hràna, za štero moja dűša nestanoma hrepenê. Náideš ešče veséla, nàvučna čtenjá v-Düševnom Listi, vu Evang. Kalendariji, samo je naprê vzemi i či ji nemaš, si je narôči. Za krátki čas boš že vidla, ka te vö 78 zadovolijo i nede te na nevoljenja Šatan mantrao i Vidla boš, ka na njé potrošeno vrêmen i stroški so nê na kvár vrženi talentomi, nego neprecenjeno drági kinčov kapitál. Ilonka: Zahválim ti, moja prijàtelkinja. Tvoj dober tanáč vardenoti mam! Mariška: Ešče ti edno srdcá poročam. Viš v-eti postni nedelni zvečarkaj naše žensko drűštvo lejpo, dűšo podigávajôče naprêdávanje drží. Po nedelaj prídi ese, — boš že vídla, kak dosta dobroga, lê-poga, božíčnoga boš čűla, štera do ti na dühovno razveseljávanje slűžila. Ilonka: Istino máš, Mariška, že sem čűla praviti, ka sta preminočo nedelo našiva dvá višjiva šolca: Žibrik i Titàn lêpo zgovárjanje držala, ta mála Duca i sprevêden Domján sta lêpo na violin igrala. Strina so mi pripovedávali, pa mi je bogme žao, ka sem tô nê čűla. Mariška: Vídiš, Ilonka. Bogme je vrêdno bilô poslűhšati! Tam na Tišini, ka čűješ? — Tak čűjem, ka na prišestno nedelo ta pá našiva dvá višjiva šolca: Talànji i Berke meIa lêpo šálno zgovárjanje, prídi! — Veri mi, ka ti nede Žao. Ilonka: Zahválim ti, Mariška, ka si mi voščila povedati. Prídem, kak-šešté vrêmen de, — prídem, či li po ednoj nogi. Dobro znam, ka Talànji i Berke vö pokâžeta svojo díko. Jeli pa nevêš, od koj ta si zgovárjala ? Mariška: To bogme nevém, njidva to neovádita naprê, od koj ta naprêdávanje držala, ár de témbole interesántno. Telko samo znam, ka sta eto ednok probo držala i skoz naklűčovo lűknjo sem čűla, ka so se trnok smeháli. Samo li prídi! Gvüšno, ka de jáko interesántno ! Ilonka: Prídem zagvüšno. Zdâ pa z-Bôgom, Mariška! Mariška: Z-Bôgom, Ilonka! Na pávidênje príšestno nedelo. (V-rôke si ségneta i odhájata.) Vu železničkom vozi. Nouč je i kmica. Ti sidiš vu železničkom vozi i glédaš kalauzovo lampo kak od kupeja do kupeja ide. Na zádnje pride k tebi. Ka misliš ? Posvejti vu tvoj obráz i te pregledűje či si gotov se dale pelati ? Nej! On posvêti to kárto, štero njemi tí tá dáš i či je ona vrédi je vse edno što si ti, — bogat ali sirmak, moder ali máloga znanja. Táksa kárta je Kristus, ali samo jedino Kristuš za vekivečnost. Nišče nemre praviti: „Gospodne, zgledni se na méne, jas sem brezi greha, jas sem nigdár hűdoga nej včíno, jas sem svéti", nego „zgledni se na Kristuša, on je moje svedočanstvo." Ali mogoče práviš: „jas sem njega nej vrêden." Zagvüšno ! I či bi te nájbole svéti bio, dönok si nevrêden. Ali Bougi se je dopadnolo tebé odküpiti. Tü se ne računa tvoja zaslüženost i vrejdnost, nego Kristušova. Mi se vsigdár na našo zaslüženost podpéramo i kcoj ščémo djàti k Kristušovoj. Ali tou je falinčno. Boug gléda samo na njegov áldov na Golgathi i tô je zadosta. 79 Délavnosti fabula. Pisao Flisár Jánoš. Kama miné sunca svetlost, kama zorje rosé džündžnost, sprotolêtja i leta mladost i zráka díša násladnost? Či znati ščéte, slíhšajte, eta fabula vam pove! E’n starec, ki je že napô v-smrtnoj škrinji meo e’n nogô, etak erčé svojim sinom: Prišestnosti se nebojte, vüpanje vu Bôgi mête; dober je on, blagoslov dá, kí li zdrave kotrige má, za žíviš se naj nestara, či pametno, skrbno dela. Mené je tű blagoslovo, kak sem vö rêšo že dávno, pred dosta lêt založene stáre gorice famílije. »Zláto je tam zakopano vu njé gyáme notri skrito!“ — Več bi pravo, ali nemre, ár se njemi rêč zadrgne; v-tom megnenji dűšo püstí i navekiveke zaspí. — Nastáne velko jokanje, žalost, mantra i plakanje, hiže steber se porűšo, verne svoje je tá pűsto . . . — Po vrêmeni hênja žalost, netrpí naveke žukost: Tak je od Bôga skončano, njega vrêmen je preteklo: Samo, da bi govorênje, ka je šteo povedati vse, mogao prvle povedati ino sinom naznaniti, štero zdâ veke pokríje, vekvečna skrovnost zakríje. Deca njegva, trijé sinki, bodoči vu nájjakšoj vrsti, nika malo so vdárjeni, ali vsi dobri delavci, vrêli, pobožni vu srdci. Mislili so kaj čűdnoga, vu očé rečáj skrovnoga, štero njim je odkriti šteo i do tega prisebi meo, ka v-goricaj zakopani kinč má, vu gyámaj sranjeni! No, hajda, hajd, po motike, čakáne ino lopate, vu gorice se paščijo, cêli dén vrêlo delajo, žédni, lačni se trôštajo, ka tam gvüšno kinč náidejo. ’I, vište! prôti večéri, doj niháli delo v-méri, čűjo, ka nikák govori, mislijo, ka prorok kakši: gvüšno je apoštol Peter, z-brádov se njem’ zmênja veter „Blagoslov so vnoge roké, ali proklet lampe vnôge. Li na Boga pazi vsigdár, hüdôbe ne číni nigdár˝! Kak bratje to rêč čűjejo, vu sebi se veselijo. Na drűgi dén pá delajo, ali kinča nenáidejo. Vse delo je zaman bilô, haska je bogme nê dalô. I na večér apoštol pá njim razmeto na znánje dá: „Ka iščete, nenáidete, ka neiščete, náidete.“ Bratje slíhšavši té rečí, delajo, ka se večeri. Trétji dén nadaljávajo, 80 či bár nika nenáidejo: „Naj bo, ka bô, vse edno je, delo nam na škodo nede.˝ K-večéri pá erčé Peter, z-brádov se njem’ zmênja veter: „Začni žmetno, ali lehko, Bog li pláča čedno delo!“ Kak bratje to rêč čűjejo, očé rečí prerazmijo. — Nega tü kinča nikšega, dober Bog bi znao za njega! Blôdni! — Kinč li te náidete, či ví pametno delate. Delajte na poláj, njivaj, na trávnikaj, goricaj, i semen sêjajte vu njé, trűd se vam, li tak povrné. Bratovje so tak činili, vsigdár so v-zôrje stanoli, i vetra tího šümlênje, ftíčic vesélo spêvanje, včélic i žüževk zunênje, máli stvaričic vršênjê, veséli je bio dôl i log, vu srcáj njim je ládao Bôg; veséla natura njim je bíla srdca pomirjênje; radost so naišli vu deli, blagoslov so vu vsem meli. Tak da motik vsáki sekáj, plüga, kosé oster rezáj, je bio eden — e’n zlát čísti i srdce puno radosti! Neišči, kama si nê djao, nevkaniš se, nede ti Žao, nika neišči po čüdaj, to dobro prerazmi i znaj! Kama miné sunca svetlost, kama zorje rosé džündžnost, spro´lêtja i leta mladost i zráka díša násladnost? — Vse, ka se Ieščí vu zráki, vu Bože díke obláki, ka jeste v-brêgi, dolíni, na nébe zráki, visini, ino vu zemlé sredíni, v môrja vodé globočíni: Vse, ka člov’ka pamet i môč, Bogá blagoslov i pomoč žítek dá, naprê prinesé, vse má konec, tá preminé! Nikaj od postopanja z ranami i mozoli. Vráčenje ran je eden od nájstarejši sestávni delov doktorske znanosti. Prvle nego so comprnjáki dávno prešnji národov probali vráčiti bolesti s compranjom i zaklinjanjom, je cvetela kirurg ja, a z njôv zvézi tüdi ranarstvo. — Od pradavnih vrejmen so bili tüdi lüdjé, šteri so se poglobili v bojno prirode, pa so z trávin priprávlali vračila štera so pri ranarstvi čüdovito delüvala, a ognoli so se škodlivomi delüvanji, štere povzročajo kemijski preparati, či je nücajo laj ki. V prvom rédi tej vračil za vráčenje ran stoji ,Centifolijska mást za rane", štero skoz dugi niz let proizvodi apoteka THIERRY. Tá mást preprečüje zvüžganja, a delüje tüdi antiseptično. Z njov se doséga pohüšanje bolesti, a má tüdi osvežujoče delüvanje To presküšeno i poznáno sredstvo ne bi smelo faliti v niednoj hiži, témbole, ár se tá mást nigdár ne pokvári, nego postáne tem bogša, kém starejša je. — 4 piksiši Thierry ove Centifolijske másti koštajo z pakivanjom i poštninov 48 Din. Naročte jo ednáke iz Apotek »Angela Čuvara", Adolf-a pl Thierry ja naslednik Pregrada br 61. (via Zagreb) Savska banovina, Jugoslavija. 81 Zakâ je hajdína i njé mela čarna? — Jákostna pripovêst. — „Kí se zvísi, se ponízi, kí se pa ponízi, se zvísi.˝ Právi príličen govor. Gda je Bôg hajdíno stvoro, je praj ona nê bíla čarna, njéna mela pa, kak snêg bêla. Li sledi po vgrešenji, ka se je zgizdâvala i preštimávala, je preobrnjena njéna licojna i čarna je grátala. To edno je istina, ka je njé cvêtje od ovoga drűgoga sílja dosta jakše i k-tomi puno medű, tak da skrbne včélice jâko dober pàšnik májo nanjem i dosta sladkoga medű správijo vküp rojárom i človečanstvi. Čűjmo tak, ka nam právi fabula od njénoga žítka hištôrije ? Tô fabulo je eden vrabel Pripovedavao, šteri je jo pa od edne stáre vrbe čüo, štera je líčni svedok bíla hajdíne pregrêhški. Ona je pri edne táble hajdíne tekôčega potoka stála i ešče dnesdén tam stojí. Jáko poštüvana, oglédna i velka je. Sto i stô lêt sküšenjá nosi vu nàdraj svoji. Nê je čüdo, či je že vtréta, püklava vu stébli, naprê nagnjena. Vêke njêdoj do zémle visíjo i lepô jo obrázivajo, tak da bi dugi, Zeléni vlasjé kinčali njé glavô. Stébla njêje že počena i tráva njê rasté vö z-poknje. Pred tôv vrbov velke táble njív jeste, v-šteri se vsefelé silje: pšenica, žito, ječmen, proso pova, šteroga vlatovjé kém bole je obilen pôv, tem bole se ponízno doli nagne. Hajdíno so tüdi pôvali tam. Rávno kre te stáre pôti vdiljek je edna velka tabla bíla žnjov posejana. Ali ona se je bogme nê štela ponízno nagnoti, kak ove drűge fajte silja vlatovjé, nego se je tém-bole vtegüvala proti nébi, zvišâva- jôč zgizdávala, preštimávala, nadűvala svojov lepotov. „Jas sem nika nê pozadnjêše fajte od pšeníčnoga vlatovjá“, je gučala — ešče sem dosta bole jakša; moje cvêtje je tak lêpo, kak gdare jablan cveté i tákšega hípa olêpim natúro, gda že nikšega cvetja nega. Radost je mené i te moje glédati. Jelibár tí stára vrba, ka si od nás nê vídla kaj lepšega ? Ta stára vrba je samo malo z-glavôv klumnola. Hajdína se je jáko za velko štímala i vu gízdosti je právla : „Tá stára püklava vrba je že nateliko obstarala, ka njé je že tráva zrásla z-stéble, pamet njé je pa že tak v-peté odíšla". Ali naednôk se je grozno lagoje vrêmen kázalo. Čarni, kmični oblacke so se zdígali na horizonti, grmêla, dűdnjala je néba, štero se je vsigdár bliže i bliže čülo, blískalo se je ; žèrjáve strêle so lêtale semtá vkríž po zráki; grozen vihér se je zbűdo; človek, stvár je pod strêho híto; polsko cvêtje je vküp záprlo cvêtič kehlie! silje, nárasi so ponízno doj nagnoli glavé svoje, dokeč vihér i sláp tá nepotégne ober njí; ali hajdina je v-nadűtoj gízdosti li kumes stála. — Nagni si doli glavô, kak mí, njê je pravlo cvêtje. — Tô pač nemo delala! njim zvíšeno odgovorí. — Nagni si doli glavo, njê kriči pšenica. Ovo prihája vihéra angel; z-oblákov njemi do zemlé ségajo perôti, doli te spoklasijo, neboš mêla časa se za miloščo moliti. — Jas se naj ponízim! Tô pa ja nebom činíla. 82 — Vküp si zapri cvêtje i napni si doli listje! Njê erčé stára vrba. Neglédaj gori vu blísk, tô ešče niti lüdjé ne vűpajo činiti, ár je vu bliski vu božo nébo viditi i blisk ešče lüdí oslepí, kak bi pa te nás nárase, — zemlé te dosta zbožnêša stvorjênja nebi zníčo. — Dosta zbožnêša stvorjênja! ? Skričí razburkano hajdína. Zdâ bom pa že zráven v-božo nébo glédala! — I tüdi je tak včiníla! Tak se je zblisnilo, da bi cêli svêt v plamni stao! Sledi, kak je vihér míno, cvêtje i silje so se od deždža vu tíhom i čístom zráki otavili, ali hajdino je na glavnjô čarno osmôdo grum, tak da je brez žitka, nehasnovita mlajína grátala žnjé. Od onoga hípa mao hajdina i njé mela čarno licojno má i záto se tüdi törska pšenica imenüje. Imenüjejo jo ešče „tatárka“, kakti tatá-rov pôv. Vu Erdéljskom jo „pohânka“ Právijo. Tak od tistoga hipa niti nema stálnoga iména. Ta stára vrba si je po deždži strôsila vu vetri vêke i kuste kaple so kapale žnjé lístja, tak da bi se jôkala; vrábli so jo pitali: „Zakâ jôčeš, starka? Pa se okôli tébe právi blagoslov káže? Glê, kak lepô síja sunce, kak obláki odhájajo; jeli pa ne čűtiš cvêtja i grmôv díša ? Zakâ se jôčeš, stára vrba?!" Stára vrba je pripovedávala hajdine gizdost, zvišávanje i kaštigo, štera nigdár nezaostáne. Jas sem jo od vráblov čüo, eden večér so si med sebom od toga čvrčkali, gda sem je proso, naj mi kakšo fabulo pripovedávajo! Ne zgizdávaj se! Bole se ponizi! Prázna vlát kumes drži glavô. Prázen lagev velki glás dá! Vči me, moj, Bog na poniznost — K-onim, ki so zadnjêši, I nepüsti me na gizdost; Či sem gli v-kom prednjêši; Da nezavržem nikoga, I z-nágiba nečístoga Se nečiním bolvana. (283 p. 3. v.) Flisár Jánoš. I, II. i III. klás. Či što pêneze má, se lehko hitro i brezi trűda vozi ali potüje. More si samo kárto rešiti za eden ekstra železnički voz ali I. klás. Lehko si tüdi odloči gdetá de se pelo. Ali na poti živlênja je tô sploj nači. Nemre si prebérati med klasi i linijaj : Samo je edna pot i edna cêna! Naš Zveličitel Jezuš Kristuš nam právi: „Jas sem te dveri; po meni či što bode notri šo zdrži se." Tü nega ekstra klása za bogáce i drűgoga za siromáke, nego Jezuš velí „Jas sem ta pôt." Tüdi nega več féle pôti, nê, samo edna. Vsákí grêhšnik se odküpi po krvi Kristuša. Ni srebro, ni zláto, ni právda ne- mre edno dűšo zdržati od pogübeli. Jedino samo Kristuš za volo svojega âldova na križnom drêvi lehko právi : „Jas dam večni žítek, ki vu meni vörje, má Žitek vekivečnoga". Či što odpotüvati šče, nájde vse gotovo, železnica je napravlena, šinje so položene, stánice zazídane, kárte naštampane, samo cêno za karto more pláčati i se lehko pela. Rávno tak je z potüvanjem vu nebésa. Vse je že priprâvleno, ešče ta kárta je tüdi pláčana na Golgothi, samo jo vzéti trbê kak eden šenk Boži i njegovo blájženstvo je popolnoma zagvüšeno. 83 Pri prepasti brêgi. Igra vu dvema predjánjoma. — Za mladézni drüžtvo. Poslovenčo FLISÁR JÁNOŠ. OSOBE: 1. Mihály gazda 2. Sin, Miška 3. Andráš, foringáš 4. Jani, dečko 5. Gyuri 6. Pišta 7. Pali 8. Moži, krčmár 9. Matyi, dečko 10. Policáj 11.I. žandár 12. II. žandár 13. I. cigan (Čóri) 14. II. cigan (Móri) 15. Doktor I. Pokáz. (Mesto: krčma, zamázane stené, na stenáj ništerni pár stári kêpov, pivárnica, 2 X nogáč stola, petrolski lampašje, stolci, kupice i glaži) Móži : (oštarjáš med glažami se obravnáva). Interesántno ! Sobota je i dönok nišče nepríde. Pa ešče je plac tüdi bio. Ali so se pa moji dobri lehko vsi odtűhili ? (Premišláva si vu sebi;) Jani: (Namali notri prihájajo, pošepne.) Moži báči ! Tü smo ! Prinesli smo eden máli žakel pšenice! Moži : Pšenico ! Ka bom žnjôv ? Zdâ je jáko fal pšenica. Znáte, kha jas nebhom duže urgazda, ár se vö zná zvediti, pa me ešče poštrofajo. (K-dečkom) Kelko sthe prinesli ? Gyuri: Dvá centa (dvêsto kil). Več smo nê vüpali prinesti, bojali smo se, ka te stári napamet vzeme. Ka nam dáte za njô, Móži oča ? Móži : Pétdesét dinárov. Jani i Gyuri : (Naednok) tô de premalo, Moži báči! Na pláci je z-boletom vréd 100—110 dinárov. Moži: Jeli sem pa jas pflac ? Ka ? Neste jo na pflac! Tam ví tüdi telko dobite ! Jeli je pa tô nikanej, ka jas za vašo volo reskêram moje pošthenjé ? Jani: Náj se nešpájsajo, Móži báči. Naj nama dájo 60 dinárov i vrédi bodemo. Móži: Nemrem vam nikak več dati za njo. Dosta košta foringa! V-noči morem foringáša najéti, ki jo k-Jakabi odpela ! To je 20 kilometrov duga pôt! Jani : No, Móži báči! Nika nam dönok več dáte. Moži : No vama, kak dobrima khuntšavtoma, dam 55 dinárov. Z-toga na dug tü ostáne 20 dinárov, dobita 35 dinárov. Jeli smo vglíh? Ká te pilí, gospôdje ? Zapovejte si! Jani : Jas eden deci ruma prosim. Gyuri: Jas tüdi. (Moži mêri rum). Jani : (K-Gyuriji.) Fal sva dalá pšenico, da bi vrág vzéo toga stároga Židova ! Gyuri : Ka naj delamo ? Či pa radiva pijačiva i piti za pêneze davajo. Na to nama pa očevje nedajo 84 pênez, nikak je musáj pêneze spraviti. Jani: bogme je tak! Oča so mi tüdi tak činíli za mláda, zdâ se pa za svétoga držijo, tak da bi oni náčiši bilí nigda ! Móži: (Prinesé rum i doli ga dene.) Zvolte si, gospôdje, fájni jamainski rum, lasen produkt! (Móži odhája, natákata si i šercávata ga.) Jani : Servus kuma ! Pijva ! (pijéta) Nezerensko je močen ! Gyuri : Fajni je ! (k-Móžiji) Prineste kárte, Móži báči ! Jani : Tak je, prosim. II. Pokáz. (odzvőna se vsigdár krepše dünkanje, lárma, ciganska mužika, juvkanje čüje.) Jani : Ka je tô, Gyuri ? Čüješ? Mihály gazda: (Neprílično se notri kláti na dveri, z-globokim glásom drlinčka, za njim dvá cigàna ciznita). Dober večér ! Oh, da bi te nezarenski perün vdaro v-toga Móžia, nigdár nepríde pred méne, gda ese prídem. (Kričí na Môžeša i trêšči po stoli.) Móži: (Se naprê privlečé.) Odpüščenje, gospon Mihály, nê sem ji vzéo napamet, rávno sem zdâ pretákao edno dvá glaža 5 lêt staroga nektàra. Mihâly gazda : 5 lêt star nektár? No tô koštamo. Prineste ga eden valék ! (Doj si sé séde. Mòžeš ide.) Jani i Gyuri : (vedno glasnê danájkata.) Li tečas píjéva miva dvá, dokeč nam Móži na porgo dá! Hej, haj, juhaj, li píjmo ga, vê nam Moži na porgo dá. Li píjmo, k píjmo, píjmo ga, či nemo živeli, nemo pilí. . . Vivát! (K-cigánom). Hej čarni ! Ese k-meni! Na dvá kraja k-vűhom ! Mihály gazda : (Se razdrasto) Ka je tô ? Ka ščéta vidva eti ? Ví petlarje ! Či sem jas eti, teda je vama kušti ! Jani : Midva rávno tak máva juš eti sedeti, ka ví! Nama nezapovedávajte, ár nede dobro. Stári Mijaoko ! Mihály gazda: Ka ? Mijaoko ? (Popádne palico i proti njima dráple.) Jani : (naprê potégne pistolo.) Samo hodte, či vüpate ! (Móži notri stôpi.) I. cigan : Jáj, Štrlijo ! Zakaj sva Šla esi ! Móži : (Naednok prinesé vino i kárte) med njé stôpi, eti se je nê slobodno biti. Vönê lehko delate, ka ščéte, ali moj gšeft nedopüstí, ka bi se tű bik. Eto máte, Mihály gazda, vaš 5 lêt star nektár, doli sedte i kôštajte ga. Mihály : (si doli séde i vino vtočí v-kupice, cigáni naprê prilázijo i kloncnejo si žnjim.) I. cigan : Na zdrávje njim Bôg dáj, Mihàly gazda ! (Pijéjo). Janí i Gyuri se kártati začneta. Mihàly gazda pod têm z-pipe vöskopa bago i na tla vrže. II. cigan : Jáj, da je fino tô víno! Pri barônovi na gostüvanji šem pio šamo tákše ! To je žagvűšno tüdi štištega lagva! Tô je švéto. I. cigan : (se doli nagne za bago) Jáj, da je fina eta baga. II. cigan Ne poživi vše tí! da bi te te košavi Devla odvlêkao, te pa meni nika nedáš žnjé ? Mihâly gazda : Ne cécajte samo bago! Naprê z goslami ! (Igrajo.) Popêva, juvče, kričí: Vivát! (Hênja, pijé. Cigáni ešče eden veršuš igrajo, za tém Mihaly gazda naprê vzeme bankoláriš, neprílično ga odpré gori, več bank vöspádne žnjega na tla.) 85 I. cigan: Jaj, da me Srbí nôga! (doli se prigne, škràble se po njej, i edno banko v-žebko potísne. Te ove tam nihá Mihàlyi.) Mihály gazda: Hohá! Píjmo! (Pijéjo. Napré vzeme v-žebko zgűžano banko (z-vínom jo doli polejé). Píj tí tüdi! Po tom jo na I.-ga cigána čelo lôšči, štera se tá zgrábi.) III. Pokáz. Miška: (Mihály gazdo sin, brez rêči med dverami stàne, očo išče.) Oča! Že vás više edno vöro iščem na vse kraje! Mihály gazda: Doli si sedi, moj sin, eti pri meni, píj tí tüdi edno-dvê kupici i tak va domô šla! (Cigánji se včasi vkrâ potégnejo.) Miška: Oča, jas nemo pio! Moži : (Naprê stôpi z-pivàrne) Prosim, naj si zapovêjo! K-Mihály gazda síni mam srečo ? (k Mihályi se obrné) Kak vrloga siná máte, Mihály gazda, škoda, ka ga nemam sreče večkrát eti pozdravlati. (Miška gléda na Móžia i nika neprávi). Miška: Oča, paščiva se, konji so lačni, i včasi de deždž, pa se namočimo prvle, kak na tanjo prídemo. Mihály gazda: Ne gúči, moj sin, cajt máš na tô, gdare boš pop. To ti je kupica, píj. (Proti Možesi) Edno kupico esi! (Móži prinesé.) Miška: No, hodte že ednôk, oča, mati tüdi obtrűdijo tam vönê, samo Jucika pázi na tanjo, ešče se kaj zná zgoditi, či dugo zaostànemo. Mihály gazda: (Čemerno) Što sem tak jas, ka me tí tak smêš naprêjemati? Jeli sem ti pa nê oča? I ka si tí ? Či ščéš, idi, jas ostánem ! Gori se obrni z kočičom, vse zevsém, jas bogme za tvojo volo nebodem šo, nemo šo pod edno velko plohô! Samo idi! Miška : Ali oča ! Blísk naide vdariti v-tanjo, vse zgorí, deklina se zosága i Bôg zná kama odbeži v-stráhi. Mihály gazda : Naj vdári, či vdári. Ešče bogše, či eti ostánem, kamči bár mené nebuje. Miška: Ali oča: Dobro znáte, ka se Jucika bojí grmlance. Ka pa či de ešče sáma tam ? Mihály gazda: Naj se boji! Či tá pridemo, te de se tüdi bojála. Miška: Ali oča! Že eti več, kak po vöre čákamo, cêla vilica se z nás smehé, vsáki pošteni človek je že dávno vönê na tanji, mí pa ešče eti krádnemo dén. Ete lêpi drági dén. V-tom vrêmeni bi že lêhko dvakrat prišli tá. No hodte, oča, hodte ! IV. Pokáz. Andráš foringaš: (Postrahšeni notri vderé) Bêžte vö, Mihâly, Bôg vas je dao, konji so se od ednoga autója zosagali i malo je falilo, ka so se vse zevsém nê vu šanc obrnoli. (Miška prestrahšeni vö beží, krščák vsíli na stoli povrže.) Mihály gazda: (Razburjeni) No, ešče tô! Meni eden vozgrívec zapovedâvati vüpa! Obrnoli so se ? Tak njim trbê! Ka zijajo pred krčmov? Vé vam jas že pokážem, naj samo vö idem! . . . (Čemerno) Môži ešče eden liter! (Môži prinesé víno. K-Móžiji) Nêmam istine, Móži ? Ví ste čeden človek! Moži: Bogme istino máte, Mi-haly g. Vaš sin je jàkho velkhi grobion, nê je pokoren shin! Nê je eden k-hóser dečko, nego eden hűdi shin. Mihálj g.: Vište i dönok sem jas nê dober! (K-Andráši) Kama idete, Andráš báči ? No, doli si sedte, i píva na tô nesrečo! Toga mojega nesrečnoga štangoláč siná je tüdi kamčibár odnesao te hüdi! . . . Servus (pijéta). 86 V. Pokáz. Miška: (Nazâ príde, sigurno.) Jas se nešpájsam! Ka je dosta, je dosta! Kravé cêno, oča, máte! 200 râhnški ste za njo dobili, brez náj ste odišli po pêneze! Zdá ni pênez, ni kravé nega! Gde so pênezi? Jeli je ešče máte? Mihály g.: Kušš! Ne poznam te ! Nikšega guča nemam z-teov! Te pa lehko naj na tébe zavüpam pêneze? Ka naj dragšo kravo kűpita z máterjov? (Pêneze záča čteti.) Móži: Istina je, pênezi so nê v-decé roke valón. Čeden človek ne- zavüpa na decé roké pêneze. Miška: (Zaglédne na cigána čeli pêneze) Kapa ti klantoš, gde si Vzéo té pêneze? I. cigan : Jaj, küšnem njim roké i nogé. Mihály g. so mi dáli i tü sem je pozábo na obrázi. (Miška doj vzeme pêneze.) Miška : Za eto cíznenje je zadosta onivi dvê kupici vína! Oča! (Tá skoči i z-rôk njemi vzeme bankoê láriš) Gde je pa ešče edna stotka? Edna stotka falí! Oča, kama ste jo djáli ? (Mihalj gazda se stráhši, išče v-žebkaj, brodi.) Móži: (Čvrstvo.) 100 hrajnški? Vê je jas poiščem, da ví gospodje odídete! II. cigan: (K-I. cigáni.) Vídiš, ti bibaš? Ka si delao? voščo si se od gostá, komi si igrao ? Da bi te Devla brsno v-trobűj, ka bi več nebi jo zgínjeni kokôši. Miška: Ti Móre ! Ese hodi! I. cigan: Jas sem nê Móri, jas sem cigán ! Miška: Vidva máta šegô tü igrati?! II. cigan: Lepo ji prosim, midva samo mazati máva šegô ? Miška: Ne laži, ár včasi žandára prizovém. Móži: Jaj, samo žandáre nê, na moj gšeft bi tô velika sramota bíla, či bi tü žandárje hodili! VI. Pokáz. Policáj: (notri stôpi) Ka za lárme je to? Miška? Prosim gospon káplara, preišlo je sto râhnški, na etiva cigána držímo. Policáj: No, dvá fájniva gaog cvêta! Dávno váj že poznamo. Ese si stanta! (Cigánji trepetajoč tá stánejo.) Policáj: No, šteri váj má 100 râhnški? II. cigan: Etak naj sloki gràtam (prst visiko káže), či so primeni? I. cigan: Etak naj oslepnem, či sem je jas odnesao (očí doli zapré). Policáj: Vkraj eden od drűgoga. Roké gori! Že te vö poiščem ! (Zi-skáva, cigánj se med tém nakraj zvagűča) Jaj, da sem ščegetlívi! II. cigan: Jaj da se mi vrtí, krč mi vküp vlečé máli prst. Jaj gospon policáj, včasi vmerjém! Policáj: (II.-ga cigána je odpravo) Ne boj se, v tô ne vmerjéš! Ziskáva, v krščâka znotrêšnjem povitjê išče stotko.) I. cigan: (Vedno bole stanja.) Jaj, totá mo, vrtí se mi ... včasi mo vkraj . . . črvô me bolí... vö mi trbê idti . . . Policáj: Čákaj malo, cigan ! Krščák ti tüdi poglédnem . . . (Nájde) No, ka je pa tô ? I. ciganj : Nevém, roké njim küšnem, té krščák sem od gospon főbirôva dobo, mogoče so ga oni pozabili notri. Policáj: No vé zvêmo pri varaškoj hiži. Dvá cigána gori ženém k-policíji. Že bomo zvedili, čidi so pênezi? Hodte z-menom, Mihály gazda i sin tüdi. (Policáj zvéze dvá cigána, šteriva se znova jáko šče- 87 getlíviva kážeta i odhájajo. Za njimi pa policáj, potom Mihálj g. i sin.) Móži: Kakši razbojnici! Etak bi jas zobston pometao. Jani: Hékáš! Na hladno ideta?... Tam nedta švicala? (špotárno za cigani). I. cigan: Nika se ne špotárte! Vi tüdi z-lehka tá prídete! VII. Pokàz. Moži: Čűjete, ví Andráš! (z-vüpazr ov) Dvá centa pšenice jeste v-gangi. Prídite etise z-kôli i odpelajte jo k-Jakobi. Zdâ pa ese hodte. (Za Móžiom tá ide k-pivárnici, Moži vtoči edno kupico palinke, štero Andráš báči k-ednoj düški doj požené.) Andráš b.: Zdâ idem v-poteko. Napamet mi je prišlo, ka ženi morem vrástvo prinesti. Doktor je pravo, ka se morem paščiti. No ešče mi naj dájo edno, Moži báči. (Móži znova toči, Andráš b. znôva k-ednoj düški dôj požené. Premetávajôč odhája. Móži kre strána vö.) VIII. Pokáz. Jani: (Hênjata z-kártanjem.) Ka povêš, kuma, k-etomi! Da je velki dündek té Mihály gazda.) Jas bi že dávno zatučo toga siná, či bi se z-menom tak štükao. Ze bi njemi v-blek strêlo, naj bi se naednôk tá obrno! Gyuri: Jáko velki bedak je té Miška! Biblija njemi je sploj zmêšala pamet! Zdâ že je tak kisili, ka bo žnjega na starost? Ni piti, ni ples, ni dohana, ni deklin njemi nê trbê Komi tak živé té Osel na sveti ? Jani: (Scinka po kupici.) Móži báči! Prineste z-one dobre fajte kozákove palinke eden deci! Móži: Jaj, Janko, tá je jako drága ! Zvönêšnje držáve eden Màrk ! Jani: Vse edno ! Ete níčesen rum mi niti guta nežgé. (v-kraj.) Prineste hitro, ár vu vás strlím! . . . Gyuri: Glédaj bár eta, kak se pašči Miška! Eti se ide. Jani: Naj samo ide, zdâ me tak v dobroj vôli nàide, nikak se že v-njega smetém . .. IX. Pokáz. Miška : (Notri stôpi.) Móži ! (Moži notri príde, proti Miški ide.) Jani: (svajüvno) Véndar bi se poklono starêšim. Miška: Oča so 2 litra vína zapovedali. Tisto vö ščém pláčati. Kelko morem pláčati? (Naprê vzeme pêneznico, ziskáva). Móži: 4 râhnške 80 fillêrov. Miška: Zadosta drágo točite! (Pláča. Moži nazâ dá 20 fillêrov i Moži znôva v-hižo ide.) X. Pokáz. Jani: Čűješ tí glűhi fajd? Telko poštenjá bi se pa že lehko návčo z-one hírešnja biblie, ka bi se starešim poklono? Miška: Jas nevém, kelko si star, gda si se narôdo? Jani: V-1910-tom. Miška: Jas pa v-1908-mom. Tak sem 2 leti starêši! Jani: Lažeš! Jas dönok bole znam, kak tí! Miška: Prosim te! Idi vu varaško hižo i ogvüšaj se! Jani: Nebom šô. (Vűpazno.) Ali povê nam, Miška! Zakâ tí nedržiš vküp znami? Takši si med šolskimi pajdášmi, kak edna vöstirana birka. Ni vu oštaríjo ne hodiš, ni v-prejâlnico, ni v-drűga poštena mêsta, kama ti prijatelje hodijo. Miška: Pa tüdi nemo hodo! Tô je vam pošteno mesto, gde od člo- 88 veka pêneze vkrádnejo, gde se do Čarne zemlé doli zapojijo, gde Sinovje od očé vkradnjeno pšenico niže od polovice cêne tá zaprávijo, vkrádnejo mást, belice, kokôši, tô je vam pošteno mesto? Vidva sta zdâ tüdi vkrádnjeno pšenico prinesla ese! Vido sem slêd, kak se vama je z-žaklôv zrnje vö storilo. Nê vaj je sram ? (na Gyuria káže). Mati ti že dober čas domá betežni ležijo. (Na Janiva káže.) Tvoj oča so že stári. Delati že jáko nemrejo, tí pa za lumparije volo nemaš časa delati! Nê mené včita, nego bole se vidva od méne včita! Na nikoj prídeta, či ta nadale po toj poti hodila. Jani: Meni deklamálivaš, tí zbožnják! Bojiš se edne kupice vína, edne kupice palinke, ka včasi zgíneš. Ešče si nevôščiš dohána. Meni zaman brbočeš, Bôg zná kakšo tvojo slepost! Miška: Vidva sta božnjáka, ka neládata z-vajnov náturnostjov i hüdôbi proti stánoti, i znajta, ka či ta tak živela, te de vu pékli vájno to prvo mesto, te páholj, ár je v-pekli zbožnjákov prêdnjost. Li za tistimi prídejo pijánci, vmorci, práznüvajôči hotlívci i skopci. Gyuri: Ka pekel? Tô je samo fabula, ka náj ti vékši gospodov žítek bole vu gvüšnosti bode! Miška: No, no nê tak nahitroma ! Gúčao boš tí ešče nači. Zda že odhájam. Ali opomínam váj, ka sta na hűdoj pôti! Jani: Ka ide tebi z-toga? Tebé naj to nebolí! Gyuri: Nê, nê ! Miška: Dobro je. Ednok sem váj že opomínao. Zdâ, da sta pšenico ese odala, ka naj prisiljeniva bodeta se zbôgšati, opomínao bodem vajnoga očo tüdi, da na váj i na pšenico vékšo skrb májó! Moži: (vöstôpi) Tô je nê istina! Jas neküpüjem pšenice ! Miška: Ne lažte, Móži! Tü se nê na vás trbé čemeriti, nego na one nespametne, ki za guta volo vse zaprávijo . . . dokeč tê na kôdištvo pridejo, tečas vaša deca i vnüki doktorje, fiškálišje, követje bodejo — njihovi do pa svinjé i birke pasli. (Zamahutne) Nê ste ví glaven krívec, Moži báči, nego mí krščanje, kí pod krščanskov slobodščinov tá dámo svojo pamet — za palinko i za svilo. Jani: (Razdrastšeni gori skoči) Tí Miška, či samo li edno rêč povêš oči, smrti sin bodeš! Pomeči tí pred svojimi dverami! Jas tüdi pred mojimi pomêtšem! Miška: (krotko) Samo ka ese znáš pomesti slêdnjo zrno pšenice i od toga te ščém obarvati! Zamerkaj si, ka te istinski krščeník nemre glédati i trpeti svojega blížnjega vrédnosti i morála opüščávanje i na nikoj správlenje. Jani: (Zbesnôčov) No te pa tí tüdi preidi, tí špioni (Grozno razdrastšeni gori skoči, i streli z-pištolov na Miška) To máš! Móži: Jaj, jaj, jaj! Totá je mojega gšefta poštenjé. Vmorstvo! (Miška opàja, zvagúče se, vküp spádne.) Žandárje (Moži na stran.) Gyuri: Lehko ideš, Gyuri, po svéti! (Paščeč hitro vkraj.) XI. Pokáz. (Jani sam z-ležéčim Miškom.) Jani: . . . Oh, jas nevolák! . . . Vmorec . . . (z-grstíjov) Vmorec.. . Bog moj! Ka sem včino! ? Kama je moja bogša pamet ? ... Šô bom pa se obêsim . . . 89 XII. Pokáz. Moži (Notri stopi drgetajoč, za njim doktor, 2 žandára.) Tam je vmorec!... Doktor k-ležéčemi híti, gori ga zdignejo, na stolec ga posadijo.) I. žandár : Vu iméni právde!... (k-tomi ovomi žandári) Železno rinčico njemi! (šprinjice njemi na roké dêvajo.) II. žandár : Dokeč se preiskava nezgodí, krčmô doli zaprêti. Móži: Ajváj! ... Ka de z menov ! Totá je moj gšeft . . . lehko idem fűčkat . . . (Glavô si v-dlani nagne, zdüháva.) I. žandár: (k-Janivi) Direkcia temnica: naprê! Grnjalo se doj püstí. II. Predjánje. (Godí se za dvê leti, v-onojistoj dvorani, štero je zdâ že Mladézni drüštva biválišče pôstalo : lêpo vözmàlano, na stenaj kêpi, táble z-govormi, stolci, pripravna správa. — Vrêmen eden večér. Električni posvêt.) I. Pokáz. (Prázno mesto.) I. cigan : (Dveri odpré, glavô notri potísne, okôli se zglédne.) Tíi ! eti nikoga nega . . . (Nazâ erčé.) Poberi se že tí tüdi notri ! II. ciganji (Notriideta) Tjűü ! Devla te naj vjê . . . Kak lêpa krčma je grátala z-toga ... Tí (Dvojéč vdiljek poglédneta posebi.) Jeli náj od etec tak poprijátelskom nepotočijo vö ? (Gléda stêno.) Kak je fájn namázana ! ? II. cigan : Tí Čóri ! Jeli Znáš ešče, ka naj je v-etoj híži preiskávao gospon kâplár ? ! . . . Gda je v-tvojem krščàki naišao stotko ? . . . I. cigan : Čütim ešče izda ! Od víšjega gosp. birôva sem tüdi dôbo edno tákšo zdravo plüsko, ka se mi od onoga hípa mao ešče vsigdár gible ete kotni zôb ! . . II. cigan : Gléj, gléj, Čóri! kakši lêpi kêpi jestejo tü ! Tí si hodo v-šôlo i 3 razréde si spuno, lehko je poznaš. Što je ete ? (Na Luthera káže.) I. Cigan : Tô je Hunjadi Jánoš, ali Lavál lord. II. Cigan : Što je pa tô ? (Na Melanchtona káže.) I. cigan : Tô je Mária Terêzia. II. Ne brbraj, vé je tô možki, ár bajusi má! Nevídiš? I. cigan : Istino máš, nê sem prav vido ! Od onoga hípa so njemi že gvüšno bajusi zrasle. Znáš što je tô ? Pázmàny Péter. II. Cigan : Tí bibaš ! Vêm je on primáš bio, gde vídiš njegove gosli. I. Cigan : Ti si prâvi bibaš ! Nê je takši primáš bio on, kak mídva. Znáš što je to ? Zagvüšno Petőfi Šándor ! Či bi ga odzajaj vido, Zagvüšno bi znao povedati. II. cigan : Vídi še, ka si hodo v-šôlo ! Jas bi nebi znao tak zavaditi, kak tí! II. Pokáz. Miška: (Notri stôpi) Ka delate tű ? Ka iščete ? I. cigan, Čóri: (sahsita se) Jáj küšnem njim roké, nogé, igrat sva prišla. II. cigan, Móri : Predtém sva tüdi tü igrala. Miška: Tô je dávno bilô ! Te je ešče Móžia krčma bíla eta hiža ! I. cigan, Čóri: Te je pa zdâ nê nagyšàgoš Móži gospoda tá krčma? Midva sva pa tak mislila ! Miška : Bogme je nê ! Krčmo smo mí doli kűpili. Gde so pred tém Bogá preklinjali, psüvali, tam zdâ díčijo i molijo. Zamerkajta si, ka je to zdâ ednoga verskoga drű- 90 štva hramba, tak zvánoga „Mladézni drűštva“ hramba. II. cigan, Móri : Tô šva niti nê znala ! Zaman ! Po koncertaj sva hodila v inozemstvi, pa sva nê čtela novin. Miška : Ne lažta pá! 5 mêsecov sta zaprêtiva bilá na hladnom ! Potom sta po mázanji hodila v-sôsednom vármegyővi. Zdá sta prišla nazâ v-našo vés! I. cigan, Čóri: Te je pa lehko to nê inozemstvo ? Miška : Bogme je nê ! II. cigan, Mori: Tak moreva v drűgo krčmo idti igrat, eti nikoga nega, komi bi igrala. Miška : V drűgo krčmô ? V etoj vési že nega edne krčmé ! Móži je za volo urgazdosti na nikoj prišao, ešče je edno leto sedo. Mí smo küpili doli njegovo hižo. Toga stároga Iciga je pa kűpo Varga To-máš. Kóbi je pa povrgao oštarjáštvo i plátna trštvo je ôdpro. Drüštveno oštarijo so tüdi prestavili na Hotel. Eti nega nikoga, komi bi igranje trbelo . . . musáj de mazati . . . Eti so spomrle oštarije. I. cigan, Čóri: Ka naj tak delamo ? Moremo mazati ! Jaj da sva lačniva ? Nebi bilô gder edno-dvê zginjenivi kokôši, ali pa kaj malo bage ? Miška : Zginjeni kokôši nemamo, jas nekadim i tak bage tüdi nemamo ! Ali idta vö na dvorišče, tam je Vertinja, ona vama dá kakše málo delo i za tistim tüdi jesti. II. cigan, Móri : Tak je tü delati tüdi mus? Miška : Bogme ! Vönamážeta levé, dobíta jesti, sálaš i ešče pláčo ! I. cigan, Čôri : Ka naj činíva ? Igrati nemreva, krádnoti, noriti tüdi nê. Jesti je mus, hodva tak delat. (Cigana ideta.) III. Pokáz. Miška : (Sam.) Nesrečen eden národ so tê cígáni ! Človečanstvo je zavrže, pa so oni tüdi bože stvorjênje . . . IV. Pokáz. Gyuri: (Notri stôpi.) Servus Miška ! Miška: Servus. (v-rôke si ségnéta). Gyuri: Znáš, što sta bilá teva ? Miška: Poznána cigána sta! Gyuri: Ka bi nebi bilá! Njidva sta vkradnola tvojega očé stotko pred dvema letoma. Od onoga hipa mao sem njidva nê vido. (Premišláva si) Bogme !. . . da so zbo-žni časi bilí teda ... (On si tüdi doli séde.) Miška: Pômlim je. Ti si tam sedo z-Janijom, moj oča so eti sedeli, Andráš foringáš pa etam: Móži je pa odnut noso v glažaj čemér . . . Od onoga hípa mao, ka se je svêt preobrno ... Je krčma Mladine hiža grátala. Moj oča so nájvekši dár darüvali na njo. Znáš, da je blisk vdaro v-tanjo, so se jàko prestrahšili, ár je vse zgorelo. Gyuri: Jucika je pa po svéti od bêžala, od stráha je v-stüdenec štêla skočiti. Rávno te sem pribêžao jas tüdi tá v-velkoj strahoti ino sem jo zastavo. Miška: Viš? Zdâ ti je záročnica postála . . . Nê je to interesántno ? Svêt bi tak pravo na to, ka je to nedovêdno, ali mí — hvála Bôgi — tak Známo, ka je to Boža skrbnost. On ešče z-toga hűdoga dobro zná vöspelati. . . (malo tihoča). Oča so tüdi tániháli pijáčenje. Ka me je Jani strêlo i trí mêsece sem vposteli bio, v-tom vrêmeni so se jako preobrnoli. Od onoga hípa mao vsáko oštarijo odürjávajo. Gyuri: Kak ste si pa pogorêno tanjo postavili nazâ gori? 91 Miška: Znáš, brezi očé znanja sva jo z-máterjov zasekulêrati dalá. Oča so to nikak ne šteli, tak so pravli, ka so to tàlüčeni pênezi, oni je ráj požívajo. Ali da je pogorêla i ne so znali, či je sekulêrali, so se obesiti šteli. Na pamet smo vzéli... Zastavili smo ji, od onoga hípa mao so se tüdi preobrnoli. Na oštaríjo namenjene pêneze so na eto hižo darüvali. Vsâko nedelo so tam vu cérkvi. Gyuri: Bogme sem se jas tüdi te jáko prestrahšo! Dvá tjedna sem se skítao, dokeč so me naišli. Te sem oblűbo, ka več nebom pio. Mati so mi med tém mrli ... jas sem niti nê znao ... 3 dní so čakali z-pokápanjem, ali da sem nê prišao, so ji pokopali .. . Vsigdár se zajôčem, gda si na tô zmislim, kak teško so čakali sirôta . . . ali zaman. Miška: To so bogme žalostna dugovánja! Čüo sem, ka so ti mati nê mogli mrêti, dokeč tí neprídeš... i naslêdnje so sirôta dönok brezi toga mrli! . . . I Jani je tüdi na kak tužen šorš prišao — notri so ga záprli. Gyuri: Dvê leti je dôbo, zdâ že vö spuni vrêmen .. . Tam tüdi vse na pogübel ide. Oča so njemi v-žalosti mrlí. Tak so pri slaboj moči bilí, vu jedínom síni so se tüdi vkanili. Zda njemi mati pelajo vérstvo. To je to tak. kak že morejo, ár ženska li nerazmi tak k-vértivanji, kak možki. Miška: Kabi nebi! Nevola na dosta féle navčí človeka. Viš, vu svetovnoj bojni so ženske orale, kosile, sejale, — ešče pômlim, mi smo te ešče deca bilí — i dönok smo nê od gládi mrlí. Bôg k-vsemi dá pomôč . . . Gyuri: Tô je svéta istina! (Od zvona se fűčkanje čűje.) V. Pokáz. Móži: [Kak plâtno odávajôči židov vu veršušaj ponűja blágo, notri, notri odpré k-hižam] Ženske, snehé, dekline, Kűpte lêpe pantlike! K-šenki je dam, Fal je dam !! Fájn’ švajcerska partêka, Več tákše nindri nêga!!! Dober dén vam Bôg dáj! Zvolte si, preberte si! Gyuri: Niní!.. . [nakraj] Vê je pa tô te stári Móži! Móži: Tho sem thô! Nu pa si thí pá thü? Miška: Jas sem tüdi tű ! Ešče se Spomínate z-méne ? Moži: [Premišláva si, z-radostjôv Aha! spomínan se. Vhí ste, na koga so strêlili, gda je ešče moja bíla krčma... Pa ste nê mrli?... jaj.., [z-radostjov] da se radűjem! jáko me veselí! . . . Gyuri: Samo, ka je eto že nê krčma! Nego krščanske mladézni drűštva prebiválišče! Eti ni vina, ni palinke nega, eti samo trêzni lüdjé prebívajo. Moži: Čedno čihníjo! Gyuri: Ka odávate, Móži oča ? Móži: [Po bôtoškom eden zadrűgim] Zefire, kanavâs, krepdešin, ščipke, damask, fárbavno, pantlike, konce, škárje, spice, cipelnepertline Šmoll pásto. Gyuri: Samo nihátje, mi k-tomi nerazmimo!.. . Kapa palinko ešče odávate ? .. . Móži: [zámerno] Jash ? Phalinko ? Ne drhžini phalinke.! Nithi je vidithi neščem! Miška: Pa ste žnjé več pênez spravili, kak z-etoga! . . . 92 Móži: Thô je istina. Ali jas več nebodem krčmár. Právi židov nemre bidthi krčmár! Krčmár z-lagva zmêri vö čemér i vnogo grêha. Právi židov nemre bidti Šatanov cimbora i Bogá neprijátel. Miška: Da velko pravico gučíte, Móži! . .. Bárbi vsáki vaš verebrat nasledüvao vaš tanáč! Móži: (Z-túžnim nágibom) Moj thanáč! Tak právijo, ka sem nôri bio, gda sem tak dobroga dohodka krčmo odao, tak gučijo, ka sem edno zláto bajco od sébe tá lüčo... Smehéjo se z-méne, ka sem norch, pa sem jas dobro nahmêno! Miška: Gda ste pűstili tá krčmárstvo ? Móži: Že je dvê leti. Ešče i dnes me teží na dűhši, ár je Mihálya vmorec nê Jani, nego jas, jas sem vmorec... jas sem njemi dao hrúm i palinko. [Grstno] Sam sebi se grstim! Miška: Nihájte, Móži oča ! Vi ste jáko čedno činíli, pred Bôgom ste jáko dobro činili. On vas i brezi krčmé pomore. Bár bi si tak premišlávao vsáki krščenik tüdi, kak ete židov činí! Kelko krščanski oštarjášov jeste, kí so hűši od 100 židovov ! .. . Moži: Jas sem čteo novi teštament, jas si tak míslim, kâ právi krščenik nemre bidti oštarjáš! (V-réd pobéra blágo.) Gyüri: Bogme nê! Lehko bi doj zápro vsaki krčmár krčmô, šteri od edne kupice vína več dá gostê, kakšté bi proso. Miška: Tak je! Nê ka bi nebi dao, nego témbole njemi ponűja! Skrije ga vu omár i ešče vu drűga mêsta, naj jočéča tüvárišica i deca nenájdejo svojega očo, lažéči njim, ka ga nega tü . .. ár je že odíšao. Gyuri: [Zburkajôči se] Sramota, špot! I dönok trpijo krčmé! Vsáka krčma je krščanov špot i sramota! Krčmé so vékši neprijátelje domovini, kak vsi drűgi národje. Ali vêto tüdi ednok preminé! Móži: Zagvüšno. Gyüri: [K-Móžii] Ka želêjo, Moži báči ? Moži: Gospodje, nika küpite! Gyuri: Mi nerazmimo k-tomi, nego hodte z menom, Móži, k-hižnoj vertinji, tam vö preberémo na moje záročnice račun edno-dvá pantli-ka i žnjôri. Miška: Potom pa idte k-nama tüdi! (šo bom.) Mogoče si moja sestra tüdi kaj vöpreberé k-móringi! Móži: [Med odhájanjem zadovolno nazâ poglejűje.] Že bom šo. Zagvüšno bom šo! VI. Pokáz. Pišta: Servus, Miška! Miška: Servus. Pišta: Ti Miška! Jeli Znáš, ka je nôvoga ? Miška: Ka ? Pišta: Domá je Jani. Domô so ga pűstili že. Miška: Si ga vido? Pišta: Vido. Ali nê sem gúčao žnjim. Sploj se je preobrno. Ne zgizdáva se tak, kak prvle, ešče se mi tak vídi — da bi jáko ômuren postao. Pišta: Gde si oranjeni ? Miška: Na pleči, golombiš mi je prelűknjao plűč kükél. Zadosta nevarna je bíla rana, ali hvála Bôgi, v-trê mêseci sem ozdravo. Pišta : Zdâ te nebolí ? Miška: Včási záto ešče i zdâ čütim, náimre pri težkêšem deli. Pišta: Ednok si hodo vu oštarijo i te so te strelili. 93 Miška: Zadosta nesrečno je bilô, ali záto je vse dobro, či je konec dober. Mogoče, či se to nebi zgodilo, počasoma bi se cêla vés skvaríla. Etak se je pa vse na dobro preobrnolo. VII. Pokáz. Pali: (čemerno) Servus. Te hűdi je v-njem, da je velki prâh (blato) eti privas. Miška: Záto nepreklinjaj! Nevêš, ka je vrêmen božoj vôli podvržêno? Pali: Bôg? Vrêmen ? Dosta se briga On za to? ... Ka si nevête razložiti, tisto na Bogá potisnete! Pokážte mi že ednôk toga Bogá, teda mo vervao, ka jeste. Tečas nê ! Miška : Dobro je ! Jas ti pokážem, ka jeste Bôg; ali tí mi prvle pokáže ka ga nega. Probaj! Pali: Prosim te, malo pomalê, tô ti zdâ tak včasi z-gláve nemrem posvedočiti. Ali či ščéš, hodi notri z menov vu drűštva knížnico, tam ti pokážem vse od toga gučéče knige. (Pali doli séde.) Miška : Sedi si samo doli, Pali. Viš, ti samo tô trdiš, štero si tak z-polojne vűh zvoniti čüo. Vêm cêla natúra glasno glási Bogá! Pogledni mravlo i drűge mále bivosti. Vu Ameriki lüdjé od ništerni pár desetin lêt z elektrikov vmoríjo lüdomorec. Na morja dne živôča električna raja že od svéta stvorjênja mao z-elektrikov zgrábi svoj porob i z-električnim vdárcom ešče človeka opojí. Što njê ja dao tô moč? Ni njê je jo natura dála, zaká je nêdála nedovêdoč tô lastnost vsákoj žívoj bívosti ? Tô právijo vaši môdri, ka od opic shájamo mí. Zakâ je tak nê grátao po tak dúgom vrêmeni z-vsáke opice človek? Ár nature osnávlanja môč bi tô želêla. Zakâ nega med gorilami zvêzd zbrodjávca, pisátela, málara, filozófuša? Gúči, odgovori, či si tak čeden ! Tô so, prosim te, jáko globoka dugovánja, mogôče bi si bilô od toga več dní zgovárjati, vê znanost že presvêti té tüdi, samo vrêmên trbé k-coj! Miška: Bogme so tô globoka dugovánja. Rávno záto bi nebi bilô slobodno té svéta pítanja samo tak cukati, vláčiti, kak pes cote. Tê bogme nigdár nedte mogli presvêto, ár so tô Bože skrovnosti! Mó-, žeš je že dávno popísao, ka so skrovnosti Bogá, naša so pa samo vönazvêstšena dugovánja ! Pali: Tak teda samo bibliji vermo ? Pišta: Njê! Pali: Jas samo to verjem, ka vídim ! Meni lehko guči što šté, mené je nemogôče ogvüšati. Miška: Tô je zadosta žalostno! Ali záto neveri tô, ka bi mí tô od tébe zagvüšno vzéli! Bilí so, i bodejo vsigdár tákši Tomášje! Vé či te Gospodin Bôg z-rázločnimi vdárci, z-betegmi tüdi zméhči, boš nači gučao od njega. Žnjegovi rôk se neoslobodíš, kakšté boš šteo! Záto povrži tá té štímanja, štere na krive potí zapelajo lüdí! Pali: (Modrűje) Pardon ! Jezus je tüdi socialist bio! Notri je vu bibliji ! Miška: Oho ! Malo pomalê! Tí si napunjeni z-odürjávanjem prôti drűgim. Gde včí Jezuš odürjávanje? Malo bole prečti to biblio, vê že gori prídeš tí tüdi ! Pali: Jas sem nê bigoten, ka bi samo v-bibliji rovao! Niti se neštükam z-vami, z-tebom sem si niti ne namêno v-guč stánoti, jas sem samo po Pišto prišao, naj z-menom ide. (K-Pišti) Hodi z-menom, Pišta! Pišta: (Stálno, ali krotko) Nebom šô. Za krátkoga vidênja znancov krívi idej neščem dühovnoga i 94 'telovnoga žitka na kocko djati. Ešče i tebé opominam, da i tí neideš za njimi ! Pali: Te se pa náj na vás porűši cêla hiža! (čemerno.) Nevolne birke! Kapitalistov i buržonov poplatov polizávci! Medlárje ! (Čemerno oddráple.) Miška: Viš! Ka bi té delao, či bi zmožnost meo vu roki? Kak nadűti je, z-divjostjôv opojeni, vu čeméri bi nê milüvao edno cêlo vés na mečá ostric vrčti... Pišta: Znam, zakâ te podežiga. Preminôči tjeden se je ovado. Nikšo slűžbo bi rad dôbo pri stranki. Z-skazlívosti je šô tá, ár smo ga mí včasi nê odebrali na kakše pozvanje. Rad bi pêneznik (blagajnik) bio. Potom pa tájnik, po mêseci z-200 râhnški pláčov. Miška: Vê pa samo naj proba ! VIII. Pokàz. Matyi: Dečki! Domô je prišao Jani! Čüo sem, ka ese ščé prídti! Véndar bi z-tebom rad gúčao, Miška ! Miška: Mogôče, srdcá ga čakam ! IX. Pokàz. Mihály gazda: Bôg dáj, dečki! Ka delate? (z-Janivom notri stôpi.) Gosta sem pripelao! Jania! Pri nas je bio i tebé je iskao, Miška. Tô je pravo, ka bi dobro bilô, či bi lehko z-menom šo. (Miška, Pišta, Matyi naednok.) Servus Jani! Boug te je prinesao med nás! Matyi: Veselimo se, ka si ese naišao! (Roké si podájo) — Jani: jas se tüdi veselim, ka se je vékša baja nê zgôdila na onom pred dvöma letoma dnévi! (K-Miški se obrné.) Miška, nê sem mogao z-tebom gúčati od onoga hípa mao, kak se je tô zgodilo, ali da je niti nê bilô mogôče! Zdâ da sem se z vôze oslôbodo, ta prva pôt me je k-mojega dobroga očé grobi pelala. Potom sem pa ese prišao, da od tébe odpüščenje prosim za ono grozno delo, štero sem z-očemérjenov pametjov, nepremíšleno z-lehkašíje včíno. Miška: Srdca tí odpüstim i či si pred Bôgom požalüvao, On ti tüdi odpüstí. Veri mi, ka ti vu mojem žitki tô nigdar na ôči nevržem, tém bole mo te tak meo, liki brato. X. Pokàz. Móži: (Notri stôpi navdüšeno.) Jani! . . . Jani moj! . . . Jeli živéš ešče? Ó-ó-ó, kelko sem si mislo na tébe! ? Jani: Eti sem, Móži báči! Ka pa ví delate? Móži: Oh, jas nevolák! . . . Od onoga hípa mao nega krčmé! Nemam srdca grêh odavati . . . Oh, bârbi v-méne strêlo on golombiš... Jas bi ga vrêden bio, ali on nê!... Jani moj sin, ne boj čemeren na méne. Jani: Jas sem nê čemeren na vás, Móži! Jas (proti Móži-i) sem bio sküšáva, ví ste samo bôgali. Obadvâ sva pretrpela. Ví ste zgűbili vrêdnost, jas pa poštenjé i očo. Mihály gazda: Nê trbé v-cáglost spadnoti! Vse se na dobro obrné! Z-zaprávlajôči sinôv dobri i verni Sinovje i moški bodejo. XI. Pokàz. Gyuri: (Notri stôpi.) Servus, Jani! Bôg te je prinesao . . . Kak si kaj ? Jani: Zahválim, kak-tak ... Ešče živéš ? Ni glása sem nê čűo od tébe, od onoga hípa mao, kak si vö skočo tam od stola. Gyuri: Živém. Prvêše živlenje sem povrgao i nôvi žítek živém. Ese hodimo vu drűštva hižo (hižo káže.) Eto je. Miška je predsedník, 95 vsaki mladenec vu vési se k-coj drží. Samo Pali nê. Jani: Blájženi ste! Ali jas kama naj hodim? Jas! Te razbojnik, te nezahválen dečko, te vmorec! Što si stáne z-menom v-guč? Vsi: Jas tüdi! ... jas tüdi . . . Miška: (Gori stáne, naprê stôpi) Poslűhšaj ese, Jani! Mí te z-radost-jôv med sébe vzememo, med nás boš hodo, z-nami boš si zgučâvao, tüvárišivao, mí nikoga nezavržemo! Jani: Znam! . . . Ali da sem jas po eti toga nê vrêden, ka bi mené med sébe vzéli! Razgrdim cêlo mladézen! Miška: Nê je tô tak, Jani ! Nê je to fontošno, ka si včíno, nego tô, ka po etom ka ščéš činiti? Jeli dobro, ali hűdo ? Jani: Jas odűrjávam to hűdo, náj bô kakšté málo! Neščem njemi sluga bidti. Mihâly gazda: Tvoje mesto je tak eti! Jas sem tüdi, kak famílie oča, po svêti drkao! I mené je tüdi preobrno te dober Bôg! Tí si hűdo mislo, ali Bog je to na dobro obrno. Dájmo njemi hválo, ka nas je pri prepasti brêgi zastavo i nê nam je dopűsto se v-njô vtoniti! Vsi z-ednim grlom: Tak je! . . XII. Pokàz. Pali : (Nazâ príde k-Jani-i) Ser-vus, Jani! Da te že dugo iščem ! Jani: Servus, Pali! Gde si hodo, Pali ? Nazâ si prišao z-čupore ? Pali: Niti sem ešče nê odíšao. Sam nemaš vôle idti, po tébe sem prišao, či bi z-menom držao . . . Jani: Od toga je guč, ka naj jas tüdi tü ostánem. Dečki me zovéjo. I jas velko volo mam k-coj, — či tak, ka mi dovolite? Dečki: [Ti ovi.] Srdcá vsi! Miška: Ešče tebé tüdi notri vzememo, Pali, samo ostani tí tüdi eti! Móži: Naj Pali thü ostáne! Tô jas právim, jako čhedno včiníte ! VIII. Pokáz. Čóri: Jaj, roké vam küšnem, mí bi thüdi thü radi ostali! Miška: Tí Čóri, jeli je gotov lêv? Móri : Gotov je! Gošpon birôv so náj tüdi pohvalili, tak je lepô vönamázani. Miška: Takšega dela prinas več nega, ali mí bi vama záto dáli delo. Jeli znáta dobro igrati? Čóri: Ka bi nebi znali! Po koncertaj smo tüdi hodili okôli. Miška: No, no, nelažta pá! Od toga je rêč, či poznate kóte ? Mori: Ka bi nebi poznala! Vu temnici naj je eden kapelmeister návčo. Delati smo se tüdi včíli. Mihaly gazda: Tak se mi vídi, ka so vama té počitnice jako prav spadnole! Miška: Esi pazta! Eti v-drűžtvi ta vidva včíla dečke igrati. Bando nastávimo, Mihaly gazda: V-prôstom vrêmeni pa primeni bodeta delala. Potom vsakše mazanje, ka bode vu vési, vidva dobita! Čóri: Jaj, da de dobro! Nê zaman, ka se mi je nicô od praséta senjalo, da naj je velka čést doségnola ! ... Miška: Idta vö na dvorišče, tam si od daljšnjega pogučímo. [Ciganji odhajajo.] 96 XIV. Pokáz. Pišta: Ostani tí tüdi, Pali! Neboj vövzétje vu cêloj vési. Vsaki mladénec ese vlečé, samo bi tí šô za erdéčim evangeliumom . . . Probaj kamčibár eto tüdi! Či se ti nede vidlo, lehko tü povržeš vse. Pali: [Zadržávajôči se] No, nemaram! ! . . . Probao bom! Naj neprávite od méne, ka sem toga dobroga neprijátel. Dečki: Živio! Bravo! Miška: Dečki! Pristajalo bi se to prav posvetiti. Napravmo si v-soboto večér edno málo lübézni gostšenjé. Pridejo tűdi roditelje, pozovémo siromaške hiže stančare tüdi! Mihaly gazda: Jas dam birko. Dečki: Živio! Gyuri : [Vö na dveri právi] Andráš bá! XV. Pokáz. Andráš bá: Tü sem! [Na pamet vzeme Jama] Nini! Jani, moj sin! Kak si? Jani: Jas sem Andráša brat! Kak ste pa ví? Jeli ešče itak radi pijéte ? Jeli so ešče itak betežni Erži nénika? Andraš bá: Hvála Bôgi, ešče se nikak držim od tistoga mao, kak sem pitvino tápovrgao. Erži néna je tüdi nê betežna, pa hižo tüdi mam ! [Zgovarjata si.] Móži: Na večérji de meni tüdi tü slobodno bidti? Mihaly gazda: Pa ešče kak! Lehko víno ščéte točiti? Moži: Nê jas! Bog me vari! Vodô bom točo. Jas bom noso vodô! Dečki: Kak de fân! Živio! Mihaly g.: Da pa mi z-masnim jêmo i vam je nê slobodno z-braskim jesti. Pa ví te soboto máte. Móži: Tô jas nika nemàram. Jas že od dúgo lêt pàzim. Naše vadlüvanje nevčiní takšega preminjávanja, kak eti vidim. Jas bi tüdi rad krščenik bio. Mihaly gazda: Bôg vam pomágaj, Móži báči. [K-dečkom] Dečki! Jas bom z-Móžiom k-gospon dühovni-ki šo. [k-Andráš bà-i] Vi pa hodte po birko, naj vütro do véčara vse krédi bode. Takši paprikáš nam napravte, ka si vsê desét prstôv spolížemo ponjem. Andráš bá : Tô bode. Mihaly gazda: Hodte, dečki, sprevodne vsi Móži brato. Miška: Dečki! Prvle ešče, kak bi odíšli, spopêvajmo našo pôtnico. (Vö na dveri skričí) Čóri, Móri! ese nesta gosli. XVI. Pokáz. (Čóri i Móri z-goslami prihájata.) Čóri: Prosim, naj zapovêjo! Štero nôto va igrala? Miška: Nê nôto ščémo zdaj, nego igrajte za nami našo potnico. (Dečki začnejo „Bratje, zàvezka zàstava“ pôtnico i med potjôv 1 veršuš popêvajo — za njimi, cigánji pa z-goslami sprevajajo.) Zagrnjalo se doj püstí. KONEC. GUSTAV DITTRICH STAVBENO IN GAL. KLEPARSTVO IN KOTLARSTVO MURSKA SOBOTA ALEKSANDROVA 23. (poleg stáre apoteke v dvorišči) Nova delavnica Naznanjam cenj. odjemalce, da se márca 1937. odselim v mojo lástno hišo poleg stáre apoteke v novo delavnico in prosim, da me obiščete Prevzemem vse v mojo stroko spádajoča dela vse popravila vse stávbena dela vse galenterijska dela kakor: žlebe strelovode bakrene kotle bakrene izdelke trijere za grahor emaliranje biciklov poniklanje toplodare itd. itd. ZNIŽANE CENE ! ! Pravilno montiran toplodár 98 Mati zemla. Kanikula je že poherjávala. Aká-cije prášnatno lístje je tühi vötrič stêpo. Od dôla zelénoga i z bükvami pokrítoga brgá, tam nê daleč od vési, je frišek lüft vlêko. Vés je tiha bíla, kak je tô že za vrêmena polskoga dela, gda je máli i velki, stári i mládi na njívi, ali na trávniki. Orjéjo, otavo kosijo. Ouzdaleč se čüje, kak mûvi mlatilni mašin. Na srêdi vési se je na preci velkom funduši razprestérala Ž-ova zídana híža, z bêlimi stenámi i redéčov ciglenov strehov. Tak je ká-zala med drôvničkimi, slámov pokritimi hižicami, kakpa kokvača med piščenci. Okôli njé i v njê je tüdi tihoča vládala, či vglih so se trijé zdržávali v njénoj verandi. Ánica ta mláda Sneha, štera je Varaška deklina bíla i zdaj je z nikšimi bêlimi ščipkami bíla zaposlena. Na vesélje stvorjena, prílična mláda ženska, ali zdaj je bojazno poglédnola včási okôli i tak, da bi včasi v joč začnola. Njéna svekrva je na trnáci sedêla v čarnom gvanti z vküperstísnjenimi vűstami. Vse je trda, na borbo gotova bíla, kak je na svojega edinoga sina glédala, na onoga, kí njej je z šesti ostao. Štefan je cigaretlin kadio, malo gizdávo je stao pred máterjov. Slameni klobük si je na enkráj popravo, kak je tô od tájnika vido. Mati ga je samo včási poglédnola ostro, ali on se je nê vüpo na njô zglednoti, samo je gúčo i gúčo : „Jas sem se že odločo, záto je kvár za vsako rêč. Odam grünt! Odam ga ! Tü v vési me nišče nepoštüje. Či me tüdi pozovéjo školnikovi, ali tájnikovi, znam, da mi za hrbtom pravijo — te paver ! Oča njemi je bogástvo spravo i zdaj bi rad gospodstvo spilo. Gotovo se tak norčárijo. Pa či si zmíslim, da nemeško písmo mámo... ali ka je tô, či mi je oča i stári oča zemlô frčko, jas sem njim tüdi pâver, če vglih šôle mam. Tákši kôdišje naj mené ne glédajo dol. Idemo v váraš, že sem pogôdo hižo. Jas bom šef to, či z drűgim nê, z živínov. Gospoda mo i nišče se nam ne bode smehao za hrbtom. Anici de tüdi lepše tam - jeli moj golob ? Anica je prestrašeno poglédnola na svekrvo i odgovorila je: „Zâ mojo volo nam je nê potrebno v, váraš idti, Štefan ! Či bi jas nê lűbila vési, ne bi želêla vö z váraša, ne bi postála tvoja žena. Jas se sploh dobro čűtim tü.“ „Tô samo tak práviš zdaj — zavrno jo je on — ali v srcê pa želêš nazáj v váraš." „Ne želem ! Meni je vse lêpo eti, ograček, korine, polje ... pa neščem več biti, kak sem. Pa znam, da si tí samo tô domišlűješ, da nás dolglédajo . . . i znáš, jas tak lűbim zemlo!“ „Lűbiš zemlô ? ! — smehao se njej je na ves glás mož — ka tí znáš, ka je zemla ? Či bi mi mati pravli tô, ki so se tü narodili i gori zrasli, tü so delali vedno ž njov i na njê živeli , . .“ „. . . i tü bodo mrli, povej kcuj“ — pregovorí mati. Tihi je büo njéni glás, ali itak je strôso toga krepkoga človeka. „Kak tô, Ví tü ščéte ostáti, mama ?“ Tü !“ „Te tüdi, či midvá odídeva ?“ „Te tüdi !“ 99 Štefana obráz je vse nadühti postano od čemerov, štere je v sébe stísno. „Pa gde te se držali? Znáte, da je nê samo grünt, nego tüdi hiža na mojem iméni i jas vse odam. Gde te pa té?" „Tam, v tistoj slámnatnoj kuči", bio je odgovor. Na konci vési je bíla edna mála hiža pôleg žalárski híž, blűzi njív, njéna deklinska herbija. Nigda so se tü držali i Štefan se je tü narôdo. Ese se je ščela mati potégnoti. Zdaj je nišče nê v njej. V jesén so návado meli kukorco v njô zvoziti i tü jo olűpati. Štefan se je razčémero: „Pa tákšo sramoto mi vendar ne bodete napravili, da bi v tisto hüto šli? Ka bi pa lüdjé pravili ?! Ali bi mogoči bilí to včiniti z menom?" Ta mati je z blêdim obrázom, ali z blisketajočim, ostrim poglé-dom pogléonola vdiljek po svojem sinê : „Či ti znaš to včiniti, da zatajiš eto zemlo, štero sva midva z Očom spravila, na štero je telko najini znojov kápalo, té se jas tüdi znam od tébe odtrgnoti, pa znaš, ka drűgoga zvün tébe nemam. Kak si tí to misliš, ka jas, kí sem se eti narôdila, tü včila Bogá moliti, lűbiti... da bi jas v váraši mogla živeti ? ! Dosta sprotolejtov, i lêt sem vidla, stáro drêvo sem, moj sin i stáro drêvo se ne dá presaditi. Tak mo živela, kak te, gda smo ešče nê bilí bogáti, tak kak drűge stáre kmétske ženske. Sram bi te bilô jeli za toga volo, ali šajnálivo bi me ne. Pa je tô nê sramota, Pišta, jas sem ponosna na tô, da smo pávri, če tüdi nemeško písmo mámo. Lêpo je kmeti bidti i ponos, či má povoli zemlé pod no-gámi. Več je to, kakpa v váraši gospodstvo špilati. . . dühovnik so tüdi pravli. . .“ „Dühovnik!“ — migno je Štefan z rokov, — „meni zopston gučí štoj šté. Ešče dnes de gotova pogodba. Že mam küpca, odam vse.“ Z tem se je doli po stubaj vzeo. Mati ga je glédala pár minot, potem se je pá ona tüdi na pôt vzéla : „Potem pa jas idem tüdi v svojo kučo, ne ostánem tü niti edno minôte več.“ Anica je obvüpno kríčala: „Mama, ostante, Pišta ne vê, ka dela!“ Štefan je tüdi stano, gda je mati kre njega tá Šla. Rad bi jo préjo za rokô i nazáj držo, ali gízdost njegova je zadržàla rokô njegovo. „Naj idejo ... Jas neščem lagvo, či pa ne poslűšajo na méne ? ... Anica, jas zdaj idem k tájniki i napráviva pogodbo i za pár tjednov ideva od téc.“ Ánica se je jôkala glasno: „Oh kakši je te Pišta, ne poslűša na nikoga ... I nevolna mama, tak idejo od téc, kak kakša kôdiškinja prêk po vési. Štefan je ešče ednok nazáj pogledno, potem se je paščo na občinski urad. Naprê se je radüvo tistoj minôti, gda vöpovê pred tájni-kom, da odá grünt i té de ga čü-düvajôč, nerazmeto glédo. Že je blűzi občinske hiže büo, gda je te máli hlápec, Janči, sapo lovéč pribêžo za njim. Prestrašeni i znojnatni njemi je büo obráz. Štefan ga ostro píta : „Pa si tam povrgo konje ? !“ „Vince je pri njimi." „Na právoga si je zavüpo — stári je, pa je betežen .. .“ „Pázi itak na njé . . „Pázi? Što pa te orjé?" „Rávno to je tisto, gospod, da že samo edno brázdo mam orati, 100 ali kak sté pritiskávam, plüg nešče več prijéti zemlô . . . Vince je tam páso, pa mi právi, da gazdo zové zemla . . . Prej je včási tak, da se zemla ne dá od drűgoga zorati, samo od gazdo ... Pa je prej mogoče, da je kinč v njê . . . zlát!“ Štefan se je na ves glás smehao, erkavši: „Comprnija! Páverska pamet!" Ali Janči je nê popűsto: »Istina je bogme tô, samo edna brázda jeste, hitro bomo vdilje po njê ..." „No, hodi tak, tí hérešen, naj vídimo!“ — pravo je Štefan i šô je na njivo. Štefan je dobro pozno cêli grünti či je vglih nê delo na njem. V ednom falati je büo te grünt, pétdesét plügov dobre, rodne zemlé je bilô tô. Lêpe pêneze dobí za njega, mislo si je. Ali kak je vse dale šô vdilje po trávniki k njivi, nikaj ga je préjalo za srcé. Vsepovsédi so delali lüdjé — oráli so, kosili itd. Nevej, kak, ali pozá-bo je, ka se je domá zgôdilo i veséli je gráto, gda je veséle obráze delajôči lűdi vido. Lüdjé z kosov, ali z motikov v ednoj roki, so se njemi poklánjali i vse to njemi je dobro spadnolo. Zdaj si je nê mislo na tô, kak med gospodov, ka se norčárijo žnjega, če tüdi s svojov gospodskov oblêkov i bêlimi rokámi se je nê paso med njé. Gda je pri plügi stano, se je malo vövtégno i za krepkoga se je čűto. „No, stári, ka je tü ? Právite da kinč, že bomo vidli“ — pravo je dobre vôle Vinciji. Stári je v enkráj glédo, malo hamišno i pravo je : Gazdo želê zemla . . . kinč je v njê." Štefan se je zasmeho i préjo je za priloče plügove. Konji so gori zdignoli glavé, plüg je šürko brázdo rezo, rája zemla se je na mále grüde razsipávala i té so nikšo čűdno, dobro sago odihávale prôti Štefani. On se njim je radüvo, bole, kak pa či bi zlát bíla vsaka grüda. Zlát je mrtev kinč, te grüde pa živéjo, dihajo, potihoma si razgovárjajo ž njim. Gda je opravo delo, je že večér gráto. Poledelci so že domô odišli, samo on je büo tam. Máli brešček je büo, gde je stano, okoli pár topol, tak, da bi pri ednom velikom oltari stao, na šterom so velikanske sveče' i obri prestéra-jôče se temnosti edna svekla zvezda začne svêtiti. Štefán, či ga máli béroš nebi čüdüvajôč glédo, bi si skleno roké i na glás bi molo. Zdaj si pa samo globoko zdehne i misli si na svojo mater i rad bi poglado njéno sêro glavo i tü vö-nê vsako grüdo, ali mesto toga je zdaj z dlánov spoko po šinjeki malo konje i pravo je Jančiji: „Paščiva se domô, ár so konji mokri . . . vütro bom jas tüdi z tebov šô ... potom toga jas tüdi ščém delati na grünti." V sebi je pa šepetao: „Kinč je v zemli, bogme je istina to.“ Posl. JUVENTUS. Narôčite si »Düševni List“!! Svetovno znáni šivalni mašini „VESTA˝ ! Kr. PRODAJA SMODNlKA IN VSE VRSTE PATRONI IN ŠPRIJ. TÜDI RUDARSKI SMODNIK (PRÁJ) ZA RAZSTRELIVA. Šteri lovec ščé dobro trufiti, More práj, šprij i „ Sokol“ patrone pri Hekliči küpiti. Garantirane nájbolše TÜRSKE, ŠVÉDSKE in MURA kose in tirolski kamli. Kmetijsko orodje, barve, firnis, vsefelé laki, kühinska posoda emajlerana in iz alaminiuma, za mašiniste nájbogši mašinski in cilinderski oli je nájfalejša veletrgovina z železnino Solidna postrežba! Nisike cene ! Nájbolši biciklini se v toj trgovini dobijo. Originalni „VESTA“ in „MURA“ biciklini so nájbolši. Velika záloga Traverz Nájbogša Belgiska glažojna. 102 Edno-drűgo, pa kaj tak... Pokojni avstrijski casar Franc Jožef je že v tistom časi, gda je svetovna bojna vövdárilí, bio omejene pámeti i niti to ne znao, što so njégovi zavezniki. Ednok njemi raportera njegov pomočnik : „Vaše Veličanstvo, Francozi so zbili Nemce pri Verduni !“ „Tak njim trbej — je odgovoro Franc Jožef, koga je ešče gvüšno peklo tisto, ka so ga ednok Nemci narezali pri Kö-nigrâtzi. Zdajšnji podkrao Abesinije, na koga je Duce zavüpao to vážno mesto, je bio ščista prosti človik. Odlikovao se je posebno v taljanskotripoliskoj bojni kak „krotilec“ divjih i bojevitih afrikancov, štere je znao na sébe pridobiti. Tem divjim afrikancom, ki so samo z opasàčom bili odeti, v šterom je bio handžár, nož i drügo morilno orožje, — je raztàlao pár vagonov spodnji hláč — teda brez žnjore. Afrikanci, radüvajoč modernizáciji, so hlače z rokami držeč nositi mogli, medtem pa so se vsegaveč biti tüdi ne mogli. Právijo, ka je pri Sv. Jeleni bio nigda sveta eden plivánoš, ki je lüdi vráčo od blüzi i daleč k šenki. Edino vrástvo je meo nikši purgo, šteroga je betežnikom notridávao v vékšoj ali ménšoj dozi, pač primerno stopnji betega. Vsi tisti, ki so vékšo dozo purgoja dobili, so farof včasi mogli zapüstiti i se podati proti domi, kama so návadno zavolo neprestánoga odkapčüvanja i zakapčüvanja prišli precej kesno. Pri tom plivánoši si je pa pomoč iskao tüdi žakucar, ki je mogao dobiti „vékšo dozo“. Te žakucar je pa prišao na originálno miseo: spodnji tao neimenováne obleke si je kar prek rame vrgao, ka si prišpara neprestano odkapčüvanje i zakapčüvanje ! V Nemčiji dosta kmetov ete napis má na svoji štalaj : Wenn Klee und Gras so wächst, wie Neid u. Hass, dann kommen Pferde und Rinder gut Smeh den Winter! Ali: Či de detelca i tráva tak rásla, kak nevoščénost i odürnost, te konji i mára dobra prek zime gráta! Titan. Več skrbí sadjàrstvi! Sadjárstvo se pri nas v splošnom ne računa za kakši važnejši del kmetijstva, nego samo za nekši pristranski „privesek“. Ne smemo pa pozábiti, ka sadjárstvo ima za našo držávo velki gospodárski pomen, vej letno izvâžamo 2000—3000 vagonov v drüge držáve ! Poleg toga pa imá sadjarstvo velki vzgojni i estetični pomen. Ali je lepšega kaj v Božoj naravi, kak pa občüdovati višnje, črešnje, marule, jablani i drügo sádno drevje v polnom: cvetji, štere kak snehe v šlári okinčane dičijo Vsemogočnoga ! Ali se oko popotnika ne radüje nad belimi cestami, štere so zasajene z lejpim obcestnim sadnim drevjem ! Ali vzoren sadovnják ne svedoči zadosta, ka pri tistoj hiši kralüje mir i blájženstvo i ka je tam práva harmonija ! Japonci se po veri budhizma, gda crešnje cvetéjo, v sadovnjéke postávlene šatore odselijo i 103 tam obhájajoč svoje svétke dičijo-jo Bogá! Pogléjmo zdaj zdravstveni pomen sádja samoga. Večina znánstvenikov zdravnikov je prišlo do zaklüčka, ka v človeškoj hrani more biti 4/5 sádja i zelenjâve i 1/5 mesá, ár sádje vsebüje nájveč „C“ vitaminov. Če deca uživajo malo sadja, se je prime angleška bolezen rahitis i skrobut. Ugodne klimatične, tálne i gospodárske razmere so prav dobre za naše kráje, ka lehko imamo dobre sadovnjáke i to tüdi tembole, ka je padavin letno nad 700 mm. Naše čresnje goričke so n. pr. 10—14 dni prle zrele, kak pa gdekoli v Sloveniji. V pesečni, kameni legaj vzgájajmo bole koščičasto sádje i orehe, v drügi legaj pa pečkasto. Pred vsem pa spoznajmo vse škodlivce i obrambo proti njim. Nájvékši škodlivci sádnoga drevja so : 1. Kapar San Jose ; 2. Cvetožer, ki 80—90% cvetja vniči ; 3. Jabolčni zavijač (črvivost) 20 do 30% sadja vniči ; 4. Fuzikladij ali škrlup 80-90% sadja onemogoči za trgovino ; 5. zelene i krvave uši; 6. smolika ali gumoza pri koščičastom sádji ; 7. kodravost listja na slivaj i breskvaj. Prepravlanje teh škodlivcev je dvojno: biološki i tehnični način. Naráva sáma tüdi skrbi za preprávlanje ništerni škodlivcev. N. pr. ličinka margetice živé samo od ze-lénih uši, znána mála ovsa apheliêusus živé od krvávi uši, škvorci, srakoper i kukavica vniči mnogo gosanic, pednjára, prstaničárja, molja itd. Ka se pa tiče tehniškoga zatirávanja, je nájvažnejše zimsko i sprotolejšnje škroplenjé, s šterim vničimo fuzikladij, črvivost, kodravost i s tála cvetožera. Vsáko škroplenjé more biti pravočasno izvršeno! Zimsko škroplenjé izvršimo na konci zime pred začétkom vegetácije z ráznimi vrstami karbolineja (arborin, dendrin, neodendrin, bilobran itd.), štere reči so pa dráge. Namesto toga nema' že pár let uspešno oprávijo zimsko škroplenje z domá naprávleno Theobaldovo brozgo, štera je fál. Theobaldova brozga štera je bila preizkušena na držávnom biološkom zavodi v Berlini, se etak dela : V ednoj kadi, štera drži 100 l, raztopimo 5 kg kalijove soli (tüdi kuhinska sol je dobra) v 40 1 vode. Zdaj pa v drűgoj posodi razmešamo 20—30 kg. pogašenoga vapna na 40 1 vode, (bogše je pa 10—15 kg živoga vapna pogasiti, ka de friško). Zdaj to vapneno mleko vlijemo v kad, gde je raztoplena sol i dobro pomešamo. K toj mešanci vlijemo 10 1 vode, v štero smo dodáli 1 / 2 kg vodenoga stekla (Wasserglas), ki se dobi v drogeriji. S to mešanico potem poškropimo drevje pred Začetkom vegetacije. Drügo škroplenjé, od šteroga je odvisno 2/3 uspeha proti fuzikladiji, oprávimo z 1% bordoško br6zgo (galic + Vapno) pred cvetjem, gda so cvetni listi ešče ne popolnoma odpreti. Trétje škroplenjé oprávimo po cvetji s 3/4% bordoško brozgo + 15—20 dkg urania zelenila na 100 1, štero uniči zavijača — črva. (To škroplenje se lehko oprávi z 2-3% žvepleno-apneno (kalifornijsko) brozgo, samo ka namesto urania zelenila moremo djáti Aresin. 104 Četrto škroplenje je takše kak tretje, samo ka tü več ne bomo devali arzenijove preparate (aresin, urania zelenilo). Škropimo te, gda ja plod doségno skoro orehovo debelost. Kodravosí listja na breskvaj i slivaj odpravimo s 2°/0 bordoško brozgo, škropleno na konci zime. Smoliko ali gumozo povzroča neréd v hranilnih snovi i nepravilna asimilacija (ceranje drevesa). Mogoče je v zemli premalo vapna, kalija, íosfora ali obilno dušika. Tü more pač sadjár dobro poznati zâkon minimuma. Prijátel — sadjàr! Tü sem ti povedao samo v „orehovoj lupini“ par nasvetov za Tvoj napredek. Ne misli pa, ka si že popolen; sadjarstvo je preveč obširno znánstvo i do popolnosti ne Ti, ne jaz, pa niti strokovnjak ne more priti ! Glédaj pa, ka tüdi Ti ne zaostáneš! Ne radüj se samo te, gda za pár krbláč sadja telko dobiš kak za tele, nego poglobi se i išči radost i veseljé tüdi v tej modri skrivnos-taj Vsemogočnoga ! Svet te vára, v prijátelaj se vkaniš, po slaboj drüžbi te glâva boli : kama naj ideš ? Pojdi v milo narávo — v lep sadovnják s šumečimi pčelami ! Té te z radostjov primle v svoje náročje i boš žalosten telko menje, ali vesel telko več ! Kelko trgovskih hajovov májo držáve: Kelko tobáka izvážajo v drüge držáve : KJE BOSTE DOBILI dobre in najbolj poceni ure, zlatnine in srebrnino, samo edino v Strokovno specialni trgovini. Vsaka ura izprobana, izregulirana pod pismeno garancijo od 2—10 let!! Ure že od Din 30 - Velika izbira švicarskih prec znih anker ur, fabriški izprobani do 20 let garancije, že od Din 250.— zmeraj v zalogi SCHAFFHAUSEN OMEGA DOXA CIMA od Din 38 — od Din 45— Ročne ure Din 80˙ — mali brez bud. 30 Din. Veliki amerikanski radium repeter veker [180˙— Zidnih ura, kuhinske, kancelarskih in stolne ure, zlatili, srebrnih, cina srebrnih in kristalnih daril zmeraj velika zaloga. Popolna zal. vsakovrstnih očal (dajem tudi po recepti.) Popravila izvršujem strokovno, poceni poroti DVE LETNI GARANCIJI. Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. DITTRICH FRANJO urar, draguljar MURSKA SOBOTA in optik KOLODVORSKA UL. 1. Poslüšte gospod i gospá, očka í mamica, mladoženec pa Sneha, ka je novoga P — da Beltinski KLEPEC trgovino v SOBOTI na Aleksandrovi cesti má. Ár pa vsi tak právijo, da Klepec dobro blágo po niski ceni dá, pa idemo tüdi mi tá. Zato Vam pa právim tüdi jas, da dobite pri njem lepe nove kamgarne i vso manofakturo, klobuke, kape, košare i tüdi drűgo blago, prepričajte se záto pri: VINKO KLEPEC MURSKA SOBOTA. Skladišče lédra i gornji delov čevlov (Oberteilov) ! ! 106 KRONIKA EDNOGA LETA 1935. okt. 1. — 1936. sept. 30. Ár pretečenost je vučitelica vezdášnjosti ino fundament prišestnosti, záto prvle kak bi dolizáprli knigo ednoga leta, ešče ednok preglednimo one fontošnêše dogodtke, štere za toga volo ese zamerkamo. Prekmurska šinjoríja. Leta 1935 se je vu cêloj šinjoriji narôdilo 305 decé; mrlô je 339 oséb; zdalô se 128 párov; konfirmiralo se 378 dečkov i deklic; vu našo cérkev je prestopilo 13 oséb, z naše cerkve sta vöstopili 2 osebi. Žensko drűštvo jeste v Bodonci, v Lendavi, na Hodoši, v Morávci, v M. Soboti i v Puconci; tüdi se nastávla v kríževskoj fari. Cerkveni pevski khoruš jeste v Apači, Bodonci, Gor. Slaveči, na Hodoši, v Moravci, M. Soboti i Puconci. Šolstvo. Vu srêdnje šolè je hodilo 104 dečkov i deklic, vu národne šolé pa 3103 dečkov i deklic. Oblêtnice-jubileumi. Hodoška fara dec. 19-ga je svetíla svojega lüdnoga dühovnoga pastéra, Heiner Gézo pétdvajseto lêtnico. — Zaggrebško evang. žensko drűštvo 50˙ lêtnico svojega obstoja. — Sekič, Buljkes (Bâčka) fare 150 lêtnico svojega obstoja. — Jun. 29-ga je bila 350 lêtnica smrti Primož Trubara, slovenskoga reformatora. Nôvi delavci. Vu Bački nôvi šinjor so Scherer Peter dühovnik vu Feketiči. — Vu Legradi nôvi dühovnik so Šiška Andráš. — Ml. Darvaš Aladár kaplán so položili ekzámen za dühovnika. — V Lendavskoj fari so nôvi pêneznik Kühar Števan, v Domanjševskoj pa Časar Franc. — V Bodonci novi vučitel Küčan Kalman. — Ballek Štefan z Betlehema so na filadelfijskoj lutheranskoj thelogiji dolidjáli dühovniški ekzámen. — Na Gor. Slaveči Fartek Franc inšpektor je odstopo. Doktor theologije. Celjski naš dühovnik, May Gerhard, so od Heidelbergskoga vsevučilišča z častnim doktorátom obdarüvani. Správišča Gustáv Adolfa drűštv. V Nemčiji od aug. 29. do sept. 1-ga je bilo v Kasseli. — V Jugoslaviji sept. 19. i 20-ga v Osijeki. Apačka raztorjenost je tű dobila trôšta dár 5500 Din; Lendavska mála fara pa 3000 Din podpore. — V Prekmurji sept. 7-ga v M. Soboti. Eto prekmursko filialno drüštvo je melo notrijemánja 12,231.5 Din. Podporo so dobili: Apače 1800 Din, Lendava 900 Din, Domanjševci 400 Din, Gor. Slaveči i Selo 200—200 Din, Diakonis Dom v Novom Vrbasi 100 Din. Goriostánjena šuma pa jugoslovanskomi glávnomi drűštvi. Poglobitev verskoga žitka. Selo i okolica nakani nastaviti novo samostojno faro. Zatô se že skôz ednoga leta mesečno enkrát drži Boža slűžba vu Seli ino rávno tü je küpleno zemlišče za fárne hrambe. — V Andrêci od nov. do apr. jeste mesečno enkrát Boža slűžba. — Vu Kríževskoj cérkvi je lepo renoviran oltár i to z samovolni dárov. — V Morávci je cêla cérkev vözmálana na stroški 4000 Din. Mrtelnost. Nov. 18-ga je mrô Kettenbach Jakab zemunski šinjor- 107 dühovnik, star 48 lêt. — Naši časopisov veren prijátel, Šoštarec Ferenc dühovnik v Subotici so enza-ovim dvá drágiva mrtveca meli. Zgűbili so svojo lübléno tüvárišico Margitko i svojega dobroga brata Jánoša. — Januára 10-ga k svojim očákom se je povrnôla Kováts Iréna, HIMA ŠÁNDOR moravski dühovnik. roj. Berke, sobočka fararca. — Mrô je Beznéc Števan kurátor bodonske fare. — Hima Šándor morávske fare prvi dühovnik je máj. 25-ga dokončao svoj žítek. 1864. nov. 25-ga se je v-Bezi-ji (Győrska županija - Madžarska) narôdo. V Šoproni se vövčio, v Jeni (Nemčija) je dokončao dühovništva studije. V Puconskoj fari je bio 6 let pomočni dühovnik; 1893. leti je vu nôvo morávsko faro prišao za rédnoga dühovnika. Tü je pretekao doli med blagoslovim delanjem njegov žítek. Spômenek njegov nepozábleni ostáne med vsêmi, ki so ga poznali. — Jun. 1-ga v Drüženi držélaj je mrô „nájbole poznáni evangeličanec svetá", D. Dr. Morehead Jánoš Alfréd, od 1929-ga aktivni,- od 1935-ga leta častni predsednik Lutheranskoga Svetovnoga gyülêša. Zvráči me, Gospodne! Pod etim titulom reditelstvo Düševnoga Lista je vödálo molitveno knigo za evangeličanske betežnike. Eta 68 stranska knižica zdržáva 30 molítev, na razločna pripetjà slišéči. Košta samo 3 dináre, naj si jo more spraviti vsáka evangeličanska familija. Proste jo pri svojem dühovniki. Sobotška gimnázija se spopolnjáva. Že má tüdi V. i VI. zlôč. III. lutheransko svetovno správišče se je vršilo od 13. do 20-ga oktobra 1935 v-Parizi. Naš püšpek Dr. Popp Filip so tüdi tam bilí. „Gospôd priložáva vsákí dén k Cérkvi." Pretečeno leto vu Nemčiji ji je 326.618 notristopilo vu evangeličansko cérkev i to z tála z brezkonfesiolizma, z tála pa z rimske cérkve. — V Austriji vnogo težkoč májó evangeličàni. Prestop v evang. cérkev je preveč otežkočeno itak ji je samo v Beči 3000, na Koroškom blűzi 700 prestopilo v evang. cérkev. — Na Cehskom je ji 3762 prestopilo v evang. cérkev. — Evangeličanska obüjenost se vedno, bole širi v Ukrajini. Vu novê-šem je tű nastanolo 17 nôvi evangeličanski gmân. — Z 40 milionskoga francuškoga národa je 1 milion proteštantov. — V Indiji pro- 108 teštantske misije goridržijo 1500 národni šol, 500 višiši šol i 200 špitàlov. — Li v Rusiji krvavi prevedno tüdi proteštantizem. Blűzi z 300 evang. dühovnikov ji že komaj 10 jeste vu slűžbi; ovi so navèkše spomorjeni; ali gečijo v kmični temnicaj, ztála so pa prisiljeni bilí ostaviti držávo. Olympijske borbe v Berlini so se dokončale z prevelikov zmágov dvê zmožni proteštantski držáv, Nemčije i U. S. A. Naša država, Stojadinovičova vláda híti politične i vérstvinske težkoče olejšávati, vrédspraviti. Arnauto-vič poslánec je v parlamenti strelao na ministrskoga predsédnika, dőnok k sreči so šüši nikoga ne zadeli. Po dùgom je rešeno pítanje kmečki dugov. Razmera naše cérkve k držávi je vu tom leti tüdi nezmêšana bíla. K reformovanoj (kalvinskoj) cérkvi nas prikapči bratinski čűt; srbska pravoslávna cérkev je z nájvékšov potrplivostjov i dobrov volov do naše cérkve. Vrêmena hôd. Jesén vu začétki lêpa, sledi vlažna bíla. Zíma je jáke míla bíla, malo snegá, malo mraza je bilo prinas, tém več pa v Ameriki. Sprotolêtje se je rano notripoklonilo z bliskanjem, grmlancov, z plohov, ali tüdi z prijétnim cvetjom. Dőnok je pa cêlo sprotolêtje preveč deždževno bilo. Leto je nê preveč vrôče i navékše sűho bilo. Pov. Krme je povôli bilo. Strmeno silje je bole s slamov, kak zrnjom pláčalo. Jesénski pôv je navékše dober bio. Slív obilno, jabolk malo i nezdravi. Goric župe je dosta ménje bilo, kak prvêše leto. Svetovne zgodbe. Vérstvinska težkoča, politična negvüšnost dale trpí na cêlom sveti. Tréšlika oborožüvanja se vedno pozdigàva pri vsê národaj; záto so srcá z kmičnimi nemirovnostami napunjena. — Austrija se je zmirili z Nemčijov ; zrendelüvala je vojaško obveznost; gíbanje za restauracijo Habsburžanov je vedno močnêše. — Nemčija je zasedla z vojskov neutrâlni kraj kre Rajne, povišala je vojaško slűžbo na dvê leti, nazáj želé po bojni zgüblene kolonije, general Göring je imenovani za vérstvinskoga diktátora. — Francija záča gübiti svojo vodilno moč, štero je rnêla po dokončanji svetovne bojne. Domáča politična linija se je zelo na lêvo obrnola. Po Lavalovoj vládi je Sarraut postao ministerski predsednik, za njim pa Blum. Pênez frank je pri svojoj vrêdnosti s 30%-mi poménšan. — Anglija je vu veliki skrbíh bíla za volo Abesinije. Njéni krao Jurij V. je v starosti 70 let mrô ; nôvi krao je Edvard VIII., ki v augustuši se vozo po Dalmaciji. — V Egiptomi je mrô krao Fuad v 86 1. starosti, njegov naslednik je Faruk. — Rusija má svoje znotrânje borbe, tó svedoči, ka so postreljeni komunistični prváki. Zvőna pa Nemčija i Japán glédata prôti njej. — Zedinjene držáve Roosevelt krepko vodi k bôgšoj prišestnosti. - Italija je obládavno bojno vodila prôti Abesiniji. V sedmi mêsecaj v krvávi bojaj z premočjov modernoga orožja je Abesinijo podvrgla. Nemárala je sankcije, sklepe Zvéze národov, bojnske ládje Anglije na srêdozeniskom morji. Po toj srečnoj bojni je ltalija dosta pridobila v mednárodnoj politiki. — V Španiji pri volitvaj je levica dobila večino. Sledi je vövdarila grozna bojna med „vládnimi četami" i »uporniki". Zda v etom rimokatoliškom orsági dühovnike vmárjajo, lêpé cerkvi zežigajo, enovoga nesmileno preprávlajo, kak da bi od 109 Kristuša nikaj nê, znali. — Grčija se je z lüdskim glasovanjem (plebiscitom) odločila za kraljevino, záto se krao Jurij II. vrno na prestol, šteri je stao prázen zdâ že 11 lêt. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos je mrô. — Na Čehoslovaškom je Masaryk zavolo starosti dolidjao čést prezidenta. Njegov nasledník je Beneš, dotêšnji zvünêšnji minister, postao. Novi vládni predsednik Hodža je sin evangeličanskoga dühovnika. — V Bolgáriji se gostokrá premenjávajo vláde. — Komunistični puć je bio v Braziliji, ali ponesrečo se. — Revolucija v Paraguaju rávnotak. — Razločne elementarne katastrofe so večkrát bilé, pri šteri je dosta lűdi zgűbilo svoj Žitek, ali pa materiálno vrêdnost. Zdâ slobôd vzememo od ednoga leta, štero nam je bilo dostakrát dober prijáteo i na radostni cvetni potáj nás Vodilo; dobročinitel i z vnogim blagoslovom nás osipalo; lehko ešče večkrát je nam nej voščilo tistoga maloga tihoga blâženstvo, štero je nam včási — včási kívalo. Slobôd vzememo z drágov rečjov apoštola: „Edno pa činim : z-oni, štera so odzajaj, se spozábim; štera so pa pred menom, za tistimi se ftegüjem; k cíli se vgánjam za nájem zgoránjega pozvânja Božega vu Kristuš Jezuši obečanoga“. (Fil. 3, 14.) Cigánji. Zvön vési cigánji v-šatoraj stojijo, Snegá, deždža, mraza se ne bojíjo; Z-zginjeni mrlin, z-koldüvanja živéjo, Kama nedêvajo, tam radi jemléjo, Té právde od nigda se verno držijo, Z-zafriganov jálnostjov lüdí slepíjo. Zamázani rojki okôli šatora Raščíjo, brečíjo, kak bêsna rodbina. Matere z-korbli od hiž do híž hodijo, Možje stáre kotle nosijo, tržijo. — Či njim neide trštvo, pri ôgnji küčijo, Reklájo, kašlájo i pajžle kadijo. Hrtasta harina njim je stvár králevska, Rúžna baga pa v-lampaj hrána nebeska. Ne brigajo se za ütrášnje živlênje: „Devla se naj briga“, je njih govorênje. Gda že nemro duže v-ednom kráji bidti, Brez pašuša znájo, — dale moro idti. Cigajnski žítek je navékše véseli, Z-malim zadovolen i záto blájženi! F. J. 110 Indiánska fabula od sprotolêtja. (Sevra i Jüga boj.) Pri severni národaj, náimre pri odšibvákaj, ki v Severnoj Ameriki pri zgornje jezere bregáj živéjo, od tá odhájajôče zíme i prišestjá sprotolêtja nasledüvajôčo fabulo držijo. Eden stári človek se je sam jedíni držao vu svojoj nevolnoj hüti, štera je na brêgi kre edne z-ledom pokrite vodé stála. Zíma se je k-konci približávala, v-hüti bodôči ogen je že skoron sploj doj potűno i te starec je celô ostávleno glédao vö. Vlasjé so njemi sêri bilí, kotrige drgetale. Tak je žívo tá od dnéva, do dnéva v samosti. Nê je čüo nika drűgo, kak šüméči i vdérjajôči vihér, šteri je z snega mehovjom posipávao krajíno. Eden dén, gda je ogen že skoron celô vgasno i pri hüti dveraj sedo, je eden lêpi mladénce postano pred hütov. Lêpoga, punoga obráza, líce so njemi, kak rôže erdéče bilé, zdrav, kak gedro; očí se iskrile, vűsta posmehávale. Na čeli z-cvêtja spletenim véncom okinčani, vu rôki püšel rôžic držéči. Starec, šteromi je pôleg pozvánja Sever bilô imé, njemi je pravo : „Sínek, radűjem se, ka te znôva vídim. Hodi notri i pripovidávaj mi, ka si vido i skűso vu tühinski držávaj ? Ostani na nôč pri meni i jas ti tüdi povém, ka sem činio i ka znam včiniti?" Mladénec, komi je Jüg bilô imé, je notri šô v-hüto k-starci i po návadnom pozdrávlanji je tam ostano na noč, gda sta si nasledüvajôč zgovàrjala med sebom. Sever erčé: „Či jas z-mojov „ sapov" potpíhnem, tekôče vodé stánejo, odrevenêjo i trde bodejo, kak kamen." Jüg: „Ci jas záčam fudati, ràsti záča cvêtje na poláj." Sever: „Ci jas strôsim svoje vlasé, snêg pokrije zemlô. Či ščém, drevje spüstí listje i moj pih je raznesé. Vodeni ftiči: divje rece, gosí, štrkôvje se z-vód v-daleč krajine paščijo. Stvaré se od mojega píha sposkríjejo i zemla obtrdne, liki čonta." Jüg: „Či moje vlasé strôsim, toplo deždžôvje se vlejé na zemlô, nárasje vö spotísnejo z-zemlé glavičice i črstvo glédajo, liki decé očí. Na mojo rêč se ftiči nazâ povrnéjo. Na moje sapé hlád záčajo vodé tečti i gdešté hodim, se spêvanje ftíc, včélic, máli žűževk i stvaričic donênje čűje na poláj, logáj i berekaj." Sunce je gori zíšlo i vugodna toploča se je razlejála povséd. Sevra vűsta so obnêmile. Pastoričice, strnábi, slavička škvorjanci so záčali cvičkati, žvrgoliti, spêvati, pri hüti bodoči potok cüriti, travína i cvêtje se razvíjati i prijeten díš je obhodo krajíno. Pri sunca sveklôči je lehko bole spogledno mladénec starca. I vido je, ka Peboâva, zíme ledeni obráz má. I z-ôči so njemi číste vodé tekle i z-povíšanjem sunca je vsebole ménši gratüvao. Okoli poldnéva se je že sploj raztôpo. Na hüte mesti je nê ostalo drűgo, samo na vogelišči eden z-kmično erdéčim robom zaopàsani cvêt. Toga cvêta imé je po indianskom jeziki: miškoditad, pri nárasov znancaj pa: claytoniavirginika, i v severnoj Ameriki sprotolêtja glasitel, kak pri nás ibojna. Obládao je tak Jüg, ali si sprotolêtje. Okoli Andrejovoga pá Sever, to je to zíma obláda i kralüvala bode, dokeč jo pá okôli Jôžefovoga Jüg sploj neobláda. F. J. Anekdote, pripovesti. Namero se je. Eden vesníčki gospôd je vu váraši vu višišoj šôli se vučéčemi sinê svojemi na svétke poslao nika malo kolin z-hlápcom. Kak notri vu hižo stopi hlápec, zaglédne na omari stojéči pintešnji glaž napunjeni z-téntov. Škrléč ga želno poglejte i erčé: Mládi gospod, jas bi si z-onoga rad ednok gutno, či tak, ka bi slobodno bilô. — Gutno bi si hodíča! — odgovorí diák — vê je to ténta. — Naj bode ténta, da bi samo ednok mogao žnjé potégnoti. — No samo tak potégni! Znam, ka več neboš meo vôle žnjega si gutnoti. Dečko doj vzeme glaž i fest potégne žnjega ednok. — Hjuuj! právi z-kisilim obrázom na krivo potégnjenimi lampami. Zakâ so mi, mládi gospôd nê tak povedali, ka je to nê ténta, nego kalamáriš. Čüden zálog. Na Vogrskom se je zgodilo vu törkov ravnanja vrêmeni (1514 do 1686), gda je ešče te nájpozadnjêši vesníčki krámar (komin) sebé za plemenitoga gospôda dao titulálivati. ka je eden siromaški páver k-ednomi tákšemi plemenitomi krámari v-bôto prišao. — Plemeniti gospôd! eden cent (100 kil) solí bi potrebüvao. Betežna mi je krava, žnjôv bi jo dao lízati. I ešče na hížno potrêbščino bi mi jo potrêbno bilô. — Siromák magyár! kak vídim, si veliki siromák. Tam vídiš vu kôti ejnivi dvê grüdi, têvi rávno eden cent zneséta vö. — Bogme sem veliki siromák, plemeniti gospon, záto ji jáko lepô prosim naj mi jo nedržíjo trnok drágo. — Dobro je, siromák páver. Dam ti jo za eden màrijâš. — Hválim, dober gospôd, samo, ka zdâ nemam z-kém pláčati, naj mi jo na porgo dájo, po žétvi njim jo pošteno pláčam. — No, dam ti jo tak tüdi, kapa či me znoriš, siromák páver, jas te niti ne poznam, nevém ti iména, što si, ka si? — Ali znáš ka? Nesi si tá to edno grüdo, to ovo pa tü niháj v zálogi. Tak je včíno. Páver je pô centa soli odnesao, to ovo polojno je pa tam nihao za cêlo v zálogi. Jeli bár, ka je to čüden zálog bio?... Ali páver je napovêdano vrêmen prinesao soli cêno. Poštenoga človeka reč je gvűšen zálog. (Kontraktuš). Pred srêskim načelnikom, nê v-Soboti (?) Policaj gori spíše ednoga biciklista, kí se je prôti prepovêsti zvönrédno tirao po Aleksandrovoj vilici i obtoži ga oblásti. Jeli pa ví nevête, ka je zvönrédno tiranje prepovêdano po vilicaj, kaznüvani te, či tô večkrát prestopite. — Prosim ji, míli Gospôd, prisiljen sem bio, ár mi je žakucar poklíc prinesao, naj neműdoma doj pláčam zaostánjeno dačo, ár bom ovak kaznüvani. Mogao sem se paščiti, naj nezamü-dim vöre, ár po poldnévi pred štrtov nemre v kancelajo. Nê sem tak jas krív, zakâ sílijo človeka? Naj mi odpüstíjo, ár je dáčo, míslim bole silno pláčati, kak pa pomali hoditi! Idte domô. Hvála! Idem, idem brš! Kak trbê proso sêjati, naj je vrábli ne jejo? Žalostno, ka se ešče i dnesdén náidejo v-ništerni krajínaj zaostànjeni lüdjé, kí več dájo na z-neznati vrêmenov gori ostánjene blôdne šatringe, kak pa na prerazmeto, čedno delo. Zaman se zové vezdášnje vrêmen zevčenosti i presvetščenosti vrêmen, ešče itak láda med lüdmí blodno mišlênje, pôleg šteroga po čűdnoj pôti mênijo doségnoti svoje cíle. Tak je obhodo eden tákši kmet, ki je svoje prosô tak šteo pôleg šatringe obarvati od vráblov, ka prê njé nági more sêjati (?), ár se ga teda ftiči ne teknejo. Rano, ešče za kmice pred zorjov je šô orát. Njivo je zôrao, na nágoga se je doli slêkao i gvant je pri ednom grmíči doli djao, sêjanski prt na sébe povesnoši je semen posêjao. Ali nasádo se je ! Dokeč je on sêjao, cigánji so njemi gvant odnesli. Po dokončánji sêjanja se je nazâ šteo oblêčti, ali gvanti je ni glása, ni héra nê bilô. Ka je vedo, bráno je k-coj pripravo i prosô je notri povláčo. Z-sejanskim prtom se je na potrêbnom mesti kak tak notri zavézao i domô ide. Na cesti domô idoč se je sréčao z-žandári i tôžo se je, ka njemi je gvant vkrádnjeni. Gda so ga tê pitali, zakâ se je slêkao dolí, vê je nê tak vrôče, je odgôvoro : Ka míslite, gospôdje, prosô goroblečeni sêjati? Vé je vrábli vse pojêjo. — I či je nági sêjate? ga píta žandár ? — Teda ni zrno ne vesne žnjega, je pravo. Tákši je šatrüvanja sád! Kupujte najboljše in najcenejše! - To so P EKO“čevlji in S OKO obleke Oboje dobite v najlepših fazonah in največji izbiri v M. Soboti na Cerkveni cesti (med sodiščem in Sres. načelstvom) pri tt. Joško Brumen. Preračunjávanje kubične vsebine okrogloga lesá (P = premer v cm. K = klüča število.) 17 227 29 661 41 1320 53 2206 65 3318 77 4657 89 6221 101 8012 I 16 201 28 616 40 1257 52 2174 64 3217 76 4537 88 6085 100 7854 15 177 27 573 39 1195 51 2043 63 3117 75 4418 87 5945 99 7698 14 154 26 531 38 1134 50 1964 62 3019 74 4301 86 5809 98 7543 13 133 25 491 37 1075 49 1886 61 2923 73 4185 85 5675 97 7390 12 113 24 452 36 1018 48 1810 60 2827 72 4072 84 5542 96 7238 11 95 23 415 35 962 47 1735 59 2734 71 3959 83 5411 95 7088 10 78 22 380 34 908 46 1662 58 2642 70 3849 82 5281 94 6940 9 64 21 346 33 855 45 1590 57 2552 69 3739 81 5153 93 6793 8 50 20 314 32 804 44 1521 56 2463 68 3632 80 5027 92 6648 | 7 38 19 284 31 755 43 1452 55 2376 67 3526 79 4902 91 6504 6 28 18 254 30 707 42 1385 54 2290 66 3421 78 4778 90 6362 P K P K P K P K P K P K P K P K Razlaga : Gornja številka v vsakem predelčki je premer (P) [poprek v sredini merjena širokost] okrogloga lesá v centimetri. Spodnja številka je tomi odgovárjajoči klüč (K). — „ DxK/10000 to se právi dolgost (D) debela v méri se pomnoži z Kubična vsebina se nájde na podlagi sledéčega pravila onim številom (klüčom). ki odgovárja premeru debeličini i dobleni znesek se deli z 10.000 — PRIMER: dugost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poišče se te v tabeli število (klüč), ki odgovárja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te 8x1735=13.880, — 12,880 10.000=1.388 m3. SENJE (SEJMI). PREKMURJE. Beltinci (živ. i kram.) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. jun., 15. jul. i 5. nov. Bogojina (živ. i kram.) 15. febr., 20. márca, 19. mája, 20. julija, 4. sept. i 16. novembra. Črensovci (živ. i kram.) 14. márca, v pondelek po 3. máji, v pondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. márca, 17. aprila, 16. jun., 28. jul., 28. aug. 28. sept., 28. okt., 18. decembra, pa vsákí tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drügi dén. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. márca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsáko prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spádne na to soboto svétek, je svinjsko senje Prvejšo soboto. Kuzma (kram.) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. mája. Martjanci (živ. i krom.) 23. mája, 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januára živinsko senje, prvi pondelek februára živ. i kram., prvi pond. márca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. mája živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spádnê na prvi pondelek svétek, se vrši senje na drűgi dén. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci živ. i kram.) 28. mája, 10. jul., 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. márca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. márca, v tork pred Risáli, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vüzmi, 15. jun., 21. dec.. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drűgi pondelek po Vüzmi, četrtek pred Risáli, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drügi dén po Máloj meši, 4. oktobra i vsáki četrtek svinjsko senje. Če spádne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden dén sledi. Proste včasi veliki ilustrirani cênik i vzorce, štere dobite k-šenki ! Ogromno prebèranje ! Cêne nisike! SREZ LJUTOMER Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. aug., 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. márca, 13. mája (tüdi konjsko), 16. sept, 17. dec.; samo konjsko i živ, senje 14. okt. Cven 7. septembra. Gornja Radgona 3. februára, 25. mája, 10. augusta, 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. mája, 26. julija, 6. novembra. Mála Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. mája, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januára, (29. junija), 30. junija, 21. septembra. MESTO I SREZ PTUJ Ptuj živinsko senje: za konje i rogáto živino vsáki prvi i trétji tork v mejseci, za drüge vsáko srejdo; tržni dén je vsákí pétek; letno krámarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. márca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vüzmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. márca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnébohodom, 23. jul., i v soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. mája, 25. julija. Breg pri Ptuji drügi pond. v máji, 6. junija, drügi pond. v juliji, 26. augusta, drügi pond. v septembri. Ormož Cvetni pétek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsáki prvi pond. v mejseci jan., febr., márc., máj., jun., jul., sept., okt., dec. Či spádne na ednoga tej pondelkov svétek, se vrši senje na drügi pondelek. Svinjsko senje vsákí tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jürjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. márca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risálski tork i pondelek po Jakabovom. Razkriž 19. mája, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. mája, 20. aug. i 26. okt. Štrigova 19. márca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec. Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. MESTO I SREZ MARIBOR, LEVI DRAVSKI BREG Maribor vsaki drügi ino 4. tork v mejseci senje za živino; či je v tork svétek, se vrši Živinsko senje dén prvle. Vsákí pétek svinjsko senje; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsáko sredo ino soboto tržni dén. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. mája, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija Snežna na Veliki kram. 20. mája, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. márca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po trétjoj kvaternoj nedeli. SREZ MARIBOR DESNI DRAVSKI BREG Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mája, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slovenska Bistrica 24. febr., Velki pétek, 4. mája, 4. jun., 25. jul., 14. sept., 28. okt. i 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. márca, 30. jun., pondelek po 3. augusti i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. jan., štrti pond. poji Vüzmi i 13. dec. Proste včasi veliki ilustrirani CEJNIK i VZORCE, štero dobite k-šenki ! Ka ne odgovárja lehko vömenite ali se penez dá nazáj. Ogromno preberanje! NISIKE CEJNE ! ZDRAVJE spomočjôv vračilni lastnosti tráv po nücanji „HERSAN-teja“, mejšanê ce posebni tráv po propisi Doktora R. W. Pearsona glávnoga vráča v Bengaliji (Angl. Indija). Z-dugolêtnim vösprobanjem se je dognála vrêjdnost „HERSAN čaja“ i tô z nezdvojnim uspêhom pri obe-težanji: ovápnjenje žil, beteg krvnoga tekája, ženske bolezni, bolečine pri menstruaciji (vözmejna mesečnoga pránja), migreni, reumatizmi, bo- HERSAN TEJ lezni bubrega, bolezni jeter, smêtanj v želodci, zagiftanji, zaprêtji, gihti, črêvni betegaj, haemorroidi, splošno i prenáglom debelênji i prôti žgaravici. — „HERSAN čaj" se dobi vu vsakoj apoteki. Návučno knjižico i vzorec Vam pošle k-šenki: „RADIOSAN“ Zagreb, Dukljaninova u!. 1. Reg.Sp.br. 14.001-35. Josip Močnik kamnoseški mojster Murska Sobota. Vsáki, šteri nüca pohištvo (butor) ali pri zídanji hramov tišlarsko delo, kak tüdi vsa drűga, v tô stroko spádajôča dela, se naj napoti direktno k-tomi tišlari i bode zadovolen z delom nájbole pa z cênov. Zdrakšla vsákovrsten les. V zálogi má vsákovrstna tišlarska i drakšlarska dela, kakti škrinje, iz trdoga i méhkoga lesa, vsefelé stojala za korine, stôce, omára, stole, postele, itd. Jarnevíč Peter stolar in drakšlar v Murski Soboti Lendavska ulica in kam g, vse gospodársko orodje, plüge, reporeznice, sečkare, preše i vseféle kotle, šparhete i peči, nájfínejše fárbe, lake, flrnajs, terpentin, mašinski oli i mást, koks za kovàče, glažojno za okna i. t. d. -- Vse po niskoj cejni. Što šče pêneze prišparati, more pri tv. Hardoš küpiti. Kr. prodája smodnikov i vsê lovski potrêbščin. Nájbogše Turske in švedske kose, srpe, kosne klepáče Dobi se vu velkoj meri na prebéranje vsefelé železno blágo po nájfalêšoj ceni, kakti: traverze, beton in palično železo, stavbeno in pohištveno okávanje, vsakšeféle nájfinêše orodje (škér) za obrtnike, žage, pile, sekire i. t. d. Nájstarejša i najfalejša trgovina je Kardoš Jožefa v M. Soboti Aleksandrova c. Prêk od Dobrajove oštarije. Proste včasi VELIKI ILUSTRIRANI CEJNIK i VZORCE, štere dobite k-šenki ! Veliko prebèranje! CEJNE NISIKE! ASCHER B. IN SIN MURSKA SOBOTA GLAVNI TRG Kolonska špecerijska in vsefelé mela, zrnja velka trgovina. HERCEG BOSNE ORSAČKA SEKULACIJSKOGA DRUŠTVA KRAJINSKO ZAVÜPNIŠTVO. Grüntana leta 1855. Telegráf: Ascher, Telefon broj 15. Prijátel za cêlo živlênje je dober inštrument On nás vsigdár razveseljáva, nam správla priiüblenost v drüžbi, pomága ka pozábimo bolečine i vkanênja i po potrêbi slüži tüdi kak vretina zaslüžka. Vsákši se lejko navči igrati brezi vučitela na dobrom inštrumenti zato, ka velika svetska fabrika muzikalni inštrumentov Meinel & Herold vsákomi čisto k-šenki dá nuvučno knjižico „Kak postánem dober goslar?" štero tüdi dejte lejko razmi. Instrument sam dobijte pri njej zvűnrédno fál, záto ka tü küpüjete rávno od fabrike odn. fabričkoga skladišča. Instrumenti té nàjbole poznáne fabrike vživajo zavolo čis-tôče zvoka i zavolo fájnoga stručnjačkoga vözdelávanja prejdnost po cejlom svejti i što prispodablja kvaliteto küpüje instrumente MEINEL & HEROLD Nájvékša otprèmna hiša glasbil v Jugoslaviji. Zahtevajte brezplàčen cênik. Klavir harm. od Din 790˙, gitare od Din 128'-, violíne od Din 65˙- Popolno garancijo Vam nüdi firma za vsákši inštrument, šteroga dobite tüdi 8 dni sta probo. Dopuščena je vöizmêna Sploj k šenki dobite lepi ilustrirani cênik, trbé samo, ka ga s kartico naročite od firme: MEINEL & HEROLD d s.o.j.sklad. tvornice glasbala i harmonika Maribor br. 242. Dobavitel odlični goslarov i znáni glasbeni zborov! Proste včasi veliki ilustrirani C E J N I K i VZORCE, štero dobite k-šenki ! Ogromno prebéranje ! NISIKE CEJNE ! Oglašüvanje v kalendariaj zvršáva nájbôgše stári špecialni stručni BLOCKNER-ov kalendàrski oddelek u koncernu INTERREK-LAM D. D. ZAGREB, Masarykova 28. Tei 21-65 Pošt pred. 1-85 Predlogi i stroški brezplačni Podpérajte Düševni List!! Zahtêvajte brezpláčno in prôsto od poštarine veliki ilustrirani cênik za vöre, zláto i srebrno robo od svetsko poznáne firme H. SUTTNER LJUBLJANA br. 93. Lastivna fabrika vör v Švájci. Čüdili te se nisikim cênam ! Žepne vöre že od Din 38 dale; Vekerce že od Din 44 dale i vöre za na rokô začenši od Din 98 —. Z pismenov garancijov! o bčinska h ranilnica Murska Sobota. Telefon št: Ček. rač. sí. 14.891. Edini pupilarno varni zavod v Prekmurju. Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo, vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grünt in na karto bijanko z kezešmi). Dovoljuje vsakovrstne kredite (lombardne, menično-ekskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najku 1 a n t n e j e . Vözvleček najnovejšega ilustriranoga cênika: Trgovski dom STERMECKI fabrika perila in gvanta Celje. štev. 312. Zehtevajte brezplačni cênik, v šterom nájdete ešče dosta drügi stvári. Štero se ne vidi se vöodminé ali se pa nazáj dá pejneze. Vönrédno nisike cêne! Velko prebéranje! NAZNANILO. Naznánjam cenj. občinstvi, da sam povečao svojo krojaško delavnico za žensko i moško konfekcijo. Delavnico sam si preuredo po svoji mogôčnosti, da de odgovárjala nê samo modernim izdelkam, nego tűdi nizkim cênam. —Po svoji dugolêtni praksi sam vpelao dobro znáno damsko konfekcijo. V zálogi mam veliko izbiro gotovi dámski i dékliški kaputov po nájnovêšoj izbéri. Na želo naprávim tüdi po meri i po izbráni si modelaj. Cenjenomi občinstvi se priporoča: KU K E L KAROL, krojač Murska Sobota - Cerkvena ul. 3. (Nasproti sodišča.) ŠIFTAR LUDVIK M. SOBOTA TVORNICA PERILA Prodája na málo pri BRATA ŠIFTAR & HAHN M. SOBOTA Brzojavi: Perilo Šiftar. — Telefon št. 43. V domovini ročni harmonik, v nemškom Klingenthali, že prek 40 let stoji velika svetska fabrika muzikalni inštrumentov Meinel i Herold, štera prinas ma oddavno podrüžnico. Njene harmonike od navadne i bogše sorte notri do najbogših zgotovleni kro- matični umetniški instrumentov, se na celom sveti za najbogše računajo i cene so jako ni- sike, ar pri njej se küpi naravnoč z fabrike ali z fabrično skladišča, Dve velevažnivi novosti v gradbi har- monik. 1. Vse naše kromatične piano (klavir) harmonike so opremlene z novimi glasi, šteri so brüšeni po dužini. (Dozdaj so se brüsili poprek.) To je novi z patentom zavarvani način izdelavanja glasov. Tej glasi se nemrejo potreti, so jako zvočni i Zvünredno lehko odgovarjajo i po Strokovnoj obsodbi so tej štirikrat bole zdržlivi od navádni čelični glásov. — 2. Vse naše štiri- i pet-vrstne krom. harmonike so opremlene z novov melodljskov jeklenov klavijaturov (notrašnost prijemalke, štera je naš las tn patent). Velka prednost jeklene klavijature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vseh vrstah vednaki i zvünredno lehek. Pri drügih harmonikah z lesenov klavijaturov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v naealnih vrstah vsikdar bole žmeten, ka jako ovira pri igranji. — Velko prebéranje najdete v velkom ceniki, vu šterom so vsa najinteresantnejša nova dela za najti na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezplačno pošle firma Meinel & Herold, glasbenih Instrumentov Maribor št. 242. NA VELIKO! NA MÁLO! Manufakturna in modna trgovina BRATA ŠIFTAR & HAHN M. SOBOTA poleg evangeličanske cérkvi. Dobi se Vsakovrstno, samo fino manufakturno blágo po nájnižišoj cejni. SOLIDNA POSTREŽBA! NÁJMODERNEJŠA FABRIKA MESNA- TI IZDELKOV, HLADILNICA IN FABRIKA ZA LED Jos. BENKO MURSKA SOBOTA DELAJO SE VSÁKEVRSTNE KLOBÁSI, SALÁMI (ZIMSKI IN LETNI) KAK TÜDI VSEFELÉ PREKAJENO MESO. EXPORT GEVONSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET IN MESA. DOBi SE MÁST I. VRSTE TÜDI NA MÁLO. NAJNIŽIŠA CENA IN NAJBOGŠA KVALITETA. Za delavce ocvérke, prekajene svinjske nogé po nisikoj ceni. Hahn Izidor VELIKA ZÁLOGA VSÁKEFELE EVANG. MOLITVENI KNIG, STAREŠINSTVO IN ZVAČINSTVO, VSAKOVRSTNIH TRGOVSKIH, URÁDNI I DRÜGIH KNIG. ŠTAMPA VSÁKEFELE TISKOVINE KAKTI: PLAKATE LETAKE, VABILA VISITKE, PISEM SKI PAPIR, RAČUNE, OSMRTNICE ITD. ITD. TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI MURSKA SOBOTA ZA OBČINE SE DOBIJO VSAKOVRSTNE TISKOVINE. KONFETI, SERPENTIN I KARTE ZA ŠALJIVO POŠTO. ZA VESELICE: PO NISIKI CENI ! !