AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Roosevelt je ostro udaril po Rusiji FINCI USTAVILI RUSE NA VSEH FRONTAH "Sovjetska unija je diktatorska država, ki se je zvezala z drugo diktatorsko državo, da pogazi svojo malo sosedo, ki ni mogla nikdar škodovati Rusiji," je rekel Roosevelt. zed države so 98 odstotno z finsko, Ki se trudi obdržati svojo prostost Tornado je ubil v Georgiji 15 oseb in 500 ranil Albany, Ga., 10. febr. — Danes zgodaj zjutraj je obiskal to mestece, ki leži na ravnini tornado, ki je pustil za seboj silno opustošenje. Dozdaj so dobili iz razvalin 15 trupel, med temi 13 črncev. Od 450 do 500 oseb je dobilo večje ali manjše poškodbe. Več oseb še pogrešajo. Do 75 odstotkov trgovskega dela mesta je v razvalinah. Več blokov stanovanjskih hiš je porušenih do tal. Vihar je prišel od juga in v dveh minutah je opravil svoje razdejanje. Zdravniki in bolničarke iz bližnjih mest so bili poklicani na pomoč. Dve stotniji narodne garde je prišlo, da vz-'držuffeta red. Iz CCC taborišča so prišli, da iščejo med razvalinami za ubitimi. Rdeči križ je takoj dospel na pomoč, da skrbi za brezdomce. Angleži so zopet izgubili dve ladji London, 10. febr. — Angleška vlada je uradno priznala, da sta bila v petek potopljeni dve njih ladji v Severnem morju. Ena izmed teh je bila bombardirana iz zraka in z ladjo je.šlo v morje tudi 22 mož posadke, štiri druge ladje so bila pa težko poškodovane. Ena izmed ladij, Fort Royal, je bila najprej napadena z bombami iz nemških letal in ker bombe niso zadele, so letalci vrgli torpede. TEŽAK MOŽ UMRL Springfield, Mo. — Tukaj je umrl Benjamin Beck, ki je bil tako velik in obilen, da so mu rekli prijatelji, da je super človek. Umrl je za pljučnico. Tehtal je 425 funtov in so morali napraviti zanj posebno krsto. Star je bil 50 let. Pogreb Julije Haller Jutri zjutraj ob 8:30 se vrši pogreb Julije Haller iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na pokopališče Calvary. NOV! GROBOVI Joseph Metlika Včeraj zjutraj je ' nagloma i preminil rojak Joseph Metlika, ! star 67 let, doma iz Rodika na Primorskem. V Ameriki je bival 31 let. Stanoval je pri sinu Josipu na 14516 Sylvia Ave. Pokojni zapušča tukaj dva sina, Josipa, ki vodi trgovino z grocerijo in mesnico na Sylvia Ave. in Ludvika ter dve hčeri, Mary poročeno Cerkvenik in Ano, poročeno Kutcar ter sestro Mary Race, ki vodi Mayflower mlekarno- Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek. 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete in potem na pokopališče Calvary. Naj počiva v miru v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno so-žalje. Dragica Počuča Po dolgi in mučni bolezni je preminila Dragica Počuča, stara 55 let in stanujoča na 1562 E. 26th St. Tukaj zapušča soproga Johna in več sorodnikov. Več let so vodili gostilno na St. Clair Ave. in 33. cesta. Rojena je bila v selu Mostaniča, kotar Pietrinja, kjer zapušča enega sina in hčer, enega brata in več sorodnikov. Tukaj je 'bivala 27 let. Bila je članica International Order, št. 4014. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v sredo popoldne ob 12:45 v cerkev sv. Sava na E. 36. cesti in potem na rusko pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin. * Gladys Prijatelj V nedeljo popoldne ob treh je preminila v Huron Rd. bolnišnici po dolgem trpljenju mladenka Gladys Prijatelj, stara šele 14 let, stanujoča na 14815 Sylvia Ave. Tukaj zapušča starše, očeta, doma iz Spodnjih Kališč, fara Velike Lašče in mater, rojeno Nosan, doma iz Jurjevice pri Ribnici, štiri brate: Joseph, Henry, Anton in Frank, dve sestri, Rose in Alice ter veliko sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica mladinskega oddelka društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega1 zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v sredo zjutraj. Preostalim naše iskreno sožalje. Čas pogreba naznanimo prihodnjič. -o- PODKžAJ IZGNAN New York. — Jugoslovanski kapetan Ivan Podržaj je bil v soboto deportiran v Jugoslavijo na ameriškem parniku Washington. --o-- NOVICE IZ DULUTH, MINNESOTA Duluth, Minn. — Zadnje dni je tu pri svoji hčeri umrla Mary Petek, ki je doživela visoko starost 89 let. Doma je bila iz Ribnice in bivala je čez 30 let v Gheenu. Zapušča več hčera, na Elyju pa sina. — V Hibbingu je bilo zadnje dni aretiranih več mladih fantov, ki so obtoženi več vlomov in med tem so Emil Hrvatic, Vincent Belič, Emil Be-lak in Steve Stimac,—Joe Ma-vetz z Ely j a je srečno prestal operacijo v bolnišnici in počuti se bolje. V isti bolnišnici se nahajajo Jakob Prešern z Elyja, Anton Rupar iz Chisholma in rojak Boben iz New Dulutha. Papež apelira na Japoncc da prenehajo z vojno na Kitajskem Vatikan, 10. febr. — Ob priliki 2800 letnice ustanovitve japonskega imperija, je poslal papež Pij XII. japonskemu cesarju brzojavko sledeče, vsebine: "Obračamo se na Boga, da bi vi prenehali s svojimi sovražnostmi in naj bi z božjo milostjo japonski narod in njega vlada doživela še mnogo srečnih dni. Pridružujemo se vaši radosti ob 2600 obletnici vaše mogočne države ter izražamo zahvalo za naklonjenost napram našim katoliškim sinovom."' --o-- Pri ljudskem štetju je vsak dolžan odgovoriti na vsa vprašanja Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je uradno ukazal, da je vsaka oseba, ki je stara 18 let ali več, dolžna odgovoriti na vsa vprašanja pri ljudskem popisovanju, ki jih stavi v to pooblaščeni uradnik. To ljudsko štetje se prične s 1. aprilom. Vse tozadevne odgovore bo obdržala vlada kot uradno tajnost. Predsednik je rekel, da je edini namen tega popisovanja, da se dobi statistiko o prebivalstvu, trgovini in premoženju, da se bo vlada vedela ravnati v bodoče. Nihče ne bo oškodovan, če bo odgovoril na vprašanja in to štetje hi v nobeni zvezi vi davki, niti radi vojaštva, radi nasfeteištva, ali radi federalnih, državnih ali mestnih zakonov. Vsak uradnik, ki bo stavil ta vprašanja, je pod strogo kaznijo obvezan, da ne izda nobenih stvari, ki jih je zvedel iz teh odgovorov. Helsinki, 10. febr. — Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da je bil strt ves silni ruski napad na Mannerheim linijo, v katerem so Rusi podili divizijo za divizijo v boj deset dni zapovrstjo. Finci poročajo, da so uničili ali1 zajeli ' mnogo ruskih tankov, da je padlo | brez števila ruskih vojakov pred i Mannerheim linijo. I Na polotoku Karelian in na j drugih frontah so Finci zajeli 72 j ruskih bojnih tankov v dveh ; dneh. Od 30. novembra so pa Rusi izgubili najmanj 650 tankov in najmanj 330 letal. Kot važno poročilo je dejstvo, da prihajajo dan za dnem letala Washington, D. C., 10. febr. — Predsednik Roosevelt je danes nagovoril organizacijo "Ameriški mladinski kongres" in izrecno obsodil sedanjo rusko vlado kot diktatorsko in obsodil rusko invazijo na Finsko. Ameriški mladinski kongres je že dolgo tarča javnega mnenja in sejo dolži, da je prežeta in vodena od komunistov, zlasti radi tega, ker organizacija ni hotela iti na rekord, da bi obsodila Stalinov vpad na Finsko in pa ker je organizacija iz inozemstva, da pomagajo ustaliti prodiranje Rusov. Kar Finci potrebujejo, kot trdijo, je kakih 300 bojnih letal in potem se bodo lahko poskusili z Rusi na istem polju ter bodo prizadeli Rusom prav toliko škode, kot so jo napravili finski smučarji ruskim mehaniziranim četam. V zadnjem finskem odporu, v katerem so ustavili ves ruski poskus prodreti skozi Mannerheim linijo, je igralo najvažnejšo vlogo finsko topništvo. Z natančnim streljanjem in n a č i n o m streljanja, katerega je vpeljal poveljnik finske artiljerije, general Nenonen, odličen matematik, finsko topništvo jako varčno strelja, toda vsak strel spravi iz akcije nekaj ruskih baterij. Doznava pa se, da nameravajo napraviti Rusi ta teden zopet nov silovit naskok na vseh finskih frontah. proti temu, da bi Zed. države pomagale Finski z denarjem. Vsled tega je republikanska stranka uradno odklonila, da pošlje svojega govornika na ta kongres in je radi tega vse napeto pričakovalo, kako bo Roosevelt govoril tej mladini. Roosevelt je izbral za svoj govor Rusijo in povedal tej ameriški mladini, kaj misli o Rusiji. "Sovjetska unija," je rekel Roosevelt, "kot jo poznate vi in jo pozna ves svet, je diktatorska vlada prav v takem pomenu, kot je diktatorska kaka druga država. Zvezala se je z drugo diktatorsko državo ter vpadla v sosedno državo, ki je tako majhna, Nov pogon na Žide v Češki in Moravski Praga, 10. febr. — Nemška vlada je izdala danes zjutraj zopet nove drastične odredbe, ki so namenjene, da se končno izžene vse Žide iz Češke in Moravske. V petek večer je vlada napravila pogon na vse židovske restavracije in kavarne in zaprla več kot 300 lastnikov ter jim naložila težko globo. Potem jim je vlada rekla, naj se čim prej pobero iz dežele. Potem je vlada izdala odredbo, da se na 1. aprila zapre vse židovske trgovine, kjer se prodaja modno i p usnjeno blago. Pozneje bo vlada najbrže zaprla še vse druge židovske trgovine. Ta odredba je bila izdana, ker Židje niso upoštevali vladnega odloka iz junija v kate- rem naj bi prostovoljno prodali svoje trgovine, ali jih dali v roke arijskim zaupnikom. Zdaj je še vedno okrog 120,000 Židov v Češki in Moravski, ostali so pa že zbežali. -o——— Mrs. Louis Virant Po dvojni transfuziji krvi se Mrs. Louis Virant zd ravje redno povrača. Nahaja se še vedno v bolnišnici v Geneva, O. Upati pa je, da se kmalu povrne na svoj dom v Cork, O. V bolnišnico Mrs. John F. Bregar iz 21180 Arbor Ave., Euclid, O., je bila odpeljana v Glenville bolnišnico. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. V bolnišnici Mrs. Mary Kokal, 1197 E. 176th St. se nahaja v Mount Sinai bolnišnici. Želimo ji, da bi se ji zdravje kmalu povrnilo. —-1*- Kanadski governer umrl Montreal, 11. febr—Danes je umrl Lord TweedsmUir, governer Kanade, star 64 let. Pretresel si je bil možgane pri padcu v kopalnici. Zdravniki so izvršili na njem tri operacije, da bi mu rešili življenje. Dokler ne bo imenovan nov governer od angleške vlade, je prevzel avtomatično posle predsednik kanadskega najvišjega sodišča, Sir Lyman P. Duff. Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta brzojavila sožalje. NEMCI SO GOTOVI Z PRESELJEVANJEM Krakow, Poljska. — Nemške oblasti naznanjajo, da so gotovi s svojo repatriacijo Nemcev v krajih Poljske, katero ima zasedeno Rusija. V 42 dneh je prekoračilo 118,000 Nemcev mejo, ki je določena med Nemčijo m Rusijo, da so zdaj pod streho svoje domovine. S seboj so peljali 22 000 konj, 1,500 glav goveje živine in 12,000 voz raznega zasebnega blaga. _-—o---— da ne bi mogla nikdar škodovati Sovjetski uniji, ampak ki je hotela samo živeti v miru kot demokratska država in liberalna, napredujoča demokracija vrhu tega." Dalje je Roosevelt izjavil, da Zed. države simpatizirajo 98 odstotno s Finsko v njenem naporu, da se reši pogina in ubrani svojo zemljo. Radi tega želijo Zed. države pomagati Finski, da si rešijo življenje. In da bi radi te pomoči'Sovjetska unija Ameriki napovedala vojno, je najbolj absurdna misel, ki jo je še slišal v vseh svojih 58 letih, je rekel Rcosevelt. Potem je Roosevelt govoril, kako je v prvih dneh ruske komunistične .vlade simpatiziral ž njo in veroval, da bo nova vlada prinesla ruskemu narodu izobrazbo in boljše življenske pogoje, toda da obsoja diktaturo in klanje ti-sožev nedolžnih žrtev. Nadalje, je rekel Roosevelt, je iz vsega sr- ca proti, da se je vrglo iz Rusije Boga. "Trdno sem prepričan, da še bo Rusija kmalu vrnila k veri, ker štiri ali pet/tisočletna zgodovina priča, da je Človeštvo vedno verovalo v Boga, čeprav je bilo par ducatov poskusov napravljenih, da se Boga izvrže iz človeških src." Potem se je Roosevelt dotaknil še komunističnih tedenc v tej organizaciji rekoč: "Pripoveduje se, da vas je nekaj komunistov. To je jako nepopularno v današnjih dneh. Kot A meri kanci imate pravico mirnim potom živeti v idejah teoretičnega komunizma. Toda kot Amerikanci nimate samo pravice, ampak sveto dolžnost, da branite poskuse prenarediti postave in načine, predpisane po ustavi Zed. držav in nimate ameriške pravice, Ji kakršnimkoli dejanjem uničiti vlado ali ustavo Zed. držav." —-—o——— 1 Mrs. Roosevelt je bila za kvarki rmojstra Washington, D. C„ 10. febr. — Mrs. Roosevelt je danes zvečer sedela dvs uri pri telefonu in je obrnila ves Washington, da je dobila postelje za 480 delegatov Ameriškega mladinskega kongresa, ki niso imeli, "kamor bi položili svojo glavo." Celo na predsednika se jo obrnila za pomoč. Dobila je 300 sob v nekem hottelu po $1 vsako, pri WPA je dobila 30 postelj zastonj za dekleta, 150 postelj za fante v vojaški jahalniej v Fort Myer in prost prevoz do tje in 40 postelj je dobila v hotelu Shoreham, ki je najdražji hotel v Washington u. —.—o---- 30 letnica zakona Prošli teden sta praznovala 30 letnico srečnega zakonskega življenja poznana in povsod priljubljena Mr. in Mrs. Anton Mervar, 6921 St. Clair Ave. Mr. Mervar je izdelovalec znanih harmonik, ki uživajo med rojaki najboljši sloves- Ob priliki te obletnice jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. kako bo župan burton izpolnoval svoje županske dolžnosti v mestu žena povozila moza Ko je sinoči korakal Wesley Armour, 1930 E. 75th St. po pločniku na Detroit Ave. blizu 91. ceste, ga ie naenkrat zadel avto, ki je skočil s ceste čez robnik m naravnost vanj. Pozneje se je dognalo, da je avto vozila njegova žena, ki je rekla, da je hotela moža samo ostrašiti, ker je vedno pil Hotela je avto pravočasno ustaviti, toda mož je skočil prediraj in je bil tako močno zadet, da bo morda ob eno nogo. Cleveland, O. — Naš župan Harold H. Burton, ki dobiva letne plače $15,000.00, je izjavil, da bo svoje županske posle izvrševal vestno in točno, čeprav bo vodil svojo kampanjo za senatorja. Njegov osebni tajnik, ki je obenem njegov kampanjski manager, naznanja sledeče aktivnosti Mr. Burtona kot kandidata: V pondeljek se bo udeležil za-kuske republikanskih delavcev v Mansfield, O. Isti dan bo imel tudi svoj politični govor v Mount Vernon, O. V četrtek se bo mudil v Nor-vvalku, O. in isti dan bo govoril tudi v Sandusky, O. V petek bo obiskal Toledo in Delaware, O. Na 23. februarja bo v Warren, O., na 28, februarja v Canton, O. na 1. marca v ZanesVille in v Columbusu. Na 6. in 7. marca bo v Dayto-nu, Cincinnati ju in Lima, O., na 12. in 13. marca bo v Chillicothe, Portsmouth, Marietta in Steu-benville. Na te dneve prav gotovo ne bo izvrševal svojih' poslov v mestni hiši. Ampak to še ni vse. Mr. Burton bo pričel svojo kampanjo za primarne volitve šele 14. marca, to je potem, ko bo obiskal že vse gori omenjene kraje. Pri vsem tem bo pa vlekel od clevelandskih davkoplačevalcev $1,250.00 na I mesec. Tako dobrih ljudi jih ni, kot so clevelandski davkoplačevalci ! "wis je pripravljen piti članstvo CIO F. of L 15. marca či 1 ^konvencijo obeh delavskih organizacij, I«1 pobile vse CIO unije carter od meriske delavske federacije, podrobnosti bi | Pa resile pozneje. ! "°nec bojev v delavskih vrstah ;^inL^,D.c.,io.febr._- #'terednik ci°> cW|išk; J, ecer nagovor na ^4v?kudlpri^ljati vse ^eraciji >eriški ^lav-voi,,, ' ,Se tako enkrat \ivom d or£aniziranini roll | Hvrho ie t Q . ,f marc ™ Predlagal *fh se t družitev« V A se vse o t r!80 v predl°^ *>. P £ TCI° članstvo pri- dan ' £ "a 15. marca. ?! obeh ini;tvršiia kon- W glasovalo bi se oj''1 "nij, 12 da CIO in vse *e^aV3ke federaci- * ^amet? Zadevni ^ter hA" n'ut|i, ki Spada 111 Vod rob««,t j prt'tre, naj se vza- ^kor bo toT?8 na tak ^vis ie ti ^ konven-Vvi organi^.1, utrdil, da v 1Vnobenu5lnebo ka»di- l0t i Jeiziavii h • t * Po ^ Jet0iskren MPta, na. Vdl Predsednika «U'»^dsedan^rt Predlo-Podi U A»^iške Žtu že W Predsedniku SfV !et°, toda z fif ^ Pokoj. Pi William r?iree«, pred« ?°lludbi Wil-'/d-ekel, da ^ ^ A. F. 0f ffbor vsake'1je&ov izvrše-dogovor °aS priP™vljen CIO f) 2 Sevalnimi iN- Kak */* Pogovore o 4 hišnico »« v>'anco je bil !(®ej;le!|ville bolnišni-«Ve/eNk, 15919 Hunt-ideji m v»* fi seja Ud2Čkov so Proše-Jf sejeTZe danes zvečer k navadnih prosto- .mora postopati s Finsko prav tako kot z vsako drugo deželo in da mora vse, kar bo kupila v tej deželi, kupiti kot to določa nevtralna postava,"to je, za gotov denar in priti sama po blago, j Vlada se je odločila za ta korak kljub temu, da simpatizira s Finsko. 1 v Sicer v slučaju Finske ameri-' >sko vlado ne veže nevtralna po-! '^ava, ki se nanaša samo na države, ki so si uradno napovedale 'linker Rusija še danes ni 1 j inski napovedala vojne. Ven-1 i ar Je predsednik Roosevelt skle-"("d, da. bo kljub temu upošteval s strain« postavo. pngton n n Effi^v je ' D" Vlada VWi aml avrgla priporoči-r iala ca v!ada direkt- J1^.)*S Roosevelt i" 7mSe bod* l 1 Sta se odloči-Afjl urzale strogo nev-86 je Sirilo, vladm rii°' da so kili r V^da Fh m"adniki za to, e da fU »omarica rf^ciiaV°da Vladna 'la ^ odločila, da se i Ns^A ne DOB^ ORožJA v AMERIKI 4 * » » » » • » • » « » » « » « » » « » » « » ...... BESEDA IZ MIOM i.. » » » «—•——»»»«''»»■« »—■*—»—-—*- » Abraham Lincoln Sledeči izvlečki iz življenja Abrahama Lincolna, ki jih je spisal sam, so vredni spomina ob njegovi obletnici rojstva, ki jo praznujemo danes. Tako pravi Lincoln o sebi: "Rodil sem se 12. februarja 1809 v Hardin County, v državi Kentucky. Moji starši so se rodili v Virginiji iz preprostih družin. Moj oče je zrasel dejansko brez vsakega šolanja. Preselil se je iz Kentuckya v pokrajino, ki je sedaj Spencer County, Indiana, ko sem bil osem let star. Bila je to divja pokrajina in v gozdovih je bilo še mnogo medvedov in drugih zveri. Seveda, ko sem dorasel, nisem mnogo vedel. Vendar sem znal čitati, pisati in računati, toda to je bilo tudi vse. Ono malo, kar sem napredoval na podlagi take vzgoje, sem tu pa sem pobral pod pritiskom sile in potrebe. Vzgojen sem bil za poljedeljsko delo, katero sem tudi opravljal, dokler! sem dopolnil 22. leto. Ako kdo misli, da je moj osebni popis kaj vreden, naj povem, da sem približno šest čevljev štiri palce visok, mršev ob povprečni teži 180 funtov; temne1 polti, črnih las in sivih oči. Drugih posebnih znakov mi ne prihaja na misel.. ." Da se je Lincoln malo bolj ponašal, bi bil lahko mnogo več rekel o sebi in svoji prvih izkušnjah. Rodil se je v preprosti koči, napravljeni, iz hlodov, katera koča se še danes ohranja kot narodna svetinja v notranjosti spominskega poslopja, zgrajenega v Hodgeville, Kentucky. Že v mladih letih je razvil hrepenenje po knjigah, ki si jih je izposojevai od sosedov. "Lincoln," piše eden izmed njegovih številnih življenjepiscev, "je bil v veliki meri vzgoja knjige. Bil je nešolan; njegovo čitanje je bila vsa njegova vzgoja." In vendar je postal Lincoln človek širokega znanja in je napisal besede, ki so postale klasični umotvori angleškega slovstva. Preselitev Lincolnove družine iz Indiane v Illinois je napravila globok vtis na bodočega predsednika Zed. držav. Postal je naseljenec ob tedanjih mejah civilizacije. Plul je večkrat dol po rekah Ohio in Mississippi in je prišel prvič v dotiko z suženjstvom, ko je obiskal trg sužnjev v mestu New Orleansu. Kar je tukaj videl, ga je globoko dirnulo in postal je za vse svoje ostalo življenje ogorčen nasprotnik človeškega suženjstva. 'Ko je izbruhnila vojna z Black Hawk Indijanci leta 1832, je bil Lincoln vojak. Potem je postal trgovski pomočnik, poštar in včasih zemljemerec. Ko je bil star 27 let, je postal odvetnik in prihodnje leto je odprl odvetniško pisarno v Springfieldu, 111. V vseh teh letih je nadaljeval svoje samoštudije. Pokojni dekan A. Skubic Mr. Louis Oswald, slovenski grocerist in mesar na Grove-wood Ave. je dobil od svojega očeta iz Jurjevice pri Ribnici na Dolenjskem pismo v katerem opisuje smrt in pogreb blagopokoj-nega dekana Anton Skubica. Vsa ribniška dolina žaluje za tem velikim dobrotnikom in voditeljem. Veličastni pogreb je dokazal, kako globoko je bil med meščani in kmetskim ljudstvom priljubljen. Pogreba so se udeležili vsi sloji ondotne okolice, kakor tudi vojaški dostojanstveniki. Vojaška godba mu je pri zadnjemu izprevodu igrala ža-lostinke. V mojih očeh je bil dekan Anton Skubic idealen mož, mož jeklene volje, mož visoke izobraz-eb, gospodarski veščak, taktičen politikar in ekonomist velikega obzorju. V njem je bil utelešen značaj kremenitosti, globoke razsodnosti in nesebičnosti. Bil je mož rodoljub ne samo Slovenec, ampak Slovan z dušo in telesom. Čla je kdo znal biti pošten proti svojemu načelnemu nasprotniku je bil to blagopokojni dekan Anton Skubic. V blagem spominu nosim mnogo njegovih lepih vrlin izza časa mojega bivanja v Ribnici. Skozi triletno bivanje v Ribnici sem imel skoro sled- nji teden z blagopokojnim trgovske posle. Bil je predsednik upravnega odbora podružnice Markentilne banke v Ribnici. S svojo veščo roko je vodil dobro uspevajočo Hranilnico in posojilnico, ki je dosegla nad dvajset miljonov hranilnih vlog. Bil je duša bančnega podjetja in vešč investator vlog Hranilnice in posojilnice. Pokojni Anton Skubic se ni nikoli branil vsesti k mizi s svojim največjim načelnim nasprotnikom ali celo osebnim sovražnikom ter se pomeniti o gospodarstvu, če so razmere v korist in napredek okolice zahtevale. Tako najdemo v letu 1924, da sta se k eni in isti mizi vsedla dva največja nasprotnika, Vodja dveh denarnih zavodov ter se sporazumela za skupno akcijo, podpreti obrt in trgovino v ribniški okolici. Dekan Skubic je bil mož kompromisov, kjer je imelo malemu človeku koristiti. Dovoljeno naj mi bo omeniti, kako široko-gruden je bil pokojni, Neki cestni mojster, moj prijatelj je imel radi malenkosti in malega nedostatka v pet in dvaj-set-let'ni službi izgubiti delo. Po prepričanju je bil "liberalec." Pokojni dekan pa jkel sem mu, da če je komu podobno in Vredno denarja pa naj si ji kar kupi. Ker je rekel, da je vredno denarja, so ga moje besede še bolj ojunačile in šel je ponje in jih privlekel domov. Vsi smo jih ogledovali, ker so precej dobro izgledale, kajti bile so še iz tiste dobe, ko je bil James A. Garfield 20. predsednik Zed. držav, katerega dom je bil v naših krajih in si ga še danes lahko ogledamo. "No saj jaz ga vidim vselej, kadar se peljem v Cleveland. Lahko se ga gre ogledati tudi znotraj. Ko smo si dobro ogledali tiste sanke, je šel po svojega prijaznega konjička in ga upregel, ker ga je pa do sedaj imel samo za jezdit, je rekel bomo videli, če bo tudi peljal. Vsede se na sani in mu da znamenje, da naj potegne. Nekaj časa je pogledoval nazaj kaj neki vse to pomeni in ko je videl, da je vse v redu, je pa potegnil in prav dobro peljal. Ko se zopet pripeljeta nazaj, pa pravi Eddie: "Prav dobro gre, ali se greš tudi ti peljat znano?" Na prijazno povabilo sem prisedel in bil sem prav ponosen na tako vožnjo, katere ni vsak deležen te dni in ko sem se tako z največjih zadovoljstvom vozil, sem se spomnil na Jimita in si mislil, ko bi bil on sedaj tukaj, pa bi se tudi on lahko vozil z nami namesto, da sedi doma na Rožniku. Gotovo bi bil tudi on ponosen na tako vožnjo, ko bi se tako prisedel kot sem se jaz, in bi prav gotovo zapel tisto "O Johnny, o Johnny, kako prijetno je to . . ." Tako si sedaj kratkočasimo dolge zimske dneve, z dneva v dan. Tisti, ki so bolj slabega spanja, jim zimski časi delajo precej preglavice, jaz pa ker sem bolj pri tazaspanih, mi pa zima prav pride in prespim nad polovico časa. Saj pravijo, če bi samo spal, da bi se še nekako shajalo z menoj, ampak kadar začnem pa smrčat, takrat je pa joj. Pravijo, da tako smrčim, da se kar hiša trese. Pravijo, da je ravno tako kot v poletnem Času, ko se pripravlja nevihta, če bi bil kdo tedaj ravno v moji bližini, bi ga gotovo vrglo sredi sobe. Povpraševal sem tudi že pri drugih ženskah, če tudi njihovi možje tako smrče. Pa so mi povedale, da tako vlečejo dreto, da če bi bilo kaj več postelj pri hiši, bi šle takoj drugam spat. Vidite, to rai daje vsaj malo koraj-žs do smrčanja, ker vidim, da nisem sam. Tako nam zimski dnevi hite naprej. Dnevi se daljšajo in noči pa krajšajo in to mi dela največ preglavice, ker ne bo več toliko spanja in mi bojo spet rinili v roke tisto motiko, ki jo tako skrbno hranim. Pa se že kar vidi, da se že približujemo pomladi, ker je šel naš sosed John oni dan že v trto pogledat. Najbrž je premišljal kako naj se jo pripravi obrezavat, ali na vrhu, ali pri tleh. Pravi, da kakor napravi ni prav. Prejšnje leto je bil obre-zal prav pri tleh — ni bilo grozdja in cena pa je bila visoka, lansko leto pa je obreza val bolj pri vrhu, je imel pa toliko grozdja, da ni vedel kam žnjim in tudi vso ceno skazil, da še drugi nismo skoraj nič dobili za grozdje. No, pa ker je dober človek pravi, da ga je le zanj in pa za sosede, kadar pridemo k njemu v vas. Tako ga jaz večkrat ob-iščem, pa ni prav nič "stinži" žnjim ... O ja, ko bi jaz imel prvo in zadnjo besedo bi rekel: John, kar prinesi ga še, saj je tako dober in "kik" ima pa tak. Prav nič se mu ne čudim, ker vem, da je bila lansko leto suša in sončni žarki so ga obsevali od zore do mraka, zato ^a je dobil tako moč, ampak če bi prišel domov natreskan, kaj bi vendar rekli : "Ali si se ga že zopet navlekel, najboljši bi bilo, da bi ti kar sodček naložili na hrbet in pa cev v usta, potem bi pa že bilo zate." Zato si ga pa ne upam povžiti toliko kakor bi mi ga John dal. Ko so sosedje pred leti obrezovali trto pri našem uredniku na Ce ferjainele al' pa ne Torej Rooseveltov večer je bil tukaj. Ves dan sem bil kot na trnju, ker mi ni šlo drugega po glavi kot: bogve, če bo prišel kdo nocoj v narodni dom, ali bom samo jaz pa muskontarji? Se reče, saj bi morda res ne bilo napačno, če bi igralo na odru šest godb, jaz bi pa sam sedel na sredi dvorane in ploskal. "Harjap!" sem vpil Johani že pri vratih, ko sem prišel domov. Rožniku, pa ni bilo nič povedano kako je obrodila, povedano je bilo samo, da je zrasla v drugo nadstropje, ampak to je bilo pa zato, ker so Hubbardčani hodili krog nje, če je pa kaj prida obrodila in koliko se je kaj napreša- lo in kakšen "kik" je imel pa ni bilo nič povedano. Vidite, tako so nekateri ljudje prištimani, da kaj takega pa še ne povedo. Prav za prav pa se težko dobi tako odkritosrčnega, da bi tako vse po pravici povedal kakor jaz. Sem pa tam je včasih malo zamire, a na to se ne gleda, samo da je večina zadovoljna. Slišal sem nekje pripovedovati, da je našemu novemu uredniku gasolin zamrznil v avtu v tej hudi zimi, da se sedaj ne more nikamor peljat. No pa saj mu tudi ni za zamerit, ker prestavlja besede, ki bi morale biti spredaj pa so zadaj in obratno, povrhu pa še gotovo kakšno sliši, da ni kaj prav napisal. Kakor sem že prej omenil, da vsem se pa ne more ustreči. Tam doli v Clevelandu so ljudje vedno dobro razpoloženi, ker imajo toliko veselic, da kar drug drugega za rekelc vlečejo kam naj gredo. No, to je veselje, da se pravi. O srečni ljudje, ki imajo tako lepo priliko se udeleževati vseh takih in enakih veselic in zabav. Tudi jaz bi se rad udeleževal, a moj voznik ni vedno pri volji, da bi me vozaril tam okoli. Pa mi je prav žal, ker se ne morem udeleževati teh lepih zabav med tako prijaznimi ljudmi kot sc tam doli v Clevelandu. Sedaj me samo to tolaži, da bo kmalu tukaj tako zaželjena pomlad in prvo kar bo treba napraviti, bo treba solato vsejat, da bo že za veliko nedeljo že na mizi, kot navadno prejšnja leta. Koreninice od tistih lepih rož že prav pridno odganjajo, katere bo treba posaditi takoj ko odleze sneg. Tako smo po teh krajih zaposleni vedno tisti, ki se vedno bolj okoli hiše držimo in pa tisti, ki delajo v tovarnah. Tista velika tovarna Rayon Co., kjer> izdelujejo svilo, dela s polno paro na tri "žernade" in pravijo, da ne morejo dovolj napravit in tudi prilično dobro zaslužijo. Menda j a, saj so ženske spodnje hlače in nogavice dovolj visoko v ceni, nekdo že mora zaslužiti saj trgovci se itak vedno pritožujejo, da ni bogve kaj s to kupčijo. Tisti pa, ki se držimo bolj krog domačih hiš, se pa ne moremo dosti bahati z sijajnimi plačami, smo kar,lepo ob svojem in tudi nimamo tistih lepih misli: kdaj bo "peda." Spominjamo pa se tistih lepih časov, ko smo hranili in nosili spravljat ter nam pravijo, da bomo že dobili za stara leta, ker pa že sedaj nismo prav pri ta mladih, bo najbrž treba čakati 100, rojstni dan in po tem če bo kaj, pa kaj mi bo pa potem koristilo, ko pa ne bom imel zob, saj že sedaj ven padajo in bi ne mogel jesti, denarja pa ne bo, da bi si kupili druge. Vas lepo pozdravlja, Frank Leskovic. -o- —Polovico dote ji je ukradel. Šivilja Ana Ornikova iz Sp. Du-pleka je dobila od svojega očeta 4,500 din dote. Ta denar je shranila pod vzglavjem. Ko je hotela ostanek dote v znesku 2,-200 din vzeti za neki nakup, je opazila, da denarja ni več. Tatvino je prijavila orožnikom, ki so oblastvom ovadili neko osebo, osumljeno tatvine. "Eden naj mi hitro sa, svežo srajco Pj novo kravato, pa sodi do sobote! Se»l!; nazaj na St. Clair,^ kje se me glava drži. "Vse se bo zgod#^ mi pa kar tiho bodi. pJ bo pa vzamem?" "Kje naj ga vza^F dela pa tista dva dolarje ti jih dal še zadnjo Kc jih boš imela ta teden^i za druge stvari? K&J > zafečkala ?" "Vidiš, kakšen si! f8 nisem v nedeljo, to h, drugi dan, dala n^a)'r nesel marjašarjem rekel, da bi jih ker nimaš drobiža- • « čisto pozabil na tO. J 1 "Dacrajt! Saj zapravil, jutri zJlltra)|s nazaj. Saj vendar "cf naj grem na St. Cla1 ^ v žepu? Daj no da ne bom kesan, feC j|j, stavil, ker se ^l^fi govarjam doma o I ni to čudno, da raje sliši, kot pa če^ leguje za denar? | Naglo sem zineta , jo in letel na St. <-:? • sem rekel: "Z eden mora biti do$ ' lih. Boš pa enkrat | prec nazaj." - "O, ja, saj, vem,dV vselej!" Te besede ft h sem bil že med vrat' j ^ Par minut je n>8®| mih, ko sem vstop1'(*j dom. Kar obstal sej.| je namreč kar trlo. • mi, sem si mislil in Jja oder, da bi dobil v'ia|y podatke za časopis nc. Tam za kulisami r ljudi, ki so imeli j ti na programu. l':' ^ vanj zaletel je bi- ^j: sche. # p "O, halo Frank! J prj sem mu rekel. nič. Gori in doli Jwo\ lisami in v tla ] sodno obravnavo ... v sem si mislil, pa m1 čakal sem, da je p1'1^ vi sem ga zopet na vso u j. nagovoril: "Halo, ^viig] me pa prav pisano rj' g, nahruli: "Tok prg^gv ti pravim, kaj ne i, ]. vor učim!" Da bi& A E ko boš stopil pred u|vc mislil, ki mi ne da P €P( de> J8 Pa ni bilo dolgo, Jf« prignala, da je ^fp mene in me je ^SP Jack, kaj se pa V^ a,)' sko "paraliza"? , Aha, sem si in^jF fantiček prišel k 1,1 jf^ kaj, te 'bom izP1?..^! skočil v moje nar<> , h s tako lepo nagovori' "Paraliza, praviš; fea čakaj, ti bom raz^J« tanko vedel, kaj bi recimo, samo ne pravim, da naJ' Jr se primerilo i11 vem, da se ne bo, vade, da bi ti me«1 J: bi rekel, Jack, veS J. danes dobil pedo ^ JJ doma, torej je Ž®? .. v roke. Kaj hu le na en pir k Mo^J "Vidiš, Frank, jaz bi rekel: "saj f i^j. Pa bi tam Par % ,s! ukazovala v tis'ti * ^ kanščini: "en Pu ^ m Pa bi se zgodilo-urah ne mogla vSLf^tf se temu reklo j ^ Visoko spoštov^ I ■ nekaj časa gle(Ja besede, potem Pa jf neumen, da bova ^ dicovim, jaz nm1"'* ftt^ praviti!" Takrat-f ^ gov bratec Vi^^kj. kakor mu pravi^ že od daleč krič1 ■ ^ jljU ti na vrsti!" sodnik na oder, P .^'Set nes ne-ve,' kaj s® sko paraliza. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Past Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*|§^>83 No. 36 Mon., Feb. 12, 1940 AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1940 ustavi in ne ve več kam, narava se ne ustavi; nove neskončnosti stopajo preti nas in nihče ne ve kje se konča "nebesna vojna." IZ DOMOVINE —Elektrifikacija občine Kočevje okolica. — Kakor več občin po Dolenjskem, je tudi občina Kočevje okolica sklenila pogodbo z K. D. E. ter izvedla elektrifikacijo po vaseh obširne občine. Elektrifikacijo so dobile vasi Stara cerkev, Slovenska vas, Koblerje, Konec, Gorenje, Brunvirt, Mlaka, Breg, Dolga vas in Livold. Poleg tega smo elektrificirali iz rudnika Kočevje še vasi šalka vas, željne in Klina vas, ki so v naposredni bližini rudniške centrale in je bila napeljava lažje izvedljiva in cenejša. S tem je občina stopila v dobo gospodarskega razmaha, kar ne bo koristilo le kmetijstvu, temveč tudi obrti in industriji, tembolj, ker v občini ni nobene vodne pogonske sile. To je prva občina na Kočevskem, ki je dobila elektriko. Vse ostale občine pa spijo spanje pravičnega in pričakujejo, da pride nekdo in napravi elektriko brezplačno. Značilno je, da si prilaščajo zasluge za elektrifikacijo gotove osebe. Vsak pa ve, da so k temu pripomogli naš g. minister dr. Krek, naš bivši poslanec g. Rigler ter kr. banska uprava, ki je prispevala 270,000 din, za katero r?omoč se prav iskreno zahvaljujemo in se priporočamo, da bi nas pri naših gospodarskih akcijah še nadalje podpirali. S tem je ovržen vsak očitek, češ, da se kočevsko naselje prezira in gospodarsko zapostavlja. — Maribor. — Gostilničarju vrgel kozarec v glavo.—Tudi marsikateremu gostilničarju povzročajo pijančki velike skrbi ir nevarnosti. Tako je gostilničai Golob na Glavnem trgu posta žrtev svojega poklica. Gostje s< se med seboj nekaj sporekli, pe kovski pomočnik Ignac Drakslei iz Studencev pa je zaradi tegž stresel svojo jezo nad gostilničarjem. Zgrabil je za četrtlitr ski kozarec in ga z vso silo vr gel gostilničarju v glavo. Tako, nato je Draksel pobegnil iz go stilne, vendar ga je stražnik uje in oddal v policijske zapore. Go stilničar se je zatekel po pomoi na rešilno postajo, kjer so ga ob vezali. —Tatvina živine. — Pred ne kaj dnevi so odpeljali posestnic Antoniji Mohorčič iz vasi Vr škovci pri Vivodinji dva vola i) eno kravo. Oba vola in kravo s orožniki našli v bližnji vasi pr tatu in nato vrnili Mohorčičev: PODPIRAJTE0 SLOVENSKE TRGOVCE Ob 30 letnici prihoda v Ameriko Bilo je pred 30. leti, 6. januarja 1910, ko sva prišla z mojim očetom v gostilno pri Meršano-vih. Imel sem v žepu par kronic, povabil sem očeta na kozarec vina in polega tega pa sem mu kupil še par cigar, da bi ga tako spravil v boljšo voljo. Na vse načine sem razprezal svoje mreže, da bi ga ujel. Veste pa to niso bile mreže za kakšno lopovščino. Imel sem pač neko prošnjo do njega, ker sem vedel, da me ima rad in mi je vse dobro želel. Načel sem pogovor: "Dragi oče, saj veste, da sem vaš najmlajši sin in star sem tudi dovolj — 21 let. Mene veseli iti po svetu. Oče, vi veste kaj je svet, saj ste služili pod slavnim vojskovodjem generalom Radeck i j e m 1866., ko so vas Italijanke polivale z vrelim oljem, dalje tudi veste o revoluciji v Bosni, ki je bila pa nekaj let pozneje, Veste kako so Turki postopali z avstrijskimi vojaki, itd." O, kako dobro se je zdelo očetu, ker sem vedel za njegove spomine in trpljenje v dveh vojnah. Potem sem pa nadaljeval s svojim zvitim načrtom: "Poslušajte me oče, vem da me imate radi, vem da mi lahko pomagate in napravite uslugo, če hočete. Sami lahko vidite kako je pri naši hiši. Toneta ste oženili, da imamo sedaj nevesto, ne moremo reči, da nas mogoče sovraži." — "Resnica je kar praviš, moj sin, takih kot je naša nevesta Pepca je malo. Kako me veseli, ker je tako postrežljiva nam vsem pri hiši in dela pa kot konj, čeprav nam ni prinesla velike dote, a je prinesla pa pridne roke in blagoslov božji," je ponosno pristavil moj oče. "Povedali ste resnico. Botra Meršanka, prinesite ga še en liter. Dragi oče, kaj pa bi bilo, če bi Vam še jaz pripeljal nevesto. Vi bi m,i dali ta staro hišo tam sredi vasi, saj je vaša last. Imam že zbrano nevesto in njen oče in I mati sta mi obljubila da mi bo-;sta pomagala in mi dala 1,000 goldinarjev," Jsem mu lepo po ovinkih povedal. Tedaj pa moj oče zroji, vstane izza mize in izreče v najhujši kletvici, ki jo je znal: "Stena ja-dna smrkavca, ki me pripravi kleti!" to je bila njih najhujša kletvica. Potem je pa oče zopet povzel, "smrkavec, saj nisi Iše vojaščine prost, pa se boš ženil" in v sveti jezi je še pripomnil: "Če se boš kdaj ženil, glej, da ne bo nevesta imela več kakor ti, kajti če bo tako, bodo večni prepiri pri hiši in očitanja." "Lepo sem se zahvalim za tak poduk, oče, prosim vas, pa mi jpevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. KOLEDAR P* nemikem lirtmik* K. M*y» DRUŠTVENIH PRIREDITEV MALI OGLASI V Floridi je bil letos tak mraz, kot ga še'ne pomnijo. Tukaj "vidite nekaj Newyor-čank, ki so se prišle tje sončit. preskrbite denar za v Ameriko, morda bom tam kaj bolj srečen in rešite me na ta način vojaške službe." "Oja, tu ti pa lahko pomagam, a drugo vprašanje je kaj bo pa mama rekla." O tem bom pa prihodnjič napisal in tudi kako sem se vozil v Ameriko. France s hriba. -o- Prodiranje človeškega duha Počasi, pa brez odmora, prodira človeški duh v vesoljstvo. V zadnjih desetletjih so se naši pojmi o svetovnem prostoru temeljito izpremenili. V začetku tega stoletja smo še mislili, da je rimska cesta s svojimi slutenimi sonci zadnja meja, kakor nekaka lesa, za katero je potem samo še neskončen prazen prostor, danes pa vemo, da je le ena izmed mnogih, ki so ji enake in segajo bogve kam. Naš svet je postal Večji, človeško oko si ga je razširilo. Odkar zvezdo-slovci fotografirajo nebo, se1 je število meglic, ki so na posnetkih le majhne, medle točke, silno pomnožilo. Danes že moremo opazovati prostrani svetovni prostor, po katerem gredo svojo neskončno pot številne meglice in rimske ceste, ki so enake tej, ki jo poznamo od naših otroških let. Nizozemski raziskovalec dr. de Sittart je izračunal, da je takih rimskih cest nič manj kot 80 milijard, naši daljnogledi pa jih doslej dosežejo samo kaka dva milijona. Drugi zvezdoslo-vec dr. Hubble pa je odkril, da fotografska plošča pokaže večje število rimskih cest, če je dalj časa izpostavljena svetlobi, ki prihaja iz svetovnega prostora. Iz teh dejstev nekateri sklepajo, da so vsi ti svetovi enakomerno razdeljeni v globino, čeprav se nam na prvi pogled zdi, da so nakopičeni. Drugo odkritje pa je, da vse te meglice ali rimske ceste tem hitreje beže od nas, čim bolj so od nas oddaljene. Tako imenovani "galaktični sistemi" hitijo Izpred naših oči v svetovni prostor s hitrostjo 11,000 km na sekundo! Pač hitrost, ki je niti primerjati ne moremo z nobeno hitrostjo na zemlji. To znanstvenikom velja za dokaz, da se svetovni prostor širi, da je vsak dan večji. Svet torej ni neizpre-menljiv, ampak se njegove mere raztezajo. Svet pa se ne širi samo v eno smer, ampak enakomerno v vse smeri, kot krogla. Opazovalne naprave so namreč že danes tako izpopolnjene, da se more opazovati, da se zvezdne meglice ne oddaljujejo samo od nas, ampak tudi druga od druge, da torej z velikansko naglico silijo vsaksebi — kakor če bi na gumijasto žogo zarisali točke, pa bi žogo napihnili: točke bi se v nekem razmerju oddaljevale naprej in narazen. Čimdalj torej beže zvezdni sistemi od nas in drug od drugega tem večje je sveto v je. Po računih so ugotovili, da je premer svetov j a v začetku našega stoletja znašal 100 milijonov svetlobnih let, danes znanstveniki smatrajo, da znaša že trikrat toliko in da smo zdaj na drugi stopnji tega razvoja. To raztezanje svetovja izvira iz dinamičnih sil, ki nam jih razodevajo energije, ki iz ozvezdij bruhajo v prostor. To stanje pa po mnenju zvezdoslovcev ne bo trajalo večno, ker čimbolj se svet razteza, tembolj izgublja na notranji energiji in v nekem času mora priti do pokoja. Kako dolgo pa bo trajalo to naraščanje svetovja, seveda ni mogoče prav nič prerokovati; pa tudi ni prazna domneva, da bo po tej dobi — morda po več milijon letih — nastopila druga doba: krčenje svetovja. Eno pa je gotovo: svetovje je v neprestanem dihanju in raste in upada kot pljuča. Pa tudi če se naša misel, utrujena od silnih dimenzij, ki jih težko doume, v priredi koncert v SND, Maple Heights. 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12,—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. , 26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico ^popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941. 2.—Društvo sv. Križa št. 14 KSKJ ima piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 15.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. JULIJ 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi. 22.—Klub slovenskih groce-ristov in mešarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. OKTOBER 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. december i 22.—Božičnica mladinskega FEBRUAR 25.—Podružnica št. 50 SŽZ predstava v avditoriju SND. MAREC 30.—St. Vitus Cadets ples v Twilight Ballroom. 31.—Pevski zbor Zvon priredi spomladanski koncert v SND na 80. cesti. 31.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi spomladanski koncert v avditoriju SDD na Waterloo Rd. 31.—Godba fare sv. Vida priredi koncert v šolski dvorani sv. Vida. APRIL 6.—St. Vitus Boosters št. 25 KSKJ plesna veselica v avditoriju SND. 6.—Klub Slovenskih vdov plesno veselico v Knausovi dvorani. 6.—Skupna društva Zapad-ne slovanske zveze prireditev v SDD na Waterloo Rd. 7.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 7.—Društvo sv. Helene, št. 193, KSKJ obhaja 15-letnico obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Društvo Presv. Imena ml., (Holy Name Juniors), fare Marije Vnebovzete priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14•—Pevsko društvo Jadran vprizori opereto "Ciganska nevesta" v SDD na Waterloo Rd., v proslavo 20-letnice zborove-ga obstanka. 614.—V Društvenem domu na Recher Ave. se vrši proslava prve obletnice otvoritve klubo-vih prostoroy,., 14.—Mladinski pevski zbor Zvončki koncert v Narodnem domu, West Park. 14__Predstava Svetovidske- ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Spomladanska prireditev mladinskega,pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. 28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave. MAJ 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvorana). 5.—Pevsko društvo Planina 1940 FEB. 1940 OlJUGDHfi iMrnjiM 18] 19^ 20 [2122 [23JJ MffiiMPi: i gel, da ne bom miroval in ne počival, dokler ne bo maščevana njena smrt P' Molče sem se obrnil v stran. Tim Finnety ni zinil. Globoko so se mu zajedale vezi v meso, pa niti mišica se mu ni zgenila. čul je kruto, krvavo sodbo, vedel je, da pomeni njegovo smrt, pa niti trenil ni. Nepremičen je bil njegov od starosti in strasti razo-ran obraz. Vsa burna zgodovina njegovega propalega življenja je bila zarisana v tem odurnem, spačenem obrazu in gola, skalpi-rana s krvjo podpluta glava ga je še strašneje pačila. Dolgo so se posvetovli. Pustil sem jih in stopil po dolini. Videl pa sem, kako je Harry živahno pregovarjal lovce in se posebno zadiral v Stoneta. Končno se je gruča zgenila. Najbrž so se domenili, da bodo spravili ujetnika na Bee Fork. Lovci so se razšli po dolini in se pripravili na odhod. Otrok je torej uveljavil svojo zahtevo, stari, izkušeni trapper j i so se morali umakniti njegovi volji —. Hude slutnje so me obhajale. Nič dobrega se ni moglo roditi iz te otrokove trme. Stone je čisto prav povedal, ko je dejal, da sem slabe volje. Old Firehand je stopil k meni in mi dal roko na ramo. "Pustite, sir, naj gre stvar svojo pot! Ne sodite napačno dogodkov, ki niso, prikrojeni po vaši takozvani evropski kulturi!" "Tudi nimam pravice, da bi sodil vaša dejanja, sir! Zločin zasluži kazen, to je nepobitno res. Ne jezite pa se, če menim, da mene izvršitev kazni nič ne' briga! Na Bee Fork poj dete?" "Da. In ker pravite, da z izvršitvijo kazni nočete imeti posla in torej mislite najbrž v taboru ostati, bi vas prosil, če bi ga smel vam v varstvo teročiti. Zelo ljubo mi bo in pomirjen bom, če bom vedel, da je v vaših rokah." "Dobro! Ne bom jaz kriv, če bi se kaj zgodilo, kar bi meni ali vam ne bilo ljubo. Kedaj se vrnete?" "Ne morem reči. Kakor bo pač zunaj položaj. Če nas rdeč-karji ne bodo preveč nadlegovali, se lahko kmalu vrnemo. Pa na svidenje in imejte oči odprte!" Odšel je k lovcem. Odvezali so Tim Finnetyja, mu zvezali roke tesno na hrbet, noge pa toliko, da je mogel hoditi, in mu zamašili usta. Winne-tou je odšel na poizvedovanje, pa kmalu prišel nazaj- in javil, da ni nobene nevarnosti zunaj ftved vhodom. In nato so odšli. Stal sem ob steni in gledal za njimi. Winnetou je bil zadnji. "Moj beli brat Old Shatter-hand ne poj de z nami? Ostane v taboru?" me je vprašal. "Poglavar Apačev pozna moje mišljenje. Ni treba, da bi mu ga še posebej razlagal. Ostal bom." "Old Shatterhand je previden kakor lisica, ki se pripravlja, da stopi iz brloga! Winnetou pa mera iti z belimi lovci in čuvati nad sinom Ribanne." Sel je. Vedel sem, da presoja položaj prav tako kakor jaz in da ne o-dobrava Harryjeve trmaste zahteve. Le skrb za varnost lovcev in posebej Harryja ga je gnala, da se je pridružil "kazenskemu pohodu." Le malo lovcev je ostalo doma, 'tied njimi tudi Stone. Sklical jih in jih obvestil, da poj dem na poizvedovanje po okolici. "Pač ni treba, sir!" je menil Stone. "Straža je zunaj pri vratih in gotovo odpira oči na vse strani. in razen tega — saj je .kil pravkar Winnetou na poizve- dovanju! Meden človek je bil, nenava-! tozvit. Kruti zapad je izob-P otroka v samostojen, aesfnačaj in mu vzgojil čisto laf e nazore. Nisem smel, ni- 0 fogel polagati na njega me-®.f1 velja za štirinajstletne [aj*, vzgojene v evropski kul- m ce me je njegovo govor-• * Se tako odbijalo. > Ji vendar je bil vkljub vsemu ;a:"rok In ta otrok je ho-Zfvavo maščevati materino d f—. , faadvojenimi čuvstvi sem * njim. i*] ii. raJ,. , Sodba "t nVSem najPrvo Swallo- 1!!rodrw,°Zal in mu dovoli!- da KlT lGP0 Savico ob moth Pa šel k lovcem. 'A*** Finnetyja, lvl Tan k drevesu, in 'IS f' kak0 8™t bi mu 3Cfln kjebi ga sodili. ar Je govoril Sam Haw- »1 j . ga mora™, zIočin_ J W Z r°kami- "Na vsak S S«,! Da pa bi 1 ni viedlnadjala Smrt' te" vek sJ ' ^enim!" L' Kaj mr,i fg Slresne za- II FireCf6' S':r?" ' *'ell! pa ,mu 3e pokimal. '»žiti krig;t du ne sme 'ij'nca- Tarnif" izdajalskega S-fcSTS*"no inotro- > niestu h Vlm' prav na 1 J:> Prisego , ' Grob je čul J^goL J.tudi vidi, da f Na saneh ' Ue°varjal bi J V Srad, fa privlekel Jf* belokožca Skalpirane^ ii': vlačim g0r; Pa ga naj Pa semT 9» Bee Fork? i.ea iš4g0:e ljudi! Golt* bližini J a®ii so našo jt k<> C0S<;< za petami nam MiH Bee Fork P°Va vlekli foj ^ Pa bi za p fipe kodre farjem & svo-J^a^l-? Hvala "!ŽNeVal out]' kar praviš!" m vPrašati Pa Pre-1 še Jttenje. ari»ge za njiho- ;|ev?Vi Wi»net0U( pog]avar S^eto, se !/streljai- ^ b°ji puščic, frC^innanje-3 , P" Zatn T Skalp atabaške-' «! SV°jem,, KUje telo Parra- c^Ja pjj; kar hoče!" - f nd se je obrnil k :er|?<. J svetuj,e 0ld Shatter- 1 Ž Pa °pravite 2 [1lgavia,;,Nl vreden truda, if 3;'neev Ven na Bee Fork J? Slcer menda nobe- CT° bi bii!" ne boji' Pa nespa- »f.»evarl? b\Se radi nj«- k naT ,P°dajali in na-H- fite skrivališče izdali. mi-1 p? ftery j' , / ^ .^•ehi dvoumno skomignil Bvot" °8 anete tukaj in pila2j'. sJJO spalnico! m brezpogojno, lll, [ležita nlr grobu. vkate- 'pj ziocCr;žrtvi "j^go- 11 bVa- Dala ° sama tak« 4ke v nit "T k zločinca ^.^dni/bližini kra- ?fr moje 'JZ ga, SOdimo "a na n- em to dolžen njej, n.lenem grobu prise Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da še vedno izdelujem mazilo pod imenom P E D I -HEAL, mazilo za zunanje kožne bolezni, na primer za poreže, ture. mehurje, opekline, in sploh vse kožne bolezi. V steklenicah po 1 oz. 50 centov in 2 oz. 75 centov, po pošti nekoliko več za poštnino. To zdravilo se izdeluje že vec kot 50 let. Sedanji izdelovalec JOHN J. SEME 395 E. 163 St. Cleveland, O. Tel. KEnmore 5168-W Dobi se tudi pri Florian Se-tina, 975 E. 69th St., Tel. HEn-derson 1766. (37) Odda se stanovanje obstoječe iz 6 sob, kopališče, furnace.'Vprašajte na 15628 School SLOVENSKA LEKARNA Vopai St. Clair Ave. m E. 68th ENdieott 9571 Pripeljemo na dom. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1940 tako nesnažnem kraju., ;Plo«1fem| pa je pomislil, da ga nemara njegova posebna ljubezen do Lisjaka in drugih dečkov precej drago stane, zato je Žida samo spoštljivo pogledal in ga vprašal, ali sme vstati. "Kajpada, ljubček — i, kajpada," je odgovoril stari gospod, "čakaj! Tamle v kotu za vrati je vrč z vodo; prinesi gasemkaj-le, pa ti bom dal umivalnik, ljubček moj." Oliver je vstal, šel preko sobe in se sklonil za trenutek, da bi vzdignil vrč. Ko se je obrnil, je bila skrinjica že izginila. roke, vendar pa je nemirno pogledoval proti skrinjici. "Ali si videl kaj teh lepih reči, ljubček?" je spregovoril Žid po kratkem premolku ter položil roko na skrinjico. "Videl, sir," je odgovoril Oliver. "A!" je dejal Žid in pobledel. "To — to je moje; moj skromni imetek. To je vse, od tega moram živeti na stare dni. Ljudje mi pravijo skopuh, ljubček moj — samo skopuh, nič drugega." Oliver si je mislil, da mora biti stari gospod res pravi skopuh, ker živi ob takih dragotinah v Toliko da se je umil in izlil vodo skozi okno, kakor mu je velel Žid, ter vse pospravil, se ,ie vrnil Lisjak in z njim prav živahen mlad tovariš, ki ga je videl Oliver že sinoči s pipo v ustih; sedaj so mu ga predstavili za Charleya Batesa. Vsi štirje so sedli zajtrkovat; pili so kavo in za prigrizek je bil prinesel Lisjak pod klobukom nekaj toplih žemelj in plečevine. "No," je dejal Žid in pogledal zvito proti Oliveru, govoril pa proti Lisjaku, "upam, da sta da- nes ž^prav pridn° ^ moja?" J "Hudo," je odvmf | "Kakor igle," ,ef Charley Bates. "Pridna fanta, pr1(l| je rekel Žid. "Kaj merilo, Lisjak?" "Dve listnici," Je| mladi gospodič. L. "Rejeni?" je vpt'lST stno. . __ "Za silo," je odvrni pokazal dve listnici, | drugo rdečo. jM THE PERFECT VALENTIN TIK ttlorlsts. VmmkimionZ \ «*•;'"« /■ Vojvodinja Windsor, bivša Američanka, je priznana, da se zna najlepše obleči med ženskami na svetu. — Seve, saj ima tudi denar, da si lahko kupi obleko. TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN 6235 ST. CLAIR AVENUE Senator Burt K. Wheeler, o katerem se zdaj mnogo govori, da bo predsedniški kandidat demokratske stranke. Ohranite ta kupon, Je vreden 25^ Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, Je vreden Na desno je žena belgijskega poslanika v Washingtonu in levo je njiju hčerka Marie. ill Mjjr j r'v?i: m lil FPfaL? SfcSfe S&Kij ffis'J? lipi« Bs«^ if llfilSj mm IS&'h 1 kako se požene preko zemlje, preziraje čas in prostor, oproščena spon svo^ga telesa. Oliver je bil baš v tem položaju. Videl je Žida z na pol zaprtimi očmi, slišal je njegovo tiho žvižganje in je prepoznal po zvoku, da praska žlica po kožici; in vendar so' se isti čuti bavili hkrati naznotraj zelo živahno skoraj z vsemi osebami, kar jih je ke-daj poznal. Ko je bila kava kuhana, je postavil Žid kožico na polico; ne-kajčasa je stal, kakor bi omahoval, kaj bi sedaj; nato se je obrnil, pogledal Olivera in ga poklical po imenu. Oliver ni dal odgovora, in kazalo je, da spi. V tem oziru potolažen, je Žid nalahno stopil k durim ter jih je zaklenil. Nato je vzel (tako se je zdelo Oliveru) izpod zaklopa v podu majhno skrinjico ter jo previdno postavil na mizo. Oči so se mu zaleslcetale, ko je dvignil pokrov in pogledal vanjo. Potegnil je k mizi star stol in sedel; nato je vzel iz nje prelepo zlato uro, ki se je kar iskrila od draguljev. "Aha!" je dejal Žid, skomizg-nil z rameni, in vse poteze njegova lica so se spačile v ostudno rezanje. "To so mi psi! To so mi psi! Slede do zadnjega. Niso povedali staremu popu, kje so bili ; niso izdali starega Fagina! Pa čemu tudi? Zanke bi si le ne zrahljali, zadrgnila se ne bi niti minuto pozneje. Ne, ne, ne! Dečki, da je kaj! Dečki, da je kaj!" Tako in podobno je mrrm-al Žid ter spravil uro zopet na varno. Najmanj pol tucata jih je še izvlekel, drugo za drugo, iz stare skrinjice, in jih ogledoval z enakim zadovoljstvom; pa prstanov, igel nedrenic, zapestnic in drugih dragotin, tako dragocene snovi in tako krasnega dela, da ni Oliver niti od daleč vedel, kako se vse te reči imenujejo. Ko je odložil te krasotine, je izvlekel še neki nakit, tako dro^ ban, da ga je položil na dlan. Po vsej priliki je bil na njem kak prav droban napis, kajti Žid ga je položil na mizo, ga zasenčil z roko in ga dolgo natanko pregledoval. Naposled ga je odložil, kakor da se mu poskus ni obnesel, naslonil se je na stol in je mrmral : "Kako imenitna je smrtna kazen ! Mrtvak se nič več ne kesa; mrtvak ne vleče zoprnih štorij na dan. In trgovina gre! Pet takole jih zabinglja po vrsti, in niga več nobenega, ki bi te slepa-ril ali iz strahopetnosti izdal!" Ko je Žid izgovoril te besede, so mu obstale blesteče črne oči, ki so prej kar v prazno strmele, na Oliverovem obrazu. Deček je upiral v nemi radovednosti oči v njegove; a samo hip — kar le mogoče najkrajši čas — in starec je spoznal, da ga je deček' o-pazoval. Lop! je zaprl pokrov, zagrabil krušni nož, ki je ležal na mizi, in planil razkačen kvišku. Zelo se je tresel, zakaj Oliver je celo v tem strahu zapazil, kako mu nož v roki trepeče. "Kaj je to?" je zakričal Žid. "Kaj prežiš name? Zakaj bediš? Kaj si videl? Povej, fante! Hitro, hitro! če ti je kaj do življenja." "Nisem mogel več spati, sir," je odgovoril Oliver pohlevno. "Jako mi je žal, če sem vas motil, sir." "Ali ne čuješ že celo uro?" je vprašal Žid in dečka srdito pogledal. "Ne, prav res, da ne!" je zatrdil Oliver. "Ali je to res?" je zakričal Žid s še strašnejšim pogledom nego prej in mu zagrozil. "Verjemite mi, sir, da je res," je odgovoril Oliver resno. "Res nisem bil prebujen, sir." "No, le tiho, ljubček!" je dejal Žid in se držal nenadoma zopet kakor prej; preden je odložil nož, se je z njim še malo poigral, češ da ga je prijel kar tako za šalo. "Ali misliš, da tega nisem vedel ? Samo malo prestrašiti sem te hotel. Priden dečko si. Ha,-ha! Priden dečko si, 0-liver!" in Žid si je hehetaje mel starosti in nesnage čisto črne. Pred ognjem je stala jelova miza, na mizi sveča, vtaknjena v steklenico za pivo, dva, trije ci-nasti vrči, hlebec kruha, nekaj presnega masla in pladenj. Nad ognjem je visel kotlič, v katerem se je kuhalo nekaj klobas; preko njih se je sklanjal z vilicami v roki zelo star mršav Žid, čigar lopovsko in odurno lice so senčili gosti, rdeči lasje brez bleska. Na sebi je imel mastno flanelasto haljo in gosli je kazal; videti je bilo, kakor da je pol njegove pozornosti obrnjene na kotliček, pol na stojalo za obleko, kjer je viselo polno žepnih robcev. Po tleh je stalo natesno več slabih postelj, sešitih iz starih vreč, tesno druga ob drugi; za mizo so sedeli štirje ali pet dečkov, nobeden starejši od Lisjaka. Kadili so iz dolgih lončenih pip in pili žganje kakor možje srednje dobe. Vsi so se gnetli okoli svojega tovariša, ki je po-; šepetal Židu nekaj besed, nato so se obrnili in se režali Oliveru; takisto Žid sam z vilicami v roki. "To torej, Fagin," je rekel Jack Dawkins, "moj prijatelj 0-liver Twist." Žid se je zarežal, se Oliveru gJoboko poklonil, ga prijel >za roko in izrazil upanje, da se mu bo čast z njim še pobliže seznaniti. Nato so ga obkolili gospodiči s pipami, mu krepko stresali obe roki, posebno tisto, ki je držal svojo culico v njej. Eden teh go-spodičev mu je postrežno obesil kapo, neki drugi je bil tako vlju-Iden, da mu je segel z rokami v žepe, češ, ker si že tako utrujen, da ti jih ne bo tceba samemo prazniti, ko pojdeš spat. Te prijaznosti bi se bile prejkone nadaljevale, da ni žid kaj svobodomiselno otepal s svojimi vilicami po glavah in ramenih postre-žnih mladeničev. "Zelo nas veseli, da te vidimo, Oliver — zares," je rekel Žid. "Lisjak, iznemi klobase in pristavi čebriček za Olivera. — A — v robce si se zamaknil, kaj, dragi moj? Precej jih je, kaj ne? Ravno za perilo smo jih izbrali, nič duugega, Oliver, nič , drugega, Ha, ha, ha!" Zadnji del tega govora je spremljalo nebrzdano rezgetanje , nadobudnih varovancev veselega J ga starega gospoda; in tako so sedli k večerji. Oliver je použil svoj delež, potem mu je zmešal Žid čašo brinovca z vodo ter mu ukazal, naj ■ takoj izpije, ker bo potreboval kupico še neki gospod. Oliver mu ■ je storil na voljo. Neposredno za tem je začutil, kako so ga pre- • nesli na eno tistih vreč, nato se je pogreznil v trdno spanje. DEVETO POGLAVJE , Pobližja poročila o dobrovoljnem starem gospodu in njegovih nadobudnih varovancih. Drugo jutro se je Oliver pozno prebudil i a čvrstega, dolgega spanja. Nikogar drugega ni bilo v sobi, samo stari Žid, ki si je kuhal kavo v kožici, jo mešal z železno žlico in zraven potiho-ma zase požvižgaval. Sedaj pa sedaj je prenehal, prisluškoval, kadar se je spodaj oglasil najmanjši šum, in ko se je pomiril, je začel iznova žvižgati in mešati kakor prej.' Oliver se je siler predramil, a prav prebujen le ni bil. To je tisto dremotno stanje med spanjem in bedenjem, ko presanjaš z na pol odprtimi očmi v petih minutah več, nego sicer v petih nočeh trdnega sna, in si si na pol v svesti vsega, kar se vrši okoli tebe. V takih trenutkih vidi človek ravno dovolj delovanja svoje duše, da si more ustvariti medel pojem o njenih silah, To je napeljalo bolj prijateljski in z zaupen razgovor, v katerem je Oliver izvedel, da je njegovemu novemu drugu Jack Dawkins ime in da je pri tistem omenjenem starem gospodu prav posebno v čislu, pravi ljubljenec njegov. Dawkinsova vnanjost ni pričala, da izvirajo varovancem starega gospoda od njegovega pokroviteljstva Bog ve kake dobrote; ker pa je precej klepetal in nadalje tudi priznal, da so mu v.zdeli njegovi ožji prijatelji priimek "Lisjak," je sklepal Oliver, da je zanikrn in nemaren dečko, ki devlje zlate nauke svojega dobrotnika pod ušesa. Pod tem vtiskom je sklenil sam pri sebi, da si bo skušal pridobiti čim prej mogoče zaupanje starega gospoda. če bo Lisjak nepoboljšljiv, kar je močno verjetno, bo odklonil čast, da bi z njim še nadalje občeval. Ker Jack Dawkins ni hotel pred nočjo v London, je tekla že enajsta ura, ko sta prišla do is-lingtonske mitnice. Urno sta prehodila mnogo večjih in manjših ulic, okrefala sem, vila tja, in Lisjak je opozoril Olivera, naj hodi tik za njim. Čeprav je moral Oliver zelo paziti, da ne bi izgubil svojega vodnika izpred oči, si le ni mogel kaj, da se ne bi bil nahitro ozrl zdaj na to, zdaj na ono stran ceste. Bolj umazanega in bed-nejšega kraja še ni videl. Cesta je bila zelo ozka in blatna, zrak je bil prepojen z gnusnim smradom. Bilo je precej manjših šta-cun; a edino blago na prodaj, bi dejal, so bili kupi otrok, ki so še ob tem nočnem času lazili skozi vežna vrata ven in noter ali kričali po hišah. Edine hiše, ki se je zdelo, da uspevajo sredi te kuge, so bile ki;čme; po njih so se na vse pretege prepirali Irci najnižje vrste. Skozi prekrita pota in dvorišča, ki so se cepila od glavne ceste, je bilo videti manjše skupine hiš, kjer so se pijani moški in ženske dobesedno valjali po blatu. In izza marsikaterih vrat so se oprezno plazili mladiči sumljive vnanjosti, očitno namenjeni na ne posebno nedolžne opravke. Oliver je ravno premišljal, a-li ne bi bilo bolje zbežati, ko sta dospela pod hrib; njegov vodnik ga je prijel za roko, odprl sunkoma vrata neke hiše blizu Poljske steze, potegnil dečka za sabo v vežo in zaprl vrata za njima. "No, hej!" je kriknil na Lisjakov žvižg glas odzgoraj. "Ferlakar!" se je glasil odgovor. To je bila kakor nekaka zgovo-rjena beseda ali znamenje, da je vse v redu; kajti luč brleče sveče je osvetlila steno spodaj pri hodniku, in skozi odprtino polomljene kuhinjske ograje se je pokazal obraz starega moža. "Saj sta dva," je rekel mož, iztegnil svečo predse in si zasenčil oči z roko. "Kdo je drugi?" "Nov bratec," je odgovoril Jack Dawkins in potegnil Olivera naprej. "Odkod?" "S trate zelene. Je Fagin zgoraj?" "Je, robce izbira. Kar gori!" Sveča se je umaknila, obraz je izginil. Oliver je z eno roko tipal, za drugo ga je držal krepko njegov drug; spotikal se je po temnih, vegastih stopnicah, njegov vodnik pa je hodil kaj spretno in lahko, kakor da so mu prav dobro znane. Zgoraj je odprl duri v sobo, ki je gledala na dvorišče, ter. potegnil Olivera za seboj. Stene in strop te izbe so bile od '4 Oliver Twist C. DIckMis-O. Župančič AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši