277 2016 OCENE IN POROČILA, 271–286 Druga, še obsežnejša foto-kronika Cvetoči klas pe- lina: slovenski begunci v Avstriji po letu 1945 prikazuje begunsko problematiko skozi daljše časovno obdo- bje, od maja 1945 do leta 1949 oziroma do odhajanja beguncev v prekomorske države – pravzaprav »slo- vo«. Veliko večino fotografij je posnel amaterski foto- graf Marjan Hočevar, ki se je leta 1956 vrnil domov in s seboj prinesel tudi ves svoj obsežni fotografski arhiv. Velika škoda pa je, da se ni ohranila vsa njegova osebna korespondenca, saj si je ves čas, ko je bil ločen od svoje družine, dopisoval z ženo in sinom. Nekatere objavljene fotografije so posneli še ne- kateri drugi fotografi: Franc Šetina, že zgoraj ime- novani Marjan Kocmur in še nekateri drugi. Večino gradiva (skoraj 20.000 posnetkov) hrani Rafaelova družba v Ljubljani, ki je tudi poskrbela za to, da je gradivo digitalizirano in tako preko svetovnega sple- ta dostopno večjemu številu ljudi. Večino gradiva (17.000 posnetkov) jim je pred leti predal avtorjev sin Janez Hočevar. Zgodovinski oris slovenskega povojnega begun- stva, ki je tudi bogato opremljen z opombami in slikovnim gradivom, je pripravila mag. Helena Ja- klitsch. Pri izboru in dokumentiranju fotografij sta tvorno sodelovala tudi zakonca Starman iz Špitala, ki sta ta čas tudi sama doživela, deloma pa so po- datke prispevali posamezniki, ki so si ogledali »po- tujočo razstavo begunskih fotografij«. Prva razstava je bila leta 2006 v prostorih Galerije Družina, nato pa se je selila po več krajih Slovenije, v zamejstvu in zdomstvu. Skupno je objavljenih 325 fotografij (ne- kaj malega tudi barvnih), sicer pa prevladujejo črno- -bele fotografije. Celoten fotografski opus je razdeljen na enajst poglavij, vsako od njih pa uvaja tudi pesem ali prozno besedilo enega od avtorjev, ki so tudi sami izkusili begunsko usodo: dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, Marjan Jakopič, Mirko Kunčič, France Papež, Vinko Rode, Bazilij Valentin (pater Bazilij), Vinko Beličič in dr. Vladimir Kos. Poglavja si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Novo življenje (taborišča: Vetrinj, Peggetz pri Lienzu, Špital); Delo za preživetje (po- klicno delo, obrtne delavnice); Zdravstvena oskrba (zdravniki in medicinsko osebje pri svojem delu); Prehrana (kuhanje in razdeljevanje hrane); Otroci pa so rastli (rojstva, otroci pri igri in pred kamero); Šolanje (otroci pri igri, v vrtcu in v šoli); Kulturna dejavnost (gledališke predstave, pevski zbori, godba, tisk); Šport in skavti (telovadni nastopi, akademije); Versko življenje (taboriščna kapela, obredi, procesije, podelitev zakramentov, smrti); Obiski na Ljubelju, romanja, izleti, praznovanja (srečanja s sorodniki); Slovo in odhod v svet (priprave na izselitev, zadnje slovo in pot v neznano). Enako kot pri Kocmurjevi knjigi so tudi na teh fotografijah po večini veseli in vedri posamezniki, ki na vsakem koraku izpričujejo veselje do življenja, pa čeprav skoraj vsakdo izmed njih nosi v srcu spomi- ne na težke in travmatične vojne in povojne dni. Pri tem jim je veliko pomagala tudi njihova verska pri- padnost, saj so le v molitvi in veri v Boga našli uteho in upanje, da bo nekoč bolje in lepše. Velika večina beguncev se je skorajda vsakodnevno udeleževala svetih maš, ob večerih pa so cele družine molile rožni venec. Tudi otroci so v sklopu šolskega pouka imeli verouk in hodili k posebni, šolski maši. Nekako so se begunci poistovetili s Kristusovim trpljenjem in se zaupali v varstvo Brezjanske Marije (njeno podobo je za begunsko kapelo naslikal slikar Friderik Jerina). Glede na nepregledne množice beguncev, ki jih videvamo dan za dnem na TV ekranih bi lahko celo zapisali, da se nam ponavlja »maj 1945«. Toda pred sedemdesetimi leti so svetovni politiki zmogli toliko modrosti, da so za begunce znali ustrezno poskrbeti – jih namestiti v begunska taborišča, jim priskrbeti hrano in drugo potrebno blago, da so lahko kolikor toliko normalno (skromno!) živeli. Rozina Švent Zbornik soboškega muzeja 22–23 (ur. Franc Kuzmič). Murska Sobota: Pomurski muzej, 2015, 258 strani. Novi zbornik soboškega muzeja je bil širši javno- sti predstavljen 3. decembra 2015, na Ta veseli dan kulture, skupaj s katalogom Karikature Ladislava Kondorja (avtorica spremnega besedila je Tamara Andrejek). Vsebino, pomen in namen izdajanja zbor- nika soboškega muzeja je zbranim obiskovalcem, med katerimi so bili tudi nekateri avtorji prispevkov zbornika, predstavil urednik mag. Franc Kuzmič. Tudi tokratna številka z zvonikom v Ivanjševcih leta 1985 na naslovnici, je vsebinsko bogata in raznolika kot vselej doslej, saj vsebuje 8 razprav in člankov, 2 zapisa, 8 poročil in bibliografijo za konec. Prvi prispevek Gomilno grobišče pri Mačkovcih, ki je delo Ive Roš, je obširna študija o dveh gomilah, ki sta bili odkriti leta 1999 med arheološkim pregledom terena pred gradnjo železnice Murska Sobota–Ho- doš. Avtorica prispevka je potek izkopavanj in arheo- loških plasti rekonstruirala na podlagi podatkov iz terenskega dnevnika in dokumentacije, vse najdbe pa tudi podrobno interpretirala. Kot ugotavlja, sodi gomilno grobišče pri Mačkovcih v skupino manjših grobišč in verjetno predstavlja družinsko grobišče, katerega nastanek se glede na pojav in trajanje oblik posodja postavlja v obdobje 1. polovice 2. stoletja. Tudi druga razprava v zborniku je arheološka, vezana na Razvoj keramične tehnologije pri Slovanih ob primerjavi najdišč Kotare-Baza in Grofovsko. Avtor Marko Pečovnik je podrobneje predstavil rezultate 278 2016OCENE IN POROČILA, 271–286 analiz lončenine z najdišč Grofovsko in Kotare-Ba- za, ki sta časovno opredeljeni z novo metodo datira- nja, temelječo na referenčni tabeli za vzhodne Alpe in korelacijski formuli ustij loncev. Analize so bile opravljene na podlagi podatkov o odlomkih lonče- nine, katerim je izmeril in določil število, mere, tip, tehniko izdelave, okras in makroostanke. Kot ugo- tavlja, so razlike med obema najdiščema pravzaprav minimalne, obe najdišči pa težita k enakim vzorcem. Mihaela Koletnik se je osredotočila na leksiko s pomenskega polja bolezni v prekmurskem rogašov- skem govoru, ki ga slovenska dialektologija uvršča v prekmursko goričko podnarečje. Rogašovsko besed- je je bilo primerjano z gradivom, kartografiranim v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa, njegova dokumentiranost in semantika pa preverjeni v Mur- kovem (1833) in Pleteršnikovem (1894/95) slovarju, Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995) ter treh slovarjih, ki vsebujejo prekmursko narečno besed- je (Slovar prekmurskega beltinskega govora, 1996; Porabsko knjižnoslovensko-madžarski slovar, 2005; Slovar Gornjega Senika, 2009). Na osnovi opravlje- nih preverb v slovarjih je razvidno, da je besedje iz pomenskega polja bolezni v prekmurščini večinoma izvorno slovensko, izrazna pestrost rogašovskega go- vora pa je v največji meri dokumentirana v SSKJ. Avtorica prispevka Plemiške družine na ozemlju Kroga in Bakovcev v 2. polovici 18. stoletja Gina Gaćevič se je poglobila v plemstvo, ki se pojavlja v matičnih knjigah murskosoboške župnije med le- toma 1750 in 1800. Iskala je zapise o plemičih in plemiških družinah, ki so bodisi živeli v omenjenih dveh vaseh bodisi so se le udeležili kakšnega obreda (npr. poroke ali krsta kot priče ali botri) ali so jih tam pokopali. Kot ugotavlja, spadajo vsi najdeni plemiči med nižje plemstvo, ki pa je že bilo osebno svobodno pred dodelitvijo plemiškega statusa. Posamezne ple- miče in plemiške družine, ki so bili lastniki kmetij ali solastniki ozemlja, je avtorica nazorno ponazorila tudi tabelarno. Vizitacije zagrebške škofije kot vir za zgodovino dol- njega Prekmurja v 17. in 18. stoletju je bralcem pribli- žala in predstavila Klaudija Sedar. Omenjene vizita- cije, zapisane v latinščini, namreč odstirajo tedanjo podobo v petih prekmurskih župnijah (v Dolnji Len- davi, Turnišču, Dobrovniku, Bogojini in Beltincih), ki so vse do leta 1777 spadale pod zagrebško škofijo in v t. i. prekmurski del beksinskega arhidiakonata. Prav zato so te vizitacije izredno dragocena pomoč pri preučevanju zgodovinskih dogodkov in spominov v omenjenem času in prostoru ter izredno pomem- ben kazalec pri spoznavanju preteklosti, življenja in dela preteklih rodov. Kako daleč nazaj segajo zametki šolstva v vasi Stogovci, zahodnem delu Občine Apače, ter po čem se je odlikoval in zapisal v zgodovino tamkajšnji šol- ski proces, je na podlagi arhivskih in drugih ohranje- nih dokumentov raziskal Dušan Ščap v prispevku O zgodovini šolstva v Stogovcih pred drugo svetovno voj- no. Prva šola je bila zgrajena leta 1836, a je pouk pote- kal že prej, po zasebnih kmečkih hišah premožnejših kmetov. Ker pa je v Apaški dolini vse do konca druge svetovne vojne živelo pretežno nemško prebivalstvo, je bila seveda nemška tudi šola. Tako vse do leta 1921, ko so prišli tja prvi slovenski učitelji. Učni jezik je postal slovenski, kljub temu da so bili vzpostavljeni vzporedni nemški razredi. A spremembe na šolskem področju je spet prinesla druga svetovna vojna. Borut Juvanec in Andreja Benko sta se lotila Analize lesenih zvonikov na slovenskem delu panon- skega sveta. Kot ugotavljata, zvoniki na severovzhodu Slovenije označujejo evangeličansko vero, niso cer- kvena arhitektura, ampak vaška last, oznanjevali pa so konec dela, poldan in večer. Leseni zvoniki imajo lahko en sam steber, lahko dva, štiri, osem ali dva- najst, predstavljajo pa svojevrsten, organizacijski in arhitekturni fenomen prvotne oblike družbe in sku- pnega življenja vaške srenje, ki je preživel vse do da- nes. Nekaj primerov lesenih zvonikov na Goričkem sta tudi izpostavila in podrobneje predstavila, tako na primer zvonik v Domanjševcih, v Selu, na Ocinju, Kamovcih in druge pomembnejše. Sejme v Pomurju, ki so tam kot oblika trgovanja obstajali že v srednjem veku, je predstavila Mate- ja Huber. Osredotočila se je na sejemsko dogajanje v Pomurju v prvi polovici 20. stoletja in na sejme, 279 2016 OCENE IN POROČILA, 271–286 evidentirane v letu 2012. V prvi polovici 20. stoletja so sejmi kot ustaljena in pogosta oblika kupčevanja po celotnem Pomurju najpogosteje potekali v obliki združenega živinskega in blagovnega sejma, nedvo- mno pa so bili poleg nakupovalnega tudi pomemben družabni dogodek. Tudi danes sejmi potekajo kot v preteklosti ob nekaterih župnijskih praznikih in ob sejemskih dnevih, iz leta 2006 pa izhajata tudi dva rokodelska sejma. Največ sejmov v Pomurju pa se danes prireja v Murski Soboti, dva letna (Trezino in Miklošovo senje) in dvanajst mesečnih (vsak prvi po- nedeljek v mesecu). Zapisa v zborniku sta prispevala Gregor Kovač in Peter Šraj. Prvi se je poklonil spominu ob 200. oblet- nici rojstva evangeličanskega duhovnika, soseniorja in seniorja Janoša pl. Berkeja (1814−1908), ki je kar 72 let kot duhovnik služboval v Križevcih v Prekmur- ju. V vseh teh letih je bil izredno spoštovan voditelj svojih faranov tako na duhovnem kot gospodarskem področju, poleg tega se je pomembno udejstvoval še v političnem življenju, kot pisatelj in urednik, usta- novitelj fundacije v Šopronu in nasploh kot znana in modra osebnost Slovenske krajine. Peter Šraj pa je prispeval zapis Boksarska vstaja na Kitajskem, pri čemer gre za resnično zgodbo mladega vojaka – mornarja Matije Domjana (1879−1935) iz Dokležovja, ki je služil vojsko v avstro-ogrski mor- narici v Pulju, kjer je bila znana ladijska industrija. In v tej daljni deželi je mladi Domjan na vojni ladji od Pulja na Kitajsko in nazaj v Pulj pisal dnevnik o preizkušnjah in življenjskih nevarnostih, katerim je bil tam izpostavljen. Med Poročili najprej beremo o Sinagogi Maribor – 518 let pozneje, kjer nas Marjan Toš popelje skozi dolgo pot najstarejšega ohranjenega judovskega sve- tišča v vzhodnih Alpah, v kateri se od 2001 vrstijo najrazličnejše prireditve, razstave in koncerti, upo- rablja se kot muzejski prostor in uveljavlja kot novi mestni kulturno-prireditveni center. Tudi drugo po- ročilo Ob 70. obletnici množičnih deportacij prekmur- skih Judov v taborišča smrti je napisal Marjan Toš, ki se ob tem vrne v leto 1944. Tedaj je bila namreč Hi- tlerjeva zahteva po dokončnem uničen ju Judov tako rekoč v celoti izpolnjena in to je bil tudi prvi korak na poti dokončnega izbrisa prekmurskih Judov iz javne- ga in socialnega spomina. Vsa preostala poročila je zapisal Franc Kuzmič, tako je najprej predstavil fotografsko monografsko publikacijo Julij Gyula Schönauer – šalovski fotograf, katere avtor je Mark Krenn. Kot pravi, je obširna štu- dija dragocen pripomoček o antropološki, družbeni in etnološki podobi Šalovcev z okolico v tridesetih letih 20. stoletja. Druga predstavljena publikacija je Martinišče v Murski Soboti avtorja Bogdana Kolar- ja, ki govori o prvem katoliškem dijaškem zavodu v Murski Soboti, ki je pričel delovati v šolskem letu 1924/25. V nadaljevanju je predstavil zbornik Prek- murje. Podoba panonske pokrajine, ki ga je uredila dr. Maja Godina Golija. Zbornik je vsebinsko zelo pe- ster, saj v prvem delu obravnava etnološko in kulturno podobo, v drugem zgodovinsko in socialno podobo in v tretjem naravne značilnosti prekmurske pokrajine. Zgodovino zavarovalništva v Pomurju s kronološkim prikazom razvoja in spremembe na področju zavaro- valništva v tej regiji je delo Štefana Obala. Kot pravi Kuzmič, je knjiga neprecenljiv prispevek k zgodovini in osvetlitvi zavarovalstva v Pomurju tudi zato, ker je tovrstno delo prava redkost. V letu 2014 je Pomurje dobilo še eno pomembno publikacijo, Zgodovino po- murske policije in orožništva, ki je nastala kot sad več raziskovalcev. Kako so se njihove naloge in pristojno- sti skozi čas spreminjale, tudi zaradi zgodovinskih in geografskih okoliščin, na kratko povzame tudi Kuz- mič v tem zborniku. Kot zadnje poročilo pa izpo- stavi še študijo Harangláb, zvonik, Holzglo ckenturm, avtorjev Boruta Juvanca in Andreje Benko. Gre za predstavitev lesenih zvonikov na panonskem obmo- čju treh držav, Avstrije, Madžarske in Slovenije kot pomembne kulturne dediščine, ki nujno potrebuje evidentiranje in obdelavo kot tudi strokovno restav- riranje in konzerviranje. Zbornik soboškega muzeja 22–23 zaključuje Bi- bliografija, kjer Franc Kuzmič predstavi obsežno bi- bliografijo Jožeta Vugrinca, profesorja slovenskega in ruskega jezika s književnostma in dolgoletnega ravnatelja Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki je s številnimi prispevki s področja knji- žničarstva in domoznanstva znatno prispeval k pre- poznavnosti pokrajine v tem oziru in v tej smeri je nadvse dejaven še dandanes. Pomurski muzej Murska Sobota je z novo izda- jo zbornika spet naredil korak naprej v približevanju pomurske zgodovine širši javnosti, ki preko različnih vsebin tudi na ta način spoznava preteklost, polpre- teklost in tudi sedanjost pomurske pokrajine. Ponov- no, kot vselej do zdaj, je poln tehtnih prispevkov, ki prispevajo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, zato sem prepričana, da bo vsak bralec v njem našel poglavje zase. Klaudija Sedar Miha Šimac in Katarina Keber: »Patriae ac humanitati«: zdravstvena organizacija v zaledju soške fronte. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, 222 strani. Leta 2011 je pri založbi ZRC SAZU v sklopu zbirke Thesaurus memoriae (serija Opuscula) izšla knjiga »Patriae ac humanitati«: zdravstvena organiza- cija v zaledju soške fronte, pod katero sta se podpisala Miha Šimac in Katarina Keber. Danes, ko obeležu-