10 TEMA MESECA 32 SLAMNIKOVA IZVIDNICA 8VELIKI INTERVJU DOMŽALCANI NA ODSTRANITEV SKULPTURE FRANCI KEK, IGRALEC, REFERENDUMU O VODI FONTANA ORGANIZATOR,REŽISER, ... 29. julij 2021 | letnik lxi | številka 7 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Svoje življenje je posvetil kulturi. S am tega nikoli ne bi zmogel. Imel sem sreco, da so bili vedno odlicni župani, ki so, predvsem, ce omenim Poletno gledališce, moralno in tudi financno podpirali. V vsem tem casu smo skupaj veliko naredili. Na Stu-dencu je bilo opravljenega veliko dela. To je ponos za vse nas v dru­štvu in najbrž tudi za obcino. Rad bi se pa zahvalil seveda moji Marja-ni. Niti enkrat ni bilo vprašanje, ali ljubiteljska kultura da ali ne. Vede-la je, da se s tem ukvarjam. Hvala ti za vse. Hvala tudi mojim otrokom, ki AKTUALNO Podelitev nagradObcine Domžale V prijetnem okolju prireditvenega prostora na Kolovcu so 23. junija po­delili priznanja obcinskim nagrajen­cem za leto 2020. Ljudje, ki obcino s svojimi deli bogatijo in si prav zara­di tega zaslužijo najvišje priznanje. Nagrade Obcine Domžale ter brona­ste, srebrne in zlato plaketo sta pode­lila podžupanja mag. Renata Kosec in podžupan Marjan Ravnikar, clani od­bora za obcinska priznanja pa so sku­paj z županom nagrado podelili ca-stnemu obcanu Lojzetu Stražarju. 6 so vedno vkljuceni, kadar je potreb-no. Hvala lepa. Nimam besed. Iskre­na hvala za to pozornost in upam, da bomo skupaj še kaj postorili.« To so besede ob imenovanju ca-stnega obcana Alojza Stražarja, kise je rodil 1. julija 1944 v Škocjanu in je najmlajši v družini devetih otrok. Ljubiteljsko se je s kulturo pricel ukvarjati že v rani mladosti, v svoji prvi gledališki predstavi je nastopil že leta 1959, nekaj let za tem pa se je spoznal tudi z režiserskim delom, ki ga odlicno opravlja še danes. Izhaja iz gledališca pod kozolcem, kjer se KULTURA Ko gre tvoja potod tod … Tako je izzvenel spomladanski kon-cert Praznik glasbe Godbe Domža­le, od katere se je po petnajstih letih poslovil umetniški vodja in dirigent Damjan Tomažin. Godba Domžale je ob pomladitvi društva pod njegovim mentorstvom rasla in v letu 2011 do-segla svoj zenit z uvrstitvijo v prvo te­žavnostno stopnjo tekmovanja slo­venskih godb. Koncert je izpolnil pri-cakovanja in po dolgem casu pope-stril glasbeno dogajanje v Domžalah. 28 je razvilo današnje poletno gledali-šce. Med kulturniki in ostalimi ob­cani je med najbolj prepoznavnimi. Svoje življenje je popolnoma posve­til kulturi in kot eden izmed najpo­membnejših clenov in clanov Kul­turnega društva Miran Jarc Škocjan s požrtvovalnim delom deloval kot režiser, organizator, kulturni dela­vec in vec. S svojim delom je pustil velik pecat tako na obmocju Domžal kot tudi celotne Slovenije. V veliko pomoc pri delu pa so mu bili tudi bratje in vrste generacij društva. Po-letno gledališce je njegov drugi dom ŠPORT Dejan Jakara, košarka Slovenska izbrana vrsta do dvajset let je na nedavno koncanem evrop­skem prvenstvu v Grciji osvojila zla-to. Pogovarjali smo se s trenerjem He-liosa Dejanom Jakaro, ki je mlade slo­venske košarkarje vodil do izjemnega uspeha. Seveda tudi o Luki Doncicu in soigralcih, ki navdušujejo v Tokiu. Tudi zaradi prisotnosti dveh njegovihklubskih varovancev Prepelica in Ši­kanica ter še enega domžalskegatre­nerja Gašperja Papeža je bila pot do uspeha lažja, je preprican Jakara. 34 že vse od leta 1963 dalje. Je Lojzetov organizacijski in tehnicni dosežek. Studenec je torej kraj, kjer se pre­pletajo kulturni, glasbeni, pevski in dramski dogodki, v zadnjih letih pa smo bili lahko prica tudi razlic­nim razstavam in drugim domacim ustvarjalcem. Veliko je dogodkov, domacih in mednarodnih, ter aktiv­nosti, v katerih je bil, in je še vedno, Lojze vkljucen kot režiser in rade vo­lje priskoci na pomoc tudi, ko drugi potrebujejo le zrele ideje in izkušnje. Lojze je clovek, ki nikoli nikomur ne odrece pomoci. Koncno spetKuhna na plac Po dolgem premoru je spet kuhala za vas. V soboto, 3. julija 2021, je na dom­žalskem tržnem prostoru poteka-la prva letošnja Kuhna na plac. Z okusno ponudbo hrane in pijace je spet privabila veliko obiskoval­cev. Poskrbljeno je bilo za glasbo – nastopila sta orglicar Marjan Ur-banija in kitarist Hervin Jakoncic. Za dodatno senco je bilo na stoj­nici Ane Cajhen možno kupili pra-vi domžalski slamnik. Za veselje otrok pa je poskrbel klovn. Tokrat se je predstavilo 18 po­nudnikov, ki so obiskovalcem po razmeroma dostopnih cenah po­nujali najrazlicnejše jedi in okrep-cila – na svoj racun so prišli tako ljubitelji burgerjev, jedi na žlico, gurmani, sladokusci, vegetari­janci, vegani kot tisti, ki prisega­jo na tipicne slovenske jedi. Obci­ni Domžale pa je poleg stojnic in miz s klopmi priskrbela tudi eno­tne sencnike za prijetno senco. Naslednja Kuhna na plac je predvidena 4. septembra, potem pa še 2. oktobra, ce bodo epidemi­ološke razmere to dopušcale. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izi­ de v petek, 27. avgusta 2021. Rok za oddajo prispevkov je v cetrtek, 12. avgusta 2021, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v casu uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Obcine Domžale Slamnik nenaroceni prispevki ne bodo honorirani, koncno odlocitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com aktualno Proslava ob 30-letnici samostojne Slovenije Ob 30-letnici samostojne Slovenije je pri pomniku državnosti v parku pod Mocilnikom v Dobu ter v Letnem gledališcu Dob v petek, 25. junija 2021, potekala osrednja obcinska prireditev ob dnevu državnosti, ki sta jo pripravili Obcina Domžale in Krajevna skupnost Dob. Pred tem je v Slamnikarskem par-ku ob stavbi Obcine Domžale po­tekal slavnostni dvig slovenske za-stave in zatem nagovor Janeza Gre­gorica, predsednika Pokrajinskega združenja veteranov vojne za Slove­nijo – Ljubljana z okolico in OZVVS Domžale. V uvodu prireditve v Dobu je pod-županja mag. Renata Kosec skupaj s predstavnikoma veteranskega po­licijskega in vojaškega združenja k pomniku državnosti položila venec, nato pa je nekaj besed zbranim na­menila predsednica Krajevne sku­pnosti Dob Marija Ravnikar. Himno je zaigrala Godba Domžale. V Letnem gledališcu v Dobu je nato sledil še kulturni program, ki ga je povezovala Marta Starbek Po-tocan, nastopili pa so Godba Dom-žale, Vokalna skupina Adam Rav-bar KD Groblje, gledališki igralec Pavle Ravnohrib, baletna šola Sti­vens in Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Slavnostni govor je ob leto­šnjem jubileju imela castna obcan­ka Vera Vojska. Spregovorila je o pomenu dogodkov v 80. in 90. le­tih, vojni za Slovenijo in izpostavi-la bitko pri Trzinu ter predvsem po-gum in enotnost državljanov v juni­ju 1991, ki so izborili samostojnost naše države. Svoj govor je zakljucila z analizo trenutnega stanja in izzivi prihodnosti, ki nas cakajo, ki pa jih bomo premagali le z enotnim sode­lovanjem tako kot leta 1991. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Za vas, podjetniki – zakljucna konferenca Konec junija je v Domžalah potekala zakljucna konferenca projekta Za vas, podjetniki. Skupno je v celotnem projektu so-delovalo vec kot 120 podjetnikov in samostojnih podjetnikov, zacetni­kov, kakor tudi že zrelih podjetni­kov. Projekt je v letu 2018 uspešno kandidiral v Javnem pozivu za iz­bor operacij za uresnicevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. Sklepna prireditev je potekala v Kulturnem domu Fran-ca Bernika, na kateri so predstavili rezultate projekta. Zbrane goste sta nagovorili vodja projekta pri vodil­nem konzorcijskem partnerju CeneŠtupar – CILJ Sanda Jerman in pod-županja Obcine Domžale mag. Re­nata Kosec. Podžupanja je v svoj nagovor vkljucila vzpodbudne besede Steva Jobsa, ki pravi: »Vaše delo bo zapol­nilo velik del vašega življenja, in edi­ni nacin, da boste resnicno zadovolj­ni, je, da naredite tisto, za kar menite, daje odlicnodelo.In edininacin za pocne, imeti predvsem strast in do­odlicno delo je, da imate radi to, kar bro energijo. Podjetnikom je zaže­pocnete. Cega še niste našli,nada-lela veliko uspeha in jih opomnila, ljujte z iskanjem in se ne poravnajte.« da je pomembno, da v produktih in Dodala je, da so v prvi vrsti pri pod-storitvah, ki jih ponujajo, predvsem jetništvu in tudi na sploh pomemb-ohranijo sebe. ni vztrajnost, inovativnost, povezo-Znotraj projekta je bilo v februar­vanje in iskanje rešitev, in delavni-ju in marcu 2021 šest podjetniških ce so dokaz, da so podjetniki prido-zajtrkov, s katerimi so ‘virtualno’ bili nova znanja, izkušnje in si odpr-gostovali v vseh šestih obcinah LAS li nova vrata. Vsak mora za tisto, kar ‘lunice’: v Domžalah, Mengšu, Tr- zinu, Komendi, Medvodah in Vodi­cah. Na vseh zajtrkih so gostili žu-pane obcin, med njimi tudi našega, Tonija Dragarja, in skupno 18 go­stov, uglednih podjetnikov in stro­kovnjakov z razlicnih podrocij, ki so prepoznani v lokalnem okolju in po vsej Sloveniji. Obcina Domžale, Urad župana Foto: arhiv Obcine Domžale Cista in zdrava pitna voda na dosegu tudi med opravki po mestu in preživljanjem prostega casa v naravi Obcina Domžale je v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik v zadnjih letih postavila 25 pitnikov. Za naše zdravje je pomembno, da dnevno popijemo zadostno kolicino ciste in zdrave vode. A pogosto zaradi številnih opravkov in obveznosti na to enostavno pozabimo. Pitniki, ki se nahajajo na javnih mestih, mimoido-cim omogocajozdravopotešitevžeje v vsakem trenutku. Obcina Domžale je v sodelovanju z Javnim komunal­nim podjetjem Prodnik v zadnjih le­tih postavila 25 pitnikov. Nahajajo se na mestih, ki jih dnevno obišce najvec obiskovalcev in kjer je možnost kori-šcenja ciste pitne vode najbolj dobro­došla: ob nekaterih osnovnih šolah, v središcu mesta, v nekaterih parkih, ob rekreacijski osi Kamniške Bistricein ob vznožju Šumberka. Pitniki mi­moidocim v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih nudijo možnost osvežitveinzdravegaodžejanjamed opravljanjem obveznosti v mestu, med športnimi aktivnostmi ali zgolj med sprostitvijo v naravi, najmlajšim pa med igro na šolskih igrišcih. Ceprav bi pitnike želeli postaviti še marsikje,pato nivednoizvedlji­vo. Zelo je namrec pomembno, da je pitnik postavljen cim bližje javnega vodovodnega omrežja in da je zadr­ževalni cas vode od javnega vodo­vodnega sistema do pipe cim kraj­ši. Poleg tega mora biti zagotovlje­na dolocena pogostost uporabe pi-tnika, da se voda redno toci in se ne zadržuje predolgo v ceveh. Le tako je lahko zagotovljena neoporecnost vode, ki priteka iz pipe pitnika. Voda, ki doteka v javne pitnike, je enaka kot voda, ki doteka v vsa go-spodinjstva in druge objekte na ob-mocju obcine Domžale, saj so vsi pi-tniki prikljuceni na javni vodovodni sistem. Za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo se redno izvaja nadzor nad zdravstveno ustreznostjo in skla­dnostjo vode z zakonodajnimi zahte­vami, v katerega so vkljuceni tudi vsi pitniki. Voda iz pitnikov je torej prav tako cista in varna kot voda, ki prite-ce iz pipe v vašem domu. Ceprav je epidemiološka slika trenutno stabilna, pa vse uporab­nike prosimo, da za zašcito svojega zdravja in zdravja drugih uporabni­kov tudi ob uporabi pitnikov upo­števate higienske ukrepe za prepre-cevanje okužb, v skladu s priporo-cili Nacionalnega inštituta za javno zdravje: •gumba za dotok vode se dotikaj­te le s cistimi rokami ali prek ci-stega papirnatega robcka ali dru­ge zašcite; •z rokami ali usti se ne dotikajte ustja pipe; •po uporabi pitnika se ne dotikajte obraza, ust, nosu in oci. Pitnike redno cistimo in vzdržu­jemo, a so vcasih tarca vandalizma. Ce opazite poškodovan ali umazan pitnik, bomo veseli vašega obvesti-la na info@jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik in Obcina Domžale Foto: Karin Božic Zupancic SLAMNIK, GLASILO OBCINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLACNO. Ustanoviteljica glasila je obcina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Carman / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelcic / Prelom in pri­prava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo 11. avgusta 2021 tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. aktualno Stena senc zmagovalka 15. Festivala gorniškega filma, nagrajena tudi slovenska filma 360 Ascent in Sinovi burje V nedeljo, 4. julija 2021, se je zakljucil 15. Festival gorniškega filma, ki je letos od 28. junija 2021 v celoti potekal v Domžalah. Poljski film Stena senc poljske režiser­ žle Bregar, tonski snemalec in obli­ke Elize Kubarske, zgodba o družini kovalec Vincent Laurence ter prota­šerp, ki se pridruži odpravi v deviško gonista filma Mirjam in Janez Kržic. vzhodno steno Kumbakarne, je veliki Festival gorniškega filma zmagovalec 15. Festivala gorniškega Foto: Igor Kuster filma. »Presunljivo in polnopomensko vsebino z vecplastno sporocilnostjo je KRAJEVNA SKUPNOST DOB režiserka predstavila neevrocentricno ULICA 7. AVGUSTA 9 in povezala s prepoznavnim slogom, ki 1233 DOB ga zaznamujeta prefinjen cut za pokra- IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB jinsko estetiko in refleksivni pripovedni ritem,« je obrazložila festivalska žiri- DOB KRTINA ja v sestavi filmski producent DanielBurlac, filozof in publicist Jernej Šcek VABILO ter alpinist Viki Grošelj. Poleg glavne nagrade mesta Dom- OB PRAZNIKU žale je festivalska žirija med 32 filmi v tekmovalnem programu nagradi- KRAJEVNE la tudi najboljše v posameznih kate­ gorijah, posebno nagrado je podelila SKUPNOSTI DOB tudi Televizija Slovenija. Prvic v zgo­vas vabimo dovini festivala sta med nagrajenimi na spominsko slovesnost stira vprašanja tveganja, odgovorno-pripeljal 33 filmov o alpinizmu, ple­ stiinlepotenarave.Žirijajepodelila zanju, avanturi, gorski naravi in kul-v soboto, 7. avgusta 2021, tudi castni pohvali alpinisticnemu fil-turi pa tudi nekaj filmskih ustvarjal-ob 10. uri Nacrt za odpornost in okrevanje mu Od morja do neba (Michael Dillon, cev. Ob filmu 360 Ascent so veliko na Hrastovcu. Avstralija), med filmi o gorski naravi plezalno pustolovšcino podoživeli Odhod ob 8. uri izpred pro- in kulturi pa slovenskemu dokumen-režiser Rok Lukšic ter Aleš Stražar zagotavlja sredstva za nadgradnjo storov KS Dob oziroma tarcu Sinovi burje Mihe Celarja, ki je in Stanko Gruden iz tehnicne ekipe, železniške postaje Domžale hommage zadnji slovenski avtohtoni na projekciji švicarskega filma Med-pasmi – kraškemu ovcarju in odgo-ved v meni je spomine z Aljaske v Ob prazniku KS Dob iskrene vor na pritiske slovenske politike, ki živo strnil režiser Roman Droux, Si­ cestitke! Nahajamo se v obdobju, ko se zakljucuje Vecletni financni je hotela zdesetkati volcjo populacijo. novom burje pa so dodatni festival-okvir 2014–2020 in zacenja novo programsko obdobje S predavanji so pester program ski zalet dali režiser Miha Celar, di-Dobrodošli! polepšali tudi predavatelji Korra rektor fotografije in snemalec Ro­ 2021–2027, v obdobju, ko nas je prizadela pandemija covida-19, kar pred nas postavlja na eni strani velik izziv, na drugi strani pa tudi veliko odgovornost. Politicni dogovor voditeljic in vodi­teljev clanic EU o svežnju za okreva­nje, ki je bil sprejet 21. julija 2020, je zgodovinski. Republika Slovenija je pripravila Nacrt za okrevanje in od­pornost, v katerem bodo sredstva usmerjena v štiri kljucna podrocja: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vkljucujoca rast ter zdravstvo, socialna varnost in stanovanjsko podrocje. Trajnostna mobilnost je ena od Poleg projekta Mladost, katerega štirih komponent znotraj razvojne-namen je vzpostavitev enotne mul­ga podrocja Zeleni prehod. V njej so timodalne mobilnostne platforme navedene investicije v železniško in-za obcane Domžal, bo nadgradnja frastrukturo in med zgolj petimi iz-železniške postaje še eden izmed branimi projekti za nadgradnjo že-kljucnih projektov k zasledovanju lezniške postaje oziroma odseka je ciljev na podrocju trajnostne mo-bila uvršcena Nadgradnja železni-bilnosti, za katere bodo pridobljena ške postaje Domžale. sredstva iz evropskih financnih me- V okviru pogodbenih del bo izve-hanizmov. dena nadgradnja tirov in tirnih na-Obcina Domžale, Služba za prav, gradnja otocnega in bocne-evropske projekte ga perona, kar za naše obcane ozi­roma uporabnike železniške infra-strukture pomeni direkten dostop KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA brez funkcionalnih ovir s perona na IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZA vlak, izvedba podhoda do peronske VREDNOTE NOB infrastrukture z elementi oziroma DOB KRTINA napravami pa bo omogocila dostop funkcionalno oviranih oseb. V okvi­ru projekta bosta namešceni dviga-VABILO li za gibalno ovirane osebe, dosto­pne rampe ter oznake za slepe in OB 80-LETNICI slabovidne, s katerim bosta poveza-USTRELITVE ni tudi Kolodvorska cesta in Roška PETIH TALCEV ulica. Uredili bodo postajno poslo- v križišcu ceste pje (cakalnice in sanitarije) ter ure- Krtina–Brezje dili parkirišce za invalide. Namesti­li bodo nove signalnovarnostne na-vas vabimo prave ter nadgradili telekomunika-na spominsko slovesnost cijske in elektroinštalacijske napra- v soboto, 21. avgusta 2021, ve. Trenutno je v teku izdelava nove- ob 17. uri lacije Idejne zasnove (IDZ) in Izved- ob spomeniku benega nacrta (IZN). Projekt Nad­gradnja železniške postaje naj bi bil v Brezjah pri Krtini. zakljucen do leta 2023, sredstva pa bodo v celoti zagotovljena iz Nacrta Vljudno vabljeni! za odpornost in okrevanje. kar dva slovenska filma: najboljši ple­zalni film je 360 Ascent Roka Lukši-ca in Martina Smerdela, castno po­hvalo žirije pa prejel film Sinovi bur-je Mihe Celarja. Nagrado za najboljši plezalni film je prejel slovenski film Poletni cas je tudi cas izvajanja številnih investicij Na plošcadi pred veleblagovni­co v Domžalah je narejena drenaža za odvodnjavanje meteornih voda, zgrajene so sadilne jame za drevesa, zemljišce se pripravlja za koncne vi-šine tlakov ob objektu TUŠ in na plo-šcadi, preurejajo se stopnice in klan-cine pri vhodu v trgovino ter pripra­vlja površine za štokani beton in tak­tilne oznake. Na Slamnikarski ce­sti je obnovljeno vodovodno omrež­je, postavljena javna razsvetljava, za­menjanje spodnji ustroj ceste, do-koncuje se polaganje granitnih rob-nikov in zacenja se z urejanjem ploc­nikovinpolaganjemgranitnihkock. Na Kersnikovi in Finžgarjevi ulici vDobu potekajo obnovitvenadela na vodovodu in kanalizaciji. V zacet­ku avgusta zacenjamo z investicij­ sko-vzdrževalnimi deli na vodovodu na Goricici pri Ihanu. Na Gasilski poti v Jaršah, Kokaljevi in Rudni­ški ulici so zakljucena obnovitvena dela na vodovodu in kanalizaciji ter na hišnih vodovodnih prikljuckih. Potekajo zakljucna dela na vzposta­vitvi pešcevih in voznih površin. Na Igriškiuliciv Jaršahjevzpostavlje­na popolna zapora ceste zaradi re-konstrukcije ceste in izgradnje obo­jestranskega plocnika. Dela bodo predvidoma zakljucena do 1. sep­tembra 2021. Na Opekarniški cesti v Radomljah je obnovljeno meteor-no in fekalno kanalizacijsko omrežje, prestavljena javna razsvetljava, polo-ženi so elektro vodi. Trenutno se iz­vaja hodnik za pešce, sledi asfaltira­nje vozišca. Dela bodo predvidoma zakljucena do konca avgusta 2021. Na cesti skozi Škrjancevo, Vir–Ra­domlje je obnovljeno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, prestavlje­na javna razsvetljava. Trenutno sta v Slamnikarska cesta Prenova avtobusnega postajališca v smeri Kamnika Na relaciji Gorjuša–Žeje-Sv. Tro­jica-Vrhpolje je bila postavljena nova prometna signalizacija. Zaradi vse vecjega števila rekreativnih kolesar­jev se na cestah, predvsem v hribovi­tem okolju, povecuje problem prome­tne varnosti. Znak poziva k upošteva­nju ustrezne bocne varnostne razda­lje med kolesarjem in vozilom v pre­hitevanju, ki mora biti najmanj 1,5 m. Voznike prosimo, da upoštevate ome­jitve hitrosti in postavljeno prometno signalizacijo za varnosti kolesarjev in tudi drugih udeležencev v prometu. S koncem julija se je zacela sa­nacija sipine v Kamniški Bistrici v Domžalah, dolvodno od mostu cez regionalno cesto pri Lidlu. Projekt sanacije vkljucuje odstranitev napla­vin iz Kamniške Bistrice. Odstranje­nih bo približno 5000 m³ naplavin na dolžini 800 m, med regionalno držav-no cesto ter sotocjem Race in Kamni­ške Bistrice. Dostopa bo ob pešpoti na desni strani reke. Najprej bodo iz­vedena pripravljalna dela, z izlovom rib in postavitvijo zapornic, nato se bodo nadaljevala dela na sanaciji si-pine – naplavin iz Kamniške Bistrice. Dela bo izvajal izvajalec obvezne dr­žavne gospodarske javne službe na podrocju urejanja voda na obmocju srednje Save, Hidrotehnik, d.o.o., s kooperantom. Zakljucek sanacije je predviden do konca avgusta 2021. In-vestitor sanacije je upravljavec vodne infrastrukture, Ministrstvo za okolje in prostor, zanjo Direkcija Republike Slovenije za vode, soinvestitor pa bo tudi Obcina Domžale. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek in arhiv Obcine Domžale delu avtobusna postaja in hodnik za pešce, sledi asfaltiranje vozišca. Po-teka tudi obnova dilatacij na nad­vozu nad AC–izvoz Domžale. Sani­rana je bila hidroizolacija na obmo-cju vgradnje dilatacij. V teku je vgra­dnjadilatacijnaobeh straneh nad­voza. Sledi koncno asfaltiranje, pred­vidoma v sredini avgusta 2021. V središcu Domžal se v sme­ri proti Kamniku izvaja prenova avtobusnega postajališca. Novo avtobusno postajališce pri vele­blagovnici bo še vedno vkljucevalo pretežno steklene površine, saj že-limo obdržati cim bolj odprt in pre­gleden prostor, prav tako bo pri­merno osvetljeno in opremljeno z informativnim zaslonom. Potek ko­lesarke steze ostaja nespremenjen, enako tudi klopce izven postajali-šca. Postavitev dvostranskega in-formativnega zaslona ter obnova obstojecih postajališc, vkljucno z novimi klopmi na postajališcu, za­naša 39.518,20 evra brez DDV. Tradicionalni obisk tabornikov v Stavci vasi in Bohinju V sredo, 14. julija, so župan Obcine Domžale Toni Dragar in ekipa predstavnikov Obcinskega štaba za civilno zašcito obiskali domžalske tabornike iz Roda skalnih taborov na njihovem poletnem taborjenju v Stavci vasi blizu Žužemberka. Prvih deset dni je bil tabor namenjen starejšim tabornikom, med 6. in 9. ra­zredom (70 udeležencev in 26 vodni­kov). Naslednji termin traja osem dni, na njem pa je vec kot 100 otrok med 1. in 5. razredom. Starešina tabora Nejc Babnik in njegovi pomocniki so župa-nu in ekipi razkazali tabor in predsta­vili aktivnosti, ki potekajo. Estetsko urejen tabor vkljucuje vse, kar otroci potrebujejo. Odmik od mesta, neokr­njeno naravo, vodniki skrbijo za otro­ke, jim pripravljajo hrano in jih tudi potolažijo, ce kdaj prevec pogreša­jo dom. Vse stvari imajo svoje mesto, otroci morajo skrbeti za red in cistoco, uporaba elektronskih naprav je pre­povedana. Na ta nacin želijo vodni­kiotrokompribližatinaravoinzdrav nacin življenja. Sredi tabora je posta­vljena taborniška zastava, ki jo mora­jo seveda skrbno varovati, pod njo pa gori ogenj. Za stražo dan in noc skr- Eko šola – podpis Eko listine na OŠ Venclja Perka Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in vecanju ozavešcenosti o trajnostnem razvoju med otroki, ucenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. V šolskem letu 2020/2021 je OŠ Ven­clja Perka ponovno osvežila clanstvo v nacionalnem programu Ekošola kot nacin življenja. Z raznolikimi ak­tivnostmi Ekošole se vsi ucitelji in za­posleni na OŠ Venclja Perka trudijo celostno vkljucevati smernice trajno­stnega razvoja v kurikulum šole na vseh nivojih in tako izpolnjujejo po­memben osnovnošolski cilj spodbu­janja varovanja okolja v današnjem casu in v prihodnje pri celotni po­pulaciji otrok. Vsi razredniki že v za-cetku šolskega leta z ucenci pono­vijo pravila locevanja odpadkov, se pogovarjajo o okoljsko odgovornem ravnanju na šoli, vsak razred pa iz­voli tudi svojega ekopredstavnika, ki pomaga ekokoordinatorjem širiti duh okoljskih projektov na sošolce. Cilj šole je, da locuje odpadke, var­cuje z energijo, skrbi za izgled šole (zelene rastline, drevesa), zbira od­padne materiale za reciklažo, se izo­bražuje glede zdrave prehrane, izva­ja cistilne akcije, se aktivno sooca z ekološkimi problemi sedanjega sveta in sodeluje v razlicnih eko projektih. Podžupanja mag. Renata Kosec kot predstavnica lokalne skupno­sti se je še tik pred koncem šolske­ga leta udeležila podpisa Eko listi­ne, ki jo je šola prejela. Pri podpi­su so bile udeležene tudi ravnatelji-ca Petra Korošec, ekokoordinatorki Petra Košir in Anja Novak ter pred­stavnica ucencev, prvošolka Nedž­mija Beširevic. Ucence spodbujajo in jih tudi ustrezno nagradijo. Podžupanja mag. Renata Kosec je izpostavila, da opaža, da so otro­ci zelo ozavešceni in da tudi sami opozarjajo starše in starejše o pra­vilnem ravnanju z odpadki ter po­hvalila vkljucenostvprojektinže­ljo, da z ozavešcanjem o primernem ravnanju z odpadki in skrbi za oko­lje zacnemo že pri najmlajših. Obcina Domžale, Urad župana Foto: arhiv Obcine Domžale bijo taborniki sami. V bližini glavne­ga šotora visi dnevni red, naloge de­žurnega voda, jedilnik in tabela o oce­njevanju šotorov. Mladi taborniki vsa­kodnevno telovadijo, raziskujejo bli­žnji gozd, se vozijo s kanuji ali pa se kopajo v Krki. Ena izmed lepših dogo­divšcin je zagotovo spanje pod milim nebom. Na dan obiska pa smo otroke zmotili med izdelovanjem katapultov. Sledila je tudi tekma med vodi. 1.srecanje upokojencev obcine Domžale 2021 Cešminov park — 4. september 2021 od 11. — 16. ure Teden za tem so župan Toni Dra-gar, podžupan Marjan Ravnikar, na­mestnik poveljnika CZ Peter Gubanc in direktor CZR Domžale Andrej Jarc obiskali domžalske tabornike v Bo-hinju, kjer so jih sprejeli predstavni­ki Roda skalnih taborov z Natašo Bel­le in Andrejo Pogacnik Jarc na celu, ki sta ustanoviteljici in pobudnici ene izmed prvih taborniških skupin ter aktivni in dolgoletni domžalski tabor-nici. Poleg njiju pa tudi taborovodja Franc Mlakar, ki je tudi letošnji ob­cinski nagrajenec. Grce so najstarej­ša skupina tabornikov, so taborniki z dušo in srcem. Skrbijo za tehnicne za­deve ter so podpora in pomoc mladim v rodu. Hkrati pa znotraj klubov še ve­dno ohranjajo prijateljstva in pravo taborništvo v sebi. V Domžalah je pet takih klubov, klub SOS, klub WEOR, klub Mocerad, klub Magnolija in klub Planika. Njihovo vodilo je tudi Tabor-niki ustvarjamo boljši svet, saj jih de­javnost žene v aktivno zavzemanje za dobrobit tako ožjega kot globalnega okolja. »Do zakljucka taborjenja jim je ostalo še kar nekaj casa za razisko­vanje neokrnjenega sveta in iskanje is-krenih prijateljstev. To je car poletja. Vsako leto ga skupaj s taborniki podo­življam tudi sam. A vendar se tudi za nas, nekoliko starejše, ki še imamo ti-sti kancek otroške igrivosti in iskric v oceh, najdejo premnoga veselja,« je takrat povedal župan Toni Dragar. Ob obisku so nam zaupali, kaj vse so tiste dni v Bohinju in okolici dožive­li, kako se to leto razlikuje od drugih let ter nam zaupali svoje vtise in spo-mine. Tudi sami smo se prepricali, v kako lepi okolici bivajo in širijo svo­je poslanstvo. Obcina Domžale, Urad župana Foto: Arhiv Obcine Domžale aktualno PODELITEV NAGRAD OBCINE DOMŽALE ZA LETO2020 Tudi letos smo v prijetnem okolju prireditvenega prostora na Kolovcu 23. junija podelili priznanja vsem obcinskim nagrajencem za minulo leto 2020. ki še bodo delali v dobro naše sku-ga ali umetniškega ustvarjanja ter za pnosti. »Castni obcani in drugi na-Nagrade Obcine Domžale Za njegovo delo v dobrobit Dom-dosegla, ko je Ministrstvo za kultu-krepitev njenega ugleda. grajenci ste veliko naredili za naše žal prejme Franc Mlakar Nagrado ro skupini podelilo listino o vpisu za Za dolgoletno delo na podrocju Domžale, in vem, da veliko še boste. NAGRADA OBCINE DOMŽALE – Obcine Domžale. nosilce enot Klekljanje cipk v Slove-umetnosti prejme Crtomir Frelih Naša naloga na obcini pa je med dru-Špela Prenar niji ter tako na Unescov Reprezenta-Bronasto plaketo Obcine Domžale. gim tudi to, da nudimo dobre pogo-ŠpelaPrenar je clanica KulturnegaNAGRADA OBCINE DOMŽALE – tivni seznam nesnovne kulturne de­je za vas, ki to delo opravljate.« Za-društva Miran Jarc Škocjan od leta Pekarna Kancilija, Pavel dišcine vpisalo tudi klekljarsko sek-BRONASTA PLAKETA – hvala gre tudi komisiji, ki sprejema 1994. Od takrat naprej je sodelova-Kancilija, s. p. cijo Društva Lipa, Univerze za tretje Kulturno društvo Domžalski predloge za nagrajence in vedno ve, la v vseh predstavah, najprej kot ple-Brez kruha, te obvezne sestavine življenjsko obdobje Domžale. rogisti kdo si te nazive najbolj zasluži. »Bo-salka in statistka, pozneje pa je z ve-slovenske tradicionalne in moderne Za njeno delo na podrocju kle-V letošnjem letu Domžalski rogisti dimo še naprej mesto prijaznih ljudi, seljem prevzemala tudi vidnejše vlo-kuhinje, ne bi bilo Domžal, in Dom-kljanja prejme Marija Rupert Nagra-praznujejo 30 let uspešnega delova­mesto, ki se lahko pohvali z veliko ge. Med vecjimi vlogami je gospa Sa-žale ne bi bile to, kar so, ce na vo-do Obcine Domžale. nja, prizadevnih vaj, številnih uspe­priznanji. Iskrene cestitke nagrajen-uvarel iz komedije Dama iz Maxima, galuLjubljanskeinŠolskeulice(se-šnih nastopov doma in v tujini, pa cem, predvsem pa g. Stražarju. Loj-guvernanta pri Kravsovih v Dobremdaj Prešernove ulice) ne bi bilo hiše, NAGRADA OBCINE DOMŽALE – tudi tri desetletja druženja in pred­ze je zakon in tako bo tudi ostalo!« vojaku Švejku, nato vloga Emirenci-v kateri že vec kot sto let deluje Pe-Mate Bekavac vsem promocije Obcine Domžale, saj Nagrade Obcine Domžale ter bro-je v predstavi Kralj gora in ljudomr-karna Kancilija, ki jo je zgradil Ivan Mate Bekavac, mednarodno uvelja-so edina tovrstna glasbena in kultur­naste, srebrne in zlato plaketo sta znik, v veseloigri Veselica v dolini Kraljic med letoma 1904 in 1908. Po-vljeni klarinetist, skladatelj in diri-na skupina v obcini Domžale. Od pe­podelila podžupanja mag. Rena-tihi je odigrala vlogo tajnice in nato zneje je lastnik postal Franc Blatnik, gent, ki je leta 2011 prevzel vodenje in tih ustanovnih clanov dva še vedno ta Kosec in podžupan Marjan Rav-vlogo hostese Therese v predstavi zato se jo je oprijelo ime Blatnikova umetniško usmerjanje koncertnega vztrajata kot aktivna clana in na to so nikar, clani odbora za obcinska pri-Lepo je biti muzikant ter vlogo Kar-pekarna. Starejši Domžalci jo še ve-abonmaja ter ga pripeljal v sam vrh posebej ponosni. Zaceli so z igranjem znanja pa so skupaj z županom na-love sorodnice Sonje v nadaljevanju dno imenujejo tako, pri mlajših pa izjemnih glasbenih doživetij v slo-na B rogove, leta 2006 pa so jih zame­grado podelili našemu castnemu zgodbe naslednje leto, Lepo je biti se že uveljavlja pekarna Kancilija venskem prostoru. To je prepoznala njali za Es rogove, ki jim omogocajo obcanu Lojzetu Stražarju. muzikant drugi del. Vedno je v ve-ali po domace Pri Pavletu. Po drugi koncertna publika, ki v zadnjem ob-izvajanje zahtevnejših skladb tako tu- Lojze Stražar je ob prejemu nagra-liko oporo in pomoc pri ustvarjanju svetovni vojni jo je prevzela družina dobju do zadnjega sedeža in cez za-jih, v novejšem casu tudi domacih av-de povedal: »Spoštovani, prav lepo in delu društva. Zaradi izjemnega Kancilija – najprej jo je vodil Pavel, polni dvorano vpricakovanjuvsako-torjev. Leta 1993 so ustanovili kultur­pozdravljeni vsi tukaj zbrani. Ne vem, veselja do nastopanja in igranja je nato hcerka Lenci, danes pa njen sin kratnega izvrstnega ter unikatnega no društvo, redno nastopajo na sreca­kaj bi lahko povedal o vsem tem, ker je vedno pripravljena sodelovati tudi v Pavel z ženo Sašo. Pekarna je bila glasbenega doživetja, prav tako pa je njih slovenskih lovskih pevskih zbo­bilo povedano veliko. Moja naloga je, drugih okoliških kulturnih društvih.odprta ves cas tudi med epidemijo koncertni cikel v zadnjih letih zara-rov in rogistov, leta 2009 pa so bili da se v imenu vseh nagrajencev iz srca ŠpeliPrenar se za njeno izjemno in s prijazno besedo ter pogovorno di svoje pomembnosti in prepoznav-tudi sami organizatorji 36. srecanja zahvalim obcinski upravi, Komisiji za požrtvovalno delo in odigrane vlogeizmenjavo svežih novic o ‘stanju na nosti sofinanciran tudi s strani Mi-SLPZ in rogistov v obcini Domžale. priznanje in imenovanje, da smo lah-v Kulturnem društvu Miran Jarc Ško-terenu’, sta nam Pavel ter Saša vsem nistrstvazakulturo.Koncerti so re-Odlikujejo se po kvaliteti igranja, ki so ko letos pred vami kot nagrajenci za cjan podeli Nagrada Obcine Domžale. vlivala upanje. Upanje, da je življe-dno na sporedu nacionalne televizi-jo vec desetkrat izkazali na številnih leto 2020. Obcutki ob tem, ko dobiš nje lepo in da ima življenje smisel, ki je RTV Slovenija, s poudarkom na iz-domacih, predvsem pa tujih nastopih, sporocilo, da si nagrajen, so izjemni, NAGRADA OBCINE DOMŽALE – se ga da tudi okusiti. S Pavletovim postavljenosti glasbenega prizorišca kjer so redno osvajali prva mesta – v srecni in ne moreš verjeti, da je to mo-Franc Mlakar odlicnim, svežim, dišecim kruhom. in izvajalcev, ki oblikujejo Abonmaj-oblikištevilnihzlatih in srebrnih ro­žno. Tudi sam sem se vprašal tisti tre-Prav gotovo se marsikdo med vami Za generacijsko vztrajanje, ohra-ski koncertni ansambel Kulturnega gov ali drugih priznanj. Domžalski ro­nutek, ce sem res dovolj naredil za to, sprašuje, kdo je Franc Mlakar. Vsi njanje kakovosti pekovske obrti, iz-doma Franca Bernika Domžale. Tako gisti so postali pravi ambasadorji slo­da lahko postanem castni obcan. Ve-prijateljiin prebivalci Stobater oko-jemen ter nenadomestljiv prispe-sta ime in sloves domžalskega kon -venske lovske glasbene kulture. liko se je prebralo in res je, a vendar lice ga namrec poznamo po njego-vek k domžalski identiteti in razvo-certnega abonmaja ponesena in pro-Ob njihovi 30-letnici za uspe­moram izpostaviti, da sam tega ni-vem vzdevku Baroncek. Franc Mla-ju ter ugledu Obcine Domžale prej-movirana med slovensko koncertno šno delo na kulturnem podrocju in koli ne bi zmogel. Imel sem tudi sre-kar se je rodil leta 1959 v Stobu, kjer me Pekarna Kancilija Nagrado Ob-publiko ter širšo javnost. promocijo obcine Domžale prejme co, da so bili vedno odlicni župani, ki še vedno prebiva in je vse življenje cine Domžale.. Za svoje umetniško delo prej-Kulturno društvo Domžalski rogisti so, predvsem, ce omenim Poletno gle-vpetvdružabnoterdruštvenodelo-me Mate Bekavac Nagrado Obcine Bronasto plaketo Obcine Domžale. dališce, moralno in tudi financno pod-vanje Domžal. Vec kot 50 let je clan NAGRADA OBCINE DOMŽALE – Domžale. pirali. V vsem tem casu smo skupaj ve-Društva tabornikov rod skalnih ta-Marija Rupert BRONASTA PLAKETA – Jože liko naredili. Velika sreca je, da smo borov Domžale in trenutno delu-Marija Rupert, pobudnica in men-Plakete Obcine Domžale Skok živeli v tem casu. V zadnjem casu pa je kot predsednik kluba SOS, kluba torica klekljarske sekcije v Univerzi Bronaste plakete se podeljuje kot V letu 1966 se je zacela novinarska pot smo najbolj veseli, da sta naš župan, starejših domžalskih tabornikov, ki za tretje življenjsko obdobje – Dru-nagrada za opravljeno delo in gospodaJožetaSkokapriobcinskem pa tudi podžupanja, tako srcna za kul-še vedno dihajo in živijo za geslo ‘zštva Lipa Domžale, je že vec kot tri vzpodbudo za naprej. glasilu, ki prakticno brez daljših pre­turo. V tem casu je bilo na Studencu naravo k boljšemu cloveku’. Že vec desetletja ena najpomembnejših sledkov traja že vec kot pet desetle­opravljenega veliko dela. To je ponos kot 50 let je zagrizen prostovoljni ga-ustvarjalk in mentoric klekljanja, BRONASTA PLAKETA – tij. Najvec je pisal o šahu, za katere­za vse nas v društvu in najbrž tudi za silec, clan Prostovoljnega gasilske-ne le v društvu, temvec tudi v obci-Crtomir Frelih ga pravi ‘da je njegovo življenje’. Pisal obcino. Na koncu bi se pa rad zahva-ga društva Stob - Depala vas. Dol-ni Domžale pa tudi v sosednjih ob-Akademski slikar in grafik Crtomir pa je tudi o glasbi, aktualnem doga­lil seveda moji Marjani. Niti enkrat ni ga leta je bil gospodar društva, za-cinah. S svojim ustvarjalnim delom Frelih živi in ustvarja v Radomljah. janju v obcini in širši okolici, po upo­bilo vprašanje, ali ljubiteljska kultura dnje tri mandate pa opravlja nad-in ljubeznijo do dedišcine vzpodbu-Je eden najpomembnejših likovnih kojitvi pa predvsem o pricevanjih iz da ali ne. Vedela je, da se s tem ukvar-vse pomembno delo kot predsednik ja in posreduje znanja o tej vešcini ustvarjalcev našega prostora, ki je domžalske preteklosti. Veckrat je bil jam. Hvala ti za vse. Hvala tudi mojim društva. Pod njegovim predsedova-tako otrokom kot odraslim in sku-vseskoziohranjaltudistikzdomžal-clan uredništva glasila Obcinski po­otrokom, ki so vedno vkljuceni, kadar njem in zaradi njegovega prizadeva-paj z njimi z vrsto razstav predsta-sko likovno sceno, jo v devetdese-rocevalec. Vecji del delovne poti je od je potrebno. Hvala lepa. Nimam besed nja jim je s pomocjo Obcine Domža-vlja klekljarsko umetnost – cipke in tih letih prejšnjega stoletja pomagal leta 1978 preživel na Radiu Ljubljana ob vsem tem imenovanju. Iskrena hva-le uspelo povecati in prenoviti Gasil-njihovo povezavo z drugimi materi-vzpostavljati in umešcati v naš pro-– danes Radio Slovenija, kjer je ustva-la za to pozornost in upam, da bomo ski dom v Stobu, ki je v ponos kra-ali. Poseben uspeh je z ustvarjanjem stor ter se redno predstavljal doma-ril vec kot 400 oddaj Studio ob 17h. Bil skupaj še kaj postorili.« ju in obcini. Marija Rupert s svojimi sodelavkami ci publiki. S svojim delom in ustvar-je eden najbolj priljubljenih radijskih aktualno novinarjev, ki je pisal o podrocju ko­ fesionalnih klarinetistov, ki dosega-pisal kot režiser, vec kot petdeset jih munalnega gospodarstva in proble­ jo vrhunske mednarodneuspehe.Vo-že šteje, vsaka narejena z velikim ve­matike obcin. V spominu poslušal­ denje pevskega zbora v vseh domacih seljem in dobro energijo, v gledalcih cev, ki so zelo cenili njegovo novinar­ gledaliških predstavah in operetahpušca prelepe vtise. sko delo, je ostal tudi kot ustvarjalec Kulturnega društva Miran Jarc Ško-V zadnjih letih se je kulturno po­portretov najvidnejših ustvarjalcev cjan, je njegov neprecenljivi prispe-letno dogajanje v organizaciji Kultur-RTV Slovenija pod naslovom Naša vek že vrsto let. V tridesetih letih so-nega društva Miran Jarc Škocjan or-leta. V svoje oddaje in prispevke je re- delovanja je soustvarjal pri 29 celo-ganiziralo v okvir poletnega kultur­dno vkljuceval problematiko in posa­ vecernih predstavah in dveh opere-nega festivala, ki bogati ne samo kul­meznike iz obcine Domžale. O dom­ tah, sodeluje pa tudi z mladimi pev-turno ponudbo v Domžalah, marvec žalskih dogodkih, predvsem o šahu, ci v društvu pri Miklavževanju. Nje-tudi širše. Na ta nacin glas naše ob-je porocal tudi za Delo, v glasilu slo-gov slog dirigentskega in zborovske-cine seže izven slovenskih meja in za venskih obcin Obcan, v casopisu Ko­ ga dela je ustvarjalen in odprt, zato to smo seveda neizmerno hvaležni. munist, obcasno tudi za Ljubljanski pevci iz razlicnih zborov z njim izre-Leta 2017 je izvedel kulturni poletni Dnevnik. Konec leta 2020 je tako iz­ dno radi ustvarjajo in sodelujejo. Ves festival,ki je kot uvertura ponudil šla knjižna monografija – Zabavni an­ cas je tudi strokovni clan umetniške-dva izjemna koncerta v cerkvi sv. Le-sambli na Domžalskem. ga odbora in vedno pripravljen sode-narta na Krtini, neverjeten uspeh pa Za odlicno novinarsko delo, vecde­ lovati z vsemi ustvarjalci posamezne je doživela domaca gledališka pred­setletno sodelovanje pri lokalnem gla­ predstave. Z združevanjem pevcev in stava Divji lovec. Na razprodanem silu in prispevek k poznavanju zgodo­ igralcev iz številnih zborov in društev odru pa se je takrat predstavila lju-vine naše obcine ter uspehe na šaho­ je tudi prispeval, da je Slovenski etno-bljanska opera. Izredno odmevna je vskem podrocju prejme Jože Skok Bro- grafski muzej društvo uvrstil v register maša s kulturnim programom ob slo­nasto plaketo Obcine Domžale. Nesnovne kulturne dedišcine Sloveni-venskem kulturnem prazniku v ško­je, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. cjanski cerkvi, ki je namenjena po- Srebrne plakete se podeljuje za Za predano glasbeno delo prejme kojnim clanom in clanicam društva. odmevne uspehe v zadnjem ob- Karel Leskovec Zlato plaketo Obcine Dolga leta je g. Stražar opravljal tudi dobju in kot vzpodbuda za nadalj- Domžale. funkcijo predsednika in podpredse­ nje delo. dnika Zveze kulturnih organizacij CASTNI OBCAN – Lojze Stražar Domžale, aktivno pa deloval tudi v SREBRNA PLAKETA – Alojz Stražar se je rodil 1. julija 1944 vSkladu za ljubiteljsko kulturno de- Ferdinand Starin Škocjanu in je najmlajši v družini de-javnost, ne samo na obmocju obci-Ferdinand Starin se s prostovoljnim vetih otrok. Ljubiteljsko se je s kultu-ne, temvec tudi na državnem nivoju. delom – tako v organizacijah, pred­ ro zacel ukvarjati že v zgodnji mlado-S svojimi inovativnimi pobudami po­vsem pa v društvih, srecuje že od sti, v svoji prvi gledališki predstavi je membno sooblikuje kulturno življe­rane mladosti. Posebej so sledovi nje­ nastopil že leta 1959, nekaj let za tem nje v lokalni skupnosti in obenem govega dela vidni v Društvu upoko- pa se je spoznal tudi z režiserskim poudarja kvaliteto kulturnih društev jencev Domžale, katerega clan je od delom, ki ga odlicno opravlja še da-v našem prostoru. Vedno se je zave­leta 1996 in že kar 20 let njegov pred­ nes. Izhaja iz gledališca pod kozol-dal pomena profesionalne instituci­sednik. Trudil se je za boljše pogoje cem, kjer se je razvilo današnje po-je – Kulturnega doma Franca Berni-starejših, predvsem pa za zagotovitev letno gledališce. Med kulturniki in ka Domžale, saj je tudi sam del njega. njihovega dostojnega življenja. Pri ostalimi obcani je med najbolj pre-V svetu zavoda pomembno oblikuje vecdesetletnem prostovoljnem delu poznavnimi. Svoje življenje je popol-vsebino dejavnosti uspešne profesi­je vseskozi izkazoval vrednote, kot noma posvetil kulturi in kot eden iz-onalne kulturne institucije. Ne sme-so delavnost, skrbnost, poštenost, med najpomembnejših clenov in cla-mo pozabiti tudi na to, da se g. Stra­vztrajnost in prizadevnost, ki ga spre­ nov Kulturnega društva Miran Jarcžar kot predsednik in celotno Kul­mljajo še danes. Najvecji del svoje de­ Škocjan s požrtvovalnim delom delo-turno društvo Miran Jarc Škocjan lovne poti je opravil v Farmi Ihan, ak- val kot režiser, organizator, kulturni zelo aktivno vkljucujeta tudi v delo tiven je bil v sindikalni organizaciji in delavec in vec. S svojim delom je pu-in življenje KS Krtina, kjer pomemb­vodil obcinski odbor sindikata delav-stil velik pecat tako na obmocju Dom-no bogatijo življenje krajanov in kra­cev živilske industrije. Od leta 1970 je žal kot tudi celotne Slovenije. V veli-jank. Društvo sodeluje tudi pri razlic­clan Prostovoljnega gasilskega dru­ ko pomoc pri delu pa so mu bili tudi nihaktivnostihKS,združujedoma­štva Ihan, med letoma 1975 in 2007 bratje in vrste generacij društva. V cine, promovira KS in skrbi za ohra­je bil predsednik društva, danes pa kulturne dejavnosti izjemno rad vpe-njanje kulturne dedišcine ter ureje­je castni predsednik in aktiven vete­ ljuje mlade ter s tem prispeva k šir-nost poletnega gledališca in njego-ran. Kot gasilski castnik II. stopnje je jenju kulture in bogatejšemu kultur-ve okolice. G. Stražar je aktiven tudi strokovna znanja prenašal na mlade, nemu življenju. Poletno gledališce znotraj KS Vir, dejaven je tudi v nji­pomembne funkcije pa je opravljal in je njegov drugi dom že vse od leta hovem kulturnem društvu, pred ne­jih še v Gasilski zvezi Domžale. Akti­ 1963 dalje. Je Lojzetov organizacij-kaj leti pa je deloval tudi v KS Rova, ven je bil v Krajevni skupnosti Ihan, ski in tehnicni dosežek. Studenec je ko so skupaj z domacini pripravili Nogometnem klubu Ihan in tudi Turi­ torej kraj, kjer se prepletajo kulturni, del gledališke igre Rokovnjaci. sticnemu društvu Ihan, ki ga je nekaj glasbeni, pevski in dramski dogodki, Glede na vse našteto lahko po-casa vodil. Posebna ljubezen ga druži v zadnjih letih pa smo bili lahko pri-vzamemo, da bi bilo življenje na z narodno nošo, ki jo rad oblece, prav ca tudi razlicnim razstavam in dru-kulturnem podrocju v nekaj zadnjih tako pa je tudi lovec, in s harmoniko, gim domacim ustvarjalcem. Ne sme-desetletjih v naši obcini in tudi ši­ki jo je vzljubil v srednjih letih, glas- mo pozabiti tudi na izjemno medna-rom Slovenije in izven naših meja beno popestri marsikateri dogodek. rodno prireditev Glasba treh dežel, brez gospoda Alojza Stražarja zago-Za dolgoletno uspešno prosto­ ki je povezovala Slovenijo, Avstrijo tovo manj bogato. Predstave, kate­voljno delo v domžalskih društvih, in Italijo ter s tem zagotovo dvignila rih del je bil, je seveda moc našte­še posebno na podrocju skrbi za sta-tudiuglednašeobcine.Velikojedo-ti, a vendar pa je nemogoce našteti rejše, prejme Ferdinand Starin Sre-lah. Posebna skrb je namenjena pri-družinam in posameznikom, ki so godkov in aktivnosti, v katerih je bil vse tiste prostovoljne ure dela, ki jih brno plaketo Obcine Domžale. pravljenosti in ukrepanju v primeru v stiski, prejme Obmocno združenje Lojze vkljucen kot režiser, in rade vo-je g. Stražar namenil društvu, kultu­ naravnih in drugih nesrec, kjer je so-Rdecega križa Domžale Srebrno pla-lje priskoci na pomoc tudi, ko dru-ri, krajevni skupnosti in naši obci-SREBRNA PLAKETA – delovanje pri obcinskih zašcitno-re-keto Obcine Domžale. gi potrebujejo le zrele ideje in izku-ni. Nemogoce je prešteti tudi vse po­Obmocno združenje Rdecega ševalnih vajah ter potrebnimi ukrepi šnje. Lojze je clovek, ki nikoli niko-sameznike, plesalce, glasbenike in križa Domžale ob nesrecah že leta odlicno ocenjeno, ZLATA PLAKETA – Karel mur ne odrece pomoci. Vsako leto se vse ljubitelje kulture, ki so sodelo­Obmocno združenje Rdecega kri-enako pa tudi pomoc pri odpravljanju Leskovec v decembru veselimo tudi Miklavže-valiprinjegovihštevilnih projektih ža Domžale že vec kot sedem dese-posledic nesrec in stalno usposablja-Karel Leskovec je že vec desetletij vanja, ki ga že vec kot 25 let opravljain tako skupaj z njim tvorili celoto. tletij združuje generacije obcanov in nje, pozabili pa niso niti na službo za vpet v vokalno-glasbeno dejavnost Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Resnicno je ogromno stvari, ki bi obcank na obmocju nekdanje obci-iskanje pogrešanih. V sklopu njiho-naše obcine. Njegove bogate izkušnje, Minuli december je bil sicer druga-jih še lahko izpostavili, saj je njego­ne Domžale, v skrbi za pomoc soci-ve dejavnosti dobro deluje tudi javna mnogi uspehi in raznovrstnost za-cen, a nam je Lojze ponovno priskocil vo delo na podrocju razvoja kultu­alno ogroženim družinam, hkrati pa kuhinja, ki nudi vsem ogroženim topli sedb, s katerimi je deloval, pricajo o na pomoc in pripravil cudovito virtu-re, kot že omenjeno, enormno. Naj s številnimi prostovoljci izvaja tudi obrok, v sklopu javne kuhinje so po-glasbeniku, ki je kulturni pogled raz-alno Miklavževanje. Ne pozabimo pa pa jih izpostavim še z nekaj pridev­vsa javna pooblastila, ki jih ima kot stavili še bivalne zabojnike, namenje-širjal mnogim posameznikom in sku-tudi na to, da so vrhunec kulturnih niki. G. Stražarju jih lahko dodamo humanitarna organizacija. Združu-ne za bivanje brezdomcev. pinam, kot so Domžalski oktet, Dom-dejavnosti Alojza Stražarja vsakole-kar nekaj. Iz njega sevajo posebna je 13 krajevnih organizacij, v katerih Obmocno združenje Rdecega kri-žalski komorni zbor, Moški pevskitne domace gledališce predstave, ki požrtvovalnost, strokovnost, vztraj­delujejo številni prostovoljci, ki letno ža Domžale se je izjemno izkazalo zbor Radomlje in Šentviški zvon. Za zelo nazorno kažejo, kako mocno in nost, pozitivna energija, dobra volja opravijo vec kot 5000 prostovoljnih ur. tudi v epidemiji, saj so takoj vzpo-njim so številni uspehi, med njimi je z trdno je to društvo. G. Stražar je zago-… Je clovek, ki verjame, da je vse mo-Na podrocju javnih pooblastil vsa leta stavili telefonsko številko za obca-Domžalskim komornim zborom, ki ga tovo srce in središce le-teh, saj med goce, clovek, ki verjame, da se lahko uspešno organizirajo dobro obiskane ne, ki potrebujejo pomoc za dosta-je ustanovil leta 1988, v 90. letih osvo-seboj povezuje od 60 do 150 igral-s sodelovanjem in prijateljstvom na­krvodajalske akcije. Redno izvajajo vo osnovnih in nujnih življenjskih jil kar dve zlati priznanji na državnem cev, pevcev, plesalcev, statistov, do-redi vse in še vec. Je velikanski pri­tudi vse tecaje prve pomoci, posebno potrebšcin. Poleg tega so pripravi-zborovskem tekmovanju Naša pesem macih igralcev in tudi igralcev iz so-spevek h kulturnemu življenju, k ra­pomembno pa je delo dveh ekip prve li standardne prehranske pakete za v Mariboru. Vrsto let je bil clan vod-sednjih društev. Te predstave si ogle-zvoju kulture in širjenju le te. pomoci, kjer skupaj 15 clanov opravlja najbolj ogrožene starejše obcane, stva Zveze kulturnih organizacij Dom-da med deset in petnajst tisoc gledal-Alojz Stražar je prav zaradi ome­preventivne dejavnosti z organizacijo svojo pomoc so ponudili tudi pri žale, strokovni sodelavec obmocnih cev. V zadnjih letih pa so na odru sta-njenih lastnosti že prejel precej na­delavnic temeljnih postopkov oživlja-delitvi zašcitnih mask med obcane. revij pevskih zborov in ucitelj klarine-la tudi pomembna slovenska imena s grad, a vendar si zanesljivo za to iz­nja in uporabe defibrilatorja v širši Za izjemni prispevek k izboljša-ta na Glasbeni šoli Domžale, kjer je iz-podrocja igralstva in glasbe. Veliko je jemno delo, ki ga opravlja, zasluži javnosti, v podjetjih in osnovnih šo-nju kakovosti življenja številnim ucil mnogo mladih, tudi bodocih pro-predstav, kjer se je Alojz Stražar pod-še enega, naziv castnega obcana. . veliki intervju BOLJE V DOBU KOT NA DOBU FRANCI KEK, IGRALEC, ORGANIZATOR, REŽISER, PO NOVEM TUDI SOBODAJALEC Franci Kek je novopeceni Domžalec, no, bolj natancno Dobljan. Cveta Zalokar Foto: osebni arhiv Francija Keka Z nani obraz najbrž že ne­kaj casa videvate na ulicah Doba in okolice, kjer sta z ženo pred casom kupila De-telovo posestvo, kjer sta najprej ob-novila 220 let staro hišo. V njej bodo z jesenjo na voljo štirje prenocitveni apartmaji, za bivanje pa obnavljata gospodarsko poslopje. Sicer pa: ve­dno poln idej in zamisli. V mladih letih košarkar KK Krka in mladih re-prezentanc, 17 zaporednih let or-ganizator Rock Otocca, ‘zares’ se je sprehodil tudi skozi politiko in po­slanski mandat, posnel je vec kot 150 skritih kamer, sicer pa tudi re-dno piše za Nedeljca. Trenutno pre­življa zelo delovno poletje, saj se pripravlja na turisticno delovanje, sodeluje s Hišo na travniku pri pole-tnih koncertih, snema pa tudi novo nadaljevanko za Voyo in Pop TV … Franci, mladost si preživel v Novem mestu in nanj te vežejo lepi spomini. Kako bi nam ti približal svoj rojstni kraj? Upam, da mi bralci ne bodo zame­rili, ce omenim, da je Novo mesto lepše od Domžal. Morda se bodo celo strinjali. Zagotovo pa zato niso Domžalcani nic manj prija­zni in prijetni od Novomešcanov. V Novem mestu sem živel v sta-rem mestnem jedru, v protiturškem obrambnem stolpu. Spomnim se, da so mi že kot otroku pripovedo­vali, da je ta stavba stara 400 let, kar pomeni, da jih ima sedaj ver­jetno že skoraj 500. Moja sosednja ulica je bila Detelova, po Franu De-teli, ki izhaja iz rodbine Detelo­vih, od katerih smo kupili stavbi v Dobu. Fran Detela pa ni bil le pri­znani pisatelj, pac pa 15 let ravna­telj novomeške gimnazije. V mladih letih si bil tudi košarkar, tvoj klub je bila domaca Krka. Zaigral si tudi v mladih reprezentancah. Kateri je bil tvoj najpomembnejši ekipni uspeh? Za novomeško Krko sem igral v le­tih od 1979 do 1995. Najvišji nivo, ki smo ga dosegli, je bilo igranje v 2. jugoslovanski ligi. Takrat je bila v Sloveniji dalec pred vsemi Olimpi­ja, za njo pa je bila po kvaliteti sku­pina treh, štirih klubov. Ena izmed teh je bila tudi ekipa Domžal, ki jo bilo vedno lepo premagati. Z nji-mi smo bili vecni rivali, dolgole­tni domžalski košarkarski delavec Lado Gorjan pa je bil eden izmed mojih trenerjev v slovenskih mla­ dih selekcijah. Bil sem clan pionir­ ske, kadetske in mladinske repre­ Odlocilno je bilo, da smo uspeli na evropskem razpisu LAS za mesto in vas, ki je temeljil na povezovanju lokalne skupnosti, ohranjanju dedišcine in na turisticni ponudbi. Naš projekt je bil celo najbolje ocenjen med vsemi prijavljenimi. S temi sredstvi smo se financno približali smiselnosti prenove v primerjavi z rušitvijo. zentance Slovenije. Skupaj z Gre­gorjem Golobicem, s katerim sva bila tudi klubska soigralca. Slednje je bil tudi Miro Beg, ki zdaj z druži-no živi v sosednjem Podrecju. V lastni produkciji ste posneli tudi nekaj filmov, med drugim filme Klinika, Spomini mame Manke, Milice, Na svoji Vesni, Gola resnica, Milice 2. Nas lahko spomniš, kako je prišlo do ideje in njihovega nastanka … Leta 1990 smo dobili v Novem me-stu lokalno televizijo, za katero je zaslužen Marjan Moškon. V okvi­ru mladinske oddaje smo zaceli sne­mati filme. S Sašem Ðukicem sva bila glavna pobudnika. Naše zamisli so bile sicer veliko boljše od koncne realizacije, a kljub temu ti filmi še vedno živijo, predvsem jih pri življe­nju ohranjajo tisti, ki so bili konec devetdesetih let otroci. Na drugacen nacin kot ‘novomeški filmi’, je na­ stala Gola resnica (2007): Vojko An-zeljc je bil režiser nadaljevanke Zac­nimo znova, v kateri sem igral. Med odmori sva se veckrat pogovarjala in Vojko je dal pobudo, da narediva nek poseben filmski format. Ker so tistega leta potekale predsedniške volitve, sva nagovorila dr. ArturjaŠterna k lažni kandidaturi za pred­ sednika države. Le za potrebe fil-ma. Na njegovih novinarskih konfe­rencah je bil prisoten naš snemalec, obenem pa smo posneli tudi kakšen zaplet na terenu. Vse je potekalo v strogi tajnosti. Da gre le za snema­nje filma, smo razkrili dan pred ura­dnim zacetkom predsedniške kam­panje, to je en mesec pred volitvami. Na novinarsko konferenco na Ar-turjevo domacijo na Vrabce na Kra­ su sta prišli tako nacionalka kot Pop TV in vsi ostali osredni mediji. Da so lažje sprejeli potegavšcino, smo jim pripravili pogostitev. Po poklicu si socialni delavec, a niti dneva nisi opravljal tega poklica. Si pa najbrž veckrat lahko uporabil znanja, ki si jih usvojil. Kako? Ko sem si kot štiriindvajsetletnik leta 1988 pri košarki težje poškodoval ko­leno, sem vpisal šolo, ki me je zani­mala. Pred tem sem neuspešno hodil, Vabljeni na vodeni ogled z jamarji po pravljicno doživljajske poti | sobota 10. julij • sobota 14. avgust • ob 10. uri • Cešminov park sicer poredko, na ekonomijo. Na Viš­ji šoli za socialno delo, takrat visoke še ni bilo, me je pritegnil predmetnik, predvsem sociologija, psihologija … Hodil sem na vsa predavanja in vse prve roke izpitov. Mislim, da mi je to znanje pomagalo prav pri vsem, kar sem pocel, od snemanja skritih ka-mer, pri organizaciji festivala in pri politicnem udejstvovanju. Pri vsem gre za odnose med ljudmi. Bolj znan si po vlogi policaja. Se dobro pocutiš v tej vlogi? Ceprav sem v vecini filmov poli­ caj in tudi v skritih kamerah, ne bi mogel reci, da mi je prav ta poklic pisan na kožo. Po moje gre bolj za slucaj, seveda pa pri snemanju skritih kamer uniforma milicni­ ka zelo pomaga. Kot avtoriteta lah­ ko dosti bolj vplivam na dejanja in odzive ljudi. Dogajalo se je, da so hodili k meni in tarnali, kako so dobili kazen za parkiranje, pa so le za dve minuti skocili v trgovino, ali pa so mi gospe tarnale o pre­ glasnih sosedih, v upanju, da bom posredoval. Ti je politika, kamor si vstopil pred desetletjem, prinesla toliko ‘koristi’, kot o tem sodi javnost? Pred desetletjem, leta 2011, sem pravzaprav izstopil, ko se nismo uvr­stili v parlament. Ni mi žal za to ob-dobje, ne bi pa tega storil še enkrat. V treh letih, kolikor sem bil v parla­mentu, se mi je razširilo obzorje. Ko sem bil izvoljen, je bilo moje znanje in razumevanje politicnih tokov še precej laicno. Mislim, da celo neko­liko populisticno. Scasoma sem spo­znal, kaj dejansko šteje in kaj je ma-nipulacija. Svoje stalne vzorce de­lovanja ima opozicija in na svoj na-cin na drugi strani delujejo vladajo-ci. Ko se oblast zamenja, oboji pre­vzamejo nekaj navad drugih. Kljub temu pa ni prav, da se vse udele­žence v politiki enaci, ceš, ‘vsi so isti’. Niso. Tako kot so dobri in slabi v drugih poklicih, tako je tudi v po­litiki. Da je nekdo pozitivna oseba, se kdaj žal izkaže šele cez leta. Tudi glede koristi od politike ima marsik-do napacno predstavo. Ni jih malo, ki menijo, da politiki ‘itak samo la-žejo in kradejo’. Ne trdim, da ne ob-stajajo politiki, ki gledajo le na la-stne koristi. Morda jih je celo vec kot drugih. Ne vem. Vem pa, da ko sem koncal z mandatom, me služba ni nikjer cakala. Vsi so se me izogiba­li kot kužnega. Z ženo sva bila leto, dve celo v precejšnji financni stiski. Lažje je tistim, ki gredo iz parlamen­ta v pokoj, ali pa jih caka prejšnje delo, na primer v bolnišnici ali na fakulteti. Mene, kot ‘zabavljaca’, par let ni angažiral nihce. Pa vendarle, posnel si vec kot 150 skritih kamer. Kako si tako dolgo uspel ohranjati svojo ‘skritost’? Vprašanje, ki sem ga najveckrat de­ležen, je: »Pa kako to, da te ne pre­poznajo?« Ljudje namrec vidijo na televiziji le tiste štiri minute zmon­tirane skrite kamere, kjer me nihce ne prepozna, vendar za te štiri mi­nute je potrebno približno štiri ure snemanja, da na koncu ulovim tisto polovico ljudi, ki me ne poznajo in se dobro odzovejo. Da bi kazali ti-ste, ki so me prepoznali, ne bi ime-lo nikakršnega smisla. Zadnja leta so bili moja ‘najboljša stranka’ mla­ di, stari dobrih 20 let in manj. Ta generacija namrec skorajda ne gle­ da vec televizije in tudi prek Rock Otocca me ne poznajo. Kako se je zgodilo, da je zapriseženi Dolenjec, ki je kljub 10-letnemu bivanju v Ljubljani vedno povedal, da je Novomešcan, prišel do Doba? Našega Doba, ne tistega dolenjskega … Ja, bolje je koncati v Dobu kot na Dobu. Z ženo sva se zavedala, da bova imela bolj slabo pokojnino, zato sva iskala v Ljubljani, kjer smo živeli, še kakšnih 30 m2 stanovanj­ske površine, ki bi jih v prihodno­sti oddajala. Ko sva koncno ugoto­vila, da za nakup necesa takšnega v prestolnici nimava dovolj denar­ja, sva zacela iskati širše, tudi izven Ljubljane. In žena je v oglasu vi-dela zelen vrt, velike stebre gospo­darskega poslopja ter v ozadju kra­sno staro hišo brez motecih dozi­dav in predelav. Takšno, kot so bile hiše nekoc. Ko sva šla na ogled, sva takoj zacutila, da je to prava stvar, kar se prej v letu in pol iskanja ter neštetih ogledih nepremicnin ni zgodilo. Tako smo namesto naku-pa dodatnih 30 m2 prodali stanova­nje v centru Ljubljane in kupili sta­novanjski objekt z 220 kvadratnimi metri ter gospodarski objekt, dolg 26 m, širok 12 in visok 11 metrov in pol. S 1500 m2 zemlje. Ko smo ne­kaj gradbenikov prosili za ponudbo in so prišli na ogled, so zmajevali z glavo, ceš, da ni racunice za obno­vo in da je najbolje objekta podre-ti in se lotiti novogradnje. Tako raz­mišljanje je žal v Sloveniji še vedno zelo prisotno, medtem ko razviti zahodni svet vec da na svojo identi­teto in ohranjanje dedišcine, kar je nenazadnje zelo sodobno, celo po­staja trend, saj je povezano z eko­loško ozavešcenostjo in sledenjem smernicam trajnostnega razvoja. veliki intervju Svoje stalne vzorce delovanja ima opozicija in na svoj nacin na drugi strani delujejo vladajoci. Ko se oblast zamenja, oboji prevzamejo nekaj navad drugih. Kljub temu pa ni prav, da se vse udeležence v politiki enaci, ceš, ‘vsi so isti’. Niso. Tako kot so dobri in slabi v drugih poklicih, tako je tudi v politiki. Sorodniki in tudi Dobljani so najbrž zelo veseli, da ste ohranili pomembno posestvo družine Detela, saj v sebi skriva zelo bogato zgodovino. Kaj je bilo potem vendarle odlocilno, da ste se lotili prenove? Ja, to je veliko pomenilo tudi pro-dajalcem, da smo se odlocili ohra­niti njihovo in navsezadnje sloven-sko dedišcino. Odlocilno za to je bilo, da smo uspeli na evropskem razpi­su LAS za mesto in vas, ki je temeljil na povezovanju lokalne skupnosti, ohranjanju dedišcine in na turisticni ponudbi. Naš projekt je bil celo naj­bolje ocenjen med vsemi prijavljeni-mi. S temi sredstvi smo se financno približali smiselnosti prenove v pri­merjavi z rušitvijo. Pri projektu smo obenem s partnerjema, Jamarskim društvom za raziskovanje jam Simon Robic in Osnovno šolo Dob, vzposta­vili novo turisticno pot in jim zago­tovili nekaj dodatne jamarske in ce­belarske opreme. Vkljucili smo tudi ranljive skupine, sodelovalo je vec kot 500 otrok in 250 starostnikov. Prenove sta se z ženo Matejo Panter, po poklicu arhitektko, lotila zelo poglobljeno, predvsem pa z velikim spoštovanjem do dedišcine in bogate preteklosti … Vizijo, kaj narediti z eno in drugo hišo, je imela Mateja. Moja zamisel je le pisoar s senzorjem v skupnih pro -storih hiše za oddajanje. Gotovo pa bom dodal še kaj zanimivega glede dogajanja pri nas, saj hiša ne bo na­menjena le turistom. Da bomo žive­li ‘v štali’, je poželo precej zacudenja in zabavnih reakcij. Stric me je vpra­šal, ali so prodajalci gnoj skidali. Po-trebna so tudi pogosta pojasnjevanja, da bivalna, 220 let stara hiša, ne bo naše bivališce, ampak prijetno oko­lje za goste. Vrt je privlacen, saj so na njem stare jablane, ogromna smreka, 200 let stara tisa, velika lipa – vse to daje vrtu poseben šarm. Veselim se, da ga bodo obiskovalci lahko deležni. Turistom boste ponudili štiri apartmaje, ki nosijo zanimiva imena … Nastanek hiše datira v leto 1797, pri­padajoce gospodarsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1852. Skozi leta se je domacije prijelo ime Milajzen, ki ga še vedno poznajo starejši Do-bljani. Osrednje družinsko ime pa je Detela. Vsem, ki so v Dobu hodi­li k verouku, so poznali zadnjo sta­novalko v tej hiši, umrla je leta 2005, Vido Detela, ki je ucila verouk vse od sredine 2. svetovne vojne. Njen oce Ivo je bil predvojni župan, od leta 1927 do 1941, ko so ga odstavi­li Nemci. V tej hiši je imel tudi ob­cinsko pisarno. Znano je, da je po prvi nedeljski maši vanjo vabil tiste, ki so se sporekli in poskušal media-torsko zgladiti spore. Zato mu ni bil najbolj všec domžalski odvetnik, ki je zahajal v njihovo gostilno in na­govarjal krajane k pravdanju. Oce Iva Detele, Karel, je bil konec 19. sto­letja pobudnik organiziranega gasil­stva v Dobu, županova starejša bra-ta, ki sta študirala na Dunaju, pa sta prijateljevala s karikaturistom Hin­kom Smrekarjem in evropsko zna­nim opernim pevcem Julijem Betet-tom. Zato sta veckrat prihajala na obisk k Detelovim. Mimogrede, ve­lika razstava del Hinka Smrekar­ja je pravkar odprta v Narodni gale-riji v Ljubljani. Stric Iva Detele pa je že omenjeni slovenski pisatelj Fran Detela, katerega del pohištva je bil po njegovi smrti prenesen v to hišo in je v njej tudi ohranjen. Iz naštetih li me, da se med seboj pozdravljamo, malo poklepetamo, tudi pomagamo. Precej je blagovne menjave. Sosed zna na primer popravljati stare radij­ske sprejemnike, jaz pa kakšno sala-mo z dolenjske prinesem. Kar doma-ci smo že, zdaj obstajajo že takšni, ki so prišli za nami in jim recem, da so ‘ta novi’. Lastnik bližnjega bifeja AS in sosed sta me tudi že nekoliko ‘na­hecala’ in v odprtino na hiši, kjer je bil predviden kip Lurške Marije, a ga še ni bilo, postavila kip marša-la Tita. Še dobro, da sem to opazil žepred prvo jutranjo mašo … Še to bi rad dodal, pri maši sem bil v Dobu le enkrat, ker od casa, ko je prišlo do rahljanja epidemioloških ukrepov, snemamo novo nadaljevanko in to pet dni v tednu, razen ponedeljka in torka, tudi ob nedeljah. Sodeluješ tudi pri organiziranju koncertov, ki jih letošnje poletje pripravljaHiša na travniku. Kaj vse nas caka? razlogov se štirje apartmaji imenuje­jo, tudi vsebinsko so ustrezno opre­mljeni, po Ivu Deteli, Franu Dete­li, Hinku Smrekarju in Juliju Betettu. Obenem smo postavili galerijo v hiši najdenih starih predmetov in mali muzej Lipice. Slednje se navezuje na novo zasnovano turisticno pot, ki smo jo poimenovali Slovenija tu. Namrec, v ozkem krogu okoli Doba se nahajajo pomembni atributi slo­venske turisticne ponudbe – kra­ški jami Železna in Babja jama, pri gradu Krumperk lipicanci in v bliži­ni Doba lepo urejena cebelarska pot s cebelnjakom, kjer je turistom moc prikazati cebelarsko dejavnost. Lokacija je torej odlicna … Za nekega tujega turista so razda­lje do zanimivosti precej majhne in smo na ta nacin dobro izhodi-šce. Ob že naštetem je blizu Ljublja­na, gore, Arboretum, Terme Snovik, Slamnikarski muzej, v okolici so krasne kolesarske poti, pa tudi do Bleda in Postojnske jame ni dalec. Kako vidiš svojo novo vlogo in delo v turizmu? Rad se družim z ljudmi. Verjamem, da jih bo zabavalo tudi moje nezna­nje anglešcine. Na zalogi bo vedno tudi dobra kapljica in še kaj za na­rezat. Dobrodošli niso le tujci. Štir­je apartmaji premorejo 13 ležišc. Morda se kdo odloci za kakšno pra­znovanje ali karkoli drugega. Ce bo kdo hotel, lahko tudi skrite kame-re skupaj pogledamo. Lahko reciti-ram, pojem pa bolj slabo. Kako pa si doživel svoj novi kraj, kako je živeti v manjšem kraju? Življenje v Dobu je krasno. Tudi hcerki Gaji je všec. Rada ima nara­vo in nestrpno, nekoliko bolj od oce­ta, pricakuje, da se nam kmalu pri­družijo hišne živali. Kraj ima vse, kar clovek potrebuje – pošto, cerkev, tr-govino, bankomat, ekološko kmeti­jo Cajhen, zelišca Koželj, cvetlicar-no, frizerko, nekaj lokalov … Vese-Ko sem enkrat na vrtu proti vece­ru slonel na lopati, sta mimo pri­šla Vilarjeva, Barbara in Martin. Zapletli smo se v pogovor in iz­kazalo se je, da bi bilo dobrodo­šlo, da bi malo pomagal pri nago­varjanju nastopajocih za koncer­te v Hiši na travniku. Ti bodo po­tekali ob sredah skozi celo poletje. Tako so že nastopili Vlado Kreslin, Lusterdam, Smooth band, Dan D,Lado Leskovar, 2 B, Andrej Šifrer in Siddharta, sledijo Joker Out, Boemi, Nuša Derenda, Danilo Ko­cjancic Friends Tribute, 3Tone in Vita Mavric. Vse do sredine sep­tembra. Omenil si, da intenzivno poteka snemanje nove nadaljevanke, kjer igraš. Nam lahko odkriješ kaj vec? Za Voyo oziroma Pop TV snema-mo novo humoristicno nadaljevan­ko. Snemanje sicer poteka v okoli­ci Senožeti, vendar je dogajanje po­stavljeno v manjšo dolenjsko vas. Igram neke vrste vaškega polici­sta. Zadovoljen sem s celotnim po­tekom snemanja in mislim, da bo ta nadaljevanka jeseni zelo zaba­vala gledalce. Žal mi je le, da med igralci ni Saša Ðukica, s katerim sva pred 35 leti zacela skupno film-sko udejstvovanje. Žal velja nepi­sano pravilo, da nekdo, ki sodelu­je na Planet TV, težko obenem na­stopa tudi za Pop TV. Skoraj tako kot pri športu, kjer nastopaš le za en klub. Bi kaj posebnega sporocil svoji novi obcini, kjer si postal stalno prebivajoci … Vsem, s katerimi sem imel stik, se zahvaljujem za lep sprejem naše družine. Je pa res, da ko prideš v nek nov kraj, se ne moreš z niko-mer pogovarjati o skupnih doži­vljajih iz preteklosti. To je vse, kar mi manjka, vendar sem preprican, da bom tudi tu imel cez cas o cem obujati skupne spomine.. 10 | slamnik številka 7|julij 2021 |letnik lxi TUDI V DOMŽALAH PLEBISCITARNO O VODAH Novela Zakona o vodah je bila zavrnjena s 86,7 odstotki. referendumu o lastninskem preo­blikovanju zavarovalnic leta 2007, ki pa je potekal hkrati s predsedni­škimi volitvami. Na letošnjem referendumu, ki je bil neke vrste ogrevanje za super vo­lilno leto, ki nas caka prihodnje leto, ko se bodo zvrstile državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, je slavila opcija, ki je zavrnila novelo Zakona o vodah, in sicer s kar 86,7-od­stotno podporo. Proti je tako glasova-lo 681.667 volivk in volivcev. Zakon je na referendumu podprlo 12,26 od­stotka udeležencev oziroma 104.252 volivkin volivcev.Skupno seje refe­renduma udeležilo skoraj 786.000 volivk in volivcev. Za primerjavo: re-ferenduma o Zakonu o zakonski zve­zi in družinskih razmerjih leta 2015 se je udeležilo 623.541 volivcev, volitev v Državni zbor leta 2018 pa se je ude­ležilo 901.512 volivcev. Referendum je potekal na pobudo Gibanja za pitno vodo, ki je ocenilo, da bi novela razši­rila možnost za gradnjo na priobalnih in vodnih zemljišcih ter s tem poslab­šala stanje voda in poplavno varnost. V Domžalah udeležba na referendumu nekoliko višja kot na državni ravni Tudi na Domžalskem, kjer sta dva volilna okraja, Domžale 1 (del obci­ne Domžale, obcina Lukovica in ob­cina Moravce) in Domžale 2 (del ob­cine Domžale, obcina Mengeš in ob­cina Trzin) so volivke in volivci pre­pricljivo glasovali proti noveli Za­kona o vodah. Je pa bila udeležba v obeh domžalskih volilnih okrajih nekoliko vecja nad državnim pov­precjem, in sicer je bila v volilnem okraju Domžale 1 višja za malo manj kot šest odstotkov, v volilnem okra-ju Domžale 2 pa višja za dobrih se­dem odstotkov. V volilnem okraju Domžale 1 se je referenduma udeležilo 12.709 volivk in volivcev oziroma 52,06 odstotka. Za novelo Zakona o vodah je glaso­valo 1761 volivk in volivcev oziroma 13,89 odstotka, proti pa je bilo 10.914 volivk in volivcev oziroma 86,11 od­stotka. V volilnem okraju Domžale 2 se je referenduma udeležilo 12.175 volivk in volivcevoziroma 53,46 od­stotka. Za novelo zakona o vodah je glasovalo 1377 volivk in volivcev oziroma 11,34 odstotka, proti pa je bilo 10.765 volivk in volivcev oziro-ma 88,66 odstotka. Nadpovprecno visokaudeležba mladih Podatki Državne volilne komisije (DVK) potrjujejo, da je bila na referen­dumu o noveli Zakona o vodah med mladimi visoka udeležba. Na referen­dumu je namrec glasovalo 46,66 od­stotka vseh volilnih upravicencev v starostni skupini od 18 do 30 let, k skupni udeležbi pa so mladi volivci prispevali 15,3 odstotka vseh glasov. DVK je za primerjavo navedla, da je na predcasnih volitvah v državni zbor leta 2018 glasovalo 40,54 od­stotka vseh mladih volilnih upravi-cencev, k skupni udeležbi pa so pri­spevali 12,57 odstotka vseh glasov. Najvec glasov so sicer k skupni udeležbi prispevali volivke in vo­livci, starejši od 61 let, in sicer 35,1 odstotka. V tej starostni skupini je na referendumu glasovalo 47,41 od­stotka vseh volilnih upravicencev. Skoraj ravno toliko oziroma 47,42 odstotka jih je glasovalo tudi v sta­rostni skupini med 46 in 60 let. Ti so skupno prispevali 26,56 odstotka glasov. V starostni skupini med 31 in 45 let je bila udeležba 42,57-odsto­tna, njihovi glasovi pa so med vse-mi predstavljali 23,05 odstotka. Na referendumu je sicer glasovalo vec volivk kot volivcev. K skupni udelež-bi so volivke prispevale 53,14 odstot­ka glasov, volivci pa 46,86 odstotka. Kaj so v kampanji zagovarjali zagovorniki novele Zakona o vodah in kaj nasprotniki Zagovorniki so skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom v kampanji poudarjali, da se z nove-lo Zakona o vodah oži nabor objek­tov, ki jih bo mogoce graditi na pri-obalnihzemljišcih.Doslejjebilona­mrec mogoce z vladno uredbo zoži-ti priobalni pas in graditi vse vrste objektov, odslej pa bodo lahko tam zrasli le še objekti v javni rabi in eno­stavni objekti. Vizjak je med drugim v kampanji pozival k zaupanju stro­kovnjakom na Direkciji za vode. Pou­darjal je tudi varovalke v zakonu, ki naj bi zagotovile, da na priobalnih in vodnih zemljišcih ne bo zgrajen no-ben objekt, ki bi zmanjševal poplav-no varnost ali stanje voda. Novela za­kona je po besedah zagovornikov pri­našala tudi možnost, da se dodatna sredstva za redno vzdrževanje vodo­tokov zagotovijo iz sklada za vode. Nasprotniki pa so zagotavljali, da novela možnost gradnje širi. Ob pri­obalnih pasovih zajema tudi vodna zemljišca, med izjeme, ki jih je kljub splošni prepovedi mogoce graditi na teh zemljišcih, pa vnaša dve novi – objekte v javni rabi in enostavne objekte. Iz zakona je medtem izpadel eden od pogojev za poseganje na pri­obalna zemljišca, in sicer je bilo mo­goce priobalni pas ožiti le na obstoje-cih stavbnih zemljišcih znotraj nase­lij. Po noveli Zakona o vodah bi bilo mogoce gradbene parcele vzpostavi­titudi ob vodah v nedotaknjeni na­ravi, so trdili. Vsaka gradnja ob vodi zmanjšuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo, so svarili naspro­tniki. Opozarjali so tudi, da se odlo-canje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni na raven ura­dnikov na Direkciji za vode, kar pove-cuje tveganje za korupcijo in pritiske. Referendum o vodah podrl rekord že na predcasnem glasovanju Predcasnega glasovanja na referen­dumu o noveli zakona o vodah se je po podatkih Državne volilne komisi­je udeležilo 84.196 volivcev oziroma 4,96 odstotka vseh volilnih upravi-cencev. Gre za najvišjo udeležbo na predcasnemglasovanju na referen­dumih in volitvah doslej. Fotografije in posnetki, ki so jih v casu predca­snega glasovanja prikazovali medi­ Vrtec Bistrica 42,06 91,05 8,95 Galerija Domžale 41,46 89,62 10,38 Vrtec Cešmin 52,37 89,10 10,90 Srednja šola Domžale 42,01 91,16 8,84 Pekarna Jurcek, Depala vas 56,67 79,55 20,45 Domžalski dom 32,50 93,95 6,75 OŠ Dragomelj 49,90 81,14 18,86 Presenetljivo visoka udeležba mla­dih na referendumu o noveli Za­kona o vodah kaže na to, da se vo­lja po aktivnem državljanstvu poja­vlja. To pa je tudi jasen signal aktu­alni politiki na desnici in levici, da mladih s svojimi programi ne more-jo oziroma ne znajo nagovoriti. ji, so jasno pokazali, da volivkam in volivcev ni bilo težko cakati na son-cu v dolgih vrstah, da izrazijo svojo voljo. Vecina jih je glasovala proti in ne le proti zakonu o vodah, ampak tudi proti aktualni oblasti, ki je dela-la vse, da jim pravico do glasovanja oteži. Koalicija je referendum prema­knila globoko v cas dopustov. Mini-strstvo za delo je ‘pomotoma’ šele za­dnji hip domove za starejše obvestilo o glasovanju. Prihajalo je do zmede z lokacijami predcasnih volišc. Na za­dnji dan, ko so si bolni volivci ureja­li glasovanje na domu, ni deloval sis-tem e-uprava. V volilnem okraju Domžale 1 se je predcasnega glasovanja udeleži-lo 1388 volivk in volivcev. Za je gla­sovalo 80 (5,56 %) volivk in volivcev, proti pa je glasovalo 1308 (94,44 %) volivk in volivcev. V volilnem okra-ju Domžale 2 se je predcasnega gla­sovanja udeležilo 2097 volivk in vo­livcev. Za je glasovalo 117 (5,59 %) volivk in volivcev, proti pa je glaso­valo 1975 (94,41 %) volivk in voliv­cev. Iz rezultatov je razvidno, da so se predcasnega glasovanja najbolj množicno udeležili volivci, ki so gla­sovali proti. Glasovi proti temeljili na mnenju stroke in delu nevladnih organizacij Po objavi neuradnih rezultatov refe­renduma so se z vladne strani poja­vili ocitki, da so bili glasovi custveni in da so bili volivke in volivci zave­deni s strani nevladnih organizacij, medijev ter družabnih omrežij. V Gi­banju za pitno vodo, ki je bilo pobu­dnik referenduma, so ob tem odgo­vorili, da so custveni odzivi ljudi, ki so se udeležili referenduma in glaso­vali proti zakonu, gotovo bili, a so te­meljili na jasnem mnenju stroke, na delu okoljevarstvenih organizacij, ki jih je oblast nenehno spregledovala, temeljili so na tem, da imajo ljudje dovolj oviranja demokraticnih pra­vic, in na tem, da so nam narava, skupnost in javno dobro enotne vre­dnote. Boj za vodo je združil civilno­družbena gibanja, okoljske in pod-nebne aktiviste, stroko, opozicijske stranke in vse ljudi, ki so se zbali ograjenih bregov morja, jezer in rek. Volivci so povedali, da jih zanima prihodnost in ne zgodovinsko razdvajanje Ker je aktualna oblast delala vse, da volivkam in volivcem oteži pravi-co do glasovanja, je bila na naspro­tnem bregu hitro organizirana pro-tiutež, ki so jo sestavljali samoorga­nizirani prostovoljci, taksisti in ga­silci, ki so po vsej državi pomagali starostnikom in ljudem z gibalnimi ovirami, da so lahko prišli do volišc. Kampanja je dejansko temeljila na ljudeh, povezanih za skupno dobro, in voda je ena izmed dobrin, ki za­deva širšo skupnost, sploh pa so jo prepoznali mladi, ki so s svojo par-ticipacijo vsem politicnim opcijam v Sloveniji dali jasno vedeti, da jih teme, kaj se je dogajalo pred 75 leti, kdo je najbolj in kdo najmanj zaslu­žen za osamosvojitev ter, da jih vsa­kodnevne politicne zdrahe ne zani­majo, ampak jih zanima, kako bodo živeli v prihodnosti. Bodo imeli cisto in pitno vodoter cisto okolje, bodo imeli zaposlitev, dostojno življenje … Drugi razlog za aktivno partici­pacijo mladih pa je treba iskati v pretiranih represivnih ukrepih vla­de v zvezi s preprecevanjem širje­nja epidemije koronavirusa. Lock-downi, šolanje na daljavo, pregoni dijakov in stiske so mlade cez noc spremenile v politicne državljane. Je pa vsak referendum v doloce­ni meri referendum o aktualni vladi. Tako je bilo tudi v tem primeru. So bili pa na tem referendumu naspro­tniki zakona bistveno bolj angažira­ni kot njegovi zagovorniki. Kampa­nje za zakon tako rekoc ni bilo. Po vsej verjetnosti se je vlada zanaša-la na to, da ne bo dosežen v usta­vo zapisan kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakona na referendu-mu. Visoka udeležba na referendu-mu in plebiscitarna zavrnitev zako­na sta tudi pokazatelja, da je voda in z njo varovanje okolja tema, ki ima velik mobilizacijski moment, ki pre­sega zgolj vsakodnevno politiko. . naša varnost KAJ PA ZAŠCITA NA SPLETU? V vrocih poletnih dneh otroke veckrat opomnimo, naj svojo kožo zašcitijo pred soncem in se tako zavarujejo pred opeklinami. Pa jih opozorimo tudi, kako naj se zašcitijo na spletu in kako naj preprecijo posledice neustrezne in nepremišljene rabe interneta in pametnih naprav? pravimi prijatelji, na katere se lah- Miha Ulcar ko zanesete v realnem svetu. Foto: Freepik in Pixabay Na spletu ne širite sovražnih vse-bin. Tako kot se ne spodobi izreka-ti zmerljivk in žaljivk v realnem sve­tu, tako ni primerno širiti sovražnihzapisov in objav na spletu. Širjenje sovražnega govora na internetu je prav tako kaznivo, posledice pa so D anašnja družba zara­ za žrtve zelo hude. Naj vam internet di družabnih omrežij ne da obcutka anonimnosti in vse­temelji na samopodo­ mogocnosti. Ta obcutek je lažen, po-bi. Na iskanju pozorno­ sledice tako za storilca kot žrtev pa sti in izstopanju. Iskanje potrdi- so še kako resnicne. tve v obliki ‘lajkov’, pa ceprav Tako kot šcitite svojo kožo pred od oseb, ki jih ne poznamo, je soncem, zašcitite tudi svoja gesla zanimiv fenomen. Ob tem pa se na družbenih omrežjih. Kot radi re-premikajo tudi meje in z njimi cemo, za gesla velja podobno pravi­pripravljenost ‘pokazati vedno lo kot za spodnje perilo: pogosto ga vec’. Soncne opekline zbledijo, menjujte, ne delite ga z nikomer in neprimerne fotografije na sple­ ga skrbno cuvajte pred ocmi ostalih. tu pa ostanejo za vedno. Pogovorite se o pravilih na Policisti pozivajo k varni in spletu premišljeni rabi spleta in O svojih spletnih aktivnostih ter pametnih naprav pravilih na spletu se pogovori-Poletje predstavlja brezskrbno in te s starši ali drugo odraslo ose­sprošceno obdobje, brez šolskih bo.Ce se znajdete vtežavah, se lahko za vse nasvete obrnete na prihodu s križarjenja po Sredoze-policiste na telefonski številkimlju pricakalo izropano stanova-113, z informacijami pa se lah­nje. Vlomilcem ste namrec z obja-ko opremite tudi na spletni stra­vami in fotografijami na družbenih ni safe.si. Ogromno preventiv­omrežjih jasno povedali, kje ste in nih nasvetov in izobraževalnih koliko casa vas ne bo. vsebin vam je na voljo na sple- Ne objavljate ali pošiljajte foto-tni strani odklikni.si. grafij, na katerih ste pomanjkljivo »Otroci – in zagotavljanje vaše obleceni, in fotografij, ki razkriva-varnosti na spletu ter v realnem ži­jo vaše intimne dele. V trenutku, vljenju – ste vedno ena izmed priori-ko se taka fotografija znajde na tet našega dela. Šciti vas veliko med-spletu, nad njo za vedno izgubite narodnih in domacih dokumentov, nadzor. zašcita otrok pred spletnimi spolni- Na spletu in družbenih omrež-mi zlorabami pa je tudi ena izmed in drugih obveznosti. Otroci ima-da nekdo objave ni videl, ampakjih ne komunicirajte z ljudmi, ki jih prioritet slovenskega predsedovanja jo vec casa za druženje s prijate-to nima nikakršne veze z mano, v realnem svetu ne poznate. Hitro Evropski uniji v letu 2021. To pomeni, lji, sprošceno poležavanje na pla-kot z osebo.« se lahko zgodi, da njihov namen ni da si bomo v tem casu še bolj priza­ži ali pohajkovanje po z razgledom zgolj prijateljstvo, temvec ta, da bi devali za zašcito in identifikacijo žr- Nikoli zares ne vemo, kdo je bogatih pobocjih. Ob tej priložno-neizkušenega, naivnega in pozor-tev teh kaznivih dejanj ter zoper sto­ na drugi strani sti slovenske policistke in polici-nosti željnega otroka izkoristili ali rilce ustrezno ukrepali v skladu s svo­stipozivajootrokeinmladostnike Mladi, ujeti v iskanju potrditve in zlorabili za svoje zle namene. Svoj jimi pooblastili,« poudarjajo na Po-k varni in premišljeni rabi spleta in oblikovanju svoje lastne identitete, prosti cas raje preživite s svojimi liciji. . pametnih naprav. Opekline zaradi vcasih s prevelikim zaupanjem in na­sonca bodo cez cas minile, posledi-ivnostjo, ne zavedajoc se morebitnih ce objave neprimernih in intimnih posledic, svojo intimno/golo podobo fotografij pa bodo na spletu osta-zaupajo ljudem, ki se pozneje izka­le za vedno. žejo, da si tovrstnega zaupanja niso ravno povsem zaslužili. Pojavi se sle-Fenomen ‘lajkov’ po zaupanje. Nikoli namrec zares ne Za lažje razumevanje mladih invemo, kdo je na drugi strani. Enako njihovih ravnanj je pred krat-se zgodi, ko gremo v odnos z nekom. kim v intervjuju za portal dom-»Ceprav osebo vsaj vidim, vseeno ne žalec.si spregovorila Anja Erja-morem vedeti, kdo zares je, dokler je vec, magistrica biopsihologije,ne spoznam. Lahko pa osebo vsaj za­specializantka integrativne psi-cutim. Mogoce zacutim namero. Ce hoterapije, ki je tudi del strokov-jaz poznam svojo mejo, in ce vem, do nega tima inštituta Lunina vila,kje, kam in kako blizu spustim ljudi, ki nudi brezplacno psihosoci-je vse mnogo lažje. Na spletu pa se alno pomoc otrokom, ki so pre-meja še malo bolj zabriše, in to rav­živeli kakršnokoli obliko zlora-no zato, ker sedimo pred ekrani. Lah-be.Po njenih besedah se opažako smo celo bolj sprošceni, kot smo v pomanjkanjezavedanja,izcesaživo. Ker je med nami ekran, je še ena vse smo mi dejansko sestavljeni.dodatna meja, da si upamo še vec,« je Namrec, ni vse samo v izgledu.obrazložila Erjavceva. Tukaj je še veliko vec: »Ce da- Pogovori z otroki o stvareh, nes objavim fotografijo in zanjo ki se jim lahko pripetijo na dobim 100 ‘lajkov’, jutri pa ob- spletu, je nekaj, cesar ne javim drugo fotografijo in zanjo smemo zanemariti prejmem pet ‘lajkov’, kaj to po­meni? Koliko me ta stvar dvigneV medijih lahko preberemo karin koliko demoralizira? Me ‘zabi-nekaj zgodb, kjer so bile mejeje’? In to ne glede na to, da preje-vsekakor prekoracene. Prišlo jeti ‘lajki’ nimajo nikakršne veze sdo izrabe zaupanja, kar se lah­tem, kdo sem jaz, ampak samo sko zgodi komurkoli in kjerko­tem, kako ‘izgledam’. Zunaj je to-li. Za mladostnika je lahko deli-liko dejavnikov, ki vplivajo na to, tev osebne gole fotografije z mo- novice Poletje v senci mogocnih dreves Castni domžalski obcan Jože Pogacnik praznoval 105 let arboretum volcji potok, ki je v zadnjih desetletjih postal mnogo vec kot le park, je tudi za letošnje 27.julij je rojstni dan Jožeta Pogac-ci, poslal na Gorenjsko v terensko or-šli so vnuki in pravnuki. S prijatelji se poletje pripravil bogat program, v nika in praznik ljudske vstaje dom-ganizacijo – v krajevni odbor OF Kro-je dolga leta vsakodnevno sestajal – v katerem so tako tradicionalne pri­ žalsko-kamniškega obmocja. Jože ni pa. Od tod ga je pot vodila v komando kavarni ob 11. uri. Vrste prijateljev so reditve in razstave kot nekatere no- le najstarejši slovenski živeci parti-mesta Kranj, kjer je docakal osvobo-se žal redcile in nekaj casa je na kavo vosti, med katerimi posebno skrb zan in prejemnik zlate plakete zve-ditev in konec druge svetovne vojne. hodil sam. Zdaj ne vec, saj si mora prinamenjajo družinam, ki jim nudi­ ze borcev, ampak tudi castni obcan V partizane so odšli vsi Pogacniko-hoji pomagati z opornicami. Še vedno jo ugodno vstopnino za obisk 85 ha domžalske obcine – nosilec prizna-vi sinovi; eden je v boju padel. Dru-spremlja dnevne novice, bere casopi­velikega parka, uporabo igral na ve­ nja, ki ga je prejel za življenjsko delo žinski album krasi tudi neskoncno se in knjige ter, ce je priložnost, naz­likem otroškem igrišcu, ogled dino­ na podrocju gospodarskega, politic-ljubeca fotografija iz Kamnika – se-dravi in zvenece trci s kozarcem vina. zavrov, tropskih metuljev in cvetlic­ nega in splošnega družbenega ra-stra Toncka objema uniformiranega O partizanstvu, vrnitvi v civilno nih razstav, ne manjka tudi delav-Franca Bernika Domžale oziroma Me-zvoja. Ko je bil direktor Tosame, se in dostojanstvenega brata Jožeta, ki življenje, direktorovanju inžupano­nic. Dobrodošli! stnega kina Domžale. Povabljeni pa je tovarna skokovito modernizirala. se je spomladi živ in zmagovito vrnil vanju je povedal: Ob predsedovanju Slovenije EU tudi na koncert filmske glasbe Simfo-V šestdesetih letih je bil predsednik iz partizanov ter se dejavno prelevil, »Odlocitev za odhod v partizane je so v Arboretumu Volcji Potok pripra-nicnega orkestra Domžale - Kamnik. Skupšcine Obcine Domžale; v njego-tako se je tedaj glasila parola, iz ju-bila samoumevna. Domaca vzgoja od vili razstavo EU v vrtnicah. V sode-Za zdrav duh v zdravem telesu lah-vem casu se je veliko vlagalo v šol-naka boja v junaka dela. zgodnjega otroštva v številcni družini lovanju s strokovnimi društvi držav ko poskrbite z obiskom Mantre Gaja-stvo,zdravstvo,vodovodnooskrbo Prva povojna delovna postaja je me je usmerila v gojenje vrednot spo-clanic so dopolnili nasad vrtnic s sor-tri, ki jo vsako soboto v avgustu od in druge komunalne dejavnosti. Kot bil Kamnik, kjer je spoznal bodoco štovanja, delavnosti, skromnosti, po­tami vrtnic, ki so nastale v državah 18. do 20. ure vodita Barbra in Mark v poslanec republiške skupšcine je ženo. Sledila je premestitev v Ljublja-moci in pravicnosti. V osnovni šoli je Evropske unije. Tako bodo v casu Spodnjem angleškem parku, ob avgu-bil podpisnik kandidiranja za clana no v dom JLA; do demobilizacije je bil pomemben pecat pustil ucitelj Stankopredsedovanja opozarjali na vrtnice stovskihnedeljah paste vabljeni na predsedstva SFRJ iz Slovenije. Ta od-sekretar in financnik. Januarja 1951 je Žagar, ki je vzgajal v domoljubju, to-iz prav vseh držav EU. Izbrane sor-popoldansko jogo v parku, ki jo vodi locna, javna, legalna in demokratic­ varištvu, solidarnosti in hkrati spod­ te so oznacene z zastavicami in opre-Društvo Joga v vsakdanjem življenju, na poteza, vredna njegovega parti­ bujal radovednost, odgovornost, skrb mljene s QR kodami, ki obiskovalce joga poteka pod brezami na otroškemzanskega porekla, ki naj bi pomenila za slovenski jezik in zgodovino. De­ s pametnim telefonom pripeljejo do igrišcu. Še vedno ste vabljeni k ogle-prekinitev s politicno logiko skrite­ mokraticne odnose je vzpostavljal že razlicnih informacij o predstavljenih du razstav tropskih metuljev, kaktu-ga barantanja, neformalnih vplivov v najzgodnejših letih šolanja, gojil kri­ vrtnicah in o položaju držav v svetu sovih cvetocih ananasovk in orhidej. in kravjih kupcij, ga je stala prezgo- ticen pogled na bližnje okolje in širil vrtnic. Ob tem vas naj še opomnim BON21 lahko izkoristite tudi za dnje upokojitve in politicne osami­ obzorja pretežno kmeckim otrokom. na intermedijsko razstavo Vrtnica. obisk Arboretuma Volcji Potok. tve. Danes govorimo o teh dogodkih Prestop v civilno življenje je bilo Obiskovalcevabijo,dasiogleda-Obrazci, ki jih obiskovalci lahko nati-in pokoncnih politikih kot o peteli­ logicno nadaljevanje; rekli smo, da jo tudi Poletni festival cvetov – med snejo in izpolnijo pred prihodom v Ar-nih, ki so prezgodaj zapeli. Partija je morajo vojni zmagovalci postati še njimi vrtnic, ki bodo cvetele vse do boretum Volcji Potok: potrditev unov-namrec cistko in odstranitev uteme­ zmagovalci dela. Ni mi bilo težko, saj oktobra na razlicnih lokacijah. Ne-citve bona, izjava zakonitega zasto-ljila z»neusklajenim in neustreznim sem v svobodi nadaljeval v stroki, za katere vrtnice so opremili s QR ko-pnika oziroma skrbnika za unovcitev postopkom pri volitvah«, v resnici pa katero sem se zanimal, izobraževal in dami, s pomocjo pametnih telefo-bona upravicenca po tretji osebi, Izja-je šlo za zatrtje tistih, ki so se zavze-z odlocbo Direkcije za tekstilno indu-imel delovne izkušnje že pred vojno. nov boste prišli do zanimivih zgodb va upravicenca o prenosu bona. mali za vec demokracije in umik par-strijo postal tehnicni vodja v Tosami Direktor v Tosami sem postal po o vrtnicah. Grede s premišljenim iz-Z bonom lahko koristite: dnevne tije iz gospodarstva in informiranja. naViru;biljeizkušeniinizšolanite-spletu okolišcin in ostal 22 let. Bil je borom enoletnic pri pristavi bogato vstopnice, vstopnice za dva obiska, Jože se je rodil leta 1916 v dvanajst-kstilec. Cez dve leti je postal direktor cas intenzivnega razvoja, uvajanja cvetijo v kricecih barvah in so vse-sezonske vstopnice za leto 2021, vo-clanski kmecko-gostilniški družini v kolektiva predanih sodelavcev. Uspe-novih proizvodov, ki smo jim prilaga­kakor vredne ogleda, enako kot cve-žnjo z vlakom, vodenja in kulturne Srednji Dobravi na Gorenjskem. Star-šno so opravili vecjo rekonstrukcijo, jali stroje in izobraževali zaposlene. toce trajnice in hortenzije, kjer se prireditve v Arboretumu Volcji Po-ša Alojzija in Filip sta petim hceram uvajali proizvodnjo otroških plenic, Skrbeli smo za nenehni napredek, ki lahko pohvalijo, da imajo zbirko z tok. Najnižji možni znesek korišce-in petim sinovom, ob ustrezni strogo-cigaretnih filtrov, predvsem pa se ve-je delavcem zagotavljal varnejše oko­najvec hortenzijami v Sloveniji.nja bona je 17 evrov (to je cena dveh sti in delavnosti, vcepila socialna in selili vec sto novih delovnih mest. To-lje in višje place, ceprav so morali bo- Ce ste zamudili Špasno poletje, dnevnih vstopnic za odrasle). osebna nacela: skromnost, dobroto, sama je pod njegovim vodstvom po-lje in vec delati. Rad sem imel delav­ne smete zamuditi Filmskih vecerov Zato dobrodošli, pa cetudi le v marljivost, poštenost. Kot otrok je pa-stala ena najmodernejših sanitetnih ce in pravijo, tudi oni mene, saj sem v Arboretumu, na katere vas vabi-senci mogocnih dreves. sel krave in nosil mleko v Kropo. Bil tovarn in bila sposobna zadostiti po-vsakogar poznal, bil nenehno med nji­jo vsak cetrtek, petek in soboto med Arboretum Volcji Potok | T: 01 831 je šesti otrok. Posebno rad se spomi-trebam domacega in tujega trga. mi, zanimal sem se za njihove otroke 22.julijem in 28. avgustom 2021. Na 23 45 | E: info@arboretum.si nja dobre in skrbne mame ter njenega Zaradi velikega ugleda, socialnega in mnoge s štipendijami privabil, da prostem pod zvezdnim nebom boste Vera Vojska poguma in odlocnosti, ko je po oceto-cuta in politicne modrosti so ga leta so nadaljevali v podjetju svojih star-lahko sprošceno uživali v dobri film-Foto: arhiv Arboretuma vi nesreci prevzela vecji del skrbi za 1963, za dve mandatni obdobji, izvo-šev. Tudi na županovanje imam lepe ski družbi v izvedbi Kulturnega doma Volcji Potok družino, v kateri je pridobil vredno-lili za predsednika Skupšcine Obcine spomine – na dobre in strokovno pod-te, ki jim je zvest vse življenje. Znanje Domžale. Podpis akcije 25 poslancev kovane sodelavce; skupaj smo uresni­je bilo pri Pogacnikovih zelo cenjeno, je pomenil zakljucek njegove plodne cili pomembne projekte, ki so tedanjo zato sta starša podpirala odlocitve politicne in gospodarske poti poslan-obcino popeljali med najuspešnejše otrok za šolanje in študij. Jože se spo-ca republiške skupšcine in direktorja. – bili smo jugoslovanski zgled. Zato minja osnovne šole, kranjske gimna-Da bo demokracija vendarle zmaga-smo lahko gradili vodovod, Halo ko­zije, kjer so bili sošolci Ivan Javor, Mir-la, je vedel že takrat; zgodovina mu munalnega centra, skrbno nacrtovali ko Bracic in Ljubo Sirc ter študija na je dala prav cez 18 let in še danes je in uspešno zaceli z gradnjo šol, za ka­tekstilni šoli, ki ga je sam izbral. Leta ponosen na svoje takratno ravnanje. tere smo vecino sredstev zbrali s sa­1938 se je zaposlil v firmi Rosner, kjer Jeseni leta 1946 se je porocil z Ivi-moprispevkom. Asfaltirali smo na de­je ugotovil, da je v šoli pridobil veli-co, vodjo knjigarne Mladinske knji-setine kilometrov cest. Ponosen sem, ko strokovnega in prakticnega znanja, ge v Domžalah. Zaradi obilice Jože-da nam je uspelo ubraniti železnico, ki ga je vseskozi nadgrajeval. tovega dela je vzgoja hcera Andreje ki so jo državne oblasti želele ukini- Pravi, da je imel v življenju sreco. in Metke bolj slonela na ženinih ple-ti in tire demontirati.« Skoraj je utonil, ko se je kopal v Li-cih. Zgradili so hišo v Domžalah, pri-Igor Lipovšek pnici; rešil ga je ucitelj Stane Žagar.Življenje v nemškem ujetništvu mu je rešil sošolec, ki ga je izcrpanega pote­gnil z vlaka. V partizanih bi ga prere- Poletni koncerti v Kavarni Hiša šetala nemška brzostrelka, ce se rav- no ne bi sklonil po steklenicko soli, na travniku v Dobu ki mu je padla iz žepa. Ob fotografi­jah se mu spomin in prst ustavita na šolskih letih z legendarnim uciteljemLetošnje poletje so se mnogi obi-skupina 2 B, Andrej Šifrer in Sidd-in narodnim herojem Stanetom Ža-skovalci lahko prepricali, da Hiša harta, sta gostitelja Martin in Bar-garjem; na vpoklicu v kraljevo voj-na travniku v Dobu ni le hiša špor-bara Vilar pripravila prijetne tre­sko; na portretu, ki ga je ujel kot od-ta, zdravja in dobrega pocutja, am-nutke vsem, ki so si želeli popestri­locnega narednika v Slavonski Pože-pak je posebej njena kavarna po-ti poletne vecere. gi. Zlom Jugoslavije ga je leta 1941 za-stala prijeten prostor za druženje, Poletni koncerti se nadaljuje­tekel kot mobiliziranca v Skopju. Bil še posebno ob sredah zvecer, ko so jo tudi v avgustu, in sicer: 4. avgu­je zajet in v nemškem ujetništvu; naj-Dob obiskali znani pevci in glasbe-sta Pero Lovšin, za njim 11. avgusta prej v Bolgariji, nato poslan na delo v ne skupine. Ustvarili so prijetne ve-Joker Out; 18. avgusta boste lahko nemški Bernsdorf. V partizane je od-cere, ob katerih so obiskovalci uži-pozdravili Nušo Derendo s sprem­šel leta 1942, ko se je jeseni vrnil iz vali in pozabili na cas, ki se je za vse stvom, teden dni pozneje zasedbo ujetništva. V komunisticno partijo so nas malce ustavil. Sprošceno, živah-Danilo Kocjancic friends acoustic ga zaradi junaštva ter vojaških in or-no in zabavno je bilo vse dozdajšnje tribute, prva sreda v septembru je ganizacijskih sposobnosti sprejeli že glasbene srede in zanesljivo ne bo rezervirana za 3TONEinfo@3tone. naslednje leto. Sprva je bil v Gorenj-nic drugace do konca letošnjega, band, 8 septembra pa bo za cudovit skem odredu, nato v Prešernovi bri-kot kaže, dolgega vrocega poletja. zakljucek poletja v Kavarni Hiše na gadi – prav ob njeni ustanovitvi. Po-S poletnimi koncerti za vse ge-travniku poskrbela Vita Mavric. zneje ga je sošolec Mirko Bracic, ko-neracije, na katerih so doslej na-Dobrodošli vsakic ob 19. uri v Ka­mandant 14. divizije, zaradi strel-stopili: Vlado Kreslin, Lusterdam, varni Hiše na travniku v Dobu. ne rane, dobljene v spopadu z Nem-Oto Pestner. Dan D, Lado Leskovar, Vera Vojska novice Proslava ob 30-letnici bitke v Trzinu »Kmalu sem se zavedala, da to nujno potrebujem!« Ob 30-letnici bitke v Trzinu in voj­ne za Slovenijo so v nedeljo, 27. juni­ja, odkrili spominsko obeležje padle-mu pripadniku Teritorialne obrambe Edvardu Peperku. Na ta dan je mini-lo natanko 30 let, ko je v bitki pri Tr-zinu padel takrat 26-letni Kamnican Edvard Peperko. Bil je ena prvih žr­tev v vojni za Slovenijo. Na slovesno­sti so sodelovali garda Slovenske voj­ske ter praporšcaki veteranskih zdru­ženj. Slavnostni govorec na prireditvi je bil predsednik vlade Janez Janša. Spominsko plošco padlemu pripa­dniku Teritorialne obrambe je ob pri­sotnosti mame, žene in hcerke umr­lega Edvarda Peperka odkril predse­dnik Republike Slovenije Borut Pa-hor, blagoslovil pa jo je ljubljanskipomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Janša, je v govoru pove­dal, da je pred 30 leti v Sloveniji na ta dan hkrati potekalo 75 oboroženih spopadov na razlicnih koncih Slove- Ni dvoma, da je epidemija na razlic­ne nacine zaznamovala naša življe­nja, vendar pa smo se pretežno po­svecali ukrepom in statistiki ter pre­malo pozornosti namenili drugim številkam in perecim problemom, ki so nastali prav v povezavi z epide­mijo. Na dan prihajajo vedno vecje stiske posameznikov, zgodbe o ne­moci in obupu. Veliko ljudi je zara­di epidemije izgubilo službe, dohod­ke in življenje, kakršnega so poznali. Mnogi ne najde vec smisla življenja, motivacije in ciljev za naprej. Neka­teri so bili že pred epidemijo podvr­ženi raznim substancam, duševnim stiskam, nasilju in drugim težavam, ki pa so se še potencirale. Ob svoji stiski in negotovosti se ljudje, ki ne vidijodrugegaizhoda,pogostozate-cejo v svet alkohola, drog in drugih substanc, s katerimi želijo popravi-ti razpoloženje, izboljšati sebe, olaj­šati življenje in morda sploh nekako preživeti svoj dan. Vse to je lažna pot do srece. Definicija zasvojenosti se glasi tako: Zasvojenost je predvsem kronicna bolezen možganskega na­grajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na biološki, duševni, družbeni in duhovni ravni. Izraža se v posameznikovi patološki potrebi po ugodju in/ali sprostitvi ob uživa­nju snovi in izbiri dolocenih vedenj. (ASAM – American Society of Addic­tion Medicine, 2011) Ljudje potrebujejo ugodje, dobre obcutke, zadovoljstvo in sprošce­ nost. Ce tega ne dobijo, se lahko za-tudi šolanje preselilo tja? Mnogo lju­tecejo v svoj svet – svet, ki jim spre-di se odvisnosti z odnosi in odvisno­meni življenje in jih hitro potegne sti od dela niti ne zaveda, vse to pa vase. Dandanes je veliko najstnikov je lahko resno bežanje v drug svet in in mladih odraslih, ki morda niso klic na pomoc, da se v ozadju nekaj odvisni od kemicnih substanc, ven-dogaja. Družina in svojci igrajo kljuc­ nije. »Tam, kjer je bilo potrebno, smo se borili, kjer je bilo potrebno pogaja­nje, smo se pogajali, kjer je bilo treba stopiti korak nazaj kot pri Brionskem sporazumu, smo stopili korak nazaj, a koncnega cilja nikoli nismo izpustili iz­pred oci. Slovenija ni zmagala, ker se je vse vodilo iz centra. Zmagala je inici­ativa posameznikov, poveljnikov. Odlo-cali so ljudje, ki niso bili profesionalci in so se odlocali pravilno. Te odlocitve so skovale zmago v vojni za Slovenijo,« je povedal premier in poudaril, da je bila v Trzinu dosežena ena od po­membnih zmag, da lahko danes ob-hajamo 30-letnico slovenske države. »Imamo lastno državo, okolje, ki je ugodno za razvoj. Vse štiri naše sose­de so prijateljske države. Imamo do-bre odnose z njimi. Pred 30 leti smo praznovali sami, v petek pa skupaj s sosedami in predsednikom Evropske­ga sveta. Lokalna samouprava je dala razvoj v krila. Cestitke za to, da ste ena od najuspešnejših slovenskih obcin, ki se z razvojnimi izzivi sooca tako, da napredujete,« je premier cestital ob­cini Trzin in županu Petru Ložarju ter nadaljeval: »Pred 30 leti smo na Trgu republike dvignili zastavo z državnim grbom, ki je takrat nihce ni poznal. Tuji novinarji so spraševali, kaj je zdaj to. Naši rojaki po svetu so dosegli, da so se barve Slovenije zacele hitro pre-poznavati.Znameniti objekti iz Unes-cove kulturne dedišcine po vsem svetu so bili odeti v barve slovenske zastave, grba in naše 30-letnice.« Predsednik republike Borut Pa-hor je ob odkritju spomenika Edvar­du Peperku v svojem nagovoru po­udaril, da je tedanja enotnost ljud­stva vrednostno središce naše na­cije in spoznanje ter dokaz, da smo sposobni velikih dejanj, ce delamo skupaj, ce gradimo na tistem, kar nam je skupno, ce znamo premo-šcati razlike, obicajne za demokra-ticno družbo, in imamo visoke cilje. Besedilo in foto: Miro Pivar Kriza povecuje težave z zasvojenostmi no vlogo pri prepoznavanju in zazna­vanju zasvojenosti. Bistveno je, da se z osebo soocimo. Potreben je ja-sen pogovor in da se vsi skupaj soo-cimo s samo zasvojenostjo – ne glede na to, kakšne bodo posledice, ali da nas skrbi, kaj si bodo mislili sosedje, družina ali prijatelji. Le tako zasvo­jeni osebi lahko kar najhitreje poma­gamo ven iz zacaranega kroga, stran od laži, manipulacij in omame. Potrebna je moc in potrebno je zbrati pogum! Pri tem lahko poma­gamo strokovni delavci v programu Skupnost Srecanje v okviru Zavoda Pelikan-Karitas. Dosegljivi smo na te­lefonski številki: 01 548 02 86 ali 030 646 943, na e-pošti: ss.polje@gmail. com ali v pisarni vsak delovnik od 8.00 do 16.00. Adela Krištof, dipl. soc. delavka dar pa je nekemicna oziroma psihic­na zasvojenost prav tako zaskrblju­joca. Najbolj znane oblike tovrstnih zasvojenosti so: zasvojenost od iger na sreco ali tvegano podjetništvo, za­svojenost s sodobnimi elektronskimi mediji (racunalniške igrice, spletna pornografija, spletnohazardiranje, socialna/družabna omrežja), zasvo­jenost s hrano, odnosi, delom, špor-tom … Meje, kdaj lahko vedenje do-locimo v zasvojenost, so sicer mocno zabrisane. Težko je namrec jasno do-lociti mejo, kdaj je ukvarjanje s špor-tom pretirano – še posebej, ko aktiv-no življenje sicer smatramo kot zelo pozitivno in se nam zdi zagrizenost nekoga hvale vredna. Ali lahko dolo-cimo, kolikšna je še sprejemljiva ko­licina casa, preživetega za racunal­nikom – še posebno v casu, ko se je Upokojena uciteljica Marika Haler se je s telovadbo 1000 gibov sreca­la leta 2009. Že ob zacetku pogovora nam iskreno zaupa, da je imela spr­va glede jutranje telovadbe na pro-stem kar nekaj pomislekov: »Spra­ševala sem se, ali ni to prezgodaj zame. Ali zunaj ne bo premrzlo? Ker pa je prijateljica vztrajala, mi je bilo nerodno, da ne bi tudi jaz. Kljub vse-mu mi je vadba vsak dan postajala vse bolj všec. Kmalu sem se zaveda-la, da to nujno potrebujem - telovad­bo, družbo, pomoc drugim in petje.« Zdaj je že vec kot enajst let clani-ca Društva Šola zdravja, kar pome­ni, da redno telovadi že celo desetle­tje in to zjutraj, pa še zunaj na pro-stem. O tem, kakšen pecat so v njej pustila vsa ta leta, nam pove: »Osta- la sem natanko takšna, kot sem bila pred enajstimi leti. In to je zelo po­membno, saj si vedno znova pona­vljamo: ‘ostani cim dlje casa takšen, kakršen si danes’. Menim, da mi to uspeva, saj sem še vedno polna ener­gije in novih zamisli.« Svojo energi­jo in navdušenost nad jutranjo telo­vadbo 1000 gibov prenaša tudi na clane novih skupin, ki jih je poma-gala ustanoviti. Med svojimi sošolci in sošolka-mi v skupini Šole zdravja Domžale – drevored 88 lip slovi kot voditeljica za kulturo. Pod njenim vodstvom je nastala pevska skupina, s katero ve­liko nastopajo tako v svoji obcini kot tudi drugod po regiji. Spominja se, da se je vse skupaj zacelo prihimni njihove skupine: »Najprej smo zložili himno, ki nam je bila vsem zelo všec. Potem smo se lotili organiziranja pra­znovanj razlicnih obletnic in rojstnih dni. Vse bolj se je nakazovala potre­ba po ubranem petju, zato sem zbra-la nekaj petja vešcih clanic, s kateri-mi smo ustvarile pevsko skupino, ki poje ljudske in poljudne pesmi.« Veci-no pevske skupine sestavljajo pevke, ki so clanice skupine Domžale – dre­vored 88 lip, pridružile pa so se jim še tri pevke iz drugih dveh domžal­skih skupin – Športni park in Pavi­ljon. »Doslej smo veliko nastopale po domovih za starejše ter na razlicnih revijah in prireditvah tako v domžal-ski obcini kot tudi drugod po gorenj-ski regiji. Še najrajepa smo s projek-tom Šola zdravja se predstavi gosto-vale po šolah in vrtcih, kjer smo z otro­ki najprej telovadile, potem pa skupaj z njimi zapele še od štiri do osem slo­venskih ljudskih pesmi,« se nam po­nosno pohvali. Omeniti pa velja še eno zanimi­vost, povezano s pevsko skupino. Vnjeni skupini Šole zdravja (88 lip) imajo navado, da svojim sošolkam in sošolcem ob rojstnih dnevih za­pojejo. V casu pandemije je bilo to prakticno neizvedljivo, saj je veljala prepoved zbiranja. A iznajdljivost je tudi tu našla svojo pot: »Ker imamo v naši skupini navado, da slavljen­cem ob rojstnih dnevih zapojemo, sem bila v casu pandemije zadolže­na, da jim vošcim in zapojem kar po telefonu. Upam le, da nismo nikogar izpustili,« nam hudomušno zaupa. Poleg tega je naša nadvse dejav­na sogovornica angažirana še na podrocju kulturnega udejstvovanja starejših obcanov, kar je prepozna-la tudi njena obcina Domžale, ki jo je za njen trud nagradila že dvakrat. Leta 2003 je prejela obcinsko prizna­nje in bronasto plaketo za delo na podrocju vzgoje in izobraževanja ter vodenja pevskih zborov, aprila 2019 pa obcinsko priznanje in srebrno plaketo za življenjsko delo ter dra­gocen prispevek k vodenju pevskih zborov in ohranjanju ljudskega pev­skega izrocila. Marika Haler je torej vsestranska prostovoljka, ki se vkljucuje v delo na podrocju petja, telovadbe in vse bolj tudi na humanitarnem podro-cju. Dala je pobudo za prostovoljno pomoc svoje skupine stanovalcem MGC Bistrica v Domžalah in se domi­slila tudi pevskih uric za prebivalce tega doma. O svoji zamisli in o tem, koliko casa pravzaprav porabi za vse svoje prostovoljske dejavnosti, nam skromno zaupa: »Pred petimi leti je bila v domu MGC Bistrica nastanjena moja prijateljica, ki ni hotela iz svoje sobe. Ven mi jo je uspelo zvabiti le, ce sva skupaj prepevali vsaj eno uro. Pri petju so se nama kmalu pridružili še drugi stanovalci. In tako je bilo vsak teden, ko sem jo obiskala. Ceprav je medtem Maruša umrla, v domu še ve­dno vztrajam in s tamkajšnjimi stano­valci pojem še danes. Vsakic je težko zaceti, a iz doma odhajam srecna, da sem za ljudi, ki tam prebivajo, naredi-la nekaj lepega. Lani se nismo videli kar šest mesecev in še nihce me ni bil tako vesel kot stanovalci tega doma.« A prostovoljnega dela vztrajni gospe Mariki nikoli ne zmanjka. V MGC Bistrica je že velikokrat orga­nizirala tudi sprehode za varovan­ce doma, ki so priklenjeni na inva­lidske vozicke: »Za gibalno ovirane ljudi so dnevi zelo dolgi, v naši sku­pini pa smo vsi tako gibcni in vedno pripravljeni na akcijo. Zato sem pre­dlagala izlet z vozicki. Za izlet je bilo vedno na voljo šestnajst vozickov. To je bila enkratna izkušnja, zato smo vztrajali iz meseca v mesec, vse do-kler nas niso ustavili znani ukrepi. Z izleti bomo vsekakor nadaljevali tudi v prihodnje, kadar koli bo to mogo-ce,« nam za konec prepricano zatr­di naša srcna prostovoljka. Neda Galijaš novice Donacija Rotary cluba Domžale za tridnevni tabor rejniških družin Ob zakljucku rotarijskega leta, ki je bil v Rotary clubu Domžale izpol­njen z veliko dobrodelno akcijo pod naslovom Hodim in pomagam, smo se rotarijcem na zakljucnem pikni­ku pridružili iz Društva rejnic in rej­nikov Domžale in Centra za social-no delo Osrednja Slovenija Vzhod, Enote Domžale, v nedeljo 20. juni­ja. Ta je potekal v prijetno sprošce­nem vzdušju na domu predsedniceMartine Oražem v Šentvidu pri Lu-kovici. Znano je dobrodelno delovanje Rotary cluba Domžale, s pomocjo katerega smo izpeljali vrsto pro-gramov za nabiranje dobrih social-nih izkušenj otrok v rejništvu. Cla­ni dobro razumejo, da je naložba v otroke, ki iz razlicnih razlogov ne morejo odrašcati v svojih bioloških družinah in potrebujejo pomoc rej­niške družine ter v družine, ki izva­jajo to odgovorno humano poslan­stvo, dobro za uspešno družbo. Z njihovo pomocjo rastejo otroci, ki zmorejo uresniciti svoje potencia­le in se razviti v zadovoljne odrasle. Idejni vodja akcije Hodim in po­magam Tomaž Oražem je želel zdru­žiti prizadevanja za zdrav življenj-ski slog, gibanje v naravi in dobro­delnost. To, da naredimo nekaj do-brega zase in hkrati pomagamo ti-stim, ki pomoc potrebujejo. V klu-bu so njegovo zamisel hitro posvo­jili in po posvetu z nami konkretizi­rali cilj, to je zbrati sredstva za kri­tje stroškov tridnevnega tabora rej­niških družin. V delu so bili pove­zani in osebno angažirani s svojim prostim casom in financnimi pri­spevki. Sredstva so se zbirala od oktobra 2020 na tri nacine: s posla­nim SMS sporocilom, z donacijo na TRR Rotary cluba Domžale in z da­rovanjem evra v oznacene hranilni­ke na hribih Gobavica (Mengeška koca in Pr’ Fartku) Rašica, Katarija pod Sv. Miklavžem (Kmetija pri Me-žnarju), Planinski dom Ušte-Žerenk, pri gostišcu Urankar na Limbarski gori, okrepcevalnici na Sv. Primožu, v Domžalskem in Jarškem domu na Veliki planini in pri Sv. Petru nadBegunjami. Šparovcki so bili še pri Restavraciji Park, kavarni v Cešmi­novem parku v Domžalah in Tosa-mini Beli štacunci na Viru. Akcija je bila podprta tudi z donacijo distrik­ta. Kljub ukrepom za zajezitev šir­jenja nalezljive bolezni covid-19 je bil rezultat izjemen. Zbrali so 6630 evrov in nam to donacijo predali s simbolicnim cekom ob koncu rota-rijskega leta. Tabor s skoraj 80 prijavljenimi clani rejniških družin bo izpeljan drugi vikend v septembru v Pinesti Novigrad. V imenu vseh udeležencev ta­bora se v Društvu rejnic in rejnikov Domžale in Centru za socialno delo Osrednja Slovenija Vzhod, Enoti Domžale zahvaljujemo za lepo in iz­virno dobrodelno delo. Marta Tomec Nadgradite svoje izdelke z znakom kakovosti Srca Slovenije Kakovost izdelkov danes ni vec le nakljucje ali želja ponudnika, pac pa je to potreba vsakega proizva­jalca, rokodelca ali prehranskega ponudnika, ki želi biti konkuren-cen in uspešen. Kolektivna blagov­na znamka Srce Slovenije zagota­vlja kakovost pridelkov, prehran­skih in rokodelskih izdelkov ter iz­delkov unikatnega in industrijske­ga oblikovanja z obmocja destinaci­je Srce Slovenije. Ce v Srcu Slovenije ustvarjate ro­kodelske izdelke oziroma izdelke unikatnega in industrijskega obliko­vanja ali pridelujete in predelujete prehranske izdelke, vabljeni, da ka­kovost vaših izdelkov preverite s pri­javo na razpis za uporabo Kolektiv­ne blagovne znamke Srce Slovenije. Na ocenjevanje se lahko prijavi­te fizicne osebe z dejavnostjo, nosil­ci kmetijskih gospodarstev in pod-jetja iz obcin, ki zaokrožujejo obmo-cje Srca Slovenije: Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Ivancna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica,Mengeš, Moravce, Radece, Šentru­pert, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Tr-zin in Zagorje ob Savi. Rok za prijavo je 5. oktober 2021. Interes za prijavo pa sporocite že prej, nekje do zacetka septembra. Preverite razpisne pogoje na spletni strani:www.srce-slovenije.si/okolje. Dodatne informacije: rokodel-ski izdelki – Mija Bokal, 01 896 27 13, mija.bokal@razvoj.si, prehran-ski izdelki – Tina Pregel, 01 896 27 14, tina.pregel@razvoj.si. S certifikatom Srca Slovenije se ponaša že 55 ponudnikov. Pridruži­te se nam tudi vi in skupaj z nami ustvarjajte uspešne zgodbe v Srcu Slovenije! Tina Pregel novice | starejši | aktualno kolumna • pod mestnim slamnikom AJDA VODLAN POLETJE V MESTU Nagrajena Obmocna organizacija Rdecega križa Domžale Rada pišem o dejavnostih humani­tarnih organizacij v naši obcini, saj v njih delajo prostovoljci in prosto­voljke, ki s svojim plemenitim delom pomagajo na razlicnih podrocjih, in mnogim, ki so potrebni kakršneko­li pomoci, pomagajo prebroditi vsak­danje težave. Tako v vsaki številki Sla­mnika lahko med drugim berete tudi o aktivnostih Rdecega križa v naši ob­cini, saj nikoli ne zmanjka dejavnosti, s katerimi pomagajo najbolj ranlji-vim skupinam, hkrati pa uspešno or-ganizirajo tudi vrsto drugih dejavno­sti. Njihovo delo je bilo še posebej po­membno in opaženo v obdobju epi­demije, ko smo prostovoljce v obla-cilih Rdecega križa srecevali na raz­licnih podrocjih. Njihova prizadeva­nja niso ostala neopažena, tako da so letos za svoja plemenita dela prejeli kar vec priznanj. Tako jim je Obcina Domžale podelila srebrno priznanje za vec kot sedemdesetletno humani­tarno delo na obmocju obcine ter šir­še, kjer je posebej zapisano, da sre­brno priznanje prejmejo zaradi izje­mnega prispevka k izboljšanju kako­vosti življenja številnih družin in po­sameznikov. Vlada RS pa jih je nagra­dila spriznanjemzaopravljeno delo na podrocju civilne zašcite, povezano z epidemijo covida-19, ko sta posebno priznanje prejela tako Obmocna orga­nizacija RK Domžale kot njena sekre­tarka Majda Mernik. Obmocno združenje Rdecega kri­ža Domžale že vec kot sedem dese- Majda Mernik tletij združuje generacije obcanov in obcank na obmocju nekdanje obci­ne Domžale, vskrbizapomocsocial-no ogroženim družinam, hkrati pa s številnimi prostovoljci izvaja tudi vsa javna pooblastila, ki jih ima kot hu­manitarna organizacija. Združuje 13 krajevnih organizacij, v katerih de­lujejo številni prostovoljci, ki letno opravijo vec kot 5000 prostovoljnih ur. Na podrocju javnih pooblastil vsa leta uspešno organizirajo dobro obi-skane krvodajalske akcije, izvajajo te-caje prve pomoci, posebej pomemb-no pa je delo dveh ekip prve pomo-ci, kjer skupaj 15 clanov opravlja pre­ventivne dejavnosti z organizacijo de­lavnic temeljnih postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja v širši javno­sti, v podjetjih in osnovnih šolah. Po­ cestitke ob 80. rojstnem dnevu Velik šopek temnordecih cvetic in še no dekle morala poskrbeti za gospo­vecji plakat s prizori z življenjske poti dinjska opravila, zelo zgodnja je bila ter napisom Veronika, naj medi, na tudi njena vez s cebelami, brez kate­procelju lepo urejene domacije na rih si še danes ne more zamisliti svo-Homcu, Gosticeva cesta 12 je v dneh je življenjske poti. Oce je prav njej – sredi julija oznaceval dom cebelarke najbrž zaradi natancnosti, ki jo kra-Veronike Lap, ki je 11. julija prazno-si še danes –, najbolj zaupal tocenje vala svoj 80. rojstni dan. Pa to še ni medu. Po osnovni šoli na Homcu, te­vse. Na vratih doma, kjer vse diši po danji nižji gimnaziji v Kamniku, ka­medu, najdemo še prikupno pesmi-mor je v glavnem hodila peš, in trgo-co o najpomembnejših postajah nje-vski šoli v Ljubljani se je sprva zapo­nega življenja, ki ji družbo dela po-slila v Napredku, od leta 1964 pa v dobna umetnina, ki jo je za 80. roj-Kocni Kamnik. Vmes je opravila ad-stni dan pred dvema letoma kot da-ministrativni tecaj in imela pozneje v Cebelarka Veronika Lap, naj medi – iskrene je. Zato ne razumem, zakaj bi to od­ganjali v prestolnico. Zakaj naj bi se vecerne debate, tudi ob alkoholu, ki navsezadnje ga kot družba v doloce­ni meri tudi zakonsko toleriramo, preselile v prestolnico? Zakaj želimo ta pomembni del mestnega življenja izgnati iz mesta? Mar ne vidimo, da je to bolj pomembno kot mirno span-je za naše skupno dobro? Da ljud- Druženje z vsemi tistimi znanci, ki jih nakljucno srecaš v mestu. Vse tiste, na katere morda kar pozabiš, da so – potem se pa srecaš na tržnici in si vesel ter spregovoriš nekaj besed. Mar ni to tisto najbolj pristno cloveško? Socializacija. Biti del družbe. Buticnost Domžal je ravno v tem, da vedno nekoga srecaš je ne preživljajo prostega casa izven kraja, kjer živijo in bi morali ustvar­jati duh mesta? Da ljudje bežijo dru­gam, ker tukaj množicno ne najde­jo zadovoljstva? Ne govorim o norih žurkah. Govorim o vecernih družen­jih, ki ga potrebujejo tako mladi kot tudi starejši. Mar ni navsezadnje to zgled, ki ga lahko srednje generaci­je damo mlajšim – zabava je družen­je ob kozarcku in pogovoru, ne pa pi-jancevanje ob glasni glasi? Morda pa bo nova kavarna, ki je nacrtovana za prenovljeni park, priložnost za kaj takšnega. Vse kavarne, ki so bile od­prte v zadnjih letih, so namrec boga-to obiskane, kar nakazuje, da ljud­je išcejo kavarne, kjer posediš in ne lokalov. Išcejo prostore za druženje in ne le hitro pitje, kave ali cesarko­li drugega. Kino v Cešminovem par-ku je bil veckrat organiziran tudi dlje v noc in ljudje so v miru pogledali film, pa potem še kaj spili do polnoci, enih ponoci. Ni bilo razgrajanja. Bilo je spodobno druženje. Zakaj tegane bi bilo vec, ce si pa to želimo? Saj ne verjamemo vec, da vecerni koktajli niso spodobni? Da to ni pri­merno? Dovolj imam tega razkoraka med bari, pajzeljni po domace, in vrhunsko kulturo. Ravno to je tisto, kar je problem današnje politike in družbe – srednji razred, ki izumira. Ki ne želi vsak vecer poslušati opere, hkrati pa ne želi sedeti v vsaki luknji.Želimo vrhunsko postrežbo, želimo pa tudi zabavo. Glasbo, ki je le kot ozadje, za naše vecerne pogovore. In za konec: v casih resnicnostih šovov in drugih nebuloz – mar nam ne manjka ravno pogovora s soclo­ vekom? Razumevanja in sprejeman­ ja? Sem velika zagovornica branja, toda branje je ustvarjanje drugih sve­ tov. Tukaj, vtemsvetu, v tem mestu – pa potrebujemo predvsem družen­ja. Kajti druženje ustvarja skupnost, skupnost ustvarja mesto. In poleti je idealen cas za to, kajti nismo vsi na morju. Smo tukaj in lahko ustvarja-mo Domžale. Mesto. . Brane Kosmac sebna skrb je namenjena pripravlje­nosti in ukrepanju v primeru narav­nih in drugih nesrec. V sklopu njiho­ve dejavnosti dobro deluje tudi javna kuhinja, v bivalnih zabojnikih pa za­gotavljajo bivanje brezdomcev. V obdobju covida-19 so takoj vzpo­stavili telefonsko številko za obca­ne, ki so in še potrebujejo pomoc za dostavo osnovnih in nujnih življenj­skih potrebšcin. Poleg tega so pripra­vili standardne prehranske pakete za najbolj ogrožene starejše obcane, svojo pomoc so ponudili tudi pri de­litvizašcitnihmaskmedobcane,nji­hovi prostovoljci pa so sodelovali tudi z Zdravstvenim domom Domžale pri aktivnostih, povezanih s cepljenjem. Vera Vojska Foto: arhiv OZ RK Domžale cji Potok ali Rudnika, kjer imata ce­belnjaka. Cebele pa obiskujeta tudi na drugih koncih Slovenije, saj sta v najboljših casih imela kat 80 panjev. Posebno sta vesela obiskov vrtce­vskih in šolskih otrok ter njihovega navdušenja nad cebelami, ob cemer priznata, da otroci zelo veliko vedo o cebelah in njihovem pomenu. Sta tudi ustanovna clana Cebelarskega društva Krtina Dob, bila pa sta tudi clana Cebelarskega društva Mengeš, Cebelarske družine Homec in Cebe­larskega društva Domžale. Oba sta zelo priljubljena, posebno gospa Ve­ronika, vedno dobre volje in pripra­vljena na smeh, prepricana, da mo-raš pustiti, da pridejo tudi mladi do veljave. »Vsak med je dober,« pove, pa tudi, da ima najraje kostanjev in ho-jin med. Veliko ve o medu kot zdravi­lu in živilu ter njegovi koristi. Vese­li jo, da ljudje cedalje bolj spoštuje­jo domaci med, ki je kvalitetnejši. Ob tem se spomnimo, da sta cebelarja Lap za kvaliteten med, kjer ne manj­ka ljubezni do cebel, doslej prejela že vec zlatih priznanj, lani pa je njun med dobil najvišje priznanje – šam-pion. Mladostna osemdesetletnica je svoj življenjski jubilej praznovala v družbi s sorodniki, ki so bili avtor­ji, posebej pohvali necaka Andreja Ulcarja, velikega plakata z njeno ži­vljenjsko zgodbo in vošcila: Veronika, naj medi. Prijetno je bilo praznovanje s sosedi iz ulice, s katerimi se lepo ra­zumejo in so ji za jubilej izrocili cudo­vito zlato darilo. Iskrene cestitke, spoštovana jubi­lantka, ob vašem 80. rojstnem dne­vu, in naj vam in možu Ludviku, pri­jateljice cebelice tudi v prihodnje prinašajo veliko zdravja in veselja za skrb ter ljubezen, ki jim ju podarjata. Rada imam poletje – ko zjutraj ni težko vstati iz postelje, ker bi me prevec zeblo. Ko sije sonce in imam energijo, da ustvarim nov dan spominov. In zvecer, ko sedim brez jopice, dolgo v noc ter uživam dobro pijaco v vrhunski družbi. Toda, kje v Domžalah pa to lahko pocnemo? P oletni veceri so nekaj unika­tnega. Zatopriznam –toje nekaj, kar pogrešam v naših Domžalah. Niti en lokal na­ mrec niodprtpo enajsti, morda celo deseti uri. Cemu? Smo res spalno na­ selje? Res hocemo to biti? Smo mar res dandanes postali tako mocno ne­ strpni, da ne razumemo – da so mla­ di in tudi starejši, ki pa se želijo druži- ti? Ki želijo ob desetih, enajstih, mor­ da celo polnoci spiti pijaco ob poslu­ šanju prijetne glasbe? Kdaj je postala toleranca zgolj toleranca do nespecih, ki ne morejo zaspati ob hrupu? Kje je toleranca do mladih, da naj v doma- cem kraju uživajo svoja življenja? To- leranca do tistih, ki zaživijo ob vecer­ nih urah? Navsezadnje pa – toleranca do druženja, do življenja? Prvi julijski vikend je bila po en- oletnemu prisilnemu premoru zara­ di korone zopet organizirana Kuh­ na na plac. Tržni prostor v Domžalah je že tako tradicionalno vsako sobo- to poln ljudi. In kako lep pogled je to! Ljudje, ki radi kupujejo lokalno in se zavedajo ne le odgovornosti do last- nega zdravja, temvec tudi spoštuje­ jo slovensko poljedelstvo in kme­ tijstvo, hkrati pa išcejo druženja. Kaj- ti prav to je tisto, kar je najbolj manj­ kalo med karanteno – druženje. In to ne druženje z družino ter najboljši- mi prijatelji. Te si namrec v tem casu zagotovo vsaj slišal, ce ne že videl ali z njimi živel. Toda druženje z vsemi ti- stimi znanci, ki jih nakljucno srecaš v mestu. Vse tiste, na katere morda kar pozabiš, da so – potem se pa srecaš na tržnici in si vesel ter spregovoriš nekaj besed. Mar ni to tisto najbolj pristno cloveško? Socializacija. Biti del družbe. Buticnost Domžal je rav- no v tem, da vedno nekoga srecaš. Na Kuhni na plac sem srecala mnoge, ki jih že dolgo nisem videla. Bila je odlicna kulinarika in vrhun- ska postrežba takokave kot alkohol­ ne pijace. Še ena organizacija pod vodstvom Vida Repanška, s katero se lahko le pohvali. Bil je lep dan in uži­ vali smo. Ljudje so poizkušali razlic­ no hrano, malo tam in malo tukaj, kar je navsezadnje namen Kuhne – ne da se naješ pri enemu za ves teden. Otroci so se zabavali pri klovnu Žare- tu, dame in gospodje pa preizkušali slamnike pri Ani Cajhen. Bilo je mest- no vzdušje – poletna sobota v mestu. In ravno to je tisto, kar pogrešam poleti. Vec takšnih doživetij. Kdor pravi, da dogodkov ni veliko, se moti ali pa ne ve – dogodkov je v Domžalah toliko, da nimaš casa, da bi obiskal vse. So predstave na Stu- dencu, filmi v Arboretumu, koncerti v Berniku, paše vsa kulturna in dru­ ga društva organizirajo nekaj. Kaj mi torej manjka? Dogodki, katerih namen ni poslušanje talentov drugih, temvec v prvi vrsti druženje. Tega ni veliko in zato je Kuhna na plac uspeš­ nica cisto vsakic, ko se organizira. Vr­ hunski dogodek, ki ob odlicni kulina­ riki ponudi tocno to, kar si želimo – v Ljubljani je druženje ob Ljubljanici, kje pa je domžalsko druženje? Kajti druženje je tisto, kar tudi ustvarja mesto. Tudi vecerno družen­rilo prejel njen mož Ludvik. Oba zelo znana cebelarja skrb in ljubezen vse življenje namenjata cebelam. Jubi­lantko sem obiskala z Marjanom Ko­dermanom, predsednikom Cebelar­skega društva Krtina Dob, ki ji je v imenu društva vošcil vse najboljše, zaželel pa predvsem veliko zdravja. Že spomini na otroštvo in mladost so tesno povezani s cebelarstvom. Njen oce na domaciji Pr Johan, pisali pa so se Ulcar, je bil zelo znan cebelar, tudi ustanovni clan Cebelarske dru­žine Homec. Rojena v neposredni bli­žini sedanjega doma je imela družbo službi kar veliko opravka s financa-mi, kar ji je še kako prav prišlo, ko je to podrocje dela prevzemala v cebe­larskih društvih. »Ljubezen do cebel ima v krvi,« pove mož Ludvik, tudi zelo znani cebelar, inovator na neka­terih podrocjih, s katerim skupaj ho-dita po življenjski poti, kjer je prav­zaprav vsaka druga beseda poveza­na s cebelarstvom. Vcasih ju je cebe­larstvo še bolj povezovalo, kot ju da­nes, ko jubilantka vec casa namenja gospodinjstvu, skrbi za zelenjavni vrt in cudovito urejeni okolici hiše z mnogo rožami. Pa vendarle se vcasih štirih bratov. Zelo zgodaj je kot edi-z možem odpelje do Arboretum Vol-Vera Vojska Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. obcinski svet 17.REDNA SEJA OBCINSKEGA SVETA OBCINE DOMŽALE V cetrtek, 1. julija 2021, je v telovadnici Podružnicne osnovne šole Ihan potekala 17. seja Obcinskega sveta Obcine Domžale. delavo loceno zbranih frakcij iz go-cen med Domžalami, Ljubljano, Ka-gal, da bi moralo biti na vseh racu-vljajo tri nove postavke. V proracu- Miha Ulcar spodinjstev(biorazgradljiviodpad-mnikom in Celjem. Ob tem ga je za-nih, kjer obcina subvencionira do-nu se s tem odlokom zagotavljajo Foto: Vido Repanšek ki), ki potrjujejo navedeni dvig cen nimalo, zakaj je v Domžalah v pri-locen znesek, navedeno, koliko je sredstva za projekt Pametna mesta na trgu. merjavi z ostalimi obcinami cena subvencionirano. v višini 5000 evrov za leto 2021 ter Družba Prodnik, d. o. o., je v skla-tako višja. Gregor Horvatic (Zeleni Med razpravo je mag. Brankoustanavljajo tri nove proracunske du z navedeno dolocbo pripravila Slovenije) je imel nekaj vprašanj v Heferle (LMŠ) predlagal, da se raz-postavke: Elaborat o oblikovanju cene zbira-zvezi s poslovanjem podjetja Pro-pravo o tej tocki prekine in da se 132308 – Digitalna transfor­nja biološko razgradljivih kuhinj-dnik. V zvezi s višjo ceno storitev jo nadaljuje po obravnavi revidi-macija družbe (v povezavi z NRP skih odpadkov in odpadkov zelene-predelave biološko razgradljivih ranegaporocilaProdnikazaleto13260 – Pametna mesta in skupno­ga vrtnega odpada v obcinah Dom-kuhinjskih odpadkov pa ga je za-2020. Župan je pred glasovanjem o sti) – Sredstva v proracunskem letu žale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Mo-nimalo, koliko bodo zneski na po-tem predlogu dejal, da revidirano 2021 nacrtujejo zagotoviti z zmanj­ šanjem financnih sredstev na pro­ ............. 28,49 € na efektivno uro. tudi sredstva na proracunskih po- •na dan državnega praznika in ravce, v katerem je predlagano povi-ložnicah višji, saj bodo ljudje želeli porocilo podjetja Prodnik ne vpli-stavkah: dela prostega dne ........................šanje cene zaradi zvišanja stroškov odgovor. Dodal je, da bodo ponov-va na dvig cene predelave biološko 204405 – Pokrivanje najem­ ..............29,63 € na efektivno uro. zbiranja teh odpadkov. no svetniki tisti, ki bodo glasovali razgradljivih kuhinjskih odpad-nin do pogodbene višine v viši­ Osnova za izracun cene storitve Pred razpravo je predsednik Od-in sprejeli takšno ceno. Tomaž De-kov, zaradi cesar obcinska upra-ni 80.000 evrov – Sredstva za vse pomocdružininadomuzauporab-bora za komunalne zadeve in var-želak (SDS) je v svoji razpravi pou-va in tudi sam ne podpira prekini-predlagane spremembe bodo zago­nika je 17,21 evra na efektivno uro, stvo okolja Metod Marcun (LMM) daril, da se tokrat o višji ceni pogo-tve te tocke. Predlog mag. Heferle-tovili tako, da bodo zmanjšali na­razliko subvencionira Obcina Dom-povedal, da je odbor obravnaval varjajo zaradi tega, ker so se cene ta na glasovanju ni bil sprejet, saj crtovana financna sredstva na pro-žale. Sklep zacne veljati naslednji gradivo na seji, kjer je bilo s stra-na svetovni ravni dvignile, na kar je predlog podprlo 11 svetnikov, 15 racunski postavki 132101 – Zim­dan po objavi v Uradnem vestniku ni clanov podanih nekaj predlogov, je vplivala korona kriza. Dodal je, svetnikov pa je bilo proti. V raz-ska služba v višini 217.154 evrov in Obcine Domžale. kako bi ceno znižali. Povedal je še, da bodo svetniki na naslednji tocki pravo o tej tocki se je vkljucil tudi na proracunski postavki 166200 – da se clanom odbora zdi nedopu-dnevnega reda sprejemali subven-Ivan Pšag (LMM), ki je dejal, da se Sklad za nakup nepremicnin v vi-Cene storitev obveznih stno, da se cena te storitve poviša cioniranje te razlike v ceni, kar po-ob povecani ceni najprej naredi ra-šini 80.000 evrov. gospodarskih javnih služb za kar 57 %. So pa clani odbora oce-meni, da bo za posameznega upo-cionalizacija poslovanja, ne pa da 063204 – Dom krajanov Štu­varstva okolja zbiranja nili, da je gradivo primerno za na-rabnika položnica na mesecni rav-se takšno stvar potrjuje s takšno da (v povezavi z NRP 06006 – Dombiološko razgradljivih daljnjo obravnavo. ni višja za 40 centov, ostalo razli-lahkoto. krajanov Študa) v višini 250.000 kuhinjskih odpadkov in V razpravo se je najprej vkljucilko (3,60 evra) pa bo pokril obcinski Obcinski svet Obcine Domža-evrov, ki jih zagotavljajo z zniža­zelenega vrtnega odpada mag. Branko Heferle (LMŠ), ki je proracun. S to potezo pa bodo nare-le je s15. glasovi zain11protipotr-njem sredstev na proracunskih po-(zbiranje bioloških odpadkov) v uvodu dejal, da pogreša stališce dili korak proti obcanom, kar so jim dil cene (brez davka na dodano vre-stavkah: - 063205 – Rušenje in gra­Porocevalka gradiva Karmen Kenk obcine o tem elaboratu. Vprašal je, to tudi obljubili. dnost)izvajanjagospodarskejavne dnja objektov na Ljubljanski 34 Hribar, vodja gospodarsko-financ-ce so skupšcini družbe obravnava-V razpravo se je v nadaljevanju službe zbiranja biološko razgradlji-in 36, Domžale (v povezavi z NRP nega sektorja Javnega komunal-li porocilo Projektne skupine, ki so vkljucil Matej Oražem (LMM), ki je vih kuhinjskih odpadkov in zelene-06008 – Rušenje in gradnja objek­nega podjetja Prodnik, je v uvodu jo v Domžalah ustanovili pred dve-dejal, da nihce obcanom ni oblju-ga vrtnega odpada: tov na Ljubljanski 34 in 36, Domža­povedala, da je skupšcina Javnega ma letoma. Prav tako je vprašal, ce bil, da bodo subvencionirali povi-•Cena storitve ..........0,2538 EUR/kg le) v višini 80.000 evrov – 185126 – komunalnega podjetja Prodnik 27. so na skupšcini pri potrjevanju ela-šanje cene, ampak da so jim oblju-•Cena javne infrastrukture .............Investicijsko vzdrževanje športnih maja 2021 soglasno sprejela sklep, borata imeli clani pred seboj tudi bili, da bodo subvencionirali ak- .............................0,0000 EUR/kg objektov v Obcini Domžale (v po­da se doloci nova cena storitve zbi-poslovno porocilo podjetja Prodnik tualne cene. V nadaljevanju je iz-vezavi z NRP18006 – Obnova kopa­ranja biološko razgradljivih kuhinj-za leto 2020. Zanimalo ga je še, kdaj postavil, da se bo sredstva za sub-Odlok o spremembi Odloka o lišca Domžale v višini 70.000 evrov skih odpadkov in zelenega vrtne-bodo na obcinskem svetu predsta-vencioniranje povišanje cene pre-proracunu Obcine Domžale za ter z NRP 18038 – Izgradnja vzho­ga odpada v znesku 0,2538 EUR/ vili poslovno porocilo podjetja Pro-delave biološko razgradljivih ku-leto 2021 dne tribune in osrednjega športne-kg (brez DDV). Razlog za povišanje dnik in ce bo v tem porocilu tudi pi-hinjskih odpadkov jemalo iz pre-Bernarda Bevk Jagarinec, pomoc-ga objekta Obcine Domžale v višini cene je povišanje cen storitev pre-salo, kaj se dogaja s 5 % sredstev re-potrebnih projektov. Povedal je še, nica vodje oddelka za finance in 100.000 evrov). delave biološko razgradljivih ku-zerve tega podjetja. Metod Marcun da takšnega predloga ne more po-gospodarstvo, je v obrazložitvi V razpravi sta Matej Oražem hinjskih odpadkov na trgu, kjer so (LMM) je imel v razpravi vec pomi-trditi. Janez Avsec (LTD) se je v raz-gradiva povedala, da se z Odlo-(LMM) in Tomaž Deželak (SDS) v cene predelave višje za 180 % od slekov na vsebino elaborata. Po-pravi dotaknil primerjave cen to-kom o spremembi Odloka o prora-imenu Statutarno-pravne komisije zdaj veljavnih, na kar družba nima vedal je, da tudi, ce bodo ali pa ne vrstne storitve med obcinami. Po-cunu Obcine Domžale za leto 2021 ter Odbora za finance in gospodar­vpliva. Družba je na podlagi izve-bodo subvencionirali povišano sto-vedal je, da povsod niso navedeni spreminja nekaj proracunskih po-stvo povedala, da se je gradivo med denega javnega narocila in prejetih ritev, gredo cene v vsakem prime-enaki podatki, zato tudi primerjava stavk, saj je prišlo do prerazpore-zadnjo in to sejo nekoliko spreme­ponudb sklenila pogodbe za izbiro ru v nebo. Jožko Korošec (LTD) je v ne more biti verodostojna. V nada-ditve med postavkami, v poseb-nilo, te spremembe pa tako komisi­izvajalca za prevzem, odvoz in ob-svoji razpravi podal nekaj primerjav ljevanju je obcinski upravi predla-nem delu proracuna pa se ustana-ja kot pristojen odbor nista obrav- obcinski svet navala. Oražem je obcinski upravi predlagal, da komisiji pred sejo na­slednjic pošljejo popravljeno ozi­roma dopolnjeno gradivo, da bi ga obravnavali še enkrat. Deželak pa jedejal,dajebil sspremembo,kise nanaša na Dom krajanov Štu­da, seznanjen, glede na kratki rok in po posvetu z županom pa se je odlocil, da ne sklice seje. V razpra­vo se je vkljucil mag. Branko Hefer­le (LMŠ), ki je dejal, da ima veliko problemov s tem odlokom o spre­membi proracuna. Povedal je, da je v odloku navedeno, da se bo sub-vencioniralo gospodinjstvom in ne­pridobitnim dejavnostim, ob tem pa ga je zanimalo, kaj pomeni ne­pridobitna dejavnost. Predlagal je, da naj predlagatelji gradiva pogle­dajo, kako je to urejeno v sosednjih obcinah. Ob koncu je še izpostavil, da se po tem odloku subvencionira samo do 31. 12. 2021, zato ga skrbi, da v letu 2022 ne bo vec subvencio­ niranja in bodo krivci za povišanje cene svetniki, ki bodo tokrat spreje­li to odlocitev. Obcinski svet Obcine Domžale je z 20 glasovi za in enim glasom pro-ti sprejel Odlok o spremembi Odlo­ka o proracunu Obcine Domžale za leto 2021. V tabelaricnem delu splošnega delaproracunaObcineDomžale za leto 2021 (Ur. vestnik Obcine Domža­le št. 12/19 in 7/20) se ustrezno uskla­dijo predlagane spremembe. V Uradnem vestniku Obcine Domžale se objavi besedilo Odlo­ka o spremembi Odloka o proracu-nu Obcine Domžale za leto 2021 ter tabelaricni del splošnega in poseb­nega dela proracuna in obrazložitve posebnega dela proracuna. V nadaljevanju so obcinske sve­tnice in svetniki podali vprašanja, pobude in predloge, na katera bo odgovorjeno do naslednje seje Ob­cinskega sveta Obcine Domžale. . Vprašanja, pobude in predlogi obcinskih svetnic in svetnikov POBUDAv zvezi z letnimi kartami na bazenu (zaporedna številka 345) POSREDOVALA:mag. Majda Pucnik (SDS) na seji 17. 6. 2021 VSEBINA: Podajam pobudo, da se uporabnikom bazena v Domžalah omogoci nakup letnih kart. Name so se obrnili starejši obcani, ki bi jim ugodnosti v zvezi z nakupom letnih kart veliko pomenile in laž­je bi se organizirali kot skupina (najamejo tudi trenerja). Starej­ši obcani navajajo, da so bile let-ne karte na razpolago vsa prejšnja leta. Nujno prosim za predlagano rešitev, saj je sezona že tu. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: Zavod za šport in rekreacijo Domžale VSEBINA ODGOVORA: Zavod za šport in rekreacijo Domžale je ob pomoci svoje ustanoviteljice, Ob­cine Domžale, opravil vsa pri­pravljalna dela za odprtje Kopa­lišca Domžale v letni sezoni 2021. Odprtje je predvideno v ponedel­jek 28. junija 2021. Pri obratovan­ju Kopališca Domžale bodo upoš­tevani vsi veljavni odloki in ukre-pi ter priporocila NIJZ. V letošn­ji sezoni zaradi povecanja nadzo­ra uporabe ne bo možen nakup se­zonskih vstopnic. Za dodatno pod-poro varnemu plavanju in kopan­ju bodo poleg reševalcev iz vode poskrbeli tudi reditelji in po potre-bi tudi varnostna služba. Zaradi zagotavljanja zdravstvenega var-stva in veljavnih omejitev v zvezi z obratovanjem kopališc je bil Za­vod za šport in rekreacijo Domža­le primoran sprejeti zacasni ukrep za kopalno sezono 2021 o izvzemu letnih sezonskih vstopnic iz ceni­ka uporabe, saj je le na ta nacin možen nadzor števila vstopov in zagotovitev predpisanih veljavnih higienskih standardov za prepre-cevanje širjenja bolezni covid-19. V preteklih letih je število proda­nih letnih vstopnic že preseglo dvakratnik najvecje možne kapa­citete Kopališca Domžale dnevnih obiskovalcev. Zaradi zagotavljan­ja enakopravnosti in dostopnosti do plavanja in kopanja je navede­ni ukrep glede na izjemno veliko povpraševanje po obisku kopališ-ca ustrezen. Težko si namrec pred­stavljamo situacijo, ko bi bilo že doseženo najvecje dovoljeno šte­vilo obiskovalcev in hkrati imet­niki sezonskih vstopnic posledic­no ne bi imeli možnosti vstopa. VPRAŠANJE: Kdaj bomo v Domžalah realizirali projekt Prostofer, ponudbo brezplacnih prevozov za starejše? (zaporedna številka 328) POSREDOVAL:Matej Oražem (LMM) na seji dne, 17. 6. 2021 PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA: Aktivnos-ti za izvedbo projekta brezplacni prevozi starejših se bodo zacele po vzpostavitvi proracunske postav­ke, ko se bo zagotovila ustrezna podlaga za sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. Realizacija pro-jekta je odvisna od potrditve nove proracunske postavke v postopku sprejemanja rebalansa proracuna ali v postopku sprejemanja prora-cuna na obcinskem svetu. POBUDAv zvezi s protipoplavnimi ukrepi na Gorjuši (zaporedna številka 331) POSREDOVAL:Peregrin Stegnar (NSi) na seji dne, 17. 6. 2021 VSEBINA:Pobuda je prišla od kra­janov zaradi stalnih poplav na ob-mocju naselja Gorjuša. Zato da­jem pobudo za zagotovitev moni­toringa površinskih voda na tem obmocju. Zaradi zagotavljanja vecje poplavne varnosti na omen-jenem obmocju naselja Gorjuša HS 2, 2 a, 28, predlagamo, da se pri zapornicah vgradijo nivojske sonde za zvezno merjenje nivo­ja vode. Prva nivojska sonda naj se vgradi pred zapornico na južni strani AC Ljubljana–Maribor, dru­ga pa za zapornico pri zgoraj na­vedenih objektih za merjenje ni­voja pritoka Race, ki se prav tako lahko regulira z zapornico pred preckanjem AC. Vse meritve naj se prenašajo v nadzorni center ARSO-a, ki bo na podlagi prejetih meritev lažje in predvsem hitreje odlocal ter posredoval podatke o stanju zapornic gasilcem, ki zdaj rokujejo z zapornicami rocno. Me-nim, da je to sicer prva faza k av-tomatizaciji urejanja vodotokov na zadevnem obmocju, ki dolgo-rocno predstavlja boljšo poplavno varnost tega obmocja. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:Pobudo je že predlagala KS Dob in smo jo poslali naprej na direkcijo-DRSV. Prav tako bomo vašo strokovno utemeljitev vprašanja poslali tudi na ARSO, da ga bodo preucili. Nji-hove odgovore oziroma morebit­na izvedbena dejanja vam bomo sporocili takoj, ko jih prejmemo. Obcina namrec nima strokovne­ga kadra za nacrtovanje tozadev­nih merilnih postaj, bomo pa vse­kakor sodelovali z državnimi in-stitucijami. VPRAŠANJE: S kakšno dejavnostjo se bo ukvarjala delovna organizacija Šuštar Trans, d. o. o., v Študi? Kdo ji je dal dovoljenja za zgraditev oziroma dejavnost sežigalnice težkega blata? (zaporedna številka 340) POSREDOVALA: Marija Doroteja Grmek (SDS) na seji dne, 17. 6. 2021 PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:Glavna dejavnost podjetja Šuštar trans, d.o.o., zabeležena v AJPES, je 49.410 – cestni tovorni promet. Nalokaciji v Študi, v obmocju nasel­ja Šentpavel, južno od Centralne cistilne naprave Domžale - Kam­nik je predvidena ureditev kom­postarne. Gradbeno dovoljenje za objekt bo izdala Upravna eno­ta Domžale. DODATNA VPRAŠANJA v zvezi z dodatki za javni sektor v casu pandemije (zaporedna številka 330) POSREDOVAL:Matej Oražem (LMM) na seji dne, 17. 6. 2021 VSEBINA:Postavljam dodatna vprašanja glede svetniškega vpra­sanja, koliko sredstev je bilo kot dodatek v obdobju oktober 2020– marec 2021 izplacanih pri prora-cunskih uporabnikih. Ali je Obci­na Domžale javnim zavodom, ka­terih ustanoviteljica je, posredo­vala navodila ali razlage glede nacina priprave zahtevkov, ob-sega upravicencev in nacina ob-racunavanja? Ali je kdo na Obci­ni Domžale nadziral oziroma ana­liziral pripravo zahtevkov, ki so bili poslani s strani posameznih javnih zavodov in na kakšen na-cin? Kdo je na ravni obcine od­govorna oseba, ki posreduje za­htevke izplacevalcu, to je prora-cunu RS? Ce je bila narejena ana­liza, ali smo ugotovili, zakaj so bile tako velike razlike pri izpla-cilih v posameznih zavodih. Ali je bil kateri od zahtevkov javnih za­vodov, katerih je ustanoviteljica obcina, tudi zavrnjen, in ce je bil, zakaj je bil. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:123. clen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUOPDVE) doloca, da se sredstva za finan­ciranje dodatka iz 11. tocke prve­ga odstavka 39. clena Kolektivne pogodbe za javni sektor delodajal­cem v javnem sektorju zagotovijo v proracunu Republike Slovenije. Delodajalci v javnem sektorju vlo­žijo zahtevek za ta sredstva obcini ustanoviteljici ali resorno pristoj­nemu ministrstvu. Minister pristo­jen za finance natancneje predpi­še postopek in roke za uveljavljan­je zahtevkov. Pravilnik o postop­ku in rokih za uveljavljanje zah­tevkov iz 123. clena ZIUOPDVE do­loca, da obcina pripravi zahtevek (zbere podatke), ki vsebuje podat­ke iz preglednic, ki so dostopne na osrednjem spletnem mestu dr­žave: https://www.gov.si/assets/m in istrstva/MZ/DOKU M ENTI/Ko­ronavirus/PojasnilaObrazcidoda­tek-123ci-ZIUOPDVE.pdf in ga po­šlje Ministrstvu za finance. Ce je vec obcin ustanoviteljic enega posrednega uporabnika po­racuna obcine, zahtevek vloži se­dežna obcina. Posredni uporab­niki proracunov (javni zavodi) vlo­žijo vloge za izplacilo sredstev iz proracuna države najpozneje v 60 dneh od dneva, ko ne bo vec epide­mije. Glede na navedeno je obcina le posrednica vlog javnih zavodov za izplacilo sredstev iz državnega proracuna. Upoštevaje pregled-nice podatkov, ki so dostopne na osrednjem spletnem mestu države, obcina podatke zbere od deloda­jalcev javnega sektorja, ki spadajo v njegovo pristojnost in so podla­ga za pripravo zbirnega zahtevka. Obcine namrec pripravijo zahtev­ke za pridobitev sredstev iz prora-cuna države in jih posredujejo v re-ševanje Ministrstvu za finance. POZIVglede cišcenja jarkov v Turnšah (zaporedna številka 333) POSREDOVAL:Peregrin Stegnar (NSi) na seji dne, 17. 6. 2021 VSEBINA:Ponoven poziv in pobu­da za cišcenje jarkov na poplav­nih podrocjih v Turnšah. Poleg problemov z še vedno neocišce­nim jarkom južno od Turnš proti Rovšci je treba ocistiti še jarke na travniku severno od Turnš, in to na parcelah: 1280/1, 1280/2, 1357 in 1261. Ali povejte, na koga se obrnemo krajani Turnš, da zman­jšamo nevarnost poplav pri na­ših hišah. Da ne omenjam nove­ga mostu pod cesto proti vzho­du iz vasi, ki je ob vecjih nalivih premajhen in zadržuje poplav-no vodo. Na to smo opozorili ob gradnji, vendar smo bili samo del-no upoštevani, ker se je dodala še ena cev, ni se pa upoštevalo preli­va visoke vode cez cesto, kar pa je bilo napravljeno na stari cesti. PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:Obcina Domžale ima v obcinskem prora-cunu zagotovljena financna sred­stva za vzdrževanje melioracij­skih jarkov v lasti Obcine Domža­le na obmocju obcine Domžale. Na podlagi predhodnega ogleda se doloci obseg del posameznih melioracijskih jarkov. Obseg del zajema strojno košnjo ali mulcen­je jarka, po potrebi se odredi tudi strojni izkop jarka z odvozom iz­kopanega materiala na primerno deponijo. Vaša pobuda in poziv se nanaša na cišcenje parcel 1280/1, 1280/2, 1357, vse k. o. Dob, ki so v zasebni lasti in 1261 k. o. Dob v lasti RS, zato posega na predmet­na zemljišca iz javnih sredstev ne smemo nacrtovati. POBUDA:Predlagam obcini, da pozove Agencijo za vode, da se ocistijo porecja, Kamniška Bistrica je zelo zarašcena. (zaporedna številka 344) POSREDOVAL:Gregor Horvatic (Zeleni Slovenije) na seji dne, 17. 6. 2021 PRIPRAVLJAVEC ODGOVORA: župan VSEBINA ODGOVORA:Z direkci­jo za vode DRSV Obcina Domža­le dobro sodeluje, za letos pole-ti je predvideno cišcenje Kam­niške Bistrice dolvodno od regio­nalne ceste proti izlivu Race, pri LidIu. Podpisana je tripartitna po­godba Obcina - DRSV - Hidroteh­nik, dela se bodo kmalu zacela. V planu je še nekaj sanacij cišcenja rastja ob brežinah Kamniške Bis-trice in ostalih rek, ki se izlivajo v njo, nekaj tega pa je bilo že nare­jeno spomladi. društva Skupšcina Društva upokojencev Domžale Dobrodošli prostovoljci in prostovoljke du domžaleZ malce zamude za-ki vodi tudi Pevsko skupino Šole radi epidemije so se 1. julija na re-zdravja Domžale, del kulturnega dni letni skupšcini zbrali clani in programa pa je prispevala tudi de-clanice Društva upokojencev Dom-lovna predsednica. žale, da bi pregledali opravljeno Po porocilu predsednika društva delo in se dogovorili, kako naprej. Tonija Prusa o opravljenem delu v Zbor je bil toliko bolj zanimiv in tež­ko pricakovan, ker je prav 1. julija 2021 minilo leto, ko je društvo do-bilo novo vodstvo, hkrati pa je bil to cas epidemije, ki zaradi obilice ukrepov ni dopušcal vecjih druženj in v sprejetem programu nacrtova­nih aktivnosti. Z željo, da bi bila skupšcina cim bolj prijetna in bi pomenila tudi priložnostzadruženje, so nastopi­le kulturne skupine, v katerih poje­jo in igrajo predvsem starejši pevci in glasbeniki. Tako je skupšcina po pozdravu predsednika društva To-nija Prusa, minuti molka, namenje­ni hvaležnosti vsem, ki so v obdo­bju med skupšcinama umrli, in iz­volitvi delovnega predsedstva, vo­dila ga je podpredsednica Marija Radkovic, postala pravi kulturni dogodek, kakršne smo med epide­mijo pogrešali. Nastopili so: Ženski pevski zbor Stane Habe pod vod­stvom Andreje Kolenc Polanc, Ci-trarska skupina Notice Kulturne­gadruštvaDomžaleter mentorPe­ter Napret, Moški pevski zbor Janez Cerar pod vodstvom Marike Haler, MEDICINSKA PEDIKURA Pancur d.o.o. skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja letu 2020, kjer je posebej izposta­vil: obnovo prostorov za primerne pogoje za delo, posodobitev racu­nalniške opreme, ureditvi Demen­ci prijazne tocke, predavanja, izle-ti, pomoc pri ukrepih, povezanih z epidemijo, povecanje števila cla­nov, posebno prostovoljcev, tudi v okviru projekta Starejši za starejše, krepitev informiranja, se je pred­sednik za opravljeno delo iskreno zahvalil vsem sodelujocim, kakor tudi Obcini Domžale, s katero pri­pravljajo nekatere nove projekte. Porocilo, kakor tudi vsa ostala po-rocila, med njimi tudi porocila od­borov, so bila soglasno sprejeta, ka­kor tudi program za leto 2021, ki ga je predstavil predsednik Toni Prus in povabil vse clane in clanice k še uspešnejšemu sodelovanju. Po-sebej pa je vse upokojence v obci­ni Domžale povabil v zacetku sep­tembra na prvo srecanje vseh upo­kojencev v obcini Domžale. Pro­gram je bil soglasno sprejet, pred­sednik in delovna predsednica pa sta vse povabila k cim vecjemu so-delovanju. Ob koncu je zbrane s prikazom svojega športnega udejstvovanja presenetil karateist Dare Flis, v pri­jetnem druženju pa je marsikomu v mislih odmeval del recitacije, ki jo je v uvodu povedala Marija Radko­vic: Jemanje napolni narocje, daja­nje pa napolni srce, misel, ki odra­ža tudi delo Društva upokojencev Domžale. Vera Vojska Foto: dr. Franc Habe Obvestilo Clane Društva upokojencev Domžale obvešcamo, da smo zaradi re-organizacije odbora za izlete in epidemije spremenili urnik strokov­nih ekskurzij oziroma izletov: 19. avgust 2021: Krka – Reka ljubezni 9. september 2021: Ribnica – dežela suhe robe in loncarstva Prijave do zapolnitve avtobusa zbiramo v tajništvu društva v casu ura­dnih ur – ponedeljek, petek med 9. in 11. uro, tel. 01 723 19 04 – tajništvo. Ob prijavi vplacate polno ceno, odjava in vracilo vplacila možno le v primeru bolezni (zdravniško potrdilo). O vseh nadaljnjih ekskurzijah oziroma izletih vas bomo pravoca­sno obvešcali glede na epidemiološko stanje.Želimo vam lepo, predvsem zdravo poletje ! Vodstvo Društva upokojencev Domžale Tri desetletja prizadevanj za uveljavitev pravic O izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncih ter prizadevanjih za uveljavitev pravic do vojne odškodnine je naslov najnovejše publikacije, v kateri Ivica Žnidaric, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, predstavlja kompletno dokumentacijo, ki je bila zbrana v casu aktivnega delovanja slovenskega društva izgnancev, v okviru katerega deluje tudi Društvo izgnancev Domžale. društvo izgnancev sloveni­je V prvem delu knjižice izvemo o zacetkih druge svetovne vojne, v kateri je bilo slovensko ozemlje med najbolj razkosanimi deželami v Evropi, eden najbolj krutih ukre­pov okupatorjev pa množicni izgon Slovencev in naseljevanje Nemcev na nekatere domove. Podrobno je predstavljeno življenje izgnancev v izseljenstvu, težave ob vrnitvi do-mov po koncani vojni in prizade­vanja za pomoc izgnancem z usta­novitvijo Društva izgnancev Slove­nije v 1991, pa tudi zacetek priza­devanj tako za ohranjanje zgodo­vinskega spomina kot tudi uvelja­vljanje statusa in pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih ci­vilnih žrtev vojnega nasilja. Avto­ rica v knjigi predstavlja komple- Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 tno zakonodajo s tega podrocja, s katero je bil žrtvam vojnega nasi­lja priznan del odškodnine za pre­stano trpljenje, predstavljena pa je tudi bogata mednarodna dejavnost društva. Ob zakljucku Ivica Žnidaršic ugo­tavlja: »Napori Društva izgnancev Slovenije1941–1945nisobilizaman in so dokaz, kako prav smo imeli, da smo vztrajali ter z velikim prizade­vanjem in dobrimi argumenti veliko dosegli in premagali številne odpo-re. Poleg simbolicne osebne odško­dnine za preživete grozote, ki smo jih že prejeli, upamo, da bomo koncno docakali tudi odškodnine za odvze-to in uniceno premicno in nepremic­no premoženje, da bi s tem popravili kršenje clovekovih pravic in rešili od­prta vprašanja iz druge svetovne voj­ne.« Društvo si bo še naprej priza­devalo za izpolnitev obveznosti do upravicencev. Vsi clani in clanice Društva iz­gnancev Domžale boste knjižice brezplacno prejeli ob prvem sreca­nju, do tedaj pa prijetno poletje in pazite nase. Vera Vojska društva Srecanje braniteljev radio Medgeneracijski tabor v Izoli oddajnika Domžale Bil je vroc poletni dan, ko se je avtobus s 34 udeleženci, clani društva Jesenski cvet, odpeljal proti morju, v Izolo, na vsakoletni vecdnevni medgeneracijski tabor. Ob trideseti obletnici naše države smo se na radio oddajniku Domžale zbrali tisti, ki smo ga leta 1991 branili. md jesenski cvet Podjetje Pro- prek igre Skriti prijatelj dobil svoje­dnik iz Domžal nam je podarilo pi- ga novega prijatelja in s seboj domov tno vodo (polnjeno v Kolovcu) v pla­ odnesel tudi polno novih spominov stenkah in s tem prijazno poskrbe­ na prijetno druženje in na poletno lo za osvežitev naših clanov na poti. morsko vzdušje. Prav to smo ozave-Letošnja tema – rdeca nit tabora je stili zadnji dan druženja in razmi­bila namrec Naše vode. šljali, da si bomo zapomnili ‘lepe sli-Društvo Jesenski cvet Domžale je cice našega druženja’ in jih v našem tudi v letošnjem juniju organiziralo spominu hranili za kakšen turoben letovanje v Izoli. Našega tabora se je zimski dan in takoj nam bo lepše. udeležilo 34 udeležencev. Potem, ko Mislim, da smo vsi odšli z lepimi se je pandemija nekoliko umirila in spomni. V pogovoru z dvema gostja-so se koncali strogi zašcitni ukrepi, ma hotela, ki nista bili iz naše sku-so udeleženci z velikim veseljem pri-pine, smo dobili prav tako pohva-cakovali nekaj novega, v drugem kra-spevek k kvalitetnejšemu preživlja-lo in potrditev, kako pomembno je ju in ob osebnem druženju. In to jim nju prostega casa starejših, zlasti ti-medsebojno povezovanje. Dejali sta, je ponudil naš ‘tabor’, ki ga vsako leto stih, ki živijo sami. Nekateri starejši se da sta prišli na dopust sami, da je v organiziramo v Hotelu Delfin v Izoli. težko dolocijo, da bi sami odšli na hotelu lepo, vendar jima je dolgcas. Letošnje druženje je imelo rde-dopust, si letovanje organizirali sami, »Tisti iz Kamnika in Domžal pa se co nit z naslovom Naše vode. Veci-zato jim naše društvo ponuja organi-imajo tako fajn, vsak vecer se jim ne-Na zacetku smo izvedli slovesnost, s tem obmocju blizu sto teritorialcev no casa so udeleženci razmišljali o zirano letovanje po zmerni ceni, pred-kaj dogaja!«sta dejali. Žal je ta pogo-katero smo se poklonili naši državi in zaposlenih, a vsi smo ostali živi, vodi, se ucili o varcevanju z vodo, vsem pa je pomembno, da so ljudje vor potekal zadnji dan, sicer bi ju po-in obletnici raketiranja radio oddaj-morda zdravi nekoliko manj in tudi odgovarjali na vprašanja o vodi na na letovanju povezani in vkljuceni v vabila na naša srecanja, ceprav smo nika, ki še vedno stoji na istem me-ranjenih ni bilo med nami.vecernem kvizu in se seveda kopali v družbo. Nikoli niso sami, saj deluje-morali biti pri druženju še nekoliko stu, le sistem delovanja se je bistve-Še pozno v vecernih urah smo vodi – v morju ali bazenu. Poleg tega mo kot povezana prijateljska skupi-previdni in ostati v mehurcku. Mi-no spremenil, saj smo v dobi digita-posedeli na radio oddajniku ter se pa smo se tudi malo poveselili in po-na. Spoznavni vecer je prva priložnost slim, da nobenemu od naših clanov lizacije. Stara, 160 m visoka antena, predali prijetnemu kramljanju in zabavali ob lastnem šaljivem progra-za povezovanje in potem pletemo vezi na letovanju ni bilo prav nic dolg­še vedno stoji in kljubuje casu, le da obujanju spominov na tiste dni, ko mu, saj v hotelu niso imeli programa še vseh pet dni na pogovornih skupi-cas, ravno obratno, ves cas se je ne­ni vec v funkciji. je nastala naša država in smo imeli zaradi ukrepov pandemije covida-19. nah, ki jih imamo dopoldne in na ve-kaj dogajalo, vendar so na koncu ob Nismo se zbrali vsi, ki smo bili 2. to cast, da smo ji, ko nas je najbolj Vecdnevno letovanje starejših v cernem zabavnem programu. Nakle-evalvaciji našega programa vsi po­julija 1991 na tem obmocju, ko sta potrebovala, stopili v bran, tudi za okviru vodenega programa je eden petamo se tudi ob kopanju v bazenu udarili, da je bilo ravno prav druže­prileteli dve letali JLA in izstreli-ceno svojega življenja – najvec, kar izmed priljubljenih programov v MD ali morju. Na našem druženju je po-nja in tudi dovolj casa za kopanje in li kopico raket, ki so zadele zgrad-posameznik lahko prispeva. Jesenski cvet. Tabor je namenjen dru-skrbljeno tudi za telovadbo na suhem, prosti cas in da se bodo tabora z ve­bo, oddajnik in tudi anteno. Imeli ženju starejših, njihovemu povezova-saj je voditeljica Marija vsako jutro seljem udeležili tudi prihodnje leto. smo izredno sreco, saj nas je bilo na J. Gregoric nju in širjenju socialne mreže. Je pri-vodila telovadbo 1000 gibov, nekateri Ob zakljucku našega dopusta pa so odšli na jutranji sprehod ali ju-smo naredili še krajši izlet. Obiska­tranje plavanje že pred zajtrkom. Tudi li smo istrsko vas Merezige, od ko­zvecer smo se nekateri sprehodili v 10der je precudovit razgled na morje minut oddaljeno Izolo. Žal pa ob glas-in se na kmeckem turizmu okrepca- Zbor clanov Društva Šola zdravja tudi letos bi v hotelu še nismo smeli zaplesati. li s kraškimi dobrotami. Vsi in vsak na svoj nacin smo pri-Maksimiljana Mali na daljavo spevali, da smo se imeli lepo. Vsak je Foto: Irena Ošaben Društvo Šola zdravja (DŠZ) se je tudi letos prilagodilo negotovosti casa in zaradi protikoronskih ukrepov svoj že 12. redni zbor clanov izpeljalo v obliki delnih zborov po skupinah, tako kot lani. Življenje tece dalje društvo šola zdravja V prete-vamo, da bi se nastali situaciji prila-nih in opaznih oranžnih majicah sre-Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, klih letih je letni zbor clanov društvogajali primerno in odgovorno. cali na razlicnih koncih Slovenije. Va- Krtina, ki je lani zadnji hip ujela cas za obcni zbor in prirejalo marca v veliki Športni dvo-Vsi sklepi so bili sprejeti, med dru-dijo zunaj, na svežem zraku, na var-rani v Domžalah. Praviloma je bil od-gim tudi program dela in financni ni razdalji in ne uporabljajo nobenih tradicionalno slovesnost ob 8. marcu, je letos zaradi ziv udeležencev velik, saj se je osre-nacrt za leto 2021 ter program dela za pripomockov. V casu epidemije se hi- epidemije obcni zbor pripravila v juniju in na njem dnjega letnega dogodka udeleževalo leto 2022. V upravni odbor Društvatro prilagodijo in redno jutranjo vad­okoli 1500 clanov iz razlicnih sloven-Šola zdravja sta bili za mandatno bo organizirajo prek zoom aplikacije. pregledala opravljeno delo. skih krajev, saj skupine Šole zdravja obdobje 2021–2024 izvoljeni dve na-Za vse tiste, ki dostopa do spleta ni­delujejo po vseh slovenskih regijah. domestni clanici Silvica Erlih iz Lju-majo, pa omogocijo spremljanje vad-krajevna organizacija bor- Tokrat so vodje skupin konec maja bljane in Mirjam Trnkoczy Likovnik be 1000gibov prek malih ekranov. V cev za vrednote nob dob, kr­prejele celotno gradivo in navodila iz Pirana, ki ju je zbor clanov eno-casu epidemije so namrec naredili ve-tina Ob sprejemu programa dela za za izvedbo delnega zbora clanov po glasno potrdil. Septembra se bosta likkoraknaprej,sajsozdružilimoci letošnje leto so ugotovili, da je kar skupinah, zapisnike pa je vecina vrni-pridružili lani izvoljenemu clanstvuz lokalnimi televizijami in s filmomnekaj aktivnosti, posebej na podro-la do konca junija. Iz društva so spo-upravnega odbora DŠZ, ki ga poleg Društva Šola zdravja Metoda 1000 gi-cju skrbi za spomenike, že opravlje­rocili, da je izpolnjene zapisnike del-predsednice društva Zdenke Katkic bovmotiviralivelikošteviloprebival-nih. Prisotni so prisluhnili porocilu o nih zborov v roku vrnilo 165 skupin in podpredsednice društva Bernard-cev, da zacnejo vsakodnevno skrbetidelu v letu 2020 in bili veseli pohval od skupno 233. Zborov se je udeleži-ke Krnc sestavljajo še naslednji cla-za svoje zdravje. Društvo Šola zdrav-Marije Ravnikar, predsednice sveta lo 2416 clanov (od skupno 4577). Pou-ni UO: prof. dr. Feri Habe (Domža-ja se lahko pohvali s primerom dobre Krajevne skupnosti Dob, ter Florja­darili so tudi, da so z velikim odzivom le), Helena Španovic (Krško), Mari-preventivne prakse, pri cemer ga že na Zabreta, predstavnika KS Krtina. clanov zelozadovoljni, zakarse jim ja Gabron (Ptuj), Martina Erman (Ka-šesto leto podpira tudi Ministrstvo za V programu dela za leto 2021 sta ob tej priložnosti tudi javno zahvalju-mnik), Alojzija Glavac (Novo mesto) zdravje, ki je prepoznalo njihovo po-našli mesto slovesnost na Hrastovcu, jejo. To je velika spodbuda za vse tiste, in Matjaž Marincek (Zagradec).slanstvo – skrb za ohranjanje in iz-ki jo vsako leto namenimo prazniku ki se vsakodnevno trudijo, da bi dru-Skupinam Društva Šola zdravja se boljševanje zdravja prebivalcev. KS Dob in spominu na prve boje par-štvo delovalo neovirano, še posebej v lahko pridružite kadarkoli in kjerko-Neda Galijaštizanov na našem obmocju, in spo­teh negotovih casih, ko si vsi prizade-li, saj jih boste v njihovih prepoznav- Foto: Vido Repanšek minska slovesnost v Brezju, kjer na- crtujemopoložitevvencaob 80-let­nici usmrtitve petih talcev 22. avgu-skih obeležij prve in druge svetov­sta 1941. Seveda ne bomo pozabili na ne vojne pred pokopališcem v Dobu obisk spominskih obeležij ob dnevu – tudi s pomocjo oddelka za družbene spomina na mrtve. Vec pozornosti, ce dejavnosti Obcine Domžale. Poseb­bo le mogoce, bomo namenili druže-na skrb je bila letos namenjena grobu nju, ki smo ga lani zelo pogrešali. Pri-in spominski tabli na pokopališcu na pravili bomo obisk ene od slovenskih Krtini, ki je namenjena spominu napokrajin, kjer bomo posebno skrb na-dva padla neznana borca Šlandrove menili dogodkom iz NOB, radi pa bi brigade. Naša clana Janez in Jože sta obiskali tudi slovesnost ob prikljuci-se resnicno potrudila in uredila grob, tvi Primorske k maticni domovini. za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Še vedno pa ostaja naša skrb na-Vse naše clane in clanice ter vse dru­menjena vzdrževanju spominskih ge pa vljudno vabimo, da se v kar naj­obeležij in njihove okolice v obeh kra-vecjem številu udeležijo spominskih jevnih skupnostih. Tako je bila v za-slovesnosti v avgustu. dnjem casu urejena okolica spomin-Vera Vojska slamn k˜°...ˆ.. 7 | ..° 2021 | ˆ.°.. ˆ . K°...ˆ........ D°.... .. ...  ° D° ˆ../ ˆ  1.avgust, nedelja19.avgust, etrtek 25.avgust, sreda 0.avgust, ponedeljek KDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe StudenecArboretum Volƒji PotokKDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe StudenecMestni kino DomžaleKnjižnicaDomžaleMestni kino Domžale | PRI BELEM KONJI‹KU21. 21. | MINARI21. | PRI BELEM KONJI‹KU1 . | LUKAZ NAŠIH POLIC2 .3 | ANNETTE Doma•a gledal ška predstava – Oskar BlumenthalPredpremieraGlej opis pod 1. avgust.Glej opis pod 3. avgust.Povab lo k branju / kadar vam zmanjka navd ha zaGlej opis pod 12. avgust. n Gustav Kadelburg / rež ja Alojz Stražar / vese-Drama / rež ja: Lee Isaac Chung / scenar j: Lee Isa-branje, potrebujete nasvet al vam zb ra pr mernelo gra s petjem bo razvesel la ljub telje ljudskeac Chung / grajo: Alan S. K m, Yer Han, Noel Cho,Arboretum Volƒji PotokArboretum Volƒji Potokknj ge povzro•a prevel k stres, vam bo v pomo• ru­ 1.avgust, torek dramat ke, še posebej vse, k majo rad petje, tegaSteven Yeun, Yuh-Jung Youn, Darryl Cox, Esther21. | ANNETTE 2 .3 | SOUND OF METAL br ka Z NAŠIH POLIC, dostopna na spletn stran v predstav ob ž v spremljav glasben kov ne boMoon, Ben Hall, Er c Starkey / 2020, ZDA / d str -Muz kal / rež ja: Leos Carax / scenar j: Ron Mael,Posebna projekcijaknj žn ce / na njej boste vsak teden našl leposlov- Knjižnica Domžale manjkalo / n kar ne zamud te trad c onalne stu-buc ja: C neman a / 115' / ÿlm je nežna n obsežnaRussell Mael / grajo: Mar on Cot llard, Adam Dr -Drama / rež ja: Dar us Marder / scenar j: Dar usne n strokovne knj ge za otroke n odrasle, k so za- ZVEN BESED denške doma•e gledal ške predstave, na katero bozgodba o •lovekov h koren nah, spremlja pa korej-ver, S mon Helberg, R la Fukush ma, Natal e Men-Marder, Abraham Marder, Derek C anfrance / gra-poslene v Knj žn c Domžale še posebej pr tegn le. Branje odlomkov / namen glasnega branja je oza­ letos, s cer z enoletno zamudo, pr galop ral n vassko-amer ško druž no, k se v skanju amer šk hdoza, Ron Mael / 2021, Franc ja, Nem• ja, Belg jajo: R z Ahmed, Ol v a Cooke, Paul Rac , Lauren R ­veš•anje pomena glasnega branja n poslušanje razvesel l bel konj •ek. sanj presel na majhno kmet jo v Arkansasu. / d str buc ja: F v a / 139' / stand-up kom k Henrydlo¯, Math eu Amalr c, Domen co Toledo, ChelseaMestni kino Domžalebrane besede, k nas bogat n zdrav , ohranja naš se strastno zaljub v Anne, slavno operno pevkoLee, Shaheem Sanchez / 2020, ZDA / d str buc ja:2 .3 | AMEBA lep slovensk jez k, spodbuja dom šlj jo n prevetr / pod soj žarometov sta v det kot sre•en n gla-F lmbankmed a / 120' / ž vljenje bobnarja zdrsne vD stop •na drama / rež ja: Blaž Završn k / scenar j:2.avgust, ponedeljek6.avgust, petek murozen par, a njuno ž vljenje se obrne na glavo,prost padec, ko za•ne nenadoma zgubljat sluhDar o Nož Å Ser n , Blaž Završn k / glasba: Matter, YGTnaše možgane / vab mo vas k poslušanju, da po•a­ st mo veselje n mo• branja / dostopno na spletn ko se j ma rod Annette, skr vnostna dekl ca z z-/ R z Ahmed je s portretom gluhega glasben ka/ grajo: Dar o Nož Å Ser n , Matej Tunja, Luka Lah, Arboretum Volƒji Potokstran knj žn ce. KnjižnicaDomžalejemno usodo … ustvar l eno od najboljš h gralsk h stvar tev pre-Anja Drnovšek, Sebastjan Star •, Mojca Partlj •, Maša KIPI ŠTUDENTOV KIPARSTVA ALUO IN IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALEteklega leta. Grošelj, M a Skrb nac, Bon no Englaro, Davor Janj Å / HORTENZIJEMestni kino Domžale Povab lo k branju / predstavljamo ožj zbor pre-2021, Sloven ja / 72' / tr je fantje na robu družbe se tru- Razstava del študentov Oddelka za k parstvo UL1 . | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI branega n pregledanega grad va teko•ega meseca1 .avgust, petek 20.avgust, petek d jo prež vet s kr m nalom n postat nekdo, a razpa-Glej opis pod 26. avgust. Akadem je za l kovno umetnost n obl kovanje /zaposlen h v Knj žn c Domžale, k smo ga zbral zadl s stem, v katerem ž v jo, j m to ves •as prepre•uje. letos je ož velo 10 podob, plast k, k so j h zdelal KnjižicaDomžale vas z namenom, da vam še bolj pr bl žamo n pr po-2 .3 | AMEBA študentje dod plomskega n mag strskega štud j-BOGATA ZBIRKA DEJAVNOSTI KnjižnicaDomžale ro• mo grad vo, za katero men mo, da b ga b lo ško-D stop •na drama / rež ja: Blaž Završn k / scenar j:skega programa K parstvo pod mentorstvom red.Pobrskal smo po arh vu dejavnost , k smo j h v IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE26.avgust, etrtek da spregledat / dostopno na spletn stran knj žn ce. Dar o Nož Å Ser n , Blaž Završn k / glasba: Matter, prof. mag. Alena Ožbolta, red. prof. mag. Matjažapretekl h mesec h pr prav l za vas / spremljajtePovab lo k branju / predstavljamo ožj zbor pre-Mestni kino DomžaleYGT / grajo: Dar o Nož Å Ser n , Matej Tunja, Luka Po• vavška n doc. mag. Metoda Frl ca / pr zor š•e:spletno stran Knj žn ce Domžale n se nam pr dru-branega n pregledanega grad va teko•ega meseca Mestni kino Domžale1 . | MALI ŠEF: DRUŽINSKI POSLI Lah, Anja Drnovšek, Sebastjan Star •, Mojca Par- šotor pr Pr stav / pla•a se vstopn na v park.ž te.zaposlen h v Knj žn c Domžale, k smo ga zbral | KRIŽARJENJE SKOZI DŽUNGLO 19. tlj •, Maša Grošelj, M a Skrb nac, Bon no Englaro, za vas z namenom, da vam še bolj pr bl žamo nAn m rana druž nska pustolovš• na / The Boss Druž nska pustolovš• na / rež ja: Jaume Collet-Ser-Baby: Fam ly Bus ness / rež ja: Tom McGrath / sce-Davor Janj Å / 2021, Sloven ja / 72' / tr je fantje na Mestni kino DomžaleMestni kino Domžalepr poro• mo grad vo, za katero men mo, da b ga ra / scenar j: Glenn F carra, M chael Green, Johnnar j: Tom McGrath, M chael McCullers, po knj -robu družbe se trud jo prež vet s kr m nalom n po­ | KAKO POSTATI DOBRA ŽENA 2 .3 19.3 | AMEBA b lo škoda spregledat / dostopno na spletn stran Requa / grajo: Dwayne Johnson, Em ly Blunt, Jes-gah Marle Frazee / slovensk glasov : 2021, ZDA /stat nekdo, a razpadl s stem, v katerem ž v jo, j m Komed ja / rež ja: Mart n Provost / scenar j: Mart nD stop •na drama / rež ja: Blaž Završn k / scenar j:knj žn ce. se Plemons, Veron ca Falcón, Paul G amatt , Édgar Provost, Séver ne Werba / grajo: Jul ette B noche,Dar o Nož Å Ser n , Blaž Završn k / glasba: Matter,d str buc ja: Karantan ja / 107' / s nhron z rano, 7+to ves •as prepre•uje. Ramírez, Jack Wh tehall, Andy Nyman, RaphaelYolande Moreau, Noém e Lvovsky, Édouard Baer,YGT / grajo: Dar o Nož Å Ser n , Matej Tunja, LukaMestni kino Domžale/ brata T m n Ted Templeton sta v nadaljevanju Alejandro / 2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 127' / Franço s Berléand, Mar e Zabukovec, Anamar aLah, Anja Drnovšek, Sebastjan Star •, Mojca Par-18.3 | GLAVNI JUNAKan m rane komed je že odrasla, a sta se odtuj la, podnap s , 8+ / Dwayne »The Rock« Johnson n Vartolome , L ly Taïeb, Paul ne Br and / 2020,tlj •, Maša Grošelj, M a Skrb nac, Bon no Englaro,Akc jsk ÿlm / rež ja: Shawn Levy / scenar j: Matt L -ampak nov mal šef ju bo s • sto nov m pr stopom Razstave Em ly Blunt se kot pametn sk per n neustrašnaFranc ja, Belg ja / d str buc ja: Dem urg / 109' /Davor Janj Å / 2021, Sloven ja / 72' / tr je fantje naebman / grajo: Ryan Reynolds, Jod e Comer, Joe Kee-zbl žal n za•el z nov m druž nsk m poslom. raz skovalka v skanju zdrav lnega drevesa podata ž vahna n barv ta komed ja, postavljena v šolorobu družbe se trud jo prež vet s kr m nalom nry, L l Rel Howery, Utkarsh Ambudkar, Ta ka Wa t t /SLAMNIKARSKI MUZEJ na vznem rlj vo vožnjo po Amazonk . za gospod nje na predve•er seksualne revoluc je,postat nekdo, a razpadl s stem, v katerem ž v jo,2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 115' / Guy je osamljen Arboretum Volƒji Potok3 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEMse z ron jo n razposajen m humorjem loteva temKDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe Studenecj m to ves •as prepre•uje.ban•n uslužbenec, k spozna, da je v resn c stransk 2 .3 | OKUS LAKOTEStalna razstava Romant •na drama / rež ja: Chr sto¯er Boe / scena­ ženske emanc pac je n spolne enakopravnost / z21. | PRI BELEM KONJI‹KUl k v svetovno znan v deo gr Free C ty. Jul ette B noche v glavn vlog . KDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe Studenecr j: Chr sto¯er Boe, Tob as L ndholm / grajo: Katr neUPRAVNI RAZVOJ DOMŽALSKE OB‹INE Glej opis pod 1. avgust. | PRI BELEM KONJI‹KU21. Arboretum Volƒji PotokGre s-Rosenthal, N kolaj Coster-Waldau, Flora Augu-OD SREDINE 19. STOLETJA DO LETA 2 2 .avgust, torek Arboretum Volƒji PotokGlej opis pod 1. avgust.19. | MATJAŽ MASTNAK – VODENJE PO sta, Charl e Gustafsson, August V nkel, N colas Bro,Razstava bo odprta do 30. septembra.ZGORNJEM ROZARIJUMaj-Br tt Math esen, Kent Dahlgren / 2021, Danska, | ISKALCI TARTUFOV21. Arboretum Volƒji PotokPred za•etkom vrtnarske komed je Gospa z vrtn -Švedska / d str buc ja: C neman a / 104' / zaljubljen KNJIŽNICA DOMŽALE Knjižnica Domžale Posebna projekcija | SEJEM PLAKATOV2 . cam bo potekalo vodenje po zgornjem rozar ju zpar b žrtvoval vse za dosego najv šjega pr znanja vRAZGLEDNICE DOMŽAL: TIC DOMŽALE ZVEN BESED Dokumentarn ÿlm / rež ja: M chael Dweck, Gre­Va•a trad c onaln poletn sej plakat M Matjažem Mastnakom, strokovnjakom za vrtn ce z kul nar •nem svetu – M chel nove zvezde. Razstava razgledn c bo na ogled od 2. do 28. avgusta. Vra•a se trad c onaln poletn sejem plakatov Me-Matjažem Mastnakom, strokovnjakom za vrtn ce zkul nar •nem svetu – M chel nove zvezde.Razstava razgledn c bo na ogled od 2. do 28. avgusta. Branje odlomkov / namen glasnega branja je oza-gory Kershaw / scenar j: M chael Dweck, Gregory stnega k na Domžale / pred pr zor š•em F lmsk hArboretuma Vol•j Potok / zb rno mesto pr vhodu veš•anje pomena glasnega branja n poslušanjeKershaw / nastopajo: P ero Botto, Serg o Cauda,ZMAJ‹EK: REVIJA ZMAJ‹EK ve•erov v Arboretumu bomo na ogled postav l v park / za vstop na vodenje morate met veljavno brane besede, k nas bogat n zdrav , ohranja naš27.avgust, petek Mar a C cc ù, Aurel o Conterno, Enr co Cr ppa,Razstava lustrac j bo na ogled od 30. avgusta dolep slovensk jez k, spodbuja dom šlj jo n prevetr G anfranco Curt / 2020, Ital ja, ZDA, Gr• ja / d s-plakate ÿlmov, k smo j h v zadnj h dveh let hvstopn co za ve•ern ÿlm.25. septembra.predvajal v k nu, v pa j h boste lahko varno zav teKnjižnicaDomžale naše možgane / vab mo vas k poslušanju, da po•a-tr buc ja: Con-ÿlm / 84' / topla, poet •na n pogo-2 .3 | GOSPA Z VRTNICAMIst mo veselje n mo• branja / dostopno na spletn sto humorna oda zg njajo•emu na• nu ž vljenja;brezpla•no odnesl domov / sejem poteka po pr n-Posebna projekcijaIZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALEPO‹ITNICE SO ‹AS ZA …c pu »kdor prv pr de, prv melje«, potekal pa boPovab lo k branju / predstavljamo ožj zbor pre-Razstava knj g s po• tn ško temat ko bo na ogled stran knj žn ce.zgodba o strast , nežn vez med •lovekom n ž va-Komed ja / rež ser: P erre P naud / scenar j: Fa-do za•etka projekc je / za vstop na sejem moratebranega n pregledanega grad va teko•ega mesecaod 14. jul ja do 28. avgusta. ljo ter ž vljenju, polnem preprost h už tkov. dette Drouard, Bland ne Jet, Ph l ppe Le Guay / Mestni kino Domžale met veljavno vstopn co za ve•ern ÿlm.zaposlen h v Knj žn c Domžale, k smo ga zbral grajo: Cather ne Frot, Manel Foulgoc, Fatsah Bo-PIKINA ‹AJANKA za vas z namenom, da vam še bolj pr bl žamo n 1 . | LUKA 7.avgust, sobota21. | GLAVNI JUNAK uyahmed, Ol v a Côte, Mar e Pet ot, V ncent De-Razstava sl kan c, gra• n zdelkov bo na ogled od pr poro• mo grad vo, za katero men mo, da b ga An m ran ÿlm / rež ja: Enr co Casarosa / scenar j:Akc jsk ÿlm / rež ja: Shawn Levy / scenar j: Matt L -d enne / 2020, Franc ja / d str buc ja: Bl tz / 105'30. avgusta do 12. septembra. b lo škoda spregledat / dostopno na spletn stran Jesse Andrews, M ke Jones / glasov : Jacob Trem-Mestni kino Domžaleebman / grajo: Ryan Reynolds, Jod e Comer, Joe Kee-/ Eva je b la v•as h ena najbolj znan h ustvarjalk blay, Jack Dylan Grazer, Sacha Baron Cohen, Mayaknj žn ce.ŽELVINO POLETNO BRALNO 19. | NEOBRZDANI SPIRITry, L l Rel Howery, Utkarsh Ambudkar, Ta ka Wa t t /vrtn c na svetu, danes pa je njeno podjetje na robu Rudolph, G acomo G ann ott , J m Galgan, SandyPOPOTOVANJE, POLETJE S KNJIGO Glej opis pod . avgust.2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 115' / Guy je osamljen bankrota, a ko v vrtnar jo pr spejo tr je javn delav-Mestni kino Domžale Mart n, Emma Berman, Francesca Fant / 2021,Razstava r sb, k so nastale v okv ru projekta, bo ban•n uslužbenec, k spozna, da je v resn c stransk c brez zkušenj, se bodo nj hova ž vljenja spreme-18. | ISKALCI TARTUFOV Ital ja, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 100' / s nhron -na ogled od 30. avgusta do 12. septembra. KDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe Studenecl k v svetovno znan v deo gr Free C ty. n la za vedno.Dokumentarn ÿlm / rež ja: M chael Dweck, Gre­ z rano, 6+ / Luka s poletne pustolovš• ne del s 21. | PRI BELEM KONJI‹KUgory Kershaw / scenar j: M chael Dweck, GregorySLIKA POEZIJE svoj m nov m pr jatelj , a za vso zabavo se skr vaGlej opis pod 1. avgust.KDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe Studenec14.avgust, sobota Kershaw / nastopajo: P ero Botto, Serg o Cauda,Razstava fotograÿj sodelujo• h na nate•aju bo na globoko varovana skr vnost: Luka je v resn c mor­ 21. | PRI BELEM KONJI‹KU Mar a C cc ù, Aurel o Conterno, Enr co Cr ppa,ogled od 1. jul ja do 31. avgusta. sko b tje z drugega sveta, skr tega globoko podArboretum Volƒji PotokDoma•a gledal ška predstava – Oskar Blumenthal Mestni kino DomžaleG anfranco Curt / 2020, Ital ja, ZDA, Gr• ja / d s- glad no morja. 21. | KRUELA n Gustav Kadelburg / rež ja Alojz Stražar / vese­ 19.3 | AMEBAtr buc ja: Con-ÿlm / 84' / topla, poet •na n pogo- Akc jska druž nska komed ja / rež ja: Cra g G llesp elo gra s petjem bo razvesel la ljub telje ljudske 2 .3 | STARIGlej opis pod 13. avgust.sto humorna oda zg njajo•emu na• nu ž vljenja; Info* / scenar j: Dana Fox, Tony McNamara / grajo: Emmadramat ke, še posebej vse, k majo rad petje, tega Tr ler / rež ja: M. N ght Shyamalan / scenar j: M.zgodba o strast , nežn vez med •lovekom n ž va-Stone, Mark Strong, Emma Thompson, Joel Fry, PaulArboretum Volƒji Potokv predstav ob ž v spremljav glasben kov ne bo N ght Shyamalan po str pu Peš•en grad, P erra-ljo ter ž vljenju, polnem preprost h už tkov.Walter Hauser, John McCrea / 2021, Vel ka Br tan -manjkalo / n kar ne zamud te trad c onalne stu-GalerijaDomžale -Oscarja Lévya n Freder cka Peetersa / grajo: Gael21. | SINOVI BURJEGarcía Bernal, V cky Kr eps, Alex Wol¯, Thomas nja, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 134' / Emma Stone se vDokumentarn ÿlm / rež ja: M ha »elar / scenar j:denške doma•e gledal ške predstave, na katero boArboretum Volƒji Potok estni trg 1, Domžale(trgovski kompleks Vele) McKenz e, El za Scanlen / 2021, ZDA / d str buc ja:predzgodb maš•evalne zlobn ce Kruele de V l z 101M ha »elar, Blaž Vehovar / 2021, Sloven ja / d str -letos, s cer z enoletno zamudo, pr galop ral n vas2 . | KONCERT FILMSKE GLASBE dalmat nca poda v modn London sedemdeset h let. razvesel l bel konj •ek.Odprta v •asu razstav: od torka do petka od 10.00 do Karantan ja / 108' / druž na na tropsk h po• tn cahbuc ja: Astral ÿlm, RTV Slo / 63' / zgodba o vrn tv S mfon •n orkester Domžale - Kamn k / z gostujo• ­12.00 n od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do odkr je, da je z d l •no samotno plažo, kjer so na-kraškega ov•arja na mejo med •loveka n volka /m sol st bodo zvedl vrsto ÿlmsk h klas k, med nj ­12.00; ob prazn k h, nedeljah n ponedeljk h zaprto. meraval prež vet pr jetno dopoldne, nekaj hudo9.avgust, ponedeljekna projekc jo so vabljen tud vaš kužk / po ÿlmu21.avgust, sobota m glasbo z ÿlmov P rat s Kar bov, Vojna zvezd, Igranarobe – zgrožen ugotov jo, da so se za•el pospe­ bo pogovor z ek po ÿlmsk h ustvarjalcev. prestolov, Dobr , slab n grd … po koncertu pa j h KnjižnicaDomžale Mestni kino Domžale šeno starat : vsa nj hova ž vljenja se zgost jo v enMestni kino Domžalebo posprem l prejemn k oskarja za najboljšo glasbo, Cesta talcev 4, Domžale sam dan … 2 .3 | HRUPNA SOSEDA 18. | NEOBRZDANI SPIRITP xarjev ÿlm DUŠA / pla•a se ÿlmsko vstopn co. 15.avgust, nedeljaT01 724 12 04 ali 01 722 50 80, Glej opis pod . avgust. Komed ja / rež ja: Cesc Gay / scenar j: Cesc Gay DUŠA info@dom.sik.si,www.knjiznica-domzale.si / grajo: Jav er Cámara, Gr selda S c l an , BelénKDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe StudenecArboretum Volƒji PotokDruž nsk an m ran ÿlm / Soul / rež ja: Pete Doc- 4.avgust, sreda Cuesta, Alberto San Juan / 2020, Špan ja / d str ­21. | PRI BELEM KONJI‹KU2 .3 | MEDVED V MENIter, Kemp Powers / scenar j: Pete Docter, M ke Jo-K lt rni dom Franca Bernika Domžale buc ja: C neman a / 82' / dva para na razburlj v KnjižnicaDomžaleGlej opis pod 1. avgust. Dokumentarn ÿlm / rež ja: Roman Droux / scenar j:nes, Kemp Powers / slovensk glasov : Rok Kuna-Ljubljanska 61, Domžale skupn ve•erj raz skujeta vse razsežnost n meje T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, Z NAŠIH POLICRoman Droux / nastopata: Dav d B ttner, Marcus S -ver, Iva Krajnc Bagola, Blaž Šef, Damjana »erne, sodobn h razmer j. Povab lo k branju / kadar vam zmanjka navd ha zagner / 2019, Šv ca / d str buc ja: Društvo za gorskoP a Zemlj •, Uroš Buh, Vesna Jevn kar Perko, Šte-www.kd-domzale.sibranje, potrebujete nasvet al vam zb ra pr merne16.avgust, ponedeljek kulturo / 91' / sred d vjega aljaškega polotoka sefan Kušar, Klemen Bunderla / 2020, ZDA / d str ­ Menaenkovadomaija 10.avgust, torek ÿlmskemu ustvarjalcu uresn • jo otroške sanje: pr -buc ja: Bl tz / 107' / ko se dogovor za najpomemb­ knj ge povzro•a prevel k stres, vam bo v pomo• ru- Mestni kino DomžaleCankarjeva ulica 9, Domžale druž se strastnemu raz skovalcu d vj h gr zl jev / vnejš koncert ž vljenja, se newyoršk jazzovsk p -knj žn ce / na njej boste vsak teden našl leposlov-Knjižnica Domžale 2 .3 | STARIsodelovanju s Fest valom gorn škega ÿlma.an st znajde v •udnem svetu nekje med zemljo nT 01 722 50 50br ka Z NAŠIH POLIC, dostopna na spletn stran ZVEN BESEDTr ler / rež ja: M. N ght Shyamalan / scenar j: M.posmrtn m ž vljenjem / prejemn k dveh oskarjevPolet bo zaprta. S programom nadaljujemo od ne n strokovne knj ge za otroke n odrasle, k so za-Glej opis pod 3. avgust.N ght Shyamalan po str pu Peš•en grad, P erra-(najboljš an m ran ÿlm, najboljša glasba). oktobra dalje. Tud v tem •asu je možna pred­poslene v Knj žn c Domžale še posebno pr tegn le.2 .avgust, ponedeljek -Oscarja Lévya n Freder cka Peetersa / grajo: Gaelhodna najava ob ska na telefon 01 22 50 50 al Mestni kino DomžaleGarcía Bernal, V cky Kr eps, Alex Wol¯, Thomas n e-naslov menacenk@kd-domzale.si al info@ Mestni kino DomžaleMestni kino Domžale 1 . | LUKAMcKenz e, El za Scanlen / 2021, ZDA / d str buc ja:28.avgust, sobota kd-domzale.si. 2 .3 | DEŽELA NOMADOV2 .3 | ISKALCI TARTUFOV Glej opis pod 3. avgust.Karantan ja / 108' / druž na na tropsk h po• tn cah Drama / rež ja: Chloé Zhao / scenar j: Chloé Zhao,Glej opis pod 6. avgust. Mestni kino DomžaleSlamnikarskim zejDomžale odkr je, da je z d l •no samotno plažo, kjer so na­ po knj g Jess ce Bruder / grajo: Frances McDor-2 .3 | STARI 18.3 | GLAVNI JUNAK Kajuhova 5, Domžale meraval prež vet pr jetno dopoldne, nekaj hudo mand, Dav d Stratha rn, L nda May, Swank e, BobGlej opis pod 3. avgust. Akc jsk ÿlm / rež ja: Shawn Levy / scenar j: Matt L -(domuje v Godbenem domu Domžale) narobe – zgrožen ugotov jo, da so se za•el pospe-24.avgust, torek Wells / 2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 108' /po pro-ebman / grajo: Ryan Reynolds, Jod e Comer, Joe Kee-T 01 724 84 08 šeno starat : vsa nj hova ž vljenja se zgost jo v en padu tovarne v doma•em mestu se šestdesetletna11.avgust, sreda Knjižnica Domžale ry, L l Rel Howery, Utkarsh Ambudkar, Ta ka Wa t t /Slamn karsk muzej bo odprt vse poletje kot tud sam dan … Fern v svojem komb ju kot sodobn nomad odprav ZVEN BESED2020, ZDA / d str buc ja: Bl tz / 115' / Guy je osamljen muzejska trgov na s slamn k . Odprto od torka do na potovanje po amer škem zahodu / ÿlm rež serkeKnjižnicaDomžaleBranje odlomkov / namen glasnega branja je oza-ban•n uslužbenec, k spozna, da je v resn c stransk petka od 10. do 12. ure n od 17. do 19. ure, ob sobo- Chloé Zhao je prejel tr oskarje (najboljš ÿlm, naj-Z NAŠIH POLIC17.avgust, torek veš•anje pomena glasnega branja n poslušanjel k v svetovno znan v deo gr Free C ty.tah od 10. do 12. ure, ponedeljk , nedelje n prazn ­ boljša rež ja n najboljša glavna gralka) ter dva zla­brane besede, k nas bogat n zdrav , ohranja našk zaprto. slamnikarski.muzej@kd-domzale.si Glej opis pod 4. avgust. ta globusa (najboljš ÿlm – drama, najboljša rež ja). Knjižnica Domžale lep slovensk jez k, spodbuja dom šlj jo n prevetr Arboretum Volƒji Potok ZVEN BESED Mestni kino Domžalenaše možgane / vab mo vas k poslušanju, da po•a-19. | VODENJE PO RAZSTAVI NATURA Galerijskiatelje Glej opis pod 3. avgust. 2 .3 | DEŽELA NOMADOVst mo veselje n mo• branja / dostopno na spletn 2 IN DIVJA SLOVENIJA: NARAVA Ulica atije Tomca 6, Domžale 5.avgust, etrtek Glej opis pod 4. avgust. stran knj žn ce.POVEZUJE Mestni kino Domžale Pred za•etkom slovenskega dokumentarnega Mestni kino Domžale1 . | ŠKRATKIKoledar dogodkov Mestni kino Domžaleÿlma DIVJA SLOVENIJA bo potekalo vodenje po 1 . | NEOBRZDANI SPIRIT 12.avgust, etrtek Glej opis pod 12. avgust. 1 . | ŠKRATKIrazstav z ustvarjalc ÿlma / pla•a se ÿlmsko vsto- Zbral in uredil: MatijaKralj An m ran ÿlm / rež ja: Ela ne Bogan / scenar j:2 .3 | AMEBAAn m ran ÿlm / D e He nzels - Rückkehr der He n-pn co / potujo•a razstava bo vsak mesec gostovala Aury Wall ngton, Kr st n Hahn, John Fusco / gra-Mestni kino DomžaleFotogra ije: promocijsko gradivo Glej opis pod 13. avgust. zelmännchen / rež ja: Ute Von Münchow-Pohl /v drugem kraju po Sloven j , svoje popotovanje pa jo: Isabela Merced, Jul anne Moore, Jake Gyllen-1 . | ŠKRATKI scenar j: Jan Strathmann / slovensk glasov : Matejje za•ela v Arboretumu Vol•j Potok.Koledar kulturn h pr red tev zhaja v glas lu haal, Marsa Mart n, Mckenna Grace, Walton Go-An m ran ÿlm / D e He nzels - Rückkehr der He n-Recer, Maša Derganc, Asja Kahr manov •, GašperSlamn k. Za to•nost nformac j odgovarja pr ja­ gg ns, Andre Braugher, E za González / 2021, ZDAzelmännchen / rež ja: Ute Von Münchow-Pohl /18.avgust, sreda 2 .3 | DIVJA SLOVENIJA Jarn , Vesna Pernar• •, Andrej Murenc, Iztok Luzarv telj dogodka. Uredn štvo ne odgovarja za spre- Premiera z ekipo ÿlma / d str buc ja: Karantan ja / 88' / podnap s , 8+ /scenar j: Jan Strathmann / slovensk glasov : Matej/ 2019, Nem• ja / d str buc ja: F v a / 78' / s nhron -membe programov n s pr držuje prav co do kraj­ ž vljenje Lucky Prescott se za vedno spremen , koRecer, Maša Derganc, Asja Kahr manov •, GašperKnjižnicaDomžaleDokumentarn ÿlm / rež ja: Matej Vran • / scena­ z rano, 5+ / legendarn škratk z Kölna so skr vaješanja pr spel h nformac j. Informac je o dogodk h se z vel kega mesta presel v majhen kraj na po-Jarn , Vesna Pernar• •, Andrej Murenc, Iztok LuzarZ NAŠIH POLICr j: Matej Vran •, Marjan Ž berna / nastopa: Jure pomagal mestn m obrtn kom, dokler j h pred 200v septembru 2021 pošlj te do 20. avgusta na deželju n splete pr jateljstvo z d vj m mustangom./ 2019, Nem• ja / d str buc ja: F v a / 78' / s nhron -Glej opis pod 4. avgust.Longyka / 2021, Sloven ja / d str buc ja: F v a / v let n pregnala žena zlobnega kroja•a – to je zgod-naslov:koledar@kd-domzale.si. z rano, 5+ / legendarn škratk z Kölna so skr vajeobdobju enega leta se podamo v pet ekos stemov ba o nj hovem povratku. KDMJ Škocjan, Poletno gledališƒe Studenecpomagal mestn m obrtn kom, dokler j h pred 200Arboretum Volƒji Potok– alpsk svet, kraško podzemlje, Jadransko morje,* Zarad trenutn h razmer se lahko odp raln •as 21. | PRI BELEM KONJI‹KUlet n pregnala žena zlobnega kroja•a – to je zgod-2 .3 | ANNETTE 2 .3 | HRUPNA SOSEDA gozdove D nar dov n neskon•ne panonske ravn -razl kujejo od nap san h. Svetujemo predhoden Glej opis pod 1. avgust. ba o nj hovem povratku. Glej opis pod 12. avgust. Glej opis pod 9. avgust. ce, k gost jo štev lne ž valske n rastl nske vrste. kl c. društva Zakljucni izlet citrark in kitaristov Društva Lipa Domžale V srce kranjske dežele po Valvasorjevih stopinjah društvo lipa domžale Koncno smo docakali dan, ko smo se lah­ko družili tudi malo drugace in se še malo kulturno in zemljepisno iz­obraževali, kar pa ni nikoli prevec. Devetega junija 2021 zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Dom-žalah, kjer smo na avtobus natovori­li vso glasbeno in pomožno opremo za izvedbo manjših koncertov na na­šem izletu. Preden smo se odpelja­li, pa nas je pozdravil še predsednik Društva Lipa Domžale Marjan Ravni­kar in nam zaželel lep izlet. Na poti proti Primorski smo po­brali še nekaj udeležencev naše­ga izleta. Pot smo nadaljevali proti Uncu, kjer smo pobrali našo vodni-co Alenko Veber, ki nam je na naši poti natrosila veliko zanimivosti o krajih, ki smo jih obiskali in skozi katere smo se peljali. Najprej smo se ustavili v vasi Sel-šcek, ki leži ob cesti Cerknica–Raki­tna na nadmorski višini 647 m. Pla­nota, na kateri leži vas, se imenuje Menišija, in sicer po menihih iz kar­tuzije Bistra, ki so bili lastniki ob-mocja od 13. stoletja dalje. Tam smo najprej zaigrali in zapeli nekaj pe­smi. Nato pa smo po prijazni postrež-bi z dobro hrano in pijaco prisluhnili tamkajšnji lokalni vodnici Nataši, ki nam je povedala veliko zanimivega o tej vasi. Izvedeli smo, da je Selšcek rojstna vas slikarja Maksima Gaspa­rija, zato je prepoznavna kot Gaspa­rijeva vas. V jedru vasi smo si ogleda­li tudi slikarjev doprsni kip. Na hišah vašcanov pa so namesto klasicnih hi-šnih številk namešcene table z moti-vi Gasparijevih razglednic in zapi­sanimi hišnimi imeni. V letu 2020 je vas dobila priznanje Turisticne zveze Slovenije za naj vaško jedro. Ogleda­li smo si tudi tradicionalno podežel­sko hišo, zgrajeno leta 1884, kultur­ni spomenik lokalnega pomena, ki je bila nekoc furmanska gostilna. Naj­bolj obiskane znamenitosti v bliži­nitevasisoCerkniškojezero,RakovŠkocjan, grad Snežnik, Križna jama ter Bloška planota in Bloško jezero, ki smo tudi obiskali. Polni zanimivih vtisov smo se nato odpeljali v Cerknico, kjer smo pred Centrom starejših obcanov za stanovalce pripravili krajši koncert pod vodstvom naše profesorice Da­mjane Praprotnik. Upamo, da smo jim vsaj malo prijetno popestrili dan. Nato je sledila vožnja na Bloško planoto preko Cajnarjev in Sv. Troji­ce. Ustavili smo se ob Bloškem jeze­ru, kjer smo v tamkajšnji Brunarici (okrepcevalnici) spet zaigrali in zape­li nekaj pesmi. Sprehodili smo se tudi ob jezeru, ob katerem smo obcudova­li zanimive skulpture oziroma izdelke iz lesa. V bližini Bloškega jezera pa se nahaja Glamping Lake Bloke, ki nas v poletnih mesecih vabi na kopanje in preživljanje prostega casa v senci smrek in lesenih medvedov. Nadaljevali smo pot proti Žerov­nici, kjer smo se podprli z dobrim kosilom in pijaco. Po kosilu smo se odpeljali v Bab-no Polje, v rojstni kraj naše vodnice Alenke, kjer smo si ogledali preno­vljeno Rihtarjevo domacijo, ki je od našega zadnjega obiska doživela ve­liko sprememb.Bil je cas, da spet vza-memo v roke citre in kitare ter zapoje-mo in zaigramo. Ker nam je ponaga­jal dež, smo malo skrajšali program. Nato smo se odpeljali še na obisk k Alenkinim prijateljem v Dolenje Poljane, kjer nam je naša Damjana zaigrala na citre nekaj pesmi, mi pa smo zraven tudi malo zapeli. Z nji­hovega dvorišca pa smo lahko uživa­li v razgledu na najvišji vrh Kraške planote, na še zasneženi Snežnik. Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov ter zadovoljni, da nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob 19.30 vrnili domov. Martina Podobnik Dobrodošli jeseni! Ceprav je bilo šolsko leto 2020/2021 tudi v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale še kako zaznamovano z ukrepi zaradi epidemije, se je v ucilnicah veliko dogajalo, posebno v zadnjih mesecih šolskega leta, ko so bili nekateri ukrepi sprošceni. univerza za tretje življenj­sko obdobje – društvo lipa domžale Posebno aktivni so bili glasbeniki, ki so z nastopi razvese­ljevali številne ljubitelje citer in ki-tar ter navadno skupaj z dekleti iz li­terarnega krožka pripravljali priredi­tve, s katerimi so promovirali univer­zo in vabili starejše, da se jim pridru­žijo ter ustvarjalno preživljajo svo­je jeseni življenja. Pridna so dekle­ta, ki se ukvarjajo z rocnimi deli, po­sebno s klekljanjem, saj so izdelke razstavljale tudi izven obcine, ome­nim naj izdelovalke punck v okviru projekta Unicef, ki s svojim pridnim delom zbirajo sredstva za cepljenje otrok. Ob upoštevanju vseh ukre­pov pa so pripravili tudi dva prijetna izleta. Omenjam le nekatere od do-godkov, ki so obarvali junij. Glasbe­ne skupine, ki postajajo pomemben del kulturnega življenja, so po pri­jetnem izletu z odlicnim koncertom sredi junija v Hiši na travniku v Dobu sodelovale v Tednu ljubiteljske kul­ture. Koncert z naslovom Dalmatin-ski mozaik, kjer so se glasbenicam iz Društva Lipa pridružili še gostje, je v prijetnem pevskem in glasbenem ve-ceru mnoge spomnil na brezskrbne pocitniške dni na morju. Hvala za lep kulturni vecer, v katerem so uživali tako obiskovalci kot izvajalci. Kot lahko izvemo od slušateljev Društva Lipa, so posebno priljubljeni izleti, ki so prave strokovne ekskurzi­je, saj ob obisku zanimivosti in zna­menitosti v posameznem kraju dobi­jo nova znanja in obnovijo informa­cije, ki so jih prejeli pri posameznem predmetu. Tako so se po obisku No-vega mesta ob zakljucku šolskega leta odpeljali na Ptuj ter preživeli res prijeten dan, o katerem je na spletni strani Društva Lipa Milena Marolt za­pisala, da so se sprehodili do Mestne hiše, zgrajene leta 1907, kjer so jim predstavili zgodovino mesta Ptuj in pomen nekaterih stavb. Ustavili so se tudi pred Ptujsko vinsko kletjo, kjer hranijo steklenico najstarejšega vina v Sloveniji iz leta 1917, si ogledali Mi-noritski samostan in cerkev, obno­vljeno po osamosvojitvi, ustavili pa so se tudi na Slovenskem trgu ter si ogledali Orfejev spomenik, procelje cerkve sv. Jurija in hišo starega Roto­vža. Obiskali so tudi grad, s katerega je prelep razgled na Ptuj, reko Dra­vo, Ptujsko jezero in Haloze ter Do-nacko goro. Društvo Lipa Domžale pa ne bo mirovalo niti med pocitnicami, saj nacrtujejo skupni obisk enega iz-med jadranskih otokov, predvsem pa upajo, da se jeseni v njihove obli­ke dela vpiše cim vec slušateljev in slušateljic ter si z ustvarjalnim de­lom polepšajo svoje jeseni življenja. Prijetne pocitnice torej in nasvide­nje jeseni! Vera Vojska Foto: arhiv društva Mladi šivamo Mladi od 5. razreda osnovne šole do 30. leta starosti vabljeni na poletne ustvarjalne sobote Mladi šivamo. društvo za medgeneracijsko povezovanje sinicaProgram je brezplacen, ob udeležbi prejmete tudi vse potrebne pripomocke. Potekal bo v živo, lahko pa se pridružite tudi prek spleta. Izdelova­li bomo poletni klobuk za zašcito pred pripeko, pušcico za risalni pribor, vrecko, ki jo bomo zložili v manjši žepek, in še druge pripo­mocke za vsakdanjo rabo. Srecevali se bomo ob sobotah v avgustu (14. 8., 21. 8., 28. 8.) in v septembru (4. 9., 11. 9., 18. 9.), od 9. do 14. ure. Prijavnica in informa­cije za avgust in september na spletni strani: https://drustvo-sinica. eu/novice/mladi-sivamo-delavnice-v-avgustu-in-septembru/. Prija­ve so možne z izpolnjeno prijavnico na spletni strani ter na elektron­skem naslovu sinica.jozi@gmail.com in telefonski številki 068 602 136. Program Mladi šivamo bo zaradi izjemnih temperatur in negoto­vosti glede sprememb (ploh) potekal na lokaciji v šivalnici na loka­cijiDragomelj101. Na delavnici bomo upoštevali vse aktualne ome­jitve za preprecevanje širjenja virusa. Ce ne bo mogoce izvajati de­lavnic v živo, se bodo izvajale v celoti prek spleta (zoom) in bomo gradivo prijavljenim poslali po pošti. Za izvedbo tega programa smo prejeli sredstva na razpisu Obci­ne Domžale. K sodelovanju smo povabili tudi Zavod Nefiks in Dru-štvo Šola zdravja. Prijave so odprte do zapolnitve mest. Vabljeni! Mimo cipke skoz okence Društvo Lipa, skupina Slamice spet razveseljuje univerza za tretje življenj­sko obdobje – društvo lipa Ob obisku razstave Mimo cipke skoz okence, ki so jo konec junija kle­kljarice Univerze za tretje življenj­sko obdobje – Društva Lipa Dom-žale pripravile v knjižnici v Dom-žalah, sem se spomnila besed sta­rejšega Dobljana, ki se je pred de­setletji rad pohvalil, da zvecer, ko prihaja domov, edino pri svoji hiši vidi luci skozi majhna okenca, vse povsod drugje so namrec rolete in to mu je bilo posebno ljubo. Majhna okenca z razlicnimi motivi, tako iz vsakdanjega življenja kot iz razmi­šljanja, vsa pa z delci cipke, kaže­jo na ustvarjalno delo spretnih rok študentk Univerze za tretje življenj­sko obdobje – Društva Lipa Domža­le, ki s svojimi izdelki kažejo ljube-zen do tovrstne naravne in kultur­ne dedišcine,hkratipa z njimizbu­jajo obcudovanje vseh, ki imajo mo-žnost obiska tovrstnih razstav. Mimo cipke skoz okence je še en prikaz ustvarjalnosti spretnih kle­kljaric. Vodi jih mentorica Marija Rupert, ki ji ob tej priložnosti lah­ko še enkrat vec cestitamo za nagra­doObcineDomžale,kijojeprejela za svoje predano delo na razlicnih podrocjih. Kot so dekleta zapisala v prijazno povabilo, tokrat gleda­jo skozi majhna okenca, v katera so postavile vse, kar bi si želele vide-ti veckrat: vnuckine prve korake in njen nasmeh, ki lepša dneve; ocetov avtoportret ali mater v mladih letih; kraj, kjer jim je bilo lepo ali bi ga že­lele obiskati, ali pa soncni zahod v vsej svoji barvitosti. In ko cudovita okenca okrasijo še s cipko, izdelano s spretnimi prsti, in vanjo vkleklja-no iskreno ljubezen, je pred nami iz­delek, ki, tako kot ob vseh doseda­njih razstavah, obudi v cloveku ple­menita custva, hkrati pa tudi obcu­dovanje dela deklet, ki vedno znova presenecajo z motivi, v katerih ima cipka najpomembnejše mesto. Tako skozi okenca, ki so posebej polep­šana s cipko, lahko opazujemo ko­zolec, cerkev, drevesa in rože, sko-raj zadiši po morju, imenitni so mo-tivi, ki so jih dekleta našla tudi izven meja naše Slovenije. Cudovite izdel­ke so pod vodstvom mentorice Mari-je Rupert ustvarjale: Vanda Doležal, Jolica Frangeš, Joži Kerc, Boža Ko­bal, Mira Ložar, Majda Merela, Jel­ka Otrin, Metka Paternoster, Tatja­na Pirjevec, Magda Stražar in Johi Tavcar. Pri ustvarjanju so upošte-vale predvsem lastne zamisli, v po­moc pa sta jim bili tudi Irma Perva­nja in Tina Koder Grajzar iz Cipkar­ske šole Idrija. Tudi tokratna razstava bo, po­dobno kot vse druge razstave izdel­kov klekljaric domžalske Lipe, poto­vala po bližnjih knjižnicah in morda še koga navdušila za to naravno de­dišcino, da bo jutri s pripomocki za klekljanje: blazino, ki je napolnje­na z žagovino, košarico, ki se pri­lega blazini, klekeljni, sukancem, nerjavecimi bucikami in papirjem https://sl.wikipedia.org/wiki/Papir (na njem je bila s svincnikom na­risana cipka) pomagal ohranjati to cudovito naravno dedišcino. Dekletom iz skupine Slamice, ki nas že vrsto let razveseljujejo s svo­jim ustvarjanjem, iskrene cestitke!  Vera Vojska Zakljucna ekskurzija za ucence priseljence OŠ Domžale in OŠ Trzin Obisk Kamnika in okoliških krajev oš domžale Konec šolskega letasmo imeli z ucenci priseljenci OŠDomžale in OŠ Trzin zakljucno ek­ skurzijo, s katero smo jim omogoci­ li, da spoznajo svoje lokalno okolje oziroma bližnjo okolico in si ogle- dajo kulturne znamenitosti. Nave- deni šoli sta vkljuceni v projekt Izzi- vi medkulturnega sobivanja, kjer iz­ vajamo vzgojno-izobraževalno delo z ucenci priseljenci ter druge aktiv­ nosti iz programa. V petletnem pro- jektu v našem okolju sodeluje se­ dem vzgojno-izobraževalnih zavo-Eko resort v Godicu pri Kamniku dov (Gimnazija in srednja šola Ru- dolfa Maistra, Srednja šola Domža­ le, Osnovna šola Domžale, Osnov­ na šola Trzin, Osnovna šola Jože­ ta Moškrica, vrtec Trzin, vrtec Cr­ nuce). Na otroke priseljence gleda- mo celostno in spodbujamo njihovo uspešno vkljucenost v novo okolje ter šolski sistem. Ob povezovanju z lokalnimi institucijami, bodisi mla­ dinskimi centri, kulturnimi ali re- kreativnimi ustanovami otroke pri­ seljence spodbujamo in jim omo ­ gocamo priložnosti, da se z lokal­ nim okoljem povežejo ali se aktivno Mladinski center Kotlovnica v Kamniku vkljucujejo vanj. Najprej smo se odpravili v letovi- šce Eko resort, ki je 5 km izven Ka­ mnika v Godicu. Tam smo si ogleda­ li prelepo naravo, glamping hiške, ki so replike alpskih hiš na Veliki pla­ nini, in razlicne živali, ki prebivajo na tem obmocju, med njimi je tudi beli pav. Ob prihodu smo najprej po­ gledali mlade zajcke in srne ter jih nahranili. V Eko resortu je tudi ve­ lika lovska opazovalnica, ki omo ­ goca cudovit razgled. Nanjo smo se povzpeli in si ‘spocili oci’ ob pogle­ du na okolico. Otroci so se sprošce-Stara smodnišnica no družili v parku, igrali odbojko ter se malo osvežili ob bazenu. Ogleda­ niciativi ter spodbuja njihovo kre­ središce Kamnika. V zunanjih de­ li so si tudi vrtove za samooskrbo, ki ativnost. V centru se odvija mnogo lih prostora vcasih potekajo stand- so pomemben del tega prostora. dejavnosti, kot so koncerti, glasbe- -up nastopi, koncerti, umetniške Po obisku Eko resorta smo se od­ ni nastopi, striparske delavnice, tur­ razstave in drugi kulturni dogod­ pravili v Kamnik na ogled Mladin­ nirji igranja namiznih in racunalni­ ki, kreativna cetrt pa najbolj zaži­ skega centra Kotlovnica, kreativne ških iger ter razlicne druge ustvar- vi v casu festivala Kamfest. cetrti Barutane in stare smodnišni­ jalne delavnice. Del industrijskih stavb, kjer je ce, ki je v preteklosti obratovala v Ogledali smo si tudi vse druge bila vcasih proizvodnja smodni­ tej obcini. Obisk mladinskega cen­ prostore mladinskega centra, kot ka, s katerim so oskrbov ali vso Ju­ tra nam je zelo prijal, saj je bilo zu­ je glasbeni snemalni studio ter pro- goslavijo, pa nam je zelo slikovi­ naj soncno in vroce vreme, center stor za druženje obnamiznem teni- to in doživeto predstavil Goran Za- pa je v pritlicnih prostorih, ki so v su in nogometu. Z zanimanjem smo vršnik, direktor Kulturnega društva poletnem obdobju prijetno hladni. poslušali predstavitev, nato pa so se Priden možic in idejni vodja festiva- Iztok Zver, koordinator mladinskih otroci poigrali in zelo uživali. la Kamfest. Povedal je, da je na tem programov, nam je predstavil pro- Po ogledu mladinskega centra obmocju prišlo tudi do nesrec, ce store in delovanje centra. Povedal smo se odpravili v kreativno cetrt niso dovolj previdno ravnali s smo­ je, da center predstavlja neformal- Barutana (tako se je vcasih imeno­ dnikom, in kako je stara smodnišni- no obliko ucenja in delovanja, kjer vala industrijska cona, kjer je obra- ca vplivala na izgradnjo železnice mladi lahko sami pridejo s predlo­ tovala smodnišnica), ki jo že nekaj skozi kamniško regijo. Otroci so si gi in idejami in jih uresnicujejo. Po-udaril je, da je neformalna oblika casa vzpostavljajo mladikamniškiurbanisti Štajn arhitekti in clani ogledali maketo smodnišnice in pri­sluhnili zgodovini Kamnika. ucenja poleg formalne oblike, ki se ProstoRoža v sodelovanju z Obci- Nato smo se še sprehodili skozi izvaja v institucijah, kot je npr. šola, no Kamnik. Na festivalu Kamfest Kamnik ter odšli na Mali grad, ki je tudi zelo pomembna, saj spodbuja so zaceli preizkušati možnost, da v mestnem središcu. Otroci so po­ mlade k lastni aktivnosti in samoi- Barutana postane novo kulturno slušali bajko o skopuški grofici Ve­ roniki, po kateri je podobo prevzel grb obcine Kamnik. Poiskali smo nekaj avtomobilov na parkirišcu, ki so imeli grb z Veroniko na registrski tablici, otrokom je bilo to zanimivo. Mali grad nam je ponujal prelep raz­ gled na Kamnik in planine. Za prije- ten zakljucek ekskurzije pa smo od­ šli še na sladoled v mestno kavarno. Ekskurzijo smo zakljucili dobre volje in z mnogo novimi lepimi vti­ si. Otroci priseljenci so ob tem dobi­ li priložnost, da si ogledajo delcek svoje nove države in odnesejo s se­ boj lepe spomine na ‘skrite’ koticke Slovenije. prof. Anita Novak, multiplikatorka projekta Izzivi Razgled na Kamnik z Malega gradu medkulturnega sobivanja iz naših vrtcev in šol kolumna• medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIC JANCAR KAJ JE MERILO PRAVE ODLOCITVE? Ne morem si kaj, da me ne bi spomin ponesel nazaj. Doma imamo pestro dogajanje, saj otroka stopata stopnicko višje – eden odhaja na gimnazijo in drugi na fakulteto. S tiskame,podoživljamsvoje izkušnje iz tega obdobja, po drugi strani pa se soocam – znova – s popušcanjem svojega materinskega objema sinov. Spremembe. Nove poti. Ko sem sama koncevala osnovno šolo, sem zatrd-no vedela, da želim postati vzgojite­ljica, to je bila moja prva in edina žel­ja. Pa se mi ni izpolnila, saj je bilo za to šolo treba izpolniti pogoj, tj. preiz­kus posluha, za katerega sem vedela, da ga imam. Sam Stane Habe, cast­ni obcan Domžal, glasbeni ucitelj in ravnatelj Glasbene šole Domžale, žal že pokojni, je preizkusil moj glasbeni posluh. Super, je dejal, brez težav bo šlo. Tam pa me je neka stara glasbe­na uciteljica spremljala na klavirju in ugotovila, da ne zmorem zadosti dob-ro odpeti dolocenih visokih tonov, in sem bila zavrnjena. Kako sem jokala! Od razocaranja in strahu, kako na­prej! Oprijela sem se druge možnos-ti, se vpisala na zdravstveno šolo in doživela krasno izkušnjo prijateljstev, zaljubljenosti in drugih vragolij, po-leg tega pa sem pridobila veliko znan­ja, ki mi še zdaj pride zelo prav. Pot, ki se v trenutku spremeni v razpotje. Poznamo to. Stojiš pred crto, srednje poti ni. Levo ali desno. Kam? Odlociš se za eno in greš. Nikoli ne boš izvedel, kaj bi bilo, ce bi krenil po dru­gi. To je zakonitost življenja. Jaz niko­li ne bom izvedela, kako bi bilo, ce bi bila tistega poletnega dnesprejeta na vzgojiteljskošolo,kajbimetamcaka-lo, kako bi bilo? Si predstavljate, da bi lahko hkrati gledali tudi posnetek svo­jega vzporednega življenja, ki ga na razpotju nismo izbrali. Potem bi seve­da obžalovali ali se veselili, kar smo storili s svojo odlocitvijo. Tega žal (ali na sreco) ne moremo. Ne moremo pri­merjati dveh poti. Berem roman Nez­nosna lahkost bivanja Milana Kunde-re, ki je nastal na podlagi Nietzscheje­ve teorije o ponovnem vracanju. Ce bi bil svet narejen tako, da bi se vse po­navljalo v nekem ritmu, ki mu vse sle­di v nekem zaporedju, bi se to doga­jalo v nedogled. Vendar se ne. Življen­jeseneponavljainljudjeimamovži­vljenju le eno priložnost za neko od­locitev, in ne vemo, kako bi bilo, ce bi se odlocili drugace. Gre za usodne dogodke, ki so verjetno sad trenutne odlocitve, torej za sledenje trenutne-mu vzgibu, poslušanju srca, ce hocete. Ali pa ne. Odlocitve, ki prinesejo težo ali lahkotnost, svobodo ali omejenost. Kaj bomo izbrali? Ura tiktaka, odloci­tev mora biti sprejeta. V romanu je pol-no tehtanj, stalnih dilem in trenutkov odlocitev: med ženo in ljubico, tele­som in dušo, statusom in svobodo, ki-cem in preprostostjo, zvestobo in va­ranjem. Lahkotnostjo ali zapletenostjo … Ljubezen pomeni odreci se moci, je najlepša misel knjige. Lahkotnost bi-vanja pa doživeti in cutiti sedanji tre­nutek. Zatorej ne obstajata dve poti, temvec le ena, saj ne moremo primer-jati, katera je prava ali ne. Lahkost pro-ti teži, dvojnost, protislovje …, s kateri-mi se slej ko prej sreca vsakdo. Sreca je, ce se lahko odlocimo mir-no, brez pritiskov. Ce smo s to odlo-citvijo sprijaznjeni, mirni. Ni pa vedno tako. Smo tudi tisto, cesar ne maramo, je sporocilo romana in vcasih sprejme-mo odlocitev, ki nam v tistem trenutku ne prinese olajšanja, vendar zavestno vemo, da je tako prav. Tehtamo. Pre- Pot, ki se v trenutku spremeni v razpotje. Poznamo to. Stojiš pred crto, srednje poti ni. Levo ali desno. Kam? Odlociš se za eno in greš. Nikoli ne boš izvedel, kaj bi bilo, ce bi krenil po drugi. To je zakonitost življenja. cenimo, kje bodo manjše žrtve, s cim bomo lažje shajali. Kje bo krivda man-jša, na kateri poti bomo lažje živeli. Katera so merila prave odlocitve? Sreca, izpolnjenost, prepricanost o pravilnosti svojih življenjskih odloci­tev? Ne nujno in ne vedno. Morda ne takoj. Pravijo, da srce tocno ve. Menim, da ne nujno. In morda ne takoj. Pravi­jo, da ce si v stiku s seboj, se vedno od­lociš prav. Prevec crno-belo. In prevecpreprosto. Življenje pa ni preprosto, najveckrat je kompleksno. Ce se nam v nekem trenutku morda zdi, da smo se odlocili prav, bomo skoraj zagoto­vo imeli dneve, ko bomo glede tega v dvomih. Morda je izziv zdržati sam s seboj ravno v teh dneh. Meni pomaga, da se ozrem na pretekla leta. Kje sem bila in kakšna sem bila. Vidim napre­dek, ki me navda z mislijo, kaj vse sem dosegla. In da bom skoraj zagotovo tako razmišljala tudi cez nekaj let, ko se bom ozrla nazaj. Zapleteno, kajne? Poigravanje z mislimi mi gre. Skoraj vedno sproži plaz novih in novih misli, na koncu pa zakljucek, da je vse, kot mora biti, in da je vse v redu in prav. Tukaj je na mestu vprašanje, ali je popravek neke odlocitve mogoc. Ali se da neko odlocitev, ce se izkaže za nepravo, popraviti? Cetudi ne, je ved-no mogoca drugacna interpretacija. Besedno lahko stvar vedno postavi-mo na novo. In vedno v to interpre­tacijo lahko povabimo še koga. Laž­je nam bo. Ko nekdo rece: »Veš kaj, tako si takrat najbolje zmogla. Takrat je bilo to dobro zate. Ce zdaj cutiš, da bi morala takrat storiti drugace, kako ti ta misel lahko služi zdaj, za ta trenu­tek?« Drugacne interpretacije so ved-no hvaležne ravno z vidika, da nam jih nekdo pomaga soustvariti. To je tisto, kar pomirja dušo in telo. . Kolumna: Medsebojni odnosi – stiska ali izziv je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašic Jancar je terapevtkazakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane – takojšnja psihosocialna pomoc otrokom in mladostnikom iz ogroženih družinter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira obcina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) (lidijabjancar.com). Je avtorica knjige Popolna ljubezen. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. reportaža SPOMNILI SO SE NESRECNEGA PILOTA V vasi Suhorje na robu Brkinov, tromeji med obcinami Ilirska Bistrica, Pivka in Divaca, so petek, 4. junija, pripravili slovesnost, na kateri so odkrili spomenik tragicno preminulemu pilotu britanskih kraljevih letalskih sil Edmundu Ramsbothamu. Spomenik je zasnoval in ga tudi izdelal Domžalcan, kipar Jurij Smole. Primož Hieng Foto: Simon Avsec in arhiv Parka vojaške zgodovine T ik pred koncem druge sve­tovne vojne, 29. aprila 1945, je namrec pri vasi Suhorje strmoglavilo britansko lo-vsko letalo spitfire IX MH980, pri ce-mer je izgubil življenje pilot letala, tedaj star komaj 22 let. Letalo je pri­padalo 249. eskadrilji RAF-a. »V zakljucnih vojnih operacijah so britanski lovci kot pomoc jugoslovan-skim partizanom zalezovali nemške kolone in vlakovne kompozicije. Nare­dnik Ramsbotham tisti pomladni dan ni imelsrece –najverjetneje je bil ob nizkem preletu zadet ob eksploziji to- uspešnejših lovskih enot kraljevega PC-9 ob odkritju spomenika prelete­ vornjaka s strelivom in je za tem strmo­ letalstva. Enota je bila ustanovljena li prireditveni prostor. glavil. Strmoglavljenje letala in tragic­ že avgusta leta 1918, a je svojo slavo Vas Suhorje, sprva zadnji dom ne­ na usoda pilota sta za eskadriljo pred­ dosegla v drugi svetovni vojni – naj-srecnega pilota Edmunda Ramsbot­ stavljala zadnjo izgubo v vojni, ki se je prej v Bitki za Britanijo, potem pa še hama, spada je med najbolj oddalje-koncala kmalu za tem,« so povedali v nad Malto, Sicilijo, Italijo, Albanijo ne od obcinskega središca, Pivke. Leži Parku vojaške zgodovine iz Pivke. in Balkanom, prav ob koncu vojne na brkinskem slemenu nad levim bre- Truplo mladega angleškega pilo- pa tudi nad slovenskim ozemljem. gom Reke, še v soteski pred razširitvi­ta so vašcani Suhorja dostojno poko- Narednik Ramsbotham je bil zadnja jo v Vremsko dolino, v neposredni bli­ pali na vaškem pokopališcu. Kmalu vojna žrtev te slavne eskadrilje. žini meje s tremi sosednjimi obcina­po vojni so britanske vojaške oblasti Slavnostna govornika ob odkritju mi. Suhorje so kot nekakšna tromeja posmrtne ostanke prekopale na vo­ spomenika sta bila nacelnik gene-med obcinami Pivka, Divaca in Ilirska jaško pokopališce v Beogradu, kjer ralštaba Slovenske vojske general-Bistrica. Geografsko je to del Brkinov, pociva še danes. Kljub temu na Su- major Robert Glavaš in namestnik upravno pa predstavlja del pivške ob- horju spomin na ta tragicni dogodek veleposlanice Združenega kralje-cine. Zaradi svoje specificne lege ter ni nikoli povsem zamrl, in prav iz va­ stva Paul Jancar. Britansko vojsko relativne oddaljenosti od vecjih nase­ ške skupnosti je prišla pobuda, da bi je na slovesnosti zastopal obramb-lij je nekoliko nenavaden tudi položaj v lanskem letu, ob 75. letnici padca, ni ataše, podpolkovnik Christopher vasi. Suhorje kot edina izmed brkin­ postavili spomenik. Vašcani so se Day. Poseben poklon spominu ne-skih vasi spada k obcini Pivka, kot žu­obrnili na Park vojaške zgodovine, srecnega pilota so namenili tudi le-pnija predstavlja del premske župnije ki se veliko ukvarja prav z dedišcino talci 15. letalskega polka Slovenske (obcina Ilirska Bistrica), pošta Vrem­padlih zavezniških letal in sodeluje vojske, ki so s skupino letal pilatus ski Britof, hkateri spada, pa je v ob- cini Divaca. Morda pa je ravno to pri-Zaradi epidemije je bila lanska okro-ta ima dve popolnoma razlicni plati: tudiz britanskimveleposlaništvom. le. »Plošcat kamen velikega forma­ pomoglo k temu, da se Suhorje da­gla obletnica sicer zamujena, zato pa grobo stran z ostanki naravne tekstu­ nes lahko pohvali z neokrnjeno nara-so letošnje odkritje spomenika pri-re in grobimi sledovi obdelave, ki pred­ vo, številnimi naravnimi in kulturni­pravili toliko bolj slovesno. stavlja destrukcijo sovražnika, ter fino mi lepotami ter posebnostmi, znacil-Avtor spomenika je akademski ki-obdelano, zbrušeno stran, ki predsta­ nimi za to vas. par mag. Jurij Smole iz Domžal, do-vlja lepoto jeklene ptice, letala spitfire, V zadnjih letih so Suhorci izre-cent na Akademiji za likovno ume-ki ga mnogi opisujejo kot eno najlep­ dno aktivni, vsako leto prirejajo vec tnost in oblikovanje, ki se je z velikim ših letal. Naravni kamen objema stilizi­ dogodkov, ki so cedalje bolj odmev­veseljem odzval vabilu Parka voja-rana oblika roke iz spoliranega inoxa, ni in obiskani. To seveda terja tudi ške zgodovine, da pomaga oblikova-ki simbolizira pilotov boj za življenje.« veliko prostovoljnega dela in pri-ti nacrt za postavitev spomenika. In Še nekaj besed o pilotu. Narednik prav, osnovni pogoj za delovanje va­ne samo to – tako lokacija kot zgod-Edmund Ramsbotham je bil rojen 17. ške skupnosti pa je prostor za redno ba padlega letala sta ga prevzeli do te maja 1923 v vasi Backworth v Nort­ delo in za prireditve, ki so ga uredili. mere, da se je sam lotil njegove izde-humberlandu ocetu Edmundu in Najvecji praznik v vasi je shod oziro-lave. »Spomenik, ki je postavljen prav mami Annie. O njegovi vojaški karie- ma veliki shod, ki ga praznujejo 13. na kraju tragicne nesrece, je iz lokal-ri vemo še zelo malo. Pripadal je 249. julija na sv. Marjeto. Praznujejo pa nega pešcenjaka in upodablja rep le-Eskadrilji RAF-a – britanskih kralje­ tudi mali shod na dan, ko goduje sv. tala spitfire,« je povedal kipar Smo-vih letalskih sil, ki velja za eno naj-Miklavž. . kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Julian Barnes Limonova miza Arsem, 2021 Angleški pisatelj in Bookerjev nagrajenec Julian Barnes je v knjigi Limonova miza zbral enajst zgodb. Rdeca nit sta staranje in minljivost, vse to, kar starost prinese, kako pride, kako je mogoce z njo živeti. V eni izmed zgodb sledi-mo porocenemu paru, ki se ljubita, a tega nikoli ne iz­govorita. Pretresljiva zgodba o zapravljenem življenju, ki je posledica neizrekljive razlike med cutenjem in izražanjem. V vecini Barnesovih zgodb bomo obcutili mojstrsko ustvarjeno naelektreno atmosfero. V zgod-bah spoznamo zanimive like, ki se morajo soociti s staranjem oziroma se morajo z njihovim staranjem in spremembami, ki jih to prinese, soocati njihovi bližnji, kar ni lahko. Limonova miza je knjiga o današnjem casu, ki je obseden z vecnim življenjem in lepoto, a minljivosti nikakor ne more ubežati. (S. S.) John P. Enyeart Smrt fašizmu: boj Louisa Adamica za demokracijo Sophia, 2019 Izredno zanimivo življenjsko pot slovensko-ameriškega pisatelja, novinarja in predvsem družbe-no angažiranega intelektualca, nam predstavi ameriški zgodo­vinar John P. Enyart. Adamica prikaže kot do-slednega zagovornika svobode in enakosti ter vešcega pripovedovalca zgodb, ki je med drugim znal približati priseljensko izkušnjo širši ameriški publiki. Adamic je bil aktiven zagovornik socialne in rasne enakosti, za kateri je trdil, da sta nujni za obstoj demokracije. Zanj fašizem leta 1945 ni bil premagan, ampak se je še na­prej izkazoval v rasizmu in neokolonialnih kapitalistic­nih praksah. Bil je aktiven zagovornik partizanskega boja v Jugoslaviji, za katero je po vojni verjel, da se bo zavoljo deklarirane etnicne enakosti slej ko prej preo­blikovala v pravo demokracijo. Na njegovo aktivno po­moc in podporo stari domovini opozori tudi Božo Repe v spremni besedi. Hladno-vojna paranoja v ZDA mu je zaradi deklariranega simpatiziranja s socialisticnimi idejami in vere v pluralizem in enakost nakopala števil­ne sovražnike, zato je tudi njegov domnevni samomor leta 1951 še danes ovit v tancico dvoma. (G. J.) Igor Karlovšek Samo domov me odpelji Miš, 2021 Roman obravnava sodobno tema­tiko, o kateri redko spregovorimo, ceprav se nas vseh slej ko prej dotakne. Kaj lahko posameznik prenese, ko naš bližnji trpi in mu ni pomoci!? Kje so meje, ko smo še lahko racionalni in do kam vse je posa­meznik pripravljen iti, ko je meja prekoracena!? Kaj vse je mati pripravljena storiti in sprejeti, ko gre za lastnega otroka!? Avtor socutno in z veliko mero psihoanalitic­nosti razpreda tudi o ljubezni in telesnosti v starosti. Tankocutno napisano delo priporocam vsem, ki išcejo obzirnost pred grobostjo. (C. H.) Matthew McConaughey Greenlights Headline, 2020 (jezik: angleški) Ameriški filmski igralec nam je dobro znan iz mnogih filmov. V Teksasu rojeni igralec je zaigral v vec kot 40 filmih. Za Klub zdravja Dallas je prejel oskarja za glavno moško vlogo, kar mu je bil cilj, ki ga je zapisal vsaj 20 let, preden ga je dobil. Snov za knjigo je nacrpal iz dnevnika, v katerega je kar 35 let zapisoval svoje življenjske izkušnje in misli. V knjigi, skozi katero bralcem pripoveduje zgodbe iz svojega življenja, je Matthew McConaughey razkril tudi nekaj podrobnosti iz njegovega najstniškega življenja. Prese­neti z odkritim priznanjem, da je bil spolno zlorabljen, a se kljub vsemu nikoli ni pocutil kot žrtev. Zanimiva in razodevajoca so bila njegova potovanja v Avstralijo, Peru in Mali. Igralec z nami deli, kako so mu življenjske izkušnje vcepile pomembnost zanesljivih vrednot, moci novih izkušenj – in kot pravi sam – bodisi spremembe svoje resnicnosti bodisi spremembe tega, kako jo vidiš. Knjiga je ljubezensko pismo življenju. Prav tako gre za vodnik, kako ujeti vec zelenih luci in kako do zavedanja, da oranžne in rdece scasoma tudi postanejo zelene. Za­gotovo ena najboljših biografij, in upamo, da se bomo kmalu razveselili tudi prevoda v slovenšcino. V Ameriki je knjiga velika uspešnica. (K. G.) Cvetka Sokolov Raje umrem! Miš, 2021 Ajda je najstnica, ki se ji med poletnimi pocitnicami zgodi pomemben življenjski dogodek – dobila je menstruacijo. In to rav-no na morju! K sreci ima s seboj goro prirocnikov (o odrašcanju in tegobah, ki jih le-to prinaša s seboj), ki ji jih podarja teta. Zakaj bi bila menstruacija nekaj zo­prnega, neprijetnega, ko pa jo je tako neucakano prica­kovala že dolgo? Seveda, zdaj ne more na plažo s simpa­tijo in ne more skakati v vodo s svojim mlajšim bratcem. Kljub temu si želi preživeti vec casa s svojo simpatijo in prijateljico, ki prispe v isti kamp. Seveda je ves cas v na­vezi tudi z najboljšo prijateljico, ki pocitnice preživlja na drugem koncu Slovenije. Ampak v prirocnikih je toliko napotkov, ki bi jim Ajda rada sledila, a ugotovi, da je v resnicnem življenju to malo bolj zapleteno. Ajdine po-citnice so najstniško posebne in edinstvene, hkrati papomembna prelomnica v svet pubertete. (K. Š.) Arnfinn Kolerud Milijoncek za prijaznost Zala, 2021 Frank in njegova mama živita skromno, obicajno življenje. Ne-kega dne pa zadeneta na loteriji in to štiriindvajset milijonov. Seveda novica zaokroži naokoli in njuno življenje se nenadoma zelo spremeni, saj si vsi nekaj že­lijo od dobitka in vseskozi dobivata prošnje za pomoc. Mama se zato odloci, da najprijaznejšemu v skupnosti podari milijon kron. Otroci in odrasli zacnejo tekmova-ti v prijaznosti. A tekmovanje v prijaznosti se vse bolj kaže kot tekma za denar in razkriva tako dobre kot sla-be cloveške lastnosti. Roman je napisan humorno, ob branju se nasmejimo, odpira pa tudi mnoga vprašanja in dileme. Je denar res sveta vladar? (S. Z.) Lisa Aisato Knjiga tožibaba Ocean, 2020 Zabavna slikanica s cudovitimi ilustracijami nam razgrne, kaj vse bi se lahko skrivalo za obra­zi ljudi, ki jih vsak dan srecuje-mo, vendar so za nas le tujci, s katerimi se npr. pet minut peljemo v dvigalu. Nabrita in šaljiva muha, ki pozna življenja vseh, ki so se v ne­kem trenutku znašli v nekem dvigalu, pa nam tokrat ponudi vpogled onkraj ‘fasad’ Carla, Bastiana, Kurta, Susann, Konrada itd. Vsi si doma upajo biti marsikaj, kar sicer v svojem javnem življenju skrivajo. Ker se jim zdi, da morajo. Ker si ne upajo odkrito biti to, kar so. In ravno to zadnje je pomemben nauk te slikanice. Kako smo kot resda tehnološko zelo napredna družba, ki lahko z glasovnimi ukazi ugaša luci in vrti glasbo, po drugi strani cedalje bolj odtujeni, netolerantni, ne­zadovoljni in prestrašeni? In ne moremo ali ne upamo biti to, kar bi radi bili. In kaj nam potemtakem poma­ga silni tehnološki napredek, ce edino življenje, ki nam je dano, v resnici cedalje bolj zamujamo? (J. D.) kultura kolumna• odtis clovecnosti LENART ZAJC TUTOŠOMATO Vrtnice, Mozart in šlagerji Drugi koncert cikla treh Mozart v rozariju v Arboretuma Volcji Potok 2021 Pa smo docakali! Kulturni dom France Bernik je ob neverjetni spretnosti kombiniranja predstav prek spleta, in uporabe gledališca na prostem v Studencu spravil pod streho abonmajsko sezono kdfb Na letošnjem drugem od treh napovedanih koncertov,ko ponov-no vzcvetijo v Arboretumu Volcji Po-tok vrtnice, je 19. junija nastopil Tro­bilni kvintet SiBRASS. Trenutno vo­dilni tovrstni ansambel na Sloven-skem obstaja skoraj deset let. Sesta­vljajo pa ga: trobentaca Franc Ko­sem in Jure Gradišnik, hornist Mi-hajlo Bulajic, pozavnist Žan Tkalec (tokrat ga je zamenjal Marko Ilic) in tubist Johannes Ogris. Umetniki so v svoj poletni spored uvrstili same priredbe del skladateljev Mozarta, Bernsteina, Guglielmija Louiguya, M. Sepeta in za konec kot dodatek še triptih B. Adamica-Privška in A. Sossa v priredbah Lojzeta Krajncana. Uvodne vrtnice so bile v izvedbi našega odlicnega trobilnega kvinte­ta torej namenjene Wolfgangu Ama­deusu Mozartu (1756–1791) oziroma priredbam, ki so jih za njegovo izvir-no glasbo prispevali Fred Mills, Art-hurFrackenpohl inLuther Hender­son. Iz vsakega od navedenih Mo-zartovih vecstavcnih del smo sliša­li uvodni, 1. st. (Allegro Rondo) od dveh stavkov iz Kvinteta z rogom z godali (1782) v Es-duru, KV 407 z vo­dilno in solisticno kantileno odlic­nega hornista M. Bulajica, Temo z (5) variacijami v G-duru, KV 501 za klavir 4-rocno (1786), 3. stavek od 12-Tubamirum izslovitega Rekvie­ma,KV626(1791)zznamenitim so-lom pozavnista M. Ilica, zadnji-4. od štirih stavkov solisticnega mote-ta Exultate, jubilate, KV 165 (Alelu­ 2019/2020. P riznam da se mi takrat, pred dobrim letom, ko nas je pr­vic zadela korona in še bolj od nje protikoronski ukrepi, to ni zdelo mogoce. Pac, takrat mar- ca 2020 je bilo predstav, ki bi mora­ le biti na sporedu, kar nekaj in kot se je vsa Slovenija zaprla, v resnici nisem videl poti, kako bi bilo to mo­ goce speljati. Nenazadnje je z uved­ bo protikoronskih ukrepov obsta- la vsa slovenska kultura. Zaprle so se knjižnice, knjigarne, gledališca, kini, glasbene prireditve so bile od­ povedane, galerije zaprte. Vse doga­ janje se je zacelo seliti na splet. Pri­ znati moram, da mi to spletno na­ domešcanje žive kulture ni bilo všec. Pac, seveda razumem, da so hote­ li organizatorji prireditev ohrani- ti neki stik s svojo publiko, to jim je do neke mere tudi uspelo, pa ven­ dar to ni isto. Je pa seveda bolje to kot nic. Tako kot je bolje imeti sesta­ nek prek spleta, kot sploh ne imeti sestanka, ali pa hoditi k pouku prek zooma, kot sploh ne hoditi k pouku. Spletno življenje je lahko dodatek k živemu sobivanju in soocanju z ljudmi, nikakor pa ne more biti trajen nadomestek. No, in ravno zato je bilo tako dobrodošlo, da je vodstvo Kulturnega doma France Berniknašlodrugacne možnostiin vecinoma, z izjemo ene same pred- stave, speljalo program v živo. Tako smo se 16. junija ob devetih zvecer sešli na še zadnji predstavi te ne­ srecne sezone, ki je potekala v casu korone. Vzdušje je bilo prešerno, v zraku je bilo veselje junijske noci in seveda veselje ob snidenju z znanci in prijatelji, ki smo se sicer sreceva­ li ob teh priložnostih. Vzdušje je bilo nabito s pozitivno energijo. Zadnja predstava, ki smo si jo ogledali v okviru abonmaja, je bila predstava SNG Nova Gorica in Gle­ dališca Koper Tutošomato Iztoka Mlakarja, ki jo je režiral Vito Tau- fer. Tutošomatoje poslovenjena ita­ lijanska fraza ‘tutto sommato’, kar bi v neposrednem prevodu pome­ nilo ‘vse sešteto’, oziroma manj ne­ posredno ‘vse v vsem’. Posrecen na­ slov glede na temo predstave, ki si­ cer izhaja iz Ukrocene trmoglavke Williama Shakespeara, potem pa v svojo fabulo ujame vse mogoce pro- bleme, ki se pojavljajo na radarju sodobne družbe. Govori o feminiz- mu, homoseksualnosti, norcuje se iz transseksualnosti, favorizira or- ganiziran kriminal, ki koketira z družinskim nasiljem, vse skupaj za- cinjeno z nekaj humorja, ki na mo- mente cloveku zasuka navzgor ko­ ticke ustnic, in seveda barocno obo­ gateno z Mlakarjevimi songi. Skrat­ ka, gledališka igra, ki odpira vsakr­ šne probleme, žal pa se ne utegne poglobiti v niti enega med njimi, niti se ga ne potrudi vsaj površno razu­ meti. Vse skupaj poveže le zakljucek v smislu, kako lepo je bilo v starih casih, ko so bile stvari urejene. Pri­ znam, da imam rad komedije, sploh družbeno satiro še toliko bolj, saj slednja ravno z norcavostjo vedno znova podaja razmislek, ali je nekaj Zabava z Mozartom Tretji koncert ciklusa treh Mozart v rozariju v Arboretuma Volcji Potok 2021 kar zaznavamo kot družbeni pro­blem sploh problem, se pravi, nam daje izhodišce za vnovicno prevpra­ševanje samih sebe, namesto da bi stvari jemali apriori. No, Tutošoma-to definitivno ni te sorte satira, niti Priznati moram, da mi to spletno nadomešcanje žive kulture ni bilo všec. Pac, seveda razumem, da so hoteli organizatorji prireditev ohraniti neki stik s svojo publiko, to jim je do neke mere tudi uspelo, pa vendar to ni isto. Je pa seveda bolje to kot nic. komedija. Je pac tocno to, kar pove naslov igre: tutto sommato – vse se­šteto. Žal je že tako kot z jedmi: ce v pripravo ene same jedi vmešamo prevec dobrih sestavin, obicajno ne zvarimo nic posebno dobrega. Pa vendar, da ne bom do vide­ne predstave prestrog, je treba pri­znati, da Tutošomato niti ne name-rava v resnici pušcati globokih vti­sov, ki bi cloveka po predstavi gna­li z družbo v bližnjo gostilno, v želji po debati o vtisih o pravkar videnem odrskem doživetju. Ne, Tutošomato je predstava, ki ima namen zabavati gledalca, dokler traja. Zacinjena je z vsem ravno dovolj, da se noben gle­dalec v zgodbi, ali cim skritim v nje­nem ozadju ne izgubi, obenem pa daje slehernemu gledalcu obcutek, da mojstrsko prepoznava prav vse probleme,ki mujihizvrstniigral­ci servirajo na odru. Moram reci, da je bila igra prav vseh nastopajo-cih odlicna, in ne dvomim, da si je lahko vsak gledalec našel vsaj ene­ga svojega igralskega favorita. Prav tako so (kot vedno) odlicno duhovitiin zabavni Mlakarjevi songi. Še do-datenšarm lahkotnosti dajeduho-vita uporaba primorskega dialek­ta, ki sama po sebi vnaša v gledal-ca dobro voljo. Ves ta seštevek je pu­blika hvaležno vracala z rafali sme-ha, ploskanjem ob songih in zares dolgim aplavzom na koncu. Pred­stva je torej obrtniško dovršeno lah­kotna in zabavna, neobremenjujo-ca, ravno pravšnja za zakljucek in sprostitev v podeželskem odprtem gledališcu, po hudicevo naporni co­vid-19 sezoni, ki je bila videti, kot da bo dokoncno ugonobila sloven-sko kulturo. Pa je ni. Pri nas v Domžalah je ni zaradi odlicne ekipe KD Franc Bernik, ki je uspela ne glede na težke case spe­ljati abonma do konca in nam še naprej prinaša cudovite kulturnedogodke. Žal napovedi niso prevec obetavne, naslednje abonmajske sezone zaradi negotovosti, ki ob vi-rusu ostaja, ne bo. Bodo pa namesto abonmajev predstave za izven. In ce bo to v resnici izvedljivo, sploh ne dvomim, da bomo tam tudi mi, zve­sto Bernikovo obcinstvo. . ja; 1773) in slednje Mozartovo delo oziroma priredbo Rondo Boperati-on, z vodilno rogovo kantileno in že zabavno ali celo jazzovsko obarva-no prirejeno glasbo. Edini vecji ci­kel je predstavljala priredba osmih stavkov iz znamenitega muzikala West Side Story (1950–57) Leonarda Bernsteina (1918–1990). To je pa že bil cisto pravi jazz in kjer si je naš res odlicni trobilni ansambel še en-krat dal duška. Ce smo že pri Mo-zartu lahko slišali odlicno tehnicno in izvedbeno, muzikalno prepriclji­vost, se je zdaj ta stopnjevala v pov­sem drugem žanru. In ta žar ni po­jenjal niti v tako zabavno obarva­nih, kot sta bili še zakljucni La VieEn Rose/Življenje rože-vrtnice špan­sko-francoskega Italijana Louisa Guglielmija Louiguya (1916–1991), napisane za slovito Edith Piaf, in Poletna noc našega M. Sepeta. Ta in pa dodani triptih (B. Adamic, J. Pri­ kdfb Na zadnjem koncertu letošnje skrajni piani. Pa tudi atake so bile (2.) sezone Mozart v rozariju (3. julij) presunljive. Razen v dveh samcatih v Arboretumu Volcji Potok je bil iz-primerih, ko je hipoma zanihala in­kljucno v znamenju Mozartove glas-tonacija, so bile vse tele interpreta-be. Pod umetniško taktirko Mateja cije po eni strani pricakovane, spet Bekavca je nastopil trio klarinetov, po drugi pa enkratne, nenadkrilji­ki so ga sestavljali: M. Bekavac/1. ve. naravnost presunljive. Umetni­ klarinet, Aljaž Beguš/2. klarinet in gost-Italijan Davide Lattuada/ba­sovski klarinet. Na sporedu so ime­li obsežne, skoraj uro in pol trajajo-ce Divertimente KV 229 (439b) za tri klarinete: v izvirniku tudi za tri ba­setne rogove, dve violini in violon-celo, dva klarineta in fagot … pa še kaj bi se našlo kot sinonimi za tole ‘lahko, veselo’ glasbo za troje eno­glasnih pihal velikega W. A. Mozar­ta (1756–1791). Umetniki so si vseh pet Divertimentov (1–5) zaradi dra­maturgije ali še cesa drugega mal­ce priredili tako, da smo jih sliša­li v zaporedju št.: 3, 4, 1, 2 in 5. In-terpretacije vseh treh inštrumenta­listov so bile osupljive, odlikovale ki so v vsakem od petih Divertimen­tov podcrtali kontraste v tempih in plesnih (menuet, rondo, polonai­se) ter neplesnih stavkih. Tukaj so bili na prvem mestu pocasni stav­ki Adagio. Njih so se vsi trije ume­tniki lotili še s posebno zavzetostjo, saj so prav ti stavki v vsakem od na­vedenih Divertimentov igrali pogla­vitno vlogo. V enem samem prime-ru je le-ta zamenjan s stavkom Larg­hetto, spet v drugem nastopita mdr. kar dva Adagia. Umetniki so zmogli celoten spored brez odmora, hvale­žno obcinstvo v rozariju v Volcjem Potoku pa jih je spet prignalo do do-datka; še ena priredba hitrega odse­ka iz Mozartove opere Don Giovan­ všek in A. Soss) Vencek zimzelenih: Ko boš prišla na Bled, Samo nasmeh je bolj grenak in Ura brez kazalcev pa je sklenil tole poletno soarejo Bil je to preplet povsem resne, mozartovsko obarvane (in prireje­ne) glasbe in za konec še del slo­venskega repertoarja; programsko in izvedbeno, izvirno in prirejeno vec kot sprejemljivo za takle cas in prostor (pod milim nebom). Bilo pa je to še eno od vec kot posebej izpo­stavljenih dejanj. V njih tako Kultur­ni dom Franca Bernika kot Arbore­tum Volcji Potok še kako program-sko inovativno in organizacijsko kompatibilno združujeta svoje moci. Vse to znajo in zacutijo tako umetni­ki (pod umetniško taktirko vodje le- -tega M. Bekavca) kot organizatorji, prireditelji;ocitnoveckotpohvalje­na in sprejeta ponudba, saj je tudi (hvaležnega) obcinstva vedno vec. Dr. Franc Križnar Mozartova soareja s tremi klari­neti je bila tako neke vrste kronsko dejanje spleta vseh treh koncertov. Ta Mozartova muzika, ki je nastala v letih 1783–85, je prvic izšla v tisku 1803, torej že po skladateljevi smrti, pa je imela tokrat zagotovo povsem drugo kot pa pristno mozartovsko (glasbeno) funkcijo. Ni pomenila zgolj zabave ali morda celo izkori-šcanje glasbe v povsem neglasbene namene. Beseda divertimento resda pomeni razvedrilo, saj je bila njego­va vloga med letoma 1681–1750 pov­sem zabavna. V casu Haydna in Mo-zarta pa se je le-ta oblikovno razbo­hotila med sonato in suito. Mozarto-vi Divertimenti KV 229 (439b) imajo od štiri do šest stavkov. Ne le perfek­cije njihovih izvedb pa so tokrat v Volcjem Potoku botrovale še zlasti s tehnicno perfektno in muzikalno do skrajnosti poglobljeno in podožive-to Mozartovo glasbo. Kako je mogla samo trojica z (enoglasnimi pihalni-mi) inštrumenti zdržati vso napetost izvajalcev in njihove izvajalske loke takole držati napete do obcinstva do konca? To resda zmorejo le naj­vecji umetniki. In tale trojica, ki smo ji tokrat prisluhnili (Bekavac-Beguš--Lattuada), je to vec kot zmogla. Še vec med odrom in avditorijem (spet pod milim nebom) ji je uspelo vzpo­staviti nek fluid, ki v tem in takih primerih prav redko uspe. Tokrat pa je: tako zaradi velikega in nesmrtne­ga Mozarta z vso njegovo prelestno glasbeno svilo in odlicnimi izvajal­ci, ki jim res ni para. Enostavno mi zmanjka besed in presežnikov, ana­liticnih muzikoloških orodij, s kate­rimi sicer praviloma in redno operi-ram pri tem in takem poslu. Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. so jih dinamicne kvalitete, zlasti še ni. KV 527. Dr. Franc Križnar Vse najboljše ob 30. rojstnem dnevu Pisalo se je leto 1991, ko so v Domžalah štirje glasbeni navdušenci na pobudo Gregorja Otmarja Rettingerja ustanovili skupino lovskih rogistov: Domžalski rogisti. kd domžalski rogisti Andrej Volkar, prvi umetniški vodja in še da­ nes clan skupine, Ivan Kozaric, dolgo­ letni umetniški vodja in še danes clan skupine, Florjan Zabret in pobudnik Gregor Otmar Rettinger, dolgoletni predsednikdruštva, so postavili te­ melje Kulturnemu društvu Domžal- ski rogisti, ki so za svoje delo letos pre­ jeli bronasto plaketo Obcine Domžale. Uspešno zgodbo glasbenikov so pred­ stavili v bogato ilustrirani kroniki, lju­ bitelje tovrstne glasbe pa razveselili s slavnostno akademijo 18. junija 2021 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale ter zgošcenko z naslovom nem podrocju v obcini in izven nje, ce-skladateljski prispevek Tjaše Perigoj, Jezero Jasna. Ob jubileju so prejeli vr-stitkam in željam za nadaljnje uspe-so bila vsem, ki so kakorkoli prispe­ sto pohval in cestitk, med drugim je šno delo se je pridružil tudi župan Ob-vali in sodelovali na glasbeni poti ro­ župan Toni Dragar v jubilejni zbornik cine Trzin Peter Ložar. Mag. Lado Bra-gistov, podeljena priznanja, posebej napisal: »Hvala vam za vso predanost, dac, predsednik Lovske zveze Slove-pa se je glasbenikov, ki so kadarkoli sodelovanje in vztrajnost, ki jih skozi nije, je ob cestitkah poudaril pomen sodelovali na uspešni glasbeni poti, tri desetletja kažete in živite. Biti rogist Domžalskih rogistov za krepitev tradi-spomnil predsednik Jernej Hribar. je nacin življenja, biti domžalski rogist cije lovske kulture in spomnil, da so Opisal je posamezne prelomne poti poleg tega pomeni še igrati in delovati med najboljšimi tovrstnnimi skupi-rogistov, od tiste, ko so prešli na Es/b s srcem in ustvarjati ta naš prostor za-nami v Sloveniji ter jim cestital za vr-rogove, ki so jim sprva delali nemalo dovoljnih ljudi.« sto domacih in mednarodnih priznanj, težav, nato pa jim omogocili bistve- Prijetno jubilejno prireditev je ime-podelil pa tudi priznanja Lovske zveze no kvalitetnejše igranje, ki jih je po­nitno vodil Matej Primožic, jubilan-Slovenije, med katerim izstopa Red za peljalo med najboljše tovrstne skupi-tom pa so cestitali: mag. Renata Ko-lovske zasluge II. stopnje. Med pred-ne v Evropi, do odlicnega nastopa na sec, podžupanja Obcine Domžale, ki stavljanjem skladb z nove zgošcen-evropskem prvenstvu lovskih rogistov. je poudarila njihovo vlogo na kultur-ke, kjer so rogisti posebej opozorili na Na odlicno igranje jih spominja tudi vrsta zlatih rogov na mednarodnih tekmovanjih. Uspešno so organizira­li enega od slovenskih srecanj lovskih pevskih zborov in rogistov, na odlicno delo pa kaže tudi na stotine nastopov in koncertov doma in v tujini. Ob predstavitvi posameznih clanov skupine se je predsednik Jernej Hribar še posebej spomnil Gregorja Otmar­ja Rettingerja, ki je društvo vodil 23 let, pozabil ni na Anžeta Korošca, ki je društvo vodil v najtežjih casih, poseb­ne zahvale je bil deležen Ivan Kozaric –ustanovniclanindolgoletni umetni­ški vodja. Jernej Hribar pa je izpostavil tudi pomen prihoda Daniela Savnika leta 2016, ki je prevzel dirigentsko pali-co, ter pozneje prihoda profesionalnih rogistov: Erika Košaka, Justina Felici­jana, Roberta Prednika in Hane Moc­nik, ki so se pridružili Tinetu Pavliju, Mihaelu Kozjaku, Andreju Volkarju, Ivanu Kozaricu, Tomažu Tavcarju, Jer­neju Hribarju in Danielu Savniku. Clani Domžalskih rogistov so se za odlicno opravljeno delo zahvalili predsedniku Jerneju Hribarju, ki je iz rok Mateja Primožica, vodje Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti, OE Domžale, prejel zlato Gallusovo pri­znanje za 30 let delovanja na podro-cju ljubiteljske kulture. Ob cestitkah KD Domžalski rogisti za opravljeno 30-letno delo ter za vr­sto priznanj, ki so jih prejeli ob jubi­leju, in najboljših željah za nadaljnje delo, pa se lahko le pridružimo mi-slim njihovega predsednika Jerneja Hribarja, ki je v jubilejni zbornik med drugim zapisal: »Ob zakljucku nago­vora in v uvodu v 31. leto obstoja dru­štva trdno verjamem, da smo na pra-vi poti. Take povezanosti, zavzetosti in razcvetadruštvažedolgonibilo.Dru­štvo smo ljudje, posamezniki, clani te skupine. Najbolj se torej zahvaljujem vsem nam – clanom, ki svoj dragoce­ni cas posvecamo KD Domžalski rogi­sti.« Zato KD Domžalski rogisti še en-krat hvala in srecno! Domžalski rogisti so v soboto, 19. junija 2021 gostili dan slovenske lov­ske kulture. Na tržnem prostoru so obiskovalce razveseljevali lovski pev-ski zbori in rogisti iz vse Slovenije ter se tako pridružili praznovanju 30. roj­stnega dne KD Domžalskih rogistov. Vera Vojska Foto: arhiv KD Domžalski rogisti kultura Pokovka in sladkorna pena na Rovah Prva filmska poslastica na prostem, ki jo je organiziralo TKD Rova, je bila na vecer zadnjega šolskega dne, 24. junija, na otroškem igrišcu pri cerkvi. tkd rovaOtroci smo se po napor­nem šolskem letu zelo razveselili slovenskega mladinskega filma Po-letje v školjki v režiji Tuga Štiglica. Nad filmom nismo bili navdušeni le otroci, temvec tudi preostali krajani in krajanke, saj se nas je pod zvez­dami zbralo kar 50. Da smo se lahko udobno namestili, smo s seboj prine­sliodeje,stoleintelovadneblazine, društvo pa je postavilo nekaj klopi. ti naše obraze, ko smo preseneceno ugotovili, da je za vse našteto poskr­bljeno. Brezplacno smo zobali po­kovko, se sladkali s sladkorno peno, brezskrbno uživali in klepetali. Izbira filma se mi je zdela zelo primerna, saj je film prejel tri nagra­de na tujih festivalih otroškega fil-ma in je imel leta 1985 kar štiri ura­dne premiere, vecina od nas – otrok – pa si ga je vseeno ogledala prvic. Film se je na velikem platnu za-cel predvajati po 21. uri, ko se je od nas poslovilo sonce. Filmske pred-stave seveda ni brez pokovke, slad­korne pene in pijace. Morali bi vide-Vsi otroci smo se strinjali, da si želi-mo še vec takšnih vecerov, ki prina­šajo dobro družbo in ogled sloven-skih filmov. Ana Kocevar kultura Ko gre tvoja pot od tod Tako je izzvenel spomladanski koncert Praznik glasbe Godbe Domžale, od katere se je po petnajstih letih poslovil umetniški vodja in dirigent Damjan Tomažin. Godba Domžale je ob pomladitvi društva pod njegovim mentorstvom rasla in v letu 2011 dosegla svoj zenit z uvrstitvijo v prvo težavnostno sto­pnjo tekmovanja slovenskih godb. Z oceno 95,19 tock je prejela zlato pla­keto s pohvalo in s tem uvrstitev v najvišjo umetniško kategorijo pihal­nih orkestrov. Svojo kvaliteto so di­rigent in godbeniki potrdili tudi v umetniški skupini, saj so v Mariboru 24. maja 2015 prejeli v koncertni sku­pini zlato plaketo. Predsednik med-narodne žirije Pieter Jansen je zapi­sal: »Bravo dirigent, bravo solisti!«, medtem ko je Tomas Lundescher za­beležil v ocenjevalnem listu: »Diri-gent, bravo, bravo!!« Enako je po­hvalil tudi soliste, posebno v obve­zni slovenski skladbi Bil je mož od foha in v Waespijevem Divertimentu. Pa nazaj h Pomladnemu koncer­tu godbe, ki je po dolgem casu in digi­talnem izvajanju, v živo zaigrala v Ce­ šminovem parku 19. junija ob 19. uri. katerim je godba uspešno sodelovala šila Domžalcanka, sicer clanica lju-Koncert je bil ob upoštevanju navodil v kar 22 ponovitvah muzikala Annie – bljanske opere Manca Hribar. medicinske stroke polno zaseden. Ne nas je z Zoranovo skladbo Specialno Ni bilo nakljucje, da je za predza-cudi me zavzetost godbenikov, da se švedsko jeklo (iz katerega so bile nek-dnjo skladbo Damjan izbral Mojzeso­po dolgem casu nejavnega nastopanja daj narejene kitarske strune iz Melo-vo pot, ki sem jo ob Sepetovi 80-le­izkažejo,izkažejosvojeveseljedopo-dije Mengeš) popeljal v svet bravuro-tnici in podelitvi Kozinove nagrade ustvarjanja glasbe, ki jo je za ta kon-zne kitarske improvizacije. Ob pro-Društva slovenskih skladateljev po-cert iz zakladnice lahkotnejše glasbe zorni spremljavi godbe nas je navdu-svetil ustvarjalcu zimzelene glasbe. S izbral dirigent Damjan Tomažin.šila njegova kitarska virtuoznost. pomenskim besedilom se je clanom Že prva skladba Concerto d’amore Iz bogate zakladnice tujih godbe-domžalske godbe pridružila še pevka. je z uvodnimi slovesnimi takti zazve-nih del je zelo priljubljena skladba Estradno skladbo 76 Trombones nela zvocno polno in prepricljivo. Po Arsenal belgijskega skladatelja Jana smo v preteklosti že slišali. Tokrat v mali nervozi v hitrem delu so godbe-Van der Roosta. Poslušalce je zelo izvedbi štirih pozavnistov, tudi diri­niki suvereno prebrodili zacetno ne-navdušila odlicno odigrana koncer-genta, ki je v svojem šolanju zakljucil gotovost zaradi zvocnosti parka intna koracnica. študij pozavne. Pozavnisti in godba ozvocenja. Še bolj so se izvajalci raz-V nadaljevanju smo slišali še ven-so bili deležni velikega aplavza, tako živeli v skladbi Johna Milesa Music. cek skladb iz filma La La Land. Prome-da so po podarjenem cvetju in zahva-Carlos Santana je v izvedbi solista ki-nadnega koncerta godbe brez tipicne li na koncu koncerta ponovili Ohce­tarista Jerneja Zorana zazvenel v po-koracnice ne sme biti. V parku je mu-tno polko. pularni skladbi Europa. Ni nakljucje, zikalno zazvenela ena boljših, svetov-Koncert je izpolnil pricakovanja da je bil kitarist gost koncerta, saj no znana Florentinska koracnica Juli-in po dolgem casu popestril glasbe­je Damjanov bratranec, v glasbenih usa Fucika. V prekipevajocem veselju no dogajanje v Domžalah. Da tra­krogih pa znan kot odlicen kitarist, so blestele trobente, v triu pa barito-dicija Praznicnega novoletnega in nekdaj clan Društva mrtvih pesnikov ni in saksofoni. S skladbo dolgoletne-Spomladanskega koncerta nekaj ve­in studijski kitarist na snemanjih Tin-ga domžalskega zobozdravnika Vla-lja, so dokazali številni hvaležni po­kare Kovac, Hama in številnih dru-dimirja Stiasnyja v odlicni priredbi Jo-slušalci, med njimi tudi podžupanja gih znanih slovenskih pop glasbeni-žeta Privška je godba dokazala, da ji mag. Renata Kosec ter castni obcani kov. Kot avtor in tekstopisec je izdal je ljubo igranje tudi narodnozabavne dr. Miroslav Stiplovšek, Alojz Stra­že kar štiri samostojne albume. glasbe, posebno ker se ji je pridružil žar in Peter Primožic. Kot nam je razložil odlicni povezo-dirigent s harmoniko. Kot solistka je v Tomaž Habe valec med skladbami Nejc Lisjak – s Sepetovi skladbi Poletna noc navdu-Foto: Tadej Majhenic Fotografska delavnica v Arboretumu Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je pripravil delavnico, ki bogati Arboretumovo programsko ponudbo. foto, kino in video klub ma-vrica V sobotnem dopoldnevu na zacetku poletja so obiskovalce parka prijetno presenetili z možnostjo, da jih popeljejo po najbolj fotogenicnih tockah turisticnega bisera na meji med obcinamaDomžale inKamnik. Poleg pogleda na zanimive pejsaže so clani Mavrice delili nasvete, kako fotografirati od blizu, kako se izo­gniti motecemu ozadju, kako izo­striti posnetek, kako obenem zajeti lepoto zelene narave, cerkve v Vol­cjem Potoku, belino Kamniških pla­nin in modrino neba, kako fotogra­firati proti soncu ali narediti silhue-to oziroma obris; igrali so se z odse-vi v vodi ter fotografiranjem vodnih rastlin in živali. Spoznali so ilustra­ tivne motive v francoskem in v an-gleškem delu parka. Ucili so se, kako ujeti v motiv osebo, da bo cim manj opazna in cim bolj prepoznavna. Delavnice so se udeležili obisko­valci z razlicnimi vrstami in kakovo­stjo fotoaparatov, in spet se je poka­zalo, da sta za zanimivo fotografijo oko in prst, ki pritisne v pravem tre­nutku, pomembnejša od cene foto­grafskega aparata. Delavnico so vo­dili Binca Lomšek, Vlasta Jencic in Jože Kragelj. Letos bosta v Arboretu-mu še dve delavnici: 11. septembra bo malo vec pozornosti namenjeno fotografiranju cvetja, 9. oktobra pa jesenski barvitosti. Igor Lipovšek Foto: Binca Lomšek 21. kulturni poletni festival Studenec 2021 Na zabavi Pri belem konjicku vas cakajo Življenje tece dalje in z njim tudi tra­dicionalne kulturne prireditve, ki jih je v lanskem in delu letošnjega leta ovirala pandemija, ne pa pre­precila. In ce smo v lanskem letu predvsem v poletnih dneh pogre­šali tradicionalno domaco gledali­ško predstavo v okviru 20. kultur­nega poletnega festivala, je letošnja še toliko bolj dobrodošla. Kulturnodruštvo Miran Jarc Škocjan je vese­loigro s petjem Pri belem konjicku med drugim namenilo 30. obletni­ci samostojnosti Republike Sloveni­je, predvsem pa z njo želi razvese­liti vse ljubitelje ljudske dramatike, še posebno tiste, ki imajo radi petje, saj tega v predstavi ob živi spremlja-vi glasbenikov ne manjka. Letošnji poletni festival se je zacel z dvema predstavama komedije Tu-tošomato v izvedbi Gledališca Koper in SNG Nova Gorica ter kabaretom Lunapark Kuga v izvedbi Mestnega gledališca Ptuj. Pri predstavah sta z roko v roki sodelovala Kulturno dru­štvo Miran Jarc Škocjan in Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Festi­val se je nadaljeval z vecerom zvez­dnih utrinkov, carobnim poletnim vecerom gospel, blues in jazz uspe­šnic, ki so zazvenele v izvedbi legend spiritualne in gospel glasbe New Swing Quarteta v sodelovanju z vr­hunskim pevcem in pianistom Uro­šem Pericem ter ob spremljavi zased-be The Bluenote Quartet. Vecer, ki ga ne pozabiš! V zacetku julija je v Po-letnem gledališcu Studenec nastopi-la Nina Pušlar s samostojnim koncer-tom, s katerim je zaznamovala prvih 15 let svoje uspešne kariere. Vecer je bil poln ljubezni, socutja, veselja do življenja in pozitivnih sporocil, zavi­tih v njen enkratni vokal, in okrašen z nepogrešljivim nasmehom in iskri­cami v oceh. In potem je prišel najbolj težko pricakovan vecer, ko je v poletno gledališce z enoletno zamudo priga­lopiral beli konjic in vse skupaj po­vabil v Bohinj. Uživali smo ob (ne) zapleteni ljubezenski zgodbi, ki se pred našimi ocmi komicno zapleta in srecno razplete z obilico humor-ja, številnimi rado slišanimi solistic­nimi in zborovskimi vložki, besedi­li Bernarda Miklavca, ki jih je uglas­bil Slavko Avsenik mlajši. Blesteli so igralci, blesteli pevci in plesalci ter glasbeniki. Cudovita scena nas je skoraj prepricala, da smo v Bohinju, kjer nas caka jezero, celo s colnom se lahko vozimo na Studencu, prija­zni ljudje, cudovita glasba, ljubezen, poljubi … in Lojze Stražar, ki je ve­seloigro s petjem priredil in režiral. Tako, da na zabavi Pri belem ko­njicku, kjer se lahko zgodi vsem prav vse, manjkate samo še vi, pa bo druž­ba kompletna, nasmejana in hvaležna Kulturnemu društvu Miran Jarc za vse vesele trenutke letošnjega poletja. Ob tem pa ne pozabite, da v Po-letno gledališce na Studencu 28. av-gusta prihajajo Nune v akciji!, v sep­tembru pa Big Foot Mama in prviglas Dalmacije Marko Škugor, v ok­tobru pa še zakljucek festivala v kr­tinski cerkvi. Dobrodošli! Vera Vojska kultura Z ekranov na oder v živo Veceri komedije Govorice in Komet prihaja sta komediji, ki sta konec junija v okviru 23. vecerov pod zvezdami in v pocastitev dneva državnosti v Letno gledališce Dob privabili številne ljubitelje komedij, ki so s svojo navzocnostjo pokazali, kako težko so v casu covida-19 cakali kulturne prireditve. kd jožef virk dob Teh v Dobu ni nikoli manjkalo že precej vec kot dve desetletji, saj so Veceri pod zvezdami nadaljevanje tradicional­nih festivalov gorenjskih komedi­jantov, ki so vrsto let v Dob prinaša­li najboljše gledališke predstave lju­biteljskih kulturnih društev. Prvi vecer je bil rezerviran za komedijo Govorice Gledališca Be-lansko Kulturnega društva Bohinj-ska Bela, ki se je v Dobu predsta­vilo že veckrat. Pod režijskim vod­stvom Bernarde Gašperšic se je ob­cinstvo srecalo s štirimi zakonskimi pari, ki vsak zase predstavlja zgod­bo, polno nenavadnih težav. Te po-casi spoznavamo na praznovanju obletnice poroke petega para, kjer pa se kar hitro izkaže, da gostiteljev pravzaprav ni: gostitelj se je ustre­lil v uho, za gostiteljico pa nihce ne ve, kam je izginila. Izginilo je tudi osebje, ki naj bi pripravilo zabavo. Vse to in skrivanje dejanskih dej­stev je privedlo do številnih sme­šnih, vcasih tudi žalostnih dogod­kov, predvsem pa (ne)resnicnih go-voric, ki jih ob koncu skušata raz­rešiti odlocna policista, a jima (ne) uspe. Tako pravzaprav ob koncu ni nikomur jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo, še posebej, ko se izkaže, da je izmišljena zgodba morda celo re­snicna. Gledljiva predstava je izpol­nila besede, ki so pri uprizoritvi vo­dile režiserko: »Predstava Govorice nima nobenih drugih namenov, kot le to, da se zabavajo gledalci v dvo­rani, igralci pa na odru. Vcasih lju­dje potrebujemo le urico in pol spro­stitve, smeha …« V nedeljo, 27. junija, ob 21. uri pa smo se lahko nasmejali komediji Ko-met prihaja v izvedbi odrasle gleda­liške skupine domacega Kulturnega društva Jožef Virk Dob. Ceprav to ni bila prva predstavitev v Dobu, je ko­medija privabila številne obiskoval­ce, ki so se od srca nasmejali sme­šnim situacijam na turisticni kme­tiji z nudenjem zdravstvenih stori­tev, kjer novica o bližajocem padcu kometa povzroci pri gostih prav po­sebne situacije, povezane tudi z de­dovanjem prijaznega turizma. Njen lastnik se je namrec odrekel sinu. Glavni igralec Miloš Starbek je ko­medijo tudi režiral, preizkušena eki-pa igralcev in igralk pa v veliko ve­selje prisotnih komedijo odlicno za­igrala ter bila deležna glasnega odo­bravanja in aplavza. Gostitelji, KD Jožef Virk Dob, so svojo obljubo o obilo smeha in dveh prijetnih kulturnih vecerih v Letnem gledališcu Dob v celoti izpolnili. Do­bro obiskana vecera pod zvezdami pa dokazala, da smo tovrstne vece­re v Dobu zelo pogrešali in si jih še želimo. Cestitam! Ob tem naj še zapišem, da je bil vstop v letno gledališce letos preno­vljen, KD Jožef Virk pa se že pripra­vlja na zacetek tradicionalnih abo­nmajskih predstav za najmlajše. Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob Recenzija filma: Dežela nomadov (Nomadland) Zdi se, da zmagovalec vseh najpo­membnejših nagrad zadnjih oskar­jev (za najboljši film, režijo in glavno igralko), da beneškega zlatega leva niti ne omenjamo, ponovno pomeni spremembo trenda v hollywoodski industriji zabave. Ce se je še nedol-go nazaj zdelo, da so prestižne na-grade rezervirane izkljucno za viso­koproracunske epske melodramatic­ne spektakle s pretežno preverjeno dramaturgijo, v okviru katere (anti) junaki vseh vrst doživljajo nešteto osebnostnih preobratov, se je v tem letu zgodilo ravno nasprotno. Deže-la nomadov, režiserke kitajskih ko­renin Chloé Zhao, je tiha in umirje­na filmska kontemplacija z naturali­sticnim in premocrtnim podajanjem zgodbe, kjer velja, da ‘bolj ko se stva­ri spreminjajo, bolj ostajajo enake’. Slednja je znana predvsem po ustvarjanju majhnih, neodvisnih fil­mov, ki so širšo popularnost dose-gli s pomocjo najbolj znanega ame­riškega ‘neodvisnega’ filmskega fe­stivala Sundance, kjer je ravno tako prejelakar nekajnagrad.Zdi se, da je tudi z najnovejšo filmsko stvari­tvijo ostala zvesta svojemu avtor­skemu izrazu, vendar je vprašanje, ce ga je dejansko poglobila. Vemo, da je Zhaova v svojem filmu za cim bolj avtenticen prikaz ‘sodobnih no-madov’, ki se selijo iz kraja v kraj in živijo v svojih kombijih po prostra­nih ZDA, uporabila kar resnicne no-made, s katerimi je obdala eno naj­boljših igralk vseh casov, Frances McDormand. Le-ta si je s svojo pre­ pricljivo upodobitvijo potepuške no-madke prislužila že svojega tretjegaoskarja. Škoda je le, da nas o nadvse kontroverznem nacinu življenja žen­ske z imenom Fern zanima še vse kaj vec, kot je omenjeni film zmožen pri­kazati.Njen(osebni)konfliktje ves cas latenten, prav nobena situacija je ne izzove k ekspresiji ali nastanku kakršnekoli drame. Vsa custva ves cas pometa pod preprogo. Na kon-cu nam tako ne preostane kaj do-sti drugega, kot da sprejmemo iner­tnost njene osebnosti, ki je zavezana zgolj cesti in svojemu nacinu življe­nja permanentnega gibanja brez ka­kršnihkoli odgovorov. V poskusu in-terpretacije njenega znacaja gremo lahko celo tako dalec, da jo primer-jamo s poosebljeno modrostjo, ki za svoj obstoj ne potrebuje drugega, kot je to neokrnjena moc narave ali življenje v trenutku, vendar bi v tem primeru najverjetneje morali gleda-ti kakšen drug film. Nemara se pri vsem skupaj dovolj posreceno zdi le dejstvo, da film nikoli ne moralizira o tem, kakšen nacin življenja je tisti najbolj pravi, in ponuja celo lucidne nastavke za razpravo, da je sodobno nomadstvo le redkokdaj prisila, pac pa kar izbira, s cimer avtomaticno odvzema identifikacijo z vlogo žrtve in ohranja dostojanstvo vpletenih. Dežela nomadov je tiste vrste po­eticna filmska miniaturka, ki bi zno­traj okvirov in zakonitosti neodvi­snega filma nedvomno lahko izpa­dla simpaticno, ce že ne pogumno, vendar na najboljblešcecem film-skem odru sveta, pa se tako lahko zgolj popraskamo po glavi in vpra­šamo, kam gre Hollywood in mi z njim. Mar sploh kdo ve? Film si lahko ogledate tudi v Me-stnem kinu Domžale oziroma njego-vi spletni platformi: https://online.kinodomzale.si/ signin.html Žiga Camernik Koncert filmske glasbe Koncert z naslovom Z ekranov na oder v živo, koncert filmske glas-be 20. junija, ob 20. uri je v delova­nju Simfonicnega orkestra Domža­le - Kamnik, ki mu je zaradi epide­mije odpadel jubilejni, 50. Novole­tni koncert, prav tako pa tudi slav­nostni koncert ob uradni ustanovi­tvi in statutarni potrditvi skupne­ga delovanja domžalskih in kamni­ških glasbenikov. Orkester je svoje vrste okrepil s clani iz številnih dru­gih krajev. Kar me izredno žalosti, je, da orkester, edini te vrste s tako castitljivo tradicijo in programsko usmeritvijo, nima svojih prostorov delovanja. Na zacetku je imel vaje v Glasbeni šoli Domžale, nadalje se selil v bližnjo osnovno šolo, vadil v locenih vajah celo v garaži, adapti­ral kletne prostore v GŠ Domžale inkoncno sprejel gostoljubje GŠ Dom-žale v prostorih oddelka Mengeš.Žal podobno usodo doživljajo tudi druga kulturna društva. Za nastope manjših zasedb je še kako primerna akusticna dvorana KD Franca Bernika. Za veliko zasedbo pa je edina možnost Hala komunalnega centra. V casu covida-19 je dvorišce Kulturnega doma oziroma Glasbenešole prvic postalo koncertni oder. Žal s pomocjo ozvocenja. Primerno zvoc­no postavitev bo treba še poiskati, nedvomno pa je prostor primeren in prijeten za tako zvrst glasbe. Tudi na tem koncertu je nad 50 iz­vajalcev dokazalo svojo kvaliteto in predanost glasbenemu poustvarja­nju. Pod skrbno in muzikalno roko dirigenta Slavena Kulenovica in skoncertnim mojstrom Karlom Žuž­kom orkester vrhunsko predstavlja amatersko dejavnost obeh obcin. Seveda pa brez delovanja in uskla­jevanja predsednika orkestra Mihe Kozjeka tega ne bi bilo. Program se je zacel s priljublje-no in znano glasbo iz prvega sloven-skega filma Na svoji zemlji, ki jo je ustvaril simfonik Marjan Kozina. Ti-tanik ni poznan samo po odlicnem filmu, ampak tudi po izvirni glasbi Jamesa Hornerja. V suiti iz filma Ti-tanik so se zlile v paleto prijetih zvo­kov vse sekcije simfonicnega orke­stra. Med filmskimi ustvarjalci glas-be je v vrhu lani umrli Ennio Morri-cone. Slišali smo Gabrielovo oboo iz filma Misijon s solistko, oboistko Anamarijo Vuga. Na koncertu se je na klasicni kitari predstavil izvrstni in muzikalni Mario Kurtjak. Po Cava­tini iz filma Lovec na jelene smo pri­sluhnili še temi iz filma Dobri, uma­zani, zli in glasbi iz filma Forrest Gump. V obeh je blestel mladi, ta­lentirani, na letošnjih tekmovanjih mladih glasbenikov veckrat nagra­ jen z zlatimi priznanji Blaž Pirnat iz domžalske pevske družine. S svojim igranjem klavirja nas je navdušil s svojo muzikalnostjo. Ponovno nas je ocarala violinistka Neža Capuder v izvedbi Williamsovega Schindlerje-vegaseznama.BlažinNežastabila pred nadaljevanjem študija ucenca Glasbene šole Domžale. Ob koncu koncerta smo slišali še glasbo iz fil­mov Igra prestolov, koracnico impe­rija iz Vojne zvezd in suito iz Piratov s Karibov. Celoten vecer je z besedo prepletel radijski govorec Gregor Bu-dal. Vsa dela so bila priložnost za iz­vajalce,da sepredajoužitkom me-lodij in zvocnosti pisane simfonic­ne palete. Z velikimi dinamicnimi kontrasti in usklajenostjo od godal do tolkal so nas dirigent in izvajal­ci navdušili, kljub dolgemu premoru skupinskega igranja. Njihova ener­gija se je prelila na poslušalce, ki so izvajanja nagradili z dolgimi aplav­zi. Koncert so clani Simfonicnega or-kestra Domžale - Kamnik ponovili z napovedovalcem Tonetom Fticarjem tri dni pozneje na dvorišcu samosta­na Mekinje v Kamniku. Tomaž Habe Foto: Lado Vavpetic kultura | okolje Konceptualne rešitve študentov za prenovo parka Univerzale Park Univerzale je ena od zunanjih dnevnih sob mestnega mestnega urbanizma Domžal. Obcina Domžale že nekaj casa ak­tivno sodeluje s študenti in preda­vatelji s Fakultete za dizajn. Študen­ti lahko pripravijo koncepte za raz­licne ureditve, mi pa dobimo zani­mive projekte, iz katerih razvijamo nadaljnje ideje pri razlicnih uredi­tvah v naši obcini. Zadnje sodelova­nje se je zakljucilo z odprtjem raz-stave konceptualnih rešitev prenove parka Univerzale. Pod prijetno sen-co mogocnih dreves v parku smo si lahko ogledali zanimive predlo­ge študentov, ki so pri svojih idejah upoštevali tudi zgodovino in tradi­ cijo našega mesta. Ohranili so tudi prenove tega ali kateregakoli drugega prvotni izgled parka. dela mesta ob upoštevanju obstojecih V pozdravnem nagovoru je navzo-danosti in znacilnosti prostora,« je ce pozdravila podžupanja mag. Re-dodal arhitekt Benjamin Hafner, pre­nata Kosec in pohvalila projekte štu-davatelj na omenjeni fakulteti. V na­dentov. »Vesela sem, da tako dobro daljevanju je navzoce pozdravil še sodelujemo, veselim se realizacije in pred. Ivo Koritnik, vsak študent pa je nadaljnjega sodelovanja,« je še doda-predstavil svoj projekt. la. V nadaljevanju je angažiranost Vabljeni na ogled v park Univer­študentov pohvalila tudi dekanja red. zale. Prijeten prostor v središcu mesta prof. Nada Maticic. »Naloga študentov je tudi sicer prijetna tocka za sprosti­je bila študija razlicnih konceptualnih tev in v vrocih dneh pod krošnjami rešitev prostora, ki sprožajo nova raz-dreves nudi prijetno ohladitev. mišljanja, iz katerih se lahko v pri-Obcina Domžale, Urad župana hodnosti vzpostavi težnja po možnosti Foto: Vido Repanšek kolumna• kam greš, clovek? DAROVIVRTA Vrt je prostor za izmenjavo darov med naravo in clovekom. A rhetip vzajemnega daro-nih crt. Zemlja je gola, brez zastirke miti in ukrotiti. Temu je sledilo nasil­vanja je izjemno mocan. in gredice brez plevela, kar naj bi bil no pocetje zavojevalcev narave. Filo-Pridelki vrta so darila na-videndokaz pridnega vrtnarja. Toda zof Arthur Schopenhauer je to dobro rave, ki cudežno zrastejo sedanji cas prinaša številne novosti, opisal: »Francoski vrt je posiljevanje iz semen. Nekaj novega se rodi ob ki so posledica nacel sonaravnosti in narave, dokaz njenega zasužnjevan­skrbni vrtnarjevi pomoci. Poprej je uvajanja permakulture. Mešani po-ja.« Cas romantike pa je prinesel kon­bil vrt varen prostor pred nevarno sevki in zastirke že dodobra spomin-cept ‘slikovitih’ vrtov, tako kot sta sli­divjo naravo, zdaj postaja prostor jajo na naravo. Kakorkoli že, družin-kovita romanticna poezija in slikar­umika pred ponorelim cloveškim ski vrt je hkrati paša za oci in paša za stvo. Zanimiva je primerjava vrta z svetom. Na vrtu si sam s seboj. Ne-želodec. Obenem se vse vec ljudi nav-umetniško sliko oziroma slikarstvom. moten. Ko pocivaš na vrtu, si med dušuje nad letno kuhinjo in vrtno je­nebom in zemljo, kar prebuja tvo-dilnico, kjer se prirejajo vrtne zaba- Angleški raziskovalci je zaznave, cutenja in cudenja. Vrt ve in druženja. Nekateri imajo vrt kot so odkrili, da vrtickarji postane prostor miru, razcveta do-telovadnico, drugi raje poležavajo na povprecno živijo osem let mišljije, sanjarjenja, spominjanja visecih mrežah, razpetih med dre­ dlje kot ljudje brez vrtov. in meditacije. Na ta nacin vrt že od vesi. Številne, poprej hišne aktivno­nekdaj osrecuje cloveka. sti se zdaj dogajajo na vrtovih. Hkra-Vzrok je presenetljiv, V Sloveniji je vrtnarjenje izjemno ti pa nastajajo vrtovi znotraj bivalnih okužba z bakterijo popularno. Kot gobe po dežju raste-prostorov kot zimski vrtovi in zaste- Mycobacterium vaccae, jo vrtnarski centri, vse vec je pouc-kljeni balkoni. Hiša in vrt postajata ki živi v zemlji! Ko vstopi nih TV oddaj, tiskajo se številni pri-nelocljiva funkcionalna celota. rocniki, skupinski in javni vrtovi pa Videz vrta je podoba cutne in v naša prebavila, izloca so vse bolj obiskani. Navdušenje za custvene prestavitve odnosa clove-aktivne snovi, ki v možganih vrtnarjenje med ljudmi, ki jim pra-ka do narave. Ce primerjamo recimo sprožijo obilje serotonina, vimo vrtickarji, utrjuje njihove te-renesancni vrt s tistim iz obdobja ro­ hormona srece. Zato vam snejše povezave. Medsebojna pri-mantike, dobimo dve razlicni podo­padnost in z njo povezana želja po bi duha casa – Zeitgeist. Primerjave srcno želim, da se cim prej druženju rojevata številna društva, videza vrtov iz zgodovine nam go-okužite s to neobicajno združenja in skupnosti ter med nji-vorijo o razlikah med kozmologija­ prinašalko srece. mi spodbujata izmenjavo obiskov in mi oziroma o kulturnih razlikah med izkušenj. Ljudje se išcejo in najdejo družbami. Povedano drugace, ce Vrt poseljujejo živa bitja, kar ter spletajo trdne socialne mreže. Vr-spremljamo koncepte vrtov cez cas, umetnine niso. Na vrtu so vkljuce­ste se srecanja, izleti, izobraževan-lahko napišemo kulturno zgodovino na vsa naša cutila, vid, sluh, dotik, ja ter sejmi,kjer seizmenjavajose-vsakega naroda, tudi slovenskega. vonj in okus, kar ne moremo trditi mena in sadike. Ob tem se množicno Renesancni vrt je bil prost-za slikarstvo. Skozi vrt se premika­uporabljajo spletne strani, kjer cveti-or druženja, veselja, središce filo-mo tridimenzionalno v vseh sme­jo forumi in se množijo klepetalnice. zofskih razprav ter intelektualne in reh innikoli nevidimocelote,kajti Skratka, vrtna evforija je na višku. spolne svobode. Predstavljal je prost-posamezni deli vrta so sprehajalcu Družinski vrt poznamo vsi. To or obnove telesa in duha, galerijo vedno zakriti; pogled na umetnino je tradicionalen vrt, na katerem je skulptur, botanicni vrt ter prizorišce pa zahteva tocno doloceno pozicijo zelenjava locena od okrasnih rast-botanicnih in medicinskih raziskav. gledalca. Vrt ni okvirjen, kot je slika, lin. Po stari maniri, ki izvira še iz V dobi razsvetljenstva, je bil clovek ceprav ga obdaja zid ali ograja. Ce-dobe industrijske revolucije, so gre-Dominum terrae, despotski vladar lotno sliko zaobsežemo z enega me-de pravokotniki z ravnimi nizi rast-vseh živih bitij. Divja narava je bila sta z enim pogledom, za ogled vrta lin. Vse je urejeno v geometriji rav-sovražno obmocje, ki ga je treba zlo-pa potrebujemo stotine korakov in tisoce pogledov. Slikar nekega dne dokonca svojo sliko, vrt pa se ne­nehno spreminja, cez cikle dneva in noci, v ciklih letnih casov, skozi spremembe vremena in klime. Vrt jevedno slikovit, vendar nikoli ‘do­koncan’ na nacin, kot slikar nekega dne dokonca svojo sliko. Kakorkoli že, vrtnarjenje ni zabava. Nic kaj zabavno ni tovoriti številne zalivalke v suši ali pa pre­kopavati tone zemlje, pleti bujno ra­stoce plevele ter okopavati v vroci­ni. Nekateri bodo v zagovor rekli, da jih vrtnarjenje zabava, ker prijetno pocutje odtehta neprijetnosti. Toda, kdo je to izmeril in primerjal? Dejst­vo, da imamo na vrtu zastonj fitnes ter brezplacna solarij in savno, pa še zdravo sezonsko hrano najbrž nidovolj. Še nekaj mora biti, kar ljudi tako neznansko privlaci. Vrtnarjenje tudi ni hobi, kot so zbiranje znamk, medalj, znack ali sta­rega denarja. Vrtnar se mora nenehno prilagajati življenjskim ritmom rast­lin in vremenu, hobi zbirke pa lahko urejamo kadarkoli. Na vrtu se neneh-no dogaja nekaj nepricakovanega in vznemirljivega. Goethe je zapisal: »Pozorno oko, stalnost opravil v vsa­kem letnem casu, natancno poznavan­je, kaj je treba storiti vsak dan, ni pri nobenem delu bolj zahtevano kot pri vrtnarjenju.« Vrtnarjenje je tudi pro-jektno delo, saj zahteva nacrtovan­je, izvedbo in vzdrževanje. Hkrati pa delo na vrtu ni nikoli koncano. Najbrž je zadovoljstvo ob koncanem delu ti-sto, kar žene vrtnarja, saj tudi ljudje z veliko denarja raje delajo lastnorocno, kot pa, da bi placevali najete delavce. Za vrtnarje dobesedno velja anticno reklo Iocundi acti labores (Prijetna so koncana dela). Pa še nekaj izpodbud­nega v spomin na velikega Cicerona – Si hortum in bibiotheca habes, deerit nihil (Ce imaš ob knjižnici vrt, ti ne bo nic manjkalo). Vrtnarjenje ni samo predmet znanj in fizicnih dejavnosti niti gle­dališce vrtnarskih praks, ampak ima še druge dimenzije. Vrtnarske prakse vzgajajo vrline, kot so de­lavnost, odgovornost, zmernost, vzdržnost, treznost in samodiscipli­na. Pa tudi zdravo je vrtnariti, tako preventivno kot kurativno. Angleški raziskovalci so odkrili, da vrtickarji povprecno živijo osem let dlje kot ljudje brez vrtov. Vzrok je presenetljiv, okužba z bakterijo Myco-bacterium vaccae, ki živi v zemlji! Ko vstopi v naša prebavila, izloca aktiv­ne snovi, ki v možganih sprožijo obil­je serotonina, hormona srece. Zato vam srcno želim, da se cim prej okuži­te s to neobicajno prinašalko srece. Najbrž ste opazili, da je vsak vrt posebnost, ker odraža osebnost vrt­narja, torej je vrt zunanja podoba odnosa konkretne osebe do narave. Vsak odnos pa zahteva dialog med partnerjema. Zato je delo na vrtu predvsem pogovor z naravo. Neka­teri se pogovarjajo z rastlinami, dru­gim je to smešno. Kaj pa vsem obica­jen pogovor s psi in mackami? Ali ta ni smešen? Ko pa govorimo o dia­logu z naravo, pomeni kultivirati vrt predvsem kultivirati sebe. Ce imate ‘obcutek prostora’, ste najbrž že zaznali posebno vzdušje vrta, ki vzbuja skrivnostne vzvišene obcutke, ne vemo pa, zakaj in kako. Ampak to sploh ni pomembno, saj nam tega ni treba niti izmeriti niti izracunati. Zakaj neki? Naj bo do-volj, drugo poišcite sami. Kdor išce, ta najde! . Kolumne izražajo stališca avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 130 let železnice skozi domžale NESRECE, NALETI, TRCENJA,POŽIGA VLAKA IN POSTAJE … Cas prinese vse! V casu vse postane mogoce, nic ni nemogoce. Železnica, ki povezuje kraje na domžalsko-kamniškem koncu, njeni zaposleni in ljudje živeci ob progi, so v 130 letih doživeli marsikaj. Matjaž Brojan Foto: zasebni arhiv Matjaža Brojana O tem, kako dramaticno doživetje so neposredno po novogradnji te proge doživeli domžalski žu­pnik gospod Jakob Strupi, ko so se na vozu peljali ob progi in je pri­sopihal vlak, sem že pisal v prvem od petero nadaljevanj, ki jih s felj­tonom zakljucujem v tokratni šte­vilki casopisa. Odtlej pa vse do da­nes se je na progi z živahnim potni­škim in trgovskim prometom zgodi-lo marsikaj. Predvsem je ves cas pri­hajalo do mnogih trcenj na nivoj- canov, pripravili so vec okroglih Požar se je izredno hitro širil in skih križanjih, kjer so ljudje (pred­ miz, na samem mestu, kjer so se le redki od številnih radovednežev vsem je šlo za neurejena in nezašci­ dogajala trcenja vlaka in obcanov, so pomislili na to, kaj bi se zgodilo, tena križišca cest in tirov proge) ne­ ki so preckali progo, pa so prebival-ce bi ogenj zajel rezervoarje z gori­spametno preckali progo takrat, ko ci pripravili vec protestnih shodov, vom. Gasilci so bili na kraju poža­je mimo pripeljal vlak. Poglejmo ne­ ki so odmevali tudi v sredstvih jav-ra v slabih desetih minutah. Na vo­kaj primerov. nega obvešcanja. Potem se je zgodi-ljo so imeli dve cisterni in dvoje po-la – prav v casu teh pritiskov obca-možnih vozil, požar pa je po tridese- Proga je zahtevala nic koliko nov – še ena nesreca, ki je ‘družbo’ tih minutah pogasilo 23 usposoblje­ smrtnih žrtev le zganila, da so bile v skupni akci-nih in ustrezno pripravljenih gasil-Težko bi prešteli vse žrtve, ki so za­ ji Slovenskih železnic in obcine za-cev. Vrocina pri gašenju je bila iz­znamovale obstoj kamniške proge pornice naposled le zgrajene. redna, to pa so obcutili tudi števil­skozi cas. Vec deset neurejenih kri­ ni radovedneži, ki so se zaradi mo-žanj proge s cestami od Ljubljane, Cr- Vandali zažgali kamnicana, rebitne nevarnosti eksplozije go­nuc, Trzina, Domžal, Rodice, Homca akcija pogumnega Vida riva umaknili na varno. Gasilci so do vseh treh kamniških železniških Repanška najprej podhladili zunanjost vago­postaj je ob nespametnem precka- »Požar! Požar! Vlak gori, vlak gori!« na, šele potem so se z veliko mero nju proge prispevalo k tragicni tovr-je odmevalo 9. junija 1999 po 15. uri poguma lotili še notranjosti. Sede­stni bilanci, ki tudi zaznamuje oble-na Grabnu, to je ena od treh kamni-ži so bili povsem uniceni, prav tako tnico, kot je ta – 130-letna. Poglejmo ških postaj. Zagorelo je na ‘motor-stropovi, tako da je ostala le še ož­nekatere nenavadne, tudi tragicne gorel leseni nadvoz nad progo in je kom, vendar akcija ni uspela. Pac pa ki’, motornem vlaku, ki je vozil vsa-gana konstrukcija motornega vla­dogodke, mnogi med njimi so posle-bila tako popolnoma prekinjena ce-je v noci med 4. in 5. oktobrom 1943 ko uro od Kamnika do Ljubljane in ka. V notranjosti ni ostalo nic dru-dicno, ko so se zgodili, prinesli šte-sta Crnuce–Šentjakob. Ko so nadvoz Kamniški bataljon zažgal postajna v obratni smeri. Strojevodja in spre-gega kot jekleni okviri sedežev in vilne, vsekakor nepotrebne žrtve. obnovili, je 8. novembra 1952 oseb-poslopja Groblje (Rodica), za Jarše, vodnik sta hotela požar na spre-ogromno pepela. Na progi Ljubljana–Kamnik ni avto, last višjega oficirja letalstva, Homec in Duplico pretrgal telefon-dnjem delu kompozicije pogasiti z je mnogo zelo prometnih cestnihpodrl ograjo na levi strani in padel ske vode in miniral progo. Šlandro-rocnima gasilnima aparatoma, toda Še požig domžalske prehodov. Žal jih je še vecina ni-na progo. Nihce od petih, mocno vi-va brigada je 16. novembra istega požar je bil premocan. Vrocina se je železniške postaje vojskih, zato bi iz casopisnih crnih njenih potnikov, ki so se vracali iz leta že drugic zažgala postajna po-vse bolj povecevala, nastajala je ne-Domžalska železniška postaja je kronik lahko izbrskali neskonc-gostilne Burica v Dragomlju, ni bil slopja na železniški postaji Jarše. Iz znosna vrocina 1300 stopinj Celzija, bila v vsej zgodovini že mnogokrat no veliko tragicnih in manj tragic-težje poškodovan. iste postaje so 10. junija 1944 odne-ki je ogrožala vse, ki so bili v bližini tarca vandalov. Udarili so še enkrat, nih zadev. Tako je npr. leta 1929 tik Svojevrstna nesreca se je pripeti-sli telefonski aparat.gašenja požara. tokrat najhuje. Bilo je zgodnje ju­pred postajo Kamnik zadel vlak voz la v soboto, 21. septembra 1946, ko II. bataljon Šlandrove brigade je Vrocina je bila neznosna, kar sta tro, petek 13. aprila 2007. Cesa vse-s sejmarji, ki so se peljali proti Mo-je iz Laz (obvozna proga) pripeljal v 29. maja 1944 porušil 300 m progeobcutila novinar Primož Hieng (te-ga niso poceli. Mnogokrat so jo po­stam – Kranju, pri cemer sta uga-Crnuce delovni vlak. Premoceni voj-med Homcem in Šmarco, 5. junija daj urednik Kamniških novic) in fo-mazali,polivaliinnanjozapisova­snili dve življenji. Da pisanje ne bo ni ujetniki so hoteli iz vlaka izstopi-pa še 750 m proge med Homcem in tograf Vido Repanšek, ki sta se sko-li vsa mogoca grda sporocila. Potem prevec turobno, želim omeniti ne-ti že na zacetku postaje in steci v ba-Kamnikom. Po nekaterih virih naj bi raj hkrati z gasilci znašla na kra-se je zgodil petek, pa še trinajstega kaj milejših nezgod. Ena izmed ta-rako, preden se je vlak ustavil. Od-progo minirali celo pionirji. Preser-ju požara. Medtem ko je Primož fo-je bilo! Neznanci so že zgodaj zjutraj kšnih je bila 16. julija 1911, ko je prta vrata vagona so zadela v steber ska pionirska skupina je minirala tografiral sam požar vlaka, pa se je ob 2.30 v cakalnici podtaknili ogenj. bila v Kamniku veselica Sokolske-z elektricno svetilko; le-ta se je zru-progo konec leta 1943 blizu Preserij,Vido z veliko mero poguma in Pri-Razširil se je hitro, najprej po pro-ga društva. Po koncani veselici je šil in pri tem zadel žice nestrokovno Šmarska pionirska skupina pa pri moževim fotoaparatom podal v no-storu, nato se je razširil še na pro-mnogo ljudi odšlo na postajo Ka-izvedenega daljnovoda 20 kV, ki je Homcu. Tretjo akcijo so pionirji iz-tranjost gorecega vlaka, kjer je na-metni urad in blagajno. mnik in cakalo na vlak za Ljublja-tam preckal progo. Zaradi kratkega vedli blizu postaje Jarše. Pionirji naj pravil nekaj dragocenih ekskluziv-Sume, da je bil požar podta-no. Tedaj pa je trešcilo v postajno stika na daljnovodu je izpadla elek-bi na kamniški progi izvedli skupno nih posnetkov. knjen, so potrdile tudi poznejše raz­poslopje, k sreci je bil unicen le po-tricna napetost od Litije do Jarš. 17 minerskih akcij. Ob koncu vojne iskave kriminalistov in tehnikov, stajni brzojav. Potniki so se naužili pretrgane telefonske in telegrafske vendar povzrocitelja niso našli. Sum le malo strahu. Med zadnjo vojno zveze so bile obnovljene 26. junija je padel na drušcino zasvojencev z Malo manj srece je imel poštni Casi so bili taki, da je bilo nemškim 1946. Zaradi porušenega Crnuške­ mamili, ki se je že dalj casa potika­manipulant Janez Cebulj, ki je ure-okupatorjem potrebno slej ko prej ga mostu je bilo na kamniški progi la v bližini. jal pošto v poštnem vagonu na re-porušiti progo, saj v takem potem ‘ujetih’ veliko vagonov. V Kamniku Izjemnih, nenavadnih, tudi ne­laciji Ljubljana–Kamnik. Ko je v ne-niso mogli oskrbovati svojih sil ozi-sta ostali ena vozna in ena nevozna varnih trenutkov, povezanih s ka­deljo, 12. novembra 1939, poštni va-roma vojaštva. Prve sabotažne ak-lokomotiva. mniško progo skozi Domžale je bilo gon stal na tiru 4 postaje Kamnik, je cije – rušenje proge Ljubljana–Ka­ še nekaj, pravzaprav mnogo. Potre­nanj naletela garnitura potniškega mnik – so bile dogovorjene za 25. Dobljena bitka za zapornice v ben bi bil pravzaprav nov feljton o vlaka, ki se je vracal s postajališca julij 1941 na sestanku vojno-revo-Depali vasi tem, kaj vse se je v 130-letni zgodo-Kamnik - mesto. Vagon je odbilo, za-lucionarnega komiteja za kamni-Med vsemi nesrecami na kamniški vini tirov skozi Domžale dogajalo. radi nagiba proge je ušel proti Dom-ško okrožje. Ob vstaji 27. julija 1941 progi so najbolj odmevale smrtne Ob koncu: proga je kakor življe­žalam. V Jaršah ga niso uspeli usta-naj bi porušili progo med Domžala-nesrece na nivojskem križanju ceste nje! Vse je mogoce na njej, nemogo­viti, to je uspelo šele v Domžalah. mi in Duplico, kar naj bi storili du-in proge v Depali vasi. Na tem ne- ce je bilo le to, da se ne bi zgodilo Ker pa je bilo ustavljanje bolj trdo, pliška in mengeška partizanska gru-zavarovanem prehodu se jih je zgo­ nemogoce … Mnogokrat se je res! . se je vožnja Janeza Cebulja koncala pa. Mengeška grupa je poškodova-dilo vec. Kljub prošnjam, potem pa le s praskami. la progo pri postaji Jarše. Prvi pož-ob vse bolj glasnih zahtevah prebi- (konec feljtona) ig postaje Jarše je bil zvecer, pred 1. valcev Depale vasi, se oblasti (tako Na poti iz gostilne Burica majem 1943. Kamniški bataljon je v obcinske kot železniške) dolgo casa V clanku so uporabljeni tudi podat-Nevsakdanja nesrece se je pripetila noci na 2. oktober poskušal poruši-niso zganile. Ljudje so se morali or-ki, ki jih je zbral zgodovinar, strokov­ 15. junija 1950 v Crnucah, ko je za-ti progo med Domžalami in Kamni-ganizirati civilno. Na iniciativo ob-njak za železnice Karol Rustja. slamnikova izvidnica ODSTRANITEV SKULPTURE FONTANA DRAGA ROZMANA Številni obcani in sprehajalci v Slamnikarskem parku so nas obvestili, da so opazili, da je bila konec junija odstranjena skulptura Fontana iz Slamnikarskega parka. Cveta Zalokar Z emljišce, kjer je stala skulp­tura je zdaj zasajeno s tra­vo, zato je ocitno, da je od­stranitev dokoncna. S pi-smom županu v zvezi s tem, kaj se dogaja s skulpturo in kam je bila od­peljana, se je 30. junija odzvala tudi bivša županja Cveta Zalokar, ki je bila pobudnica razpisa in postavitve skulpture v javni prostor leta 1998. V zvezi s tem je 20. julija prejela od­govor župana Tonija Dragarja, ki je bil javno objavljen tudi na spletnem portalu domžalec.si. Del omenjene korespondence objavljamo. Ker naj bi bila torej skulptura le zacasno ‘odmaknjena ocišcena in shranjena’, dokler se zanjo ne najde ustreznega prostora, se ob tem še ve­dno odpira vrsta vprašanj. Predvsem je nedopustno, da je bil ob tem doga­janju doslej povsem spregledan av-tor, akademski kipar Drago Rozman, ki ima v zvezi s skulpturo avtorske in druge moralne pravice. Prav tako je nenavadno, da se je skulpturo ‘od­maknilo’ prej, preden je bil dolocen nov prostor za njeno postavitev. Skulptura je umetniško delo veli­ke vrednosti (vec kot 50.000 evrov) in je naša skupna last, saj je bila pla-cana z davkoplacevalskim denarjem, zato je prav, da se zadeva cimprej pri­merno in strokovno uredi. Navajamo nekaj dejstev o avtorju, delu in neka­tere odmeve v zvezi s tem. Nekaj dejstev o skulpturi Fontana kot umetniški izdelek je bila postavljena leta 1997. Namen posta­vitve je bila popestritev in umetniška obogatitev parka ob Obcini Domža­le, saj je obcina takrat zacela s pre­novo dotlej zanemarjenega mestne­ga parka. Projekt prenove je pripravil Arboretum Volcji Potok. Park naj bi postal prijetno sprehajališce, pa tudi kraj srecevanja in druženja, zato je bil v njem tudi postavljen godbeni paviljon. Ocitno je bil namen dose-žen, saj je park postal prijazno spre­hajališce, prizorišce slamnikarskega sejma, v zadnjem casu pa tudi števil­nih drugih dogodkov. Ob tem se je porodila tudi ide­ja, da bi v njem postavili skulpturo. Strokovna komisija, ki jo je vodil aka-demski slikar in kipar Crtomir Frelih (v njej so bili med drugim tudi castni obcan Milan Flerin, domžalski kro­nist Matjaž Brojan, arhitekt FeliksHribernik, akademska kiparka Šte­fka Petric in akademska slikarka Vera Terstenjak) je izbrala kot najprimer­nejše delo skulpturo akademskega ki­parja Draga Rozmana. Avtor je v ob-razložitvi navedel, da je njen namen energijsko pozitivno delovanje vode na mesto Domžale, saj »se iz zemelj­skega nezavednega nivoja poraja vo­dna moc, opredmetena v vodnem cur-ku, ki vedno znova vzbuja srcno tocko. Nad njim pa se iz kovinskega obroca izteka prenavljajoca energija«. Komisija je menila, da je delo odlicna abstraktna forma, vsebina pa je izrazito likovna, zato ga je tudi nagradila s prvo nagrado. Skulptura je bila narejena iz kvali­tetnega materiala (carrarski marmor) in je sprva tudi zelo obogatila podobo mesta. Deloval je tudi sistem pretaka­nja vode, saj je bil to bistveni sporo-cilni element. Res pa je, da je bilo po­trebno redno vzdrževanje (zato smo kupili zimsko zašcitno vreco in fon­tano pokrivali), zlasti zaradi preta­kajoce vode pa je bila tudi potrebna druga zimska zašcita. Pozneje se je z vzdrževanjem prekinilo. V zadnjih le­tih se je skrb zanjo popolnoma izgu­bila, prenehalo se je z zašcito in tudi rednim cišcenjem ter premazi kame-nine z emulzijo. Zato je bila skulptura po vec kot dveh desetletjih od posta­vitve v zelo slabem stanju. Ce malo karikiramo njen namen: zdaj »vec ne izpolnjuje želja, temvec je nekaterim postala odvec, ocitno pa tudi na src­no tocko ne deluje vec …«. Pred leti je bilo preucenih kar ne­kaj možnosti v zvezi s sanacijo in z nadaljnjim delovanjem vodnjaka. Problem je predstavljalo delovanje vodne crpalke vodnjaka, ki je bila priklopljena na vodovodno omrež­je, in je delovala tako, da se je pre­takajoca voda izgubila. Obcinski ura­dniki takrat ocitno niso našli spreje­mljive rešitve, problem je bila zlasti cena, saj naj bi preureditev s spreme­njenim dovodom vode in njenim kro­ženjem po predracunih, ki so jih pri­dobili, presegla 12.000 evrov. Seveda je to obcutno previsok znesek, in šte­vilni vprašani, ki o tem vedo kaj vec, so menili, da bi se to lahko uredilo za bistveno nižji znesek. In tako je vse skupaj ostalo brez rešitve in realizaci­je. Pozneje je bilo danih na razlicnih komisijah in sestankih tudi vec pre­dlogov, da bi se skulpturo preselilo na primernejšo lokacijo (pod drevesi parka je bil problem tudi z odpadlim listjem), omenjalo se je zlasti Cešmi­nov park. A zgodilo se ni nic. Avtor, akademski kipar Drago Vit Rozman Rojen je bil leta 1961 v Ljubljani. Kon-cal je študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval tudi podiplomski študij grafike in restavratorstva. Sodeloval Nekaj odzivov Moj protest ob odstranitvi spomenika –V casu, ko je pri nas mogoce tudi to, da se zgodi nemogoce, v Domžalah na lepem meni nic tebi nic – izgine spomenik – vodnjak, lepa skulptura iz Slamnikarskega parka. Clovek, ki je navajen vsega, se vpraša, kdo je ta nekdo, ki si osebno nepristojen in nepooblašcen z dejanjem v prvi osebi ednine dovoli doprinesti odlocitev, da se omenjeni kip, podobo vodnjaka s pomenljivo vodno simboliko – samovoljno odstrani. Navsezadnje: tudi izdelava in postavitev spomenika pred leti obcino ni veljala malo obcinskega denarja! Takšno dejanje iznicuje najprej umetnikovo delo, ponižuje njegovo ustvarjalno zamisel, spregleduje duhovno, v spomenik shranjeno sporocilo, ki ga je skulptura, cetudi zadnje case slabše vzdrževana in ohranjana, našim ljudem prinašala. Vse življenje so nas ucili, da nas ne sme nic presenetiti, ob vsem, kar sem doživel, me v naših razmerah pravzaprav ne preseneca niti to! (Matjaž Brojan, novinar, publicist, clan komisije) Strinjam se z mnenji številnih,ki so opozorili na pretekla ravnanja upravljalca in odstranitvi spomenika v parku ob stavbi Obcine Domžale. Upam le, da vodnjak ni poškodovan tako, da bi se ga ne dalo postaviti na novo primerno mesto – ne pod drevje ... Delim tudi mnenje g. Smoleta o neprimerni osvetlitvi parka in Slamnikarskega muzeja. Opozoril pa bi na možnost, ki si je ne želi nihce. Sprejete odlocitve na natecaju terjajo dosledno in pošteno ravnanje. Pred leti sem sodeloval na natecaju za obeležitev vecjega slovenskega mesta (grb, zastava in drugi simboli). Predlogom sem priložil skice inacic za grb. Razpisovalec natecaja je sprejel moj predlog kot edini, uporabil pa je le eno od skic za grb, ne da bi me obvestil o tem. Ko sem to izvedel, je pravnik avtorske agencije mestu poslal pritožbo in po nekaj dnevih sem prejel opravicilo, odškodnino ter vabilo na obisk mesta. Želim, da kaj podobnega ne caka odgovorne na naši obcini, da se tudi avtorju spomenika popravi storjena krivica s sodelovanjem pri novi postavitvi in uvede stalna skrb za ta in druge vredne objekte obcine. Ce bi se ravnali le po mnenju nekaterih med nami, in ne upoštevali ve-cine, bi ne imeli ne stavb, ne ustanov, ne cest, ne tovarn, ne parkov, ne spomenikov – skratka dosežkov ustvarjalnih posameznikov in družbe. Pogosto, žal, opustimo vzdrževanje skupnih pridobitev, jih pustimo pro-padati in razvrednotimo trud in znanje ustvarjalcev. (Janez Praprotnik, akademski slikar) je na posamicnih in skupinskih pred­stavitvah, kjer velja omeniti doseda­nje delo in vodenje projekta Voda in kipi, ki je potekal deset let, predvsem z vsakoletnimi postavitvami del na reki Ljubljanici, njenih brežinah in bližnji okolici. Bil je stalni sodela­vec in eden od pobudnikov projek­ta Grosuplje – mesto kipov. Kiparsko podrocje njegovega zanimanja in de­lovanja so predvsem postavitve v zu­nanjem javnem prostoru. Tako njego-vi kipi krasijo med drugim javne pro-store in parke v Ljubljani, Ajdovšci­ni, Tržicu, Kranjski Gori, Kranju, Si-nji Gorici … med drugim je tudi avtor bronastega konjeniškega spomenika generalu Maistru in skulpture Ecce homo v Mengšu. Ob opisu svoje zamisli za javni na­tecaj v Obcini Domžale, na katerem je bil izbran, je o Fontani zapisal: »Njen glavni namen je pozitivno delovanje na Domžale v treh bistvenih tockah: iz ze­meljske nezavedne ravni se poraja vo­dna moc, opredmetena v vodnem cur-ku, ki vedno znova obuja srcno tocko. Nad njim se iz kovinskega obroca celno ocišcevalnega nivoja iztaka prenavlja­joca energija vode.« V avtorjevi mo-nografiji Kipi v prostoru in casu, kjer ima vidno mesto tudi njegovo dom­žalsko delo, pa je dr. Sarival Sosic na­pisal: »Med javnimi plastikami, s kate­rimi je Rozman uresnicil poslanstvo so-ustvarjalca in kreatorja mestne podo-be, je verjetno v ustvarjalnem smislu, pa tudi tehnicno in študijsko najbolj iz­delana javna plastika Fontana. Skulp­tura je uresnicevala osnovno kiparjevo zamisel povezovanja kiparstva z nara­vo, predvsem z vodo. /…/ Fontana je sestavljena iz štirih valovitih kamnitih blokov, ki koncentrirajo energijo štirih strani sveta proti krožnemu jedru. Ozki bloki so uravnoteženo izoblikovani v okrepljeno, a prožno kiparsko maso, ki poudarja konstanto valovanja, giba­nja navznoter, toda tudi z nakazanim lokom navzven, kar oblikuje ritmicno in oblikovno homogen sistem preliva­nja kamnitih elementov. /…/ Fontana gotovo pomeni Rozmanov ustvarjal­ni vrhunec in je najpomembnejša jav­na plastika, ki nakazuje kiparjev pre-hod k materialu kamnu in marmorju, skratka trdnemu, kompaktnemu mate-rialu, kibozahtevalše vec energije in natancnega nacrtovanja.« Del pisnega vprašanja bivše županje Cvete Zalokar županu Toniju Dragarju v zvezi s skulpturo Pred nekaj dnevi sem opazila, da je bila ob koncu junija odpeljana/od­stranjena skulptura Fontana, od­stranjeni temelji in na tem mestu po­sejana trava. Ker mi ni uspelo prido­biti informacije, kaj se dogaja z ome­njeno stvaritvijo, prosim za pojasni-lo. Zanima me, kam je bila skulptu­ra odpeljana in s kakšnim razlogom. Ker je bila skulptura postavlje­na v casu mojega županovanja, bom vsekakor zelo vesela, ce se je Obci­na Domžale koncno odlocila, da bo po dolgih letih žalostnega propada­nja skulpturo ocistila, popravila ne­delujoci mehanizem vodnega preta­kanja ali pa ji našla bolj primerno mesto (morda v Cešminovem parku). Cudežno izginotje kiparskega dela – Po prebiranju vesti sem se kot umetnica in obcanka Domžal globoko zamislila. Žalosti me, da prebivalci Domžal zahtevajo odstranitev skulpture, ki je bila plod trdega dela in ideje akademskega kiparja. Umetniška dela po vsej Evropi kot tudi po vsem svetu krasijo prestolnice, parke in so ponos prebivalcev. Kaj bi mesto brez spomenikov, skulptur, kulture ...? Narod brez idej in umetnosti zapade v potrošništvo in bedo. S svojimi besedami opozarjam na preziranje umetnika in nehumano odstranitev skulpture. (Mag. um. akad. kip. Polona Demšar) Izginotje skulpture – Z ogorcenjem sem prebrala vest o izginotju skulpture ‘vodnjak’ iz obcinskega parka. Najprej sem pomislila na vandalizem, na drugi razmislek pa da gre bolj verjetno za aktualno protikulturniško držo v maniri našega trenutnega dojemanja kulturnih artefaktov. Še najvec jeze pa je v meni izzval zapozneli uradni odgovor obcine, ceš da je bil spomenik zanemarjen in da so ga umaknili na pripombe obcanov. Ta je pa res debela! Mnogo imajo obcani raznih pripomb, pa tudi prošenj in zahtev, pa se obcina niti za milimeter ne zgane! Morda bi Milcinski napisal butalsko humoresko: »Pri nas v Butalah (Domžalah) imamo radi pospravljeno, namesto rogovilastih skulptur posadimo travico, pa je lepo in še poceni je!« Kot kaže, obcina ne misli bdeti nad ‘nemarnimi’ spomeniki, ki si drznejo propadati sredi mesta, zato predlagam, da bi civilna iniciativa, ljubitelji umetnosti, ki jih med obcani in tudi mladino ni tako malo, formirala pobudo in bdela nad obeležji ter imela nalogo dregniti obcinske birokrate, kadar so spomeniki potrebni cišcenja ali obnove. (Danica Šraj, predsednica Likovnega društva Senožeti) Koncno se nekaj dogaja,sem si dejal, ko sem opazil, da Fontane v slamnikarskem parku ni vec. Torej so jo po desetletju propadanja in nedelovanja le odpeljali na restavriranje in obnovo. In upam, da jo bodo obnovljeno in delujoco premestili na primernejše mesto – recimo v Cešminov park. Prav tako si želim, da to niso le prazne obljube, kibodo pocasi izzvenele. Še vedno pa ne vemo, kje in v kakšnem stanju je skulptura, saj so kompresorji dolgo in mocno delali … Predvsem pa je nujno takojšnje sodelovanje z avtorjem, ki se mu je treba tudi opraviciti. (Roman Kos, akademski kipar) slamnikova izvidnica Avtor skulpture Fontana akademski kipar Drago Rozman o svojem delu in zadnjih dogodkih: »Na svoje delo Fontana me vežejo številni lepi spomini. Vesel sem bil, ko sem bil izbran na razpisu, in tudi dejstva, da bo moje delo krasilo obcinski park. Veliko dela sem vložil že v samo pripravo na razpis, premislek o delu, vsebini in sporocilnosti ter tudi izdelavo makete. Ko sem bil izbran, sem se dela lotil zavzeto in najprej dolgo iskal zares kvaliteten in dober kamen. Skulptura je narejena iz velikega kosa, bloka (2,20 x 1,10 m) carrarskega marmorja, ki ga je bilo takrat zelo težko dobiti, njegova vrednost pa presega današnjih 30.000 evrov. Tudi sam poseg je bil zahtevno delo, vanj sem vložil vec kot tri mesece garaškega kiparskega dela, med drugim je bila potrebna natancna izdelava in obdelava lokov, umestitev vodnih poti, pa tudi sama namestitev je bila zahtevna, saj teža kipa presega vec kot 3 tone. Kot avtor dela s strani lastnika, to je Obcine Domžale, nisem bil obvešcen o kakršnih koli posegih oziroma namenu odstranitve Fontane, ceprav bi pri-cakoval, da bi me kot avtorja obvestili o vseh spremembah in posegih v moje avtorsko delo, tako glede odstranitve, prestavitve ali restavriranja. Res je, da je delo odkupila obcina in s tem tudi pridobila materialne pravice, seveda pa meni kot avtorju ostajajo avtorske in tudi moralne pravice, v okviru kate­rih se mora avtor ob vseh posegih v svoje delo strinjati in pri tem sodelovati. Zato tudi po odgovoru Obcine Domžale sprašujem vodstvo Obcine Domža­le, kaj se dogaja z mojim delom in kje se trenutno nahaja. Skulpturo si želim ogledati, saj sem zaskrbljen, na kakšen nacin je bila izvedena demontaža. Obenem pa tudi ponujam svoje sodelovanje, ce gre za prestavitev, saj želim sodelovati pri izboru lokacije, njenem umešcanju in ponovni postavitvi. Kaj naj recem: žalosten sem, pretresen, ostal sem brez besed … Žalosti me, ker dolga leta do dela ni bilo pravega odnosa, ker se ga ni vzdrževalo, zanj redno skrbelo … Ker je šlo za nacrtno odstranitev, gre pri tem za igno­riranje mene kot avtorja, umetnika. A ostaja upanje, da bom cimprej obve-šcen o nadaljnjih namenih, pri katerih pa vsekakor želim sodelovati. Moja iskrena želja je, da bi lahko cimprej videl svojo skulpturo in ocenil njeno stanje. Ker je delo odkupila obcina in zanj placala iz denarja vseh obcanov, imamo tako oni kot tudi sam kot avtor pravico pricakovati, da se bo s po­novno postavitvijo nemudoma nadaljevalo. In nenazadnje, gre za zelo dra­goceno stvaritev tako vrednostno kot duhovno.« Ob tem bi želela povedati, da gre za pomembno umetniško delo in eno redkih kiparskih stvaritev v naši obcini, ki je nekoc krasila me-stno podobo, potem pa je bila pre­pušcena žalostnemu propada­nju. Zato to nikakor ne sme posta-ti ‘predmet, ki bo izginil na smeti-šcu casa’ in prepušcen odlocitvam ozkega kroga ljudi. Gre za javno li­kovno delo, ki je bilo postavljeno z veliko spoštovanja do umetniškega ustvarjanja in tudi financirano z ne tako majhnimi sredstvi domžalskih davkoplacevalcev, ki si vsekakor za­služijo pojasnilo, kaj se s skulpturo trenutno dogaja oziroma kaj se na­merava narediti. Odgovor župana Obcina Domžale Tonija Dragarja v zvezi s skulpturo Fontana Vodnjak, ki je bil leta 1997 posta­vljen v Slamnikarski park, je bil do-trajan, neugleden in že od samega zacetka ni služil svojemu namenu.Številni obcani so se obrnili na Ob­cino Domžale, da je motec, zato smo se odlocili, da ga odmaknemo, oci­stimo in shranimo toliko casa, da zanj najdemo ustrezen prostor. Mor­da razmislimo tudi o vašem predlo­gu, da se vodnjak umesti v enega od parkovnih prizorov v Arboretumu Volcji Potok, ki je pred leti pripravil projekt njegove prenove. Doc. mag. Jurij Smole, akademski kipar – Domžalsko vprašanje: Kje je umetnost? Nova razlicica domžalskega vpraša­nja se je pojavila tisti hip, ko so v ob­cinskem parku, kot pravijo v uradu župana le-to zacasno odstranili. Naj spomnim: fontana je bila prek stro­kovne komisije izbrana na javnem razpisu in izdelana pri akadem­skem kiparju Dragu Vitu Rozmanu, placana z denarjem davkoplaceval­cev Domžal. Najnovejša domžalska vprašanja torej sprašujejo: Kje je fontana? Kdo jo je odpeljal? Katera odgovorna ose­ba je narocila razdrtje in podpisala narocilnico? Je bila ekipa usposo­bljena in kompetentna za demonta­žo javnega kipa? V kakšnem stanju so deli fontane? Zakaj so to storili? Poleg teh vprašanj pa se moramo vprašati tudi: Zakaj Obcina Domža­le ni vzdrževala fontane (kot jo na zacetku njenega obstoje je)? Zakaj je niso vec pokrivali z namenskim po­krivalom, namenjenim zašciti pred zimo? In ko smo že ravno pri obcin­skem parku: Kako, da nihce ne zna urediti normalne parkovne javne razsvetljave, namesto oslepljujocih lagerskih luci, namešcenih na God-benem domu in obcinski stavbi? Tistemu, ki je dal fontano odpe­ljati, sporocam: da je fontana iz ob­cinskega parka javno dobro Obci­neDomžale,da smodelnicarjitega kipa domžalski davkoplacevalci in da je Obcina Domžale kot lastnica dolžna skrbeti za objekte v njeni la-sti kot dober gospodar in naj zato najde nacin, da se to javno dobro vrne na svoje mesto. Fontana je tudi predmet avtorskega prava in kultur­ne dedišcine, zato se jo obravnava na poseben nacin. Sicer pa naj kaj vec povejo na ZVKDS-ju, ki jih zane­sljivo obišce, ker je to v njihovi do-meni. Naj pojasnim. Za odstranitev ta­kega kipa mora biti zelo tehten ra­zlog – ki je po navadi v gradbenih oziroma infrastrukturnih posegih, kar pa za kip v parku niti od dalec ne moremo trditi. Razlog tudi niso posa­mezna mnenja obcanov, ce ta seveda zares obstajajo. Nad javnimi umetniškimi pred­meti bedi Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije (ZVKDS) in ta za­vod je prva instanca, na katero se je treba obrniti po mnenje in navodilo, kaj in kako storiti. Poleg naštetega bi morala lastnica (Obcina Domžale) o posegih vprašati tudi avtorja; ce ne drugega, bi ga lahko povprašala, kako je kip sestavljen in kje zaceti, ali pa ga že kdaj prej najprej povpra­šati po navodilih za vzdrževanje … Ker je v Obcini Domžale kar nekaj spomenikov in obeležij, mora ta po­skrbeti, da bodo tudi ti objekti normal-no vzdrževani, tako kot vse druge jav­ne stvari. Veste, ravno pomniki, spo­meniki, obeležja – smo v resnici mi. Vse, kar bi bilo potrebno storiti s fontano, je, da bi jo ocistili in na novo uredili pretakanje vode, pozi-mi bi jo vsako leto pokrili z zašci­tnim pokrivalom, cišcenje pa naj ostane rutinsko vsako leto, tako kot pri avtu zamenjamo olje ali v parku spomladi nasadimo rože. To se da narediti in ni drago. Ce gre vzdrževanje vzorno pri spomeniku borcem in padlim sredi Domžal, zakaj ne moremo vzdrževa-ti še Svetinovega spomenika ob Po-šti – 20 metrov stran, pa izginule fon­tane in mnogih drugih spomenikov po obcini …? Mogoce nimamo denar­ja ali pa smo taki ignoranti? Usposo­bljene in kompetentne strokovnjake restavratorje imamo, kaj še cakamo? To vendar spada pod najbolj obicaj­ne in redne naloge obcinske uprave. Odziv predsednika natecajne komisije, prof. mag. Crtomirja Freliha, akad. grafika, spec. Obvestili so me, da je neznano kam izginil kip akademskega kiparja Dra­ga Rozmana iz Slamnikarskega par­ka v Domžalah. Kip je bil izbran na javnem natecaju, na katerega se je prijavilo vec avtorjev, a s formalne­ga in vsebinskega vidika nas je pre­prical prav kip Draga Rozmana, ki vkljucuje vodo in z oživljanjem pro-stora prispeva h kvalitetni vsebini parka. Bil sem predsednik strokovne komisije za izbor na natecaj prispelih del, zato me usoda nagrajenega kipa še posebej zanima. Ce gre za odstra­nitev z vednostjo ali po narocilu la-stnice, Obcine Domžale, pa ima stvar svojomoralnorazsežnost,sajvsaka avtorska pogodba govori o tem, da se avtorju delo placa, ostanejo pa mu avtorske in moralne pravice. Kot ustvarjalec se postavim v bran prav tem avtorskim pravicam kiparja Roz-mana, ker vem, da se ob tem dogaja­nju ne more pocutiti prav dobro. Dolgo pricakovani odgovor obci­ne govori o tem, da je kip v prenovi in se mu obeta nova lokacija v polnem sijaju. To je dobra novica. Sicer pose-gi v kip že do zdaj niso bili pravilno izvedeni. Upam, da ste odgovorni v ekipo za prenovo in novo postavitev vkljucili avtorja, ki bo najbolje vedel,kako se stvari streže. Žal je bil dose-danji postopek podoben likvidaciji pomembnega avtorskega dela, in ra-cunam, da bodo odslej stvari poteka­le po ustaljenih strokovnih standar­dih, odgovorno in spoštljivo do av-torja in njegovega dela. Zakljucek Ocitno je, da so bili vsi dosedanji koraki v zvezi s skulpturo Fontana zgrešeni in postopki v celoti nepri­merni. Naj ponovimo: 1. Nedopustno in nekulturno je, da je Obcina Domžale kot lastnica dopustila vecletno zanemarjanje skulpture, da je ni redno vzdrževa-la in jo je tako prepustila propada­nju, ali kot so zapisali, ‘neugledu’. 2. Ce so bili nameni Obcine Domža­le z njenim cišcenjem in ponovno postavitvijo iskreni in resni, bi bilo treba najti in poiskati celovite reši­tve, vkljucno z novo lokacijo. In to prej, predno so zapeli kompresor­ji in se je unicilo podstavek, samo skulpturo pa najbrž nestrokovno (saj le avtor ve, kako se temu stre­že) razmontiralo in odpeljalo na doslej neznano lokacijo. 3. Vseskozi, od samega zacetka, bi morali pri vseh postopkih sode­lovati avtor g. Rozman, ki ima tudi avtorske in moralne pravi­ce do dela, in tudi številni drugi strokovnjaki. 4. Takoj je treba pristopiti k strokovne-mu ocišcenju skulpture in obliko­vanju komisije, ki bo poiskala pri­merno lokacijo (v Obcini Domžale in na njenih javnih površinah). Pri tem je treba skupaj z avtorjem po­iskati primerne rešitve, da bo po­novno omogocena njena celovita vsebinska sporocilnost. . šport Domžalcani v zacetku sezone še išcejo pravi ritem Domžalski nogometaši so novo sezono domacega prvenstva zaceli s porazom proti Mariboru, v kvalifikacijah za novoustanovljeno Konferencno ligo pa igrišca še niso zapušcali sklonjenih glav. nk domžale Varovanci Dejana Djuranovica so po letu dni premora tekmovalno sezono znova zaceli na evropskih tekmah. Še pred tem so z odliko opravili s pripravljalnimi sre-canji, saj so po porazu proti Rijeki po vrsti premagali azerbajdžanski Nefci z 2:1 (zadela sta Markuš in Repas), Tu-zlo City s 3:2 (Repas, povratnik v ru­menem dresu Hodžic in Mavretic) terŠibenik z 2:1 (Kolobaric in Jakupovic). A nato na evropskih tekmah vse­eno niso bili tako prepricljivi, kot se je pricakovalo. Najprej so sicer izlo-cili FC Swift Hesper s skupnim izi­dom 2:1, potem ko so doma po za­detku Andraža Žinica slavili z 1:0, v Luksemburgu pa po zaostanku ob polcasu vendarle prišli do remija, ki je Domžalcane popeljal v drugi krog kvalifikacij. Junak srecanja je bil z zadetkom v 60. minuti Mattias Käit. V drugem krogu jim je naspro-ti stal finski Honko. Tudi tokrat so nogometaši Domžal prvo tekmo od­igrali doma in kljub prevladi na ze­lenici le-te niso znali kronati z zma-go. Domace je v vodstvo v 69. mi-nuti popeljal Arnel Jakupovic, a so nato Domžalcani za koncnih 1:1 svojo prednost hitro zapravili po ne­spametni napaki v obrambi. Tudi na splošno je bilo napak v igri prevec za nadpovprecno oceno. Ob izidu Slamnika je sicer že ja­sno, ali so uspeli na Finskem (tek-ma je bila sicer odigrana v cetrtek, 29. julija) streti nasprotnika in sla­viti na severu Evrope, s cimer bi se uvrstili v 3. krog kvalifikacij. »Zago­tovo si želimo prebiti vsaj do 3. kro­ga kvalifikacij, saj smo imeli sreco z žrebom, ki nam je v prvih dveh kro­gih namenil premagljive nasprotnike. Vse ostalo bi bilo kar razocaranje,« je cilje Domžal razkril direktor Ma-tej Oražem. Trener Djuranovic mora zdaj najdi recept do tja. Na zeleni­ci so bili Domžalcani podjetnejši, a otem mora na koncu govoriti tudi sam rezultat. Pomanjkljivosti Domžal je doda­tno razkrilo prvo prvenstveno sre-canje sezone proti Mariboru, ki jev Ljudskem vrtu slavil s 3:1. Že v prvem polcasu so domaci dosegli vse tri zadetke, na domžalski stra­ni pa je bil izkljucen kapetan Seni­jad Ibricic, s cimer je bilo srecanje tako rekoc odloceno. »Tekma je šla hitro v eno smer. Domaci so bili na zacetku odlocnejši, prevzeli pobu-do in prišli do velike prednosti. V nadaljevanju nismo razpadli, uspe­li smo znižati zaostanek in parirati tekmecu. Ni bilo prvic, da smo slab-še krenili v dvoboj. Enako sliko smo videli tudi na evropskih tekmah, ko je bilo na zacetku prevec tipanja,« je srecanje analiziral Djuranovic, ki se ni mogel zanesti dva pomembna Radomljani neporaženi krenili v sezono Povratnik v prvoligaški nogometni drušcini, NK Kalcer Radomlje, bi pred zacetkom na sezone 2021/22 najverjetneje podpisal dve osvojeni tocki na uvodnih dveh srecanjih, a po videnem na zelenici proti Bravu in Olimpiji so oni tisti, ki so kljub remiju ‘potegnili krajšo’. nk kalcer radomlje Po tocko in res je škoda, da so zapravili (vsaj) limi. Da so konkurencni. Resda je še so Radomljani odšcipnili obema lju-tri res lepe priložnosti, da bi povsem prekmalu govoriti, a letošnja zgodba bljanskima predstavnikoma – eki-preobrnili rezultat v svojo korist. Radomelj ni podobna prvima dvema. pama, ki sta lansko sezono konca-»Morda se je sploh proti Olimpiji Igralci so motivirani, željni napredka, li na petem in tretjem mestu. S tem cutila manjša nervoza igralcev, bilo je in zdaj, ko so dobili potrditev o svoji so varovanci trenerja Roka Hanžica tudi nekaj nezbranosti, a za marsiko-kvaliteti, bo naprej lažje.« dokazali, da se lahko upraviceno sa-ga je bila to prva takšna tekma pred Po takšnih predstavah bodo se­mozavestno podajo v svojo tretjo se-domacimi gledalci. Tu moram res po-veda navijaci Mlinarjev nestrpno zono med najboljšimi desetimi slo-hvaliti ljudi v klubu, ki so se potrudili, cakali na novo prvoligaško zmago – venskimi ekipami. »Z izplenom uvo-da smo se na domžalskem stadionu zadnjo so vknjižili v svoji drugi sezo­dnih tekem moramo biti zadovoljni, pocutili kot doma,« je celoten ustroj ni v prvi slovenski ligi 30. novembra ceprav grenak priokus seveda ostaja. klubapohvalilHanžic,ki zoptimiz-2016 proti Domžalam. Glede na ustvarjene priložnosti bi si mom zre v naslednje tekme: »Fantje Domen Jarc zaslužili še vec, a v vsakem primeru so videli, da se lahko kosajo z osta-Foto: FB/NK Radomlje moram pohvaliti fante, ki so takticno odlicno izpolnili svoje naloge, manj­kala je tista pika na i,« nam je uvo­doma zaupal trener Rok Hanžic. Mlinarji so prvo tekmo odigra­li proti Bravu in se razšli z najmanj priljubljenih 0:0, a bili na zeleni­ci boljši tekmec. Morda jih je ravno zacetna nervoza stala tega, da se izstadiona v Šiški niso vrnili z vsemi tremi tockami. Predvsem Žan Niko­lic na zacetku prvega in Luka Gucek na zacetku drugega polcasa sta ime-la res lepi priložnosti, da bi Rado­mljanom že kar na zacetku prinesla veliko zmago. Tej so bili Radomljani bližje tudi na drugem srecanju proti Olimpiji, ki je sicer povedla v 17. mi-nuti po zadetku Save Petrova, a so nato domaci – Radomljani bodo vsesvoje tekme igrali v Športnem parku Domžale – hitro prišli do izenacenja, za katerega je poskrbel Andrej Poga-car. V 28. minuti je vratar RadomeljDavid Šugic dobil dvoboj iz oci v oci s strelcem prvega zadetka Petrovom, nato pa so pobudo prevzeli Mlinarji, clana ekipe – Dario Kolobaric je tik pred odhodom iz Domžal, z manjšo poškodbo pa se ubada prvi asistentmoštva letos Sven Karic Šoštaric. A zacrtana pot naprej je jasna. »Kljub nekaterim odsotnostim ima-mo potencial. Verjamemo vase in s tem prepricanjem smo se podali tudi na Finsko,« doda domžalski strateg, ki je na tekmi proti Mari-boru od prve minute na igrišce po­slal dva debitanta – Enesa Alica in Žigo Dajcmana. Filozofija vpeljeva­nja mladih nogometašev v clansko ekipo tako ostaja pomemben gra­dnik domžalskega kluba. Domen Jarc Jakara: Takšne dominance ni pricakoval nihce Ne, naslov ne pripada uvodu slovenske košarkarske reprezentance na Olimpijskih igrah, ampak si ga je še pred tem zaslužila slovenska izbrana vrsta do 20 let, ki je na nedavno koncanem evropskem prvenstvu v Grciji osvojila zlato. kkheliossunsPogovor strener­jem Heliosa DejanomJakaro, ki je mlade slovenske košarkarje vodil do izjemnega uspeha. Seveda tudi o Luki Doncicu in soigralcih, ki nav­dušujejo v Tokiu. »Igrali smo odlicno. Na zacetku nismo vedeli, kaj pricakovati, a hi-tro smo se uigrali, dvigali v svoji igri in na koncu resnicno verjeli, da nas ne more premagati nihce. A takšne dominance ni pricakoval nihce. Tek-mo kot ekipa, ki spada med najbolj­še tri na svetu. Kakšne predstave, ne samo ta proti Argentini, ampak tudi preostale v kvalifikacijah za uvrstitev v Tokio. Da s takšno lahkoto nadigra­jo nasprotnika, dosegajo konstantno vec kot 100 tock, je nekaj neverjetne­ga. O Doncicu pa je brezpredmetno karkoli dodati,«je navdušen tudi Ja­kara, ki po koncu najprej klubske in zdaj tudi reprezentancne sezone od­haja na zasluženi dopust. mecev niso poznali, a osredotocili smo se nase, igralci so neverjetno hi-tro sprejeli informacije in po dobrem uvodu zaceli verjeti vase,« je po pe­tih prepricljivih zmagah na evrop­skem prvenstvu v obliki challenger-ja v Grciji in zlati medalji dejal Ja­kara. Dvanajsterica, v kateri sta bila tudi dva igralca domžalskega Heli­osa Bine Prepelic in Uroš Šikanic, je nadigrala Belgijo (74:59), Ukraji-no (81:61), dvakratnega zmagovalca Izrael (69:59), Rusijo (83:57) ter za konec še domacine, Grcijo (84:63). Tudi zaradi prisotnosti dveh nje­govih klubskih varovancev Prepeli-ca in Šikanica ter še enega domžal­skega trenerja Gašperja Papeža je bila pot do uspeha lažja. »Onadva poznata moj sistem dela in igre, ni bilo potrebnih dodatnih razlag, ki jih je Bine prenesel na teren. Tako ali tako je bil eden naših najbolj­ših posameznikov, za oba pa je to nova pomembna izkušnja. Nekate­ri fantje v reprezentanci so resnic­no dokazali, da bomo o njih v pri­hodnjih letih še slišali,« doda Jaka­ra in se tako nasloni na slovensko košarkarsko reprezentanco z Donci­cem na celu, ki blesti na olimpijskih igrah. O njej dobesedno govori ves košarkarski svet. »Naenkrat izgleda- Nato pa v priprave na novo, že ce-trto v vlogi glavnega trenerja dom­žalskega Heliosa. V želji, da se bo iztekla uspešneje, kot se je zadnja 2020/21. »Napovedani polfinale v dr­žavnem prvenstvu smo dosegli, kiks pa je bil cetrtfinalni izpad v pokalu. A v zadnjem obdobju smo od petih napovedanih polfinal prišli do štirih, tokrat pa smo bili prekratki. Za vec zmag v Ligi ABA 2 pa nam je zmanj­kalo kvalitete. Liga je mocnejša, kot je bila v preteklosti, a ne bežimo od dejstva, da smo kar nekaj tekem iz­gubili po nepotrebnem v samih za­kljuckih. Nekaj tega gre tudi na ra-cun igralcev z izkušnjami, od katerih v takšnih trenutkih pricakuješ pre­vzem odgovornosti. Morda bi potre­bovali tudi kakšnega organizatorja igre,« zadnjo sezono oceni Jakara, ki s pozitivizmom gleda v prihodnjo sezono: »Vesel sem, da mi je uprava zaupala. ‘Korona’ sezona je bila res cudna, v ABA ligi smo tudi na racun tega potegnili krajšo, a uprava nas je razumela. Od tu izhajamo dalje, v danih razmerah bomo skušali sesta­viti najboljšo mogoco ekipo in zno­va potrditi, da Helios Suns spada v slovenski košarkarski vrh.« Domen Jarc Foto: FB/Helios Suns šport Jan Emberšic osmi na mladinskem Evropska prvakinja Meta Tancik evropskem prvenstvu Nadobudni kolesarji so od 28. junija do 9. julija 2021 sodelovali na evropskem Domžalski atlet Jan Emberšic, ki je junija že izboljšal mladinski državni rekord v metu kladiva, je odlicno sezono kronal še z odmevnim dosežkom na evropskem prvenstvu do 20 let. ak domžale Clan Atletskega klu­ba Domžale je bil eden izmed dvaj­seterice atletov, ki somed15. in18. julijem zastopali Slovenijo na mla­dinskem evropskem prvenstvu v estonskem Talinu. In bil je med nje­nimi najuspešnejšimi predstavniki. V kvalifikacijah je zasedel 12. mesto in se z dosežkom 69,38 metra kot za­dnji prebil v finale, tam pa nato ni klonil pod pritiskom. Resda se mu ni posrecil lov na izboljšanje osebnega in tudi državnega rekorda, ki po no-vem znaša 71,24 metra, a tudi naj­boljši finalni met – tako rekoc iden-ticen kvalifikacijskemu – 69,37 me-tra je bil dovolj za osmo mesto. Zla-to je odšlo na Poljsko, Dawid Pilat je za zmago vrgel odlicnih 79,59 metra. »Že pred kvalifikacijami sem si vizualiziral to 12. mesto in uvrstitev v finale. Tam sem nato ciljal na to osmo mesto, saj je bila prva sedme­rica razred zase, in s koncnim razple-tom sem izjemno zadovoljen. Konec koncev je bilo to zame prvo evrop­sko prvenstvo, in to v mocni konku­renci, saj sem sem prišel z 18. prija­vljenim dosežkom,« je svojo uvrstitev komentiral Jan, ki bo s tega nasto-pa crpal motivacijo za naprej, tudi za cim boljši nastop na letošnjem sve­tovnem prvenstvu. Treba je dodati, da je bila sedmerica, ki se je zvrsti-la pred Janom, od njega starejša eno leto, tako da bo imel Jan v prihodnji sezoni izjemno priložnost za nov, odlicen mednarodni dosežek. Poda­tek, ki da uspehu mladega metalca še dodatno težo. Izmed slovenskih atletov je višje posegel le Vid Botolin, ki je bil šesti v teku na 3000 metrov. »Na evropskem prvenstvu sem ugotovil, da sem eden najbolj stabil­nih metalcev, saj nisem podlegel pri­tisku. Nisem se oziral na tekmece in njihove rezultate, ampak le nase. To želim prenesti tudi v Kenijo in se tam približati oziroma napasti osebni in državni rekord. Imam še rezerve in to bom na tekmi sezone skušal potrditi,« še dodaja eden najboljših slovenskih mladinskih atletov, ki ga sredi avgu­sta caka mladinsko svetovno prven­stvo v Keniji. Jan je sicer pred odho­dom v Talin dobro formo potrdil z zmago na Prvenstvu Slovenije za sta­rejše mladince in mladinke v Slovenj Gradcu, kjer je šest kilogramov težko kladivo vrgel celo dlje kot na evrop­skem prvenstvu (70,75 metra). Ob zlatu Jana je Atletski klub Domžale na tem tekmovanju sicer osvojil še tri medalje, srebrna je bila prav tako v metu kladiva Janova se­stra Tia Emberšic, po bronu pa sta posegli Alenka Pirnat v suvanju kro­gle in Maja Per v teku na 800 metrov. Z novim osebnim rekordom in petim mestom se je v teku na 200 metrov iz­kazala tudi Nika Šter (26,21 sekunde). V avgustu in casu olimpijskih iger sledi zatišje na slovenskih atletskih tekmovalnih, ki bodo znova v pol-nem zagonu v zadnjem delu sezone v septembru in oktobru. Domen Jarc prvenstvu mladih v Pili (Italija). kolesarsko društvo energi­jateam.com Že odprava sama po sebi je v ta kraj nekaj posebnega. Kot pravijo sami, je to raj za gorske kole­sarje. Namrec, prizorišce dirke je 1800 m nad morsko gladino. Tukaj se tudi spi in ob vecjih naporih se posledice višine že obcutijo. Piko na i pa dodajo razgledi na okoliške gore, med kateri-mi je tudi slavni Mont Blanc. Odprave na evropsko prvenstvo se je udeležilo kar nekaj mladih slo­venskih gorskih kolesarjev. Med nji-mi tudi clani Kolesarskega društva Energijateam.com Meta Tancik, Na-stja Ahacic in Žan Pahor. Dirke so potekale vec dni. Zacelo se je s posamicnimi kronometri, ka­terihrezultat je vplival naštartne po­zicije ekipnega kronometra, ki je po­tekal naslednji dan. Sledil je elimina­tor natopaglavna disciplinaolimpij-ski kros. V prvo ekipi skupinskega kro­nometra so bili Meta Tancik, Ga-šper Štajnar in Nik Golob, v drugi pa Nastja Ahacic, Tian Pecnik in JakaUtranker. Žan Pahor pa je tekmoval v tretji skupini kot clan reprezentance. Nastja: »To je bilo moje prvo ‘ve­liko’ tekmovanje v tujini. Proge so mi bile zelo všec. Na tekmovanje sem prišla brez pricakovanj z željo po cim boljšem rezultatu. Vendar sem že prvi dan pri kronometru imela v star-tu težavo pri zapenjanju pedal, zato sem izgubila dragocene sekunde, ki so me stale uvrstitve na eliminatorju. Na zadnjem xco tekmovanju pa sem bila že na startu udeležena pri pad-cu, vendar sem kljub temu uspela do-koncati tekmo. Pridobila sem nekaj novih izkušenj. Sicer pa smo se ime­li zelo lepo v družbi sotekmovalcev in trenerjev,to soreslepiinnepozabni trenutki.« Svoje velike sanje sta šla tokratlovit tudi Žan Pahor in Meta Tan-cik. Žan je odlicen kolesar, ki dose-ga odlicne rezultate, tokrat mu sicer ni šlo popolnoma vse po nacrtih, a je kljub temu osvojil 12. mesto, kar je za tako dirko zelo lep rezultat. Žan:»Evropskegaprvenstva sem se udeležil že tretjic. Moja pricako­vanja so bila glede na pripravljenost velika. Prvi rezultati so bili zelo obe­tavni: tretji najhitrejši cas v vožnji na cas. Ta mi je tudi prinesel start iz prve vrste na sobotnem krosu. V sre-do smo skupaj s Hano in Blažem na štafeti dosegli 5. mesto od 108 ekip. V cetrtek je sledil eliminator, kjer sem imel težave s pedalom, in na žalost izpadel v prvem krogu. V soboto je sledil olimpijski kros, glavna discipli­na. Po startu sem imel dobre obcut­ke, pocutil sem se mocnega, spocite­ga. Držal sem tretjo pozicijo, ko mi je na rock gardnu padla veriga. Po tem nisem mogel tekme odpeljati v istem tempu in zgubil kar nekaj mest. Tek-mo sem koncal na 12. mestu. Na kon-cu sem bil malo razocaran, ker sem upal na medaljo, ampak saj bodo še druge priložnosti za podium.« kar nekaj tekmovanj, tudi mednarodnih. Meta Tancik, hci ravno tako odlic­nega kolesarja Mitje Tancika, pa je uresnicila tisto, o cemer je dolgo sa­njala. Verjela je vase, garala, se odpo­vedovala marsikateri stvari in na kon-cu je dejala, da je bil trud poplacan. Domov se je namrec vrnila z majico in nazivom evropske prvakinje v katego­riji do 13 let. V njeno cast smo lahko na podelitvi slišali tudi slovensko himno. Po dirki smo poklepetali z Meto, ki je povedala: Meta, najprej cestitke za izjemen dosežek. Kako je bilo tekmovati na tako veliki dirki in na koncu kot prva preckati ciljno crto? Bilo mi je v cast, drugace pa je bilo zelo dobro. Zelo sem bila vesela, ko sem prišla v cilj, kjer sem tudi malo dvignila roke (ha ha). Treniraš že od malih nog. Vedno si bila konkurencna, letos pa si se izstrelila v ospredje. Se je kaj konkretno spremenilo ali je to nagrada za ves vložen trud, energijo in tvojo potrpežljivost? Mislim, da je to vecinoma nagrada za moj trud, ker sem res veliko tre­nirala. Kako si se pocutila na startu, si verjela vase in v zmago, ali so bili prisotni kakšni dvomi? Seveda, dvomi so bili od zacetka prisotni, mocno sem upala, da bom na stopnickah, nisem pa ravno pri-cakovala, da bom prva. To je tvoja prva velika zmaga. Kako si jo ali boš proslavila? Danes bomo pri vecerji odprli šam­panjec in se bomo tako skupaj z ekipo malo poveselili. Pa žural’ bomo zvecer (ha ha). Z avgustom nova namiznoteniška sezona 2021/22 S koncem junija smo zakljucili tekmovalno sezono 2020/21 in do 9. avgusta, ko bomo spet zaceli s treningi, uživamo v dopustniških dnevih. Do zakljucka sezone pa je bilo še tWigers bowl V soboto, 3. julija, je v Domžalah potekal ženski mednarodni turnir v brezkontaktni obliki ameriškega nogometa - tWigers bowl. domžale tigers Poleg domacih tigric so se turnirja udeležile tudi Saints Fun iz Avstrije, Ranzide Tri­este iz Italije in Vinnytsia Wolves iz Ukrajine. V vrocem soncnem vremenu, pred številnimi gledalci in ob pe­stri dodatni ponudbi hrane in pija-ce, je turnir minil v izjemnem špor­tnem vzdušju. Po desetih odigranih tekmah je na koncu zasluženo slavila ekipa iz Ukrajine. Koncni vrstni red: 1.) Vinnytsia Wolves 2.) Domžale Tigers 3.) Ranzide Trieste 4.) Saints Fun Najboljši igralki turnirja sta po­stali: v napadu – Astrid Bernik (Domžale Tigers); v obrambi – Ka­teryna Shcherba (Vinnytsia Wolves) Vsi udeleženci smo se strinjali, da se v naslednjem letu vrnemo v vecji in boljši izvedbi na 3. tWigers bowlu. Foto: Andrej Kuhelj nts mengeš Zacnimo kar s fina­lom ekipnega mladinskega držav­nega prvenstva v Kidricevem, kjer smo imeli kar tri ekipe, ki so se uspele prebiti skozi predtekmoval-no sito (dve ekipi mladincev in eki-pa mladink). Prva ekipa NTS Men-geš 1 (Aljaž Goltnik, David Grad, Luka Jokic) je osvojila cetrto, ekipaNTS Mengeš 2 (Jan Kromar, Jan Šo­bar, Nel Savšek Pintaric) pa osmo mesto. Ekipa mladink NTS Mengeš(Brina Markic, Živa Markic, Eva Šo­bar, Neža Pogacar Žun) je osvojila šesto mesto. Z doseženim smo bili zadovoljni, saj je bil osnovni cilj pri-ti med najboljših osem ekip v državi. V naslednji namiznoteniški liga­ški sezoni bomo imeli eno ekipo cla­nov v elitni, 1. ligi ter našo drugo eki­po, ki bo tekmovala v 2. namiznote­niški ligi. Po vec kot 15 letih pa bomo imeli tudi ekipo v ženski namiznote­niški ligi – z mlado ekipo bomo za-celi v 2. ligi, ekipo pa bodo zastopa­le Živa in Brina Markic, Eva Šobar,Urša Rozman, Neža Pogacar Žun, Tina Križnic in po možnosti tudi ka­tera od izkušenih sester Kobetic. V Varšavi je potekalo evropsko namiznoteniško prvenstvo za posa­meznike in dvojice, ki bi sicer mora-lo potekati že lani, a je bilo zaradi koronavirusa prestavljeno. Na tem tekmovanju sta barve slovenske na­miznoteniške ženske reprezentance uspešno branili naši clanici Katari­na Stražar in Ana Tofant. V Tokiu bodo potekala olimpijska tekmovanja, tudi v namiznem teni­su. Lahko se pohvalimo, da bomo tudi iz našega kluba imeli udeležen-ca – Luka Trtnik se je uspel uvrstiti na paraolimpijske igre! Oktobra bo v Romuniji poteka-lo ekipno clansko evropsko prven­stvo, clanici naše ženske reprezen­tance bosta tudi Katarina Stražar in Ana Tofant. Tudi letos bomo imeli naše pole-tne priprave v Kranjski Gori. Potekale bodo v avgustu s predvidoma 30 igral­ci in igralkami, predvsem mlajšimi. V septembru pa bomo zaceli s polno paro, in že sedaj vas vabimo, da se nam pridružite. Treningi bodo potekali v naši dvorani v Mengšu (Slovenska c. 39, poleg slašcicarne Flere). Tocnejše razporede trenin-gov in ostale podatke bomo objavili v avgustovski številki Slamnika. Ce vas zanimajo še kakšne dodatne in-formacije, pa se seveda lahko obr­nete na naju z Davidom; informa­cije glede treningov so na voljo pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja na­miznoteniških tekmovanj pa pri na­šem mednarodnem namiznoteni­škem sodniku Janezu (031 612 835). Besedilo in foto: Janez šport Cestitke za 12 medalj na državnem prvenstvu Covid-19 je bil kriv, da je Klub borilnih vešcin Domžale obcni zbor s številko 18 opravili šele sredi junija v Poletnem gledališcu Dob. Na Rožniku znova Turnircek Milan Vidmar Olepševalno društvo Rožna dolina je v nedeljo, 20. junija, pripravilo tradicionalni turnir Milan Vidmar na Rožniku, v spomin na velikana slovenskega šaha vseh casov. To je bil eden prvih turnirjev po od­povedi številnih v casu koronaviru­sa, ki so po vecini potekali na spletu. Tokrat se je odzvalo 13 šahistk in ša­histov, zmagal pa je clan ŠD Domža­le Jože Skok, ki je premagal vseh se­dem tekmecev, torej je osvojil 7 tock, vsak je imel na voljo 10 minut. Dru­gi je bil Borut Bajec, ŠK Trzin, tre­tji pa Erazem Komelj ŠK Ljubljana, oba s po 5 tockami. Sledila sta Vik-tor Papež, ŠK Zagorje ob Savi, inKostja Konvalinka, ŠK Trzin, oba s po 4,5 tocke. Med ženskami je bila na sedmem mestu najboljša MetkaŠtih, 3,5, sicer iz Domžal, ŠD Piran. Turnir je tudi tokrat vzorno organizi­rala Živa Vidmar, hcerka akademika Josipa Vidmarja, Milanovega brata.  J. S. klub borilnih vešcin domža­leSprejeli so porocilo in oceno dela v letu 2020 ter program dela za leto­šnje leto, ki ga že pridno uresnicu­jejo. Za uspehe v letu 2020 so naj­boljšim posameznikom podelili tudi priznanja. Tako je Naj clanica klu­ba postala Gaja Šalamun, Naj clan pa Miha Lavri. Naziv Naj tekmoval­ka kluba je pripadel Gaji Hribar, Naj tekmovalec kluba pa je postal Brin Tomc. Priznanja za pomoc v klubu so prejeli: Eva Ravnikar, Boštjan Su­šnik in Jure Bencina. Po obcnem zboru so clanice in clani polagali izpitne pasove (rume-ni, oranžni in modri pas). V komi­siji so sodelovali: dolgoletna clani-ca Petra Starbek, Miha Mocnik, moj­ster borilnih vešcin 1. dan, crni pas, ter Marjan Bolhar, mojster borilnih vešcin 3. dan, crni pas. Svoje znanje je pokazalo vec kot 30 clanic in cla­nov kluba, v katerem pridno dela 92clanov. Cestitke posebej Gaji Šala­mun in Gaji Hribar. Po izpitih so se clani in clanice okrepili z odlicnimi trojanskimi krofi. Klub se za pomoc pri korišcenju prostorov kulturnega doma zahvaljuje Milošu Starbku ter hkrati obvešca, da bodo treningi v klubu potekali skozi vse poletje. Prizadevno delo kluba se kaže tudi v letu 2021. Tako so na Držav­nem prvenstvu v point fight disci­plini kickboxinga Kickboxing zve­ze Slovenije ter lige boks Boks zve­ze Slovenije na Ptuju osvojili tri na­slove državnih prvakov v kickboxin­gu. Državni prvak med decki do 30 POIŠCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo obcine domžale Domžalcanke druge v 1. ženski ligi Med vikendom, 5. in 6. junija 2021, je v Termah Zrece potekalo tekmovanje v 1. ženski ligi v pospešenem šahu. Tekmovanje je organiziralo Društvo sta odigrali devet partij. Zmagala ješahovskih mentorjev Celje. Igralke ekipa ŠK Ig, 3. mesto pa je osvojilaso imele na voljo 20 minut in 10 se-zasedba ŠK Komenda. Vrstni red: kund dodatka na potezo. Ekipa Ša-ŠK Ig 15, ŠD Domžale in ŠK Komen­hovskega društva Domžale v posta-da s po 14,5, Celjski ŠK 13, ŠD Šen­vi Špela Orehek in Kaja Faganel se je tjur, ŠK Stari Mayr Kranj in ŠD Piran uvrstila na 2. mesto, sodelovalo je 17s po 10 itd. ekip. Špela je na prvi deski dosegla 7 Jože Skok tock, Kaja pa na drugi 7,5 tocke, obe Foto: Franci Poglajen kg je Gal Kvas, med mlajšimi kadeti – 47 kg Mark Patrik Keržan, med sta­rejšimi kadetinjami +65 kg pa Žana Hribar. Vodja ekipe Gaja Hribar je osvojila 3. mesto na državnem pr-venstvu med mladinkami do 65 kg. Istocasno je potekala liga boks, kjer sta odlicno boksala med mladinci do 81 kg Domen Burgar in med cla­ni do 71 kg Gal Pirš. Še uspešnejši so bili clani Kluba borilnih vešcin Domžale na Držav­nem prvenstvu v kickboxing špor­tu v zacetku julija v Trebnjem, ter v KL in ring disciplinah osvojili kar 12 medalj: devet zlatih, eno srebrno in dve bronasti. Uspešno so se bori­li tudi v disciplini kickboxinga po­int fight na Ptuju, kjer so odnesli tri prva ter eno tretje mesto. Cestitamo! Medalje in pogumni nastopi so po mnenju predsednika Marjana Bol­harja dobra popotnica za novembr­sko mednarodno tekmovanje Slove­nija Open v Zagorju ob Savi, uspe­šne nastope pa pricakujejo tudi na državnem prvenstvu v boksu za po­sameznike vseh kategorij in staro­sti jeseni. Ob tem pa še cestitka Marjana Bolharja: »Prav vesel sem za naše fante, da so se kvalificirali na olim­pijske igre v Tokio. Boks/kickboxing sem treniral tudi Eda Murica, brata Dragic in Matica Rebca ter kar nekaj profesionalnih košarkarjev in košar­karic reprezentance Slovenije. Tako da sem prav ponosen.« Mi tudi! Vera Vojska Foto: Eva Ravnikar, KBVD Bronasta plaketa ŠZS Marjanu Karnarju Na 46. rednem obcnem zboru Šahovske zveze Slovenije, ki je 12. junija potekal na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani, so delegati potrdili porocila preteklega leta in zastavili cilje za tekoce leto. Na zboru sta kot delegata ŠD Dom-žale sodelovala clana upravnega odbora Jure Plaskan in Jože Skok. Ob zakljucku zbora so podeli­li vec priznanj. Velemojstrici Lau­ri Unuk je bil zaradi izjemnega pri­spevka k popularizaciji šaha v Slo­veniji, pa tudi ob naslovu mednaro­dnega mojstra, podeljen naziv am-basadorke šaha. Velemojstrici Darji Kapš je naziv ambasadorke šaha po­delil letos še obcni zbor, Upravni od­bor ŠZS je to storil že v letu 2015. JanŠubelj je prejel plaketo in FIDE pri­znanje obdoseženem nazivu med-narodni mojster, kar mu je uspelo kot najmlajšemu Slovencu doslej. Posebej je bilo pozornosti tudi tokrat deležno Šahovsko društvo Domžale. Njegov clan Marjan Kar­nar je prejel bronasto plaketo ŠZS, ker pa sta z ženo Toncko praznova-la zlato poroko, je v njegovem ime-nu priznanje prevzel klubski kole­ga J. Skok. Generalna sekretarka ŠZS Nina Rob je v obrazložitvi navedla, da je Marjan Karnar clan ŠD Domža­le od leta 1963 in vec kot 50 let ste­ber domžalske ekipe. Najboljši uvr­stitvi na takratnem republiškem pr-venstvu si je priboril leta 1973, ko je bil tretji, in 1974 z 2. mestom. V 70.in 80. letih je nastopal za ŠD Domža­le v prvi in drugi zvezni ligi tedanje Jugoslavije. Igral je tudi za reprezen­tanco Slovenije v dvobojih s Ceško­slovaško, Moravsko, Avstrijo, Italijo in drugimi. V samostojni Sloveniji je nadaljeval z uspešnimi nastopi. Na prvem portoroškem mednarodnem odprtem turnirju leta 1993 je osvojil 3. mesto in rezultat za normo med-narodnega mojstra. Posebej velja iz­postaviti leto 1975, ko je na Memo-rialu dr. Milana Vidmarja dosegel zgodovinski remi s svetovnim prva­kom Anatolijem Karpovom. Velja omeniti tudi srebrno pla­keto Francu Poglajnu za prispevek pri vzgoji mladih šahistov in orga­nizacijskem delu v Šahovskem klu-bu Komenda, kjer sta zaceli šaho­vsko pot Laura Unuk, pa tudi Dom-žalcanka Teja Vidic, mednarodna mojstrica. Tudi iz domžalskega oko­lja so se nekateri mladi kalili v ŠD Komenda pod vodstvom Poglajna. Na obcnem zboru so podelili tudi priznanja FIDE (Mednarodne šaho­vske organizacije), ki ga je prejela tudi vsestranska clanica ŠD Dom-žale Špela Orehek, in sicer naziv so-dnice FIDE. Delegati klubov so obsodili ne­resnicne zapise in blatenja zveze in njenih predstavnikov v nekate­rih medijih (Nova24, Demokraci­ja in Siol.net) s strani Igorja Tisa­ja (ŠD Mengeš Trzin), ki je kot eden od staršev mladega šahista izražal ogorcenost nad delovanjem vodstva ŠZS, povezanim z mladinskim šahom. Sledil je tudi obisk Inšpektorata re-publike Slovenije za šolstvo in šport glede domnevnih nepravilnosti pri porabi sredstev za izobraževanjemladih na ŠZS, ki pa je bil ustavljen. Na obcnem zboru so povedali, da zaradi posebnih okolišcin, pan-demije novega koronavirusa in od­povedi številnih tekmovanj, mno­ga pa so potekala le prek spleta, za lansko sezono nazivov za najboljša šahista in šahistko ne bodo podeli­ li. ŠZS bo med 11. in 22. novembrom v Catežu gostila evropsko ekipno pr-venstvo, naslednje leto pa še posa-micno EP, predvidoma med 27. mar-cem in 9. aprilom 2022 v Podcetrt­ku. To bosta najpomembnejša šaho­vska dogodka pri nas po 35. olimpi­jadi leta 2002 na Bledu. J.S. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. avgusta 2021. Rok za oddajo prispevkov je v cetr­tek, 12. avgusta 2021, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com Nikos in Rudi – mladinska državna prvaka v šahu Med 24. junijem in 1. julijem 2021 je v Termah Catež potekalo letošnje mladinsko državno prvenstvo v šahu. šahPo dolgihletih ima Šahovsko društvo Domžale kar dva državna pr-vaka v standardnem šahu – Nikos Kostreševic je na svojem prvem dr­žavnem prvenstvu zanesljivo osvo­jil 1. mesto v kategoriji fantov do 8 let, Rudi Olenik Campa pa je ponovil lanski uspeh in drugic zapored postal prvak v kategoriji fantov do 14 let. Iz-med ostalih tekmovalcev so trije prav tako prvic zaigrali na posamicnem državnem prvenstvu v standardnem šahu – Jaša Faric je osvojil 20. mesto vkategoriji fantov do 12 let, Miha Žma-ucar je Rudijev uspeh dopolnil z 10. mestom, Hana Brezar pa je osvojila 9. mesto v kategoriji deklet do 14 let. Jerneja Grošelj je v isti kategoriji do-segla 7. mesto, Erik Hiti pa je v kate­goriji fantov do 18 let osvojil 8. mesto. Zadnji dan je potekalo še mladin­sko državno prvenstvo v pospeše­nem šahu. Nikos Kostreševic je po­novno osvojil 1. mesto in naslov dr­žavnega prvaka v kategoriji fantov do 8 let, njegov brat Evan Kostreše­vic pa je s komaj petimi leti koncal tik za njim na 2. mestu. Prav tako je Erik Hiti osvojil 2. mesto v kategori­ji fantov do 18 let. Jaša se je uvrstil na 21. mesto v kategoriji fantov do 12 let, Rudi je osvojil 4. mesto, Miha pa zanj odlicno 7. mesto v kategoriji fan-tov do 14 let. Jerneja je prav tako kon-cala na 4. mestu, Hana pa je osvojila 9. mesto v kategoriji deklet do 14 let. Vodstvo društva vsakemu tek­movalcu posebej cestita za borbe­nost in dobre rezultate! Še posebej smo ponosni, da se naši mladinci v krogu svojih mentorjev Jureta Pla­skana in Lana Timoteja Turka raz­vijajo v dobre šahiste, s skupinskim bivanjem na tovrstnih tekmovanjih pa krepijo ekipni duh in pridobivajo vešcine gospodinjskih opravil. Pol-ni vtisov enotedenskega tekmova­nja bodo vsi skupaj kmalu nadalje­vali sprošceno preživljanje prostega casa na poletnem šahovskem tabo­ru, ki ga organizira Šahovsko dru­štvo Domžale. Špela Orehek Foto: ŠD Domžale šport Pirueta z državnega prvenstva odnesla kar pet zlatih odlicij Petkrat zlato, dvakrat srebro in dvakrat bron. To je zajeten kupcek medalj, ki so si jih na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju priborile mlade tekmovalke Kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. kk pirueta Po dolgem tekmoval-ksu. Najprej so se tekmovalci pome­nem premoru so umetnostne kotal-rili v disciplini obveznih likov, kjer karice KK Pirueta le docakale prilo-so se z zlatom okitila kar tri dekle­žnost, da se vnovic pomerijo s kon-ta KK Pirueta: prvo mesto so vsa­kurenco, kar je tako športnice kot ka v svoji starostni kategoriji zase­tudi trenerje izjemno razveselilo. dle Izabela Deisinger, Klara Kaplan Plesalci Plesnega kluba Miki so clanski državni prvaki za leto 2021 V Športni dvorani Medvode je od 25. junija do 1. julija potekalo težko pricakovano državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih za leto 2021. pk miki Plesalci mladinske in clan­ske kategorije so se pomerili v vseh disciplinah, medtem ko so otroci nastopili le s solo tekmovalnimi toc­kami in v parih. Tekmovalci so dosegli kar se­dem zlatih medalj v razlicnih zvr­steh. Mocno se sveti medalja plesal­cev clanske street show skupine, ki so s koreografijo Erika Bukovnika in aktualno temo ‘begunci’ premaga­li konkurenco v najstarejši starostni kategoriji. Prav tako sta v clanski ka­tegoriji pod okriljem koreografskega tandema Anje Juric in Andraža Mra­ka zmagala street show par MašaSkocaj in Žiga Farkaš in še Žiga Far­kaš sam kot clanski street show so-list, v mocni mladinski konkuren­ci pa mladinska street show forma­cija ‘push the button to add drama’. Zlato so osvojile tudi orientalske ple­salke pod okriljem Andree Zanardi, in sicer orientalska show mix mala skupina ‘pomlad sveti’, clanska ori­ent solistka Erika Bajde in mladin-ska orient solistka Maša Svetec. Bronasto medaljo so osvojile ple­salke mladinske show formacija ‘ob­stacle or opportunity’ pod koreograf­skimvodstvomMajeVidonjainAnje Moderndorfer in pa solistka Ema Ko­goj med hip hop mlajšimi mladinkami. Na državnem prvenstvu sta na­stopili še dve mladinski formaci­ji. Show dance formacija ‘elektrika’ v koreografiji Mance Cucek in Lare Nahtigal je osvojila 4. mesto, na 5. mesto pa se je uvrstila street dan­ce show formacija ‘lepo je biti mili­jonar’ v koreografiji Anje in Andra-ža. V disciplinah malih skupin nas je tokrat zastopala le mladinska show mala skupina In My Head (koreogra­fija Maja Vidonja in Lara Nahtigal), katere dekleta so osvojila 6.mesto. Letošnjega državnega prvenstva smo se udeležili s kar 40 tekmoval­nimi tockami ter nastopi plesalcev in plesalk. Ponosni smo prav na vsa­ko/ega, ki je zbral-a motivacijo za vecmesecno treniranje ob racunal­niku, voljo za vrnitev v plesne dvo­rane ter moc in pogum za enkratni nastop na prvenstvu brez uvodnih pokalnih tekmovanj, ki so bila one­mogocena zaradi covid ukrepov. Hvaležni smo našim trenerjem in koreografom (tudi Domen Nahtigal, Eva Gorup in Nastja Horvat), ki so uspeli v covid plesni sezoni ohra­njati stik s plesalci/kami, jih motivi­rati prek on-line treningov, upošte­vati njihovo pripravljenost ob vrni­tvi v plesne dvorane in jih pripravi-ti na tekmovalne nastope. Najlepša hvala staršem za celoletno zaupanje trenerjem in navijanje pred ekrani ter podpiranje plesalcev na daljavo. Zahvala gre tudi Obcini Domžale za celoletno podporo športnega pro-grama. Mocno držimo pesti za izved­bo mednarodnih tekmovanj, zara­di priprave na te bomo s treningi za-celi avgusta. Prav tako bodo takrat trenirali že naši najmlajši plesal­ci, otroci, ki jih državno prvenstvo caka že septembra. Do takrat pa si bomo privošcili še zaslužene poci­tnice. Plesni pozdrav! Saša Eminic Cimperman Prav napeta in prav zaradi izgube lanske tekmovalne sezone, ki je iz­ostala zaradi epidemioloških ukre­pov, tudi težka preizkušnja jih je ca­kala v Šempetru pri Novi Gorici, kjer se je 19. junija odvijalo mednarodno tekmovanje Pokal Kristal. Razumlji-vi tremi in izjemno mocnim tekmi-cam navkljub so se pogumno spopri­jele z izzivom in se odlicno odrezale. Na domaco plošco so se na treninge vrnile z lepimi dosežki in, kar je naj­pomembnejše, z odlocenostjo, da do državnega prvenstva še bolj izpilijo svoje nastope. To jim je tudi uspelo. Teden dni pred državnim prven­stvom so se s konkurentkami iz vec držav pomerile še na 2. Pokalu ze­lenega zmajcka v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je bilo nervoze že pre­cej manj. Prav vse so tako tehnicno kot tudi koreografsko dobro izpelja­le svoje proste programe, kar jim je prineslo dve drugi, eno tretje, dve cetrti in eno peto mesto. Enkratne uvrstitve so bile tudi odlicna popo­tnica za glavno tekmovalno preizku­šnjo – državno prvenstvo. Sledili so še zadnji pripravljalni treningi pod strokovnim vodstvom, nato pa so v soboto, 3. julija, v zgodnjih jutranjih urah v Novi Gorici prireditelji odprli Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju 2021, ki je potekalo dva dni v pokritem športnem komple-in Taja Cerar. Srebro je v obveznih likih osvojila Katarina Hribar, bron pa Maruša Ožbolt. Sledile so preiz­kušnje v prostem kotalkanju, kjer so predstavnice kluba dosegle sledece rezultate: prvi mesti sta osvojili Ka­tarina Hribar v kategoriji D1 in Janja Blaž v kategoriji E2, naslov državne podprvakinje pa si je v kategoriji ci­cibank prikotalkala Aliana Vutko­vic. Na tretjo stopnicko je v kategori­ji D2 stopila Klara Kaplan, Taja Cerar pa je v kategoriji starejših deklic za las zgrešila stopnicke in pristala na odlicnem 4. mestu. Te izjemne re-zultate v prostem umetnostnem ko­talkanju so dopolnile še Izabela De-isinger, prav tako s cetrtim mestom, Maruša Ožbolt s petim, Tamara Gol­majer s šestim in Zorka Jeraj s 13. mestom. Skupno je tako domžalski klub za umetnostno kotalkanje s pr-venstva, ki šteje tudi kot eno izmed tekmovanj za Pokal Slovenije, odne­sel kar devet odlicij. Cestitke vsem marljivim športnicam ter srcna za­hvala njihovim staršem za spodbu-do in podporo. Zdaj si bodo v klu-bu privošcili malce zasluženega od­diha, nato pa že v avgustu spet ve­selo na delo. Pred zacetkom novega šolskega leta so znova v nacrtu tudi intenzivne klubske priprave na Ro­gli, kjer se bodo dekleta urila za je­senski del tekmovalnega programa. objave SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 11.avgusta 2021 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Berni ka Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. v slovo Silvi Gerbec Spoznali sva se pred skoraj 50 leti. Natanko zadnjega avgusta 1972, dan pred zacetkom moje prve službe v vrtcu na Savski cesti v Domžalah. Tam si bila vzgojiteljica, jaz pa sem tja prišla po dokumente. Ustavila sem se pred tvojo igralnico in opazovala otroke v casu kosila. Ko si ugotovila, da nisem prišla po nobenega otroka in da le opazujem delo, si rekla: »Lahko prideš pomagat, praksa je najboljši ucitelj.« In še: »Jaz sem Silva.« Tako sva se prvic srecali. Že naslednji dan pa sem te spoznala tudi kot starša, saj si mi v varstvo pripeljala svojega sina Gregorja, naslednje leto še hci Barbaro. In tako sem srecala tudi tvoja otroka. Leta so tekla. Bila si pedagoška vodja, veliko sva se družili službeno in dobro sodelovali, saj so bili tvoji nasveti vedno dobrodošli. Vec let sva bili delegatki v Skupnosti vrtcev Slovenije in tako postali tudi dobri prijateljici. Vsako jesen si mi s Krasa prinesla vejo ruja. Ob obcudovanju njegove cudovite barve si mi rekla, da tebi ruj diši po Krasu, burji in pršutu. Veliko si mi pripovedovala o svojem Krasu, zato nisem presenecena, da si si tam izbrala zadnje pocivališce. Med najinim prijateljevanjem sem slišala, da te domaci in nekateri prijatelji klicejo Silvana. Tudi meni si dala dovoljenje, a tako sem te klicala le ob posebnih priložnostih. Najveckrat pa si bila Silva, prijateljica, ki rada pomaga, je zelo poštena in pravicna. Takšne se te bom vedno spominjala. In ko sem drugega maja letos prejela klic, naj te obišcem, nisem slutila, da se bova videli zadnjic in da je to tvoj zadnji dan v domaci hiši. Ob slovesu si mi rekla, da si srecna, ker otroka in mož tako lepo skrbijo zate. Držala sem te za roko in cutila, da ti moci pohajajo. V Lokvi na Krasu sva se ob grobu za vedno poslovili. Namesto rož sem ti tam pustila drobnega pticka iz filca, ker vem, da bi ti tako želela. Zelo te pogrešam. Pogrešajo te tudi Zdravka, Nadja in Mica. Silvana, pocivaj v miru, in naj ti burja in bori pojejo tebi ljubo pesem. Marta Sitar objave | pisma bralcev v spomin Rajko Kvas V neskoncni cas polega bolecina. Otožni mir v tišino se odeva. Potuhnjeno priplazi se praznina, naenkrat potemni svetloba dneva. V zacetku junija smo se na domžalskem pokopališcu poslovili od prijatelja, moža in oceta, navdušenega rekreativnega tekaca in kolesarja Rajka Kvasa. Dokler mu je zdravje dovoljevalo, smo se srecevali na gozdnih poteh, teku, celo na maratonih, planinskih pohodih, na kolesarskih turah, pa tudi ob njegovem skrbnonegovanem vrtu v prijetni senci pod Šumberkom. O njegovih dosežkih govorijo številne medalje, pokali in priznanja. Vedno je bil pripravljen na akcijo, in spletle so se vezi, ki se nikoli ne pretrgajo, saj ostajajo v številnih nepozabnih spominih. Rajkovo življenje je bilo pestro in bogato. Vsak od nas, ki smo ga poznali, se ga bo spominjal po svoje, saj se je vsakemu cloveku posvetil drugace, z besedami in dejanji, ki jih je kdo potreboval. Zanesljiv in delaven, tovariški, natancen in skrben je bil vedno pripravljen pomagati. Kot clan Združenja borcev za vrednote NOB je takoj priskocil na pomoc, kadar so bile komemoracije pri spomeniku talcem ob njegovem domu ob Kamniški Bistrici. Dolga leta je za spomenik tudi skrbel. Prijatelji, znanci in sorodniki smo mu hvaležni za vse trenutke, ki smo jih preživeli z njim, saj je obogatil naše življenje. S svojo vztrajnostjo pa pokazal, da clovek zmore, ce hoce. V našem spominu bo ostal kot pokoncen, družini, športu, naravi in prijateljem predan tovariš in sopotnik. Janka Jerman V OKVIRU LAS ZA MESTO IN VAS OBJAVLJEN NOV JAVNI POZIV V VREDNOSTI 191.203,41 EVRA Prikljucil sem se 75. obmocnemu štabu Teritorialne obrambe Murska Sobota, kjer sem do 4. julija 1991 sodeloval v bojnih aktivnostih. V petek, 5. julija 1991, sem se – v družbi sošolcain sovojaka Francija Ž. – javil na domžalski obcini in se po­novno srecal z nacelnikom, ki je mojo vojaško zgodbo že po­znal. Bilo mu je neprijetno in ponujal mi je zašcito v zbirnem centrualiv obcinskipocitniškihišinaVelikiplanini.Ponu­jeno sem zavrnil in za svojo zašcito tudi tokrat poskrbel sam. Do 18. julija 1991, ko se je tedanji clan predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek dogovoril za dokoncni odhod Jugoslovanske armade iz Slovenije, sem se skrival v vasi Varpolje pri Nazar­jah.Iskreno pomocmi jeponudiladružina prijateljiceingi­mnazijske sošolke Maje R. iz Trzina. Tam sem napisal dnev­nik, iz katerega crpam tudi te podatke. Imam status vojnega veterana (nisem pa clan nobene ve­teranske organizacije) in sem najmlajši, ki je sodeloval v raz­licnih bojnih aktivnostih. Zavedam se, da takratni cas niko­mur ni bil naklonjen. Razlika med nami se (žal!) vzpostavlja pri tem, kdo se je zavedal svoje odgovornosti in kdo je razu­mel duh casa. Nobenega dvoma ni, da se je splacalo boriti za neodvisno in samostojno Slovenijo. Borut Peršolja, vojni veteran, Domžale Brezplacen odvoz vseh ko-Išcemo mlajšega upoko­vinskih predmetov, pral-jenca – moški, voznika B nih strojev, odsluženih ko-kategorije za kombi in do­les, plinskih jeklenk in aku-stavno vozilo za nabavo mulatorjev. materiala ter prevzem in t: 040 780 078 dostavo blaga. Sklenjena bo podjemna pogodba. Nudim storitve vrtnarskih t: 041 623 585 in raznih drugih priložno­stnih del. t: 041 210 359 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo 11. avgusta 2021 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si LAS Za mesto in vas je na svoji spletni strani objavi-la javni poziv, na katerega se lahko prijavijo prijavi­telji iz obcin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. Za prijavo so primerni projekti, kate­rih rezultati bodo prispevali k uresnicevanju razvoj­nih ciljev na obmocju navedenih obcin. Višina razpo­ložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 191.203,41 evra, rok za predložitev vlog je 15. 10. 2021. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja razpisuje sredstva v višini 70.983 evrov, delež sofinanciranja upra­vicenih stroškov za operacije, sofinancirane iz EKSRP, znaša do 75 %. Projektne vloge se lahko prijavi na ukrepe: • Kombiniranje razpoložljivih naravnih in cloveških virov za realizacijo poslovnih idej, ki naslavljajo okoljske in družbene izzive; •Oživljanje vaških in mestnih jeder z razvojem in-frastrukture in programskih vsebin; • Izkorišcanje potencialov in priložnosti, ki jih nudi kulturna dedišcina. Evropski sklad za regionalni razvoj razpisuje sredstva v višini 120.220,41 evra, delež sofinanciranja upravice­nih stroškov, za operacije sofinancirane iz ESRR, znaša 80 %. Projektne vloge se lahko prijavi na ukrep: • Izobraževalne in promocijske aktivnosti o pomenu ohranjanja narave in okolja. Prijavitelji lahko z isto vlogo kandidirajo za sredstva samo iz enega sklada – Evropskega kmetijskega skla­da za razvoj podeželja (EKSRP) ali Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V pozivu so opredeljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravicenci, upra­viceni in neupraviceni stroški, merila za izbor opera-cij in postopek izbora operacij, ki se bodo sofinanci­rale iz sredstev LAS Za mesto in vas. Celotna razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani http://www.las­mestoinvas.si/. Za dodatne informacije poklicite na 01 306 19 05. Odvoz kosovnih odpadkov Datum odvoza preverite na vašem racunu za komunalne storitve. Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, obli­ke ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vreckah za odpadke. Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke odvaža dvakrat na leto, uporabniki pa jih lahko kadar­koli brezplacno predate tudi v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Ste vedeli? Kosovne odpadke lahko kadarkoli v okviru delovnega casa brezplacno predate tudi v Centru za rav­nanje s komunalnimi odpadki Dob. Datum odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odje­mnem mestu je naveden na racunu za komunalne storitve (v tabelici z navedenimi datumi odvoza pred specifikacijo racuna) in na portalu eProdnik. Ker so datumi odvoza kosovnih odpad­kov uporabnikom ves cas dostopni na navedenih mestih, po­sebnih obvestil po pošti uporabniki ne boste vec prejemali, se pa lahko v portalu eProdnik prijavite tudi na prejemanje opo­mnika o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov. Med kosovne odpadke spadajo: • leseno pohištvo (stoli, mize, naslonjaci …), • oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture …), • športni rekviziti (smuci, jadralne deske, kolesa …), • oprema (samokolnice, otroški vozicki …), • vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, sencniki ...), • vzmetnice in preproge, • svetila in sencila, • veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika – hladilniki, pralni in pomivalni stroji, štedilniki …), • kopalniška oprema (obešala, omarice, zavese za tuš kabino …), • vecje igrace. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne spadajo: • nevarni odpadki, kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, • avtomobilski deli, • akumulatorji, • gume, • sodi, • gradbeni material, • stavbno pohištvo (okna, podboji …), • veje drevja in žive meje, • azbestne in druge strešne kritine, • mešani komunalni odpadki, • biološko razgradljivi odpadki, • odpadna embalaža. Vec informacij na www.jkp­prodnik.si, info@jkp­prod­ nik in portalu eProdnik. Javno komunalno podjetje Prodnik 40 | slamnik številka 7 | julij 2021 | letnik lxi nagradna križanka Kulturni dom nagradna Franca Bernika Domžale križanka 7 p. p. 2, 1230 Domžale 1. nagrada: knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. in 3. nagrada: po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2021/2022 Pravilne odgovore pošljite do ponedeljka, 16. 8. 2021 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale nagradna križanka 6 Rešitev križanke je: FILMSKI VECERI V ARBORETUMU Nagrajenci:Majda Smolnikar iz Domžal (knjiga – Matjaža Brojana: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva)Zvonka Slapar iz Dola pri Ljubljani (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2021/2022) Helena Juvan iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2021/2022)