DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. hkaia kot priloga mSL(J VKUCU" tteier nak ttrvt \n tr*tu ?oyrcj. Cena mu ;» 8U kr ,„ celo Uto -S^tnV^^Z ^ ^ ^"A" 'T \laMnxk< %nde *U(>M<)LJUb- dar, Wh*U*nh iti 9. Z ZLati Č JraČStZ & M fe-^^^^itkoUHBA', Ljubljana, v pn ftvrarrmktvu ^UitMOUtJBA" nltre It g Vo»n«*uta »e »spenemalo in MfV. 1 V iimOh-o- 2. jHiiuvarija -'6 Uialb IX. Novo leto. Veselo novo leto! Srečno novo leto! To so voftčila, t katerimi *e prvo dni novega leta pozdravljajo prijatelji vsepovsod. To voSčilo izreka iz dna srca tudi »D »moijub« vsem svoj m naročnikom in bratcem, vsem bratom po veri m domovini, vsem ljubljenim Slovencem, ki prebivajo p-j Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, kakor tudi od doma ločenim raztresenim bratom Slovencem po tirnem s\etu. A pri tem voš'*iiu nam je tesno pri srcu, ker .smo /a! prrpr čam da se mnogim izmed nas ne bodo spol-n ie srčne Zelje, da zlasti Slovenci tudi v novvm Iv-tu ne bomo dosegli, kar nam treba v nafto srečo. — Hudo nam ,e gledali, kako ae nag posten in priden kmetovalec suoro obupno bori, da obrani kos svoje domače, od očetov podedovane, nad vse mu inile zemlje. Dela noč in dan, trudi se od zore do mraka in uko napravlja račun ob koncu leta, žal, ne more biti vselej vesel. Oe tudi morebiti m imel pri gospodarstvu posebne nesreče. vendar je dobiček ob koncu leta le majhen Pri mnogih pa se kaže občutljiva izguba pri gospodarstvu. Kar kmetovalec kupuje, je vse zelo drago ; kar prodaja, je večinoma pod ceno. Stroftki se mu tnnožč od leta do leta, dohodki se mu manjSajo. Kako hudo je, ako mora varčen in priden gospodar napravljati dolg na h 8», ki je bila do sedaj brez dolga, ali če mora prodati kos zemljišča, katero je lako tesno združeno z njegov.m življenjem. Srce nas boli, ko gledamo na Gorenjsko, kako se posebno v tržiSkem in radovljiškem okraju borč naSi posestniki za svojo zemljo, katero jim krade tujec z zvijačo, s silo in zapeljivim denarjem. Kako se jemljejo naSim posestnikom planine, ki so za živinorejo kakor vsakdanji kruh potrebne ondotnim prebivalcem. Kako Se vedno gre v klasje oderufttvo na Notranjskem, kako Dolenjec in Belokranjec zapuščata svojo zemljo in iščeta po Ameriki nove srečnejše domovine. Jednakaje tudi po drugih krajih, koder živ6 bratje Slovenci. In lo vse zato, ker vse velja denar, ki je nakopičen v ju- dovskih liberalnih rokah, in ker so skoro vso ceno vzeli zemljišču in njegovim pridelkom. — Zhio tako pogosto in tako grozno poje boben okoli kmetskih domov n povsod vidimo, da se majhni posestniki um kaio z zemlj bogat>nom. Tako ne more dalie ostali, ta misel se vedno bolj Siri med kmetovalci samimi in med njih prijatelji, kateri ao pa le reiko nasejttnt. Zalo naj se združijo kmetovalci, da skupno branijo sv«j« pravice!— Jednako tožijo tudi mali rokodelci tn obrtniki in z njimi vred delavci vzlasti po velikih mestih in tudi pri teh se vtriuje prepričanje, da treba korenito spremenili družabne razmere, da se jim obrne na bolje. Kaj pa je temu vzrok? — Jezusa, v čegar »menu začenjamo novo leto, mogočneži tega sveta nečejo poznati. Na esto deset božjih zapoved j vlada sedaj dvojna človeška sila: pest močnejšega in denar bogatejšega. Vere Jezusove in njenih naukov svet ne mara; nauk, da smo si ljudje enaki, da smo si bratje, dolžni pomagati drug drugemu, ta nauk se izgublja iz sveta nauk, da bomo vsi ljudje dajali pred Bogom odgovor od svojih del, se pozablja mej svetom. Zato vlada mej ljudmi namesto potrpežljive ljubezni požrešna krivičnost, namesto nebeške resnice grda lažnjivost. Slovenci, hvala Bogu. smo bili do sedaj zvesti katoličani, naS narod v celoti veren narod. In v tem je njegova moč proti sovražnikom. Zato nam je duSa žalostna do smrti, ko vidimo, tla se tudi med nase ljudi razširja brezverstvo, da se tudi mej nas silijo liberalci in to domačini. Prepričani smo, aKo se nas narod izneveri verskemu življenju, da je s tem izgubil zadnjo najtrdnejšo opOro za svoje samostojno, srečno življenje. Mirnega, zadovoljnega, vestnega in delavnega naroda bomo potem zastonj iskali po slovenski zemlji; na njegovem mestu bo divjala surova brezvestna tolpa, katera se bo klala in krala med seboj toliico časa, da kot plen pade v žrelo — tujčevo! Zato Slovenci, bratje, ki pravite, da ljubite svoj dom in rod, odnehajte Širiti brezverstvo mej svoje rojake. Prenehajte * grdenjem in blatenjem cerkve, ikofov in duhovnov, saj ao to vaikdar bili in so ie dandanes najzvcitejsi prijatelji nagega naroda. Ako iztrgate Slovencem Ijubeien do cerkve, kam pa hoče naS narod ob dnevih Gospodovih? Sedaj ima Se eerkev, kjer si po trudapolnem dnevu okrepča v nedeljo svojo du*o pri svojem Bogtt Ondi najde tolažbo, mir in aadovoljnoat, ondi se skrivai razjoka v svojih težavah in pokrepčan zopet t novimi močmi prične svoje delo. Ako bo Slovenec ob nedeljah namesto cerkve iskal beaniiM za svoje okrepčilo, ted^j zanj napočijo najbolj žalostni časi. Zato pa. dragi rojaki, delajmo nato, da ne ugasne v nas luč Kristusove vere da nas vse prefinja versko življenje, ker potem bomo imeli dovolj duSnc moči, da srečno prebije naS narod sedanje hude čase ter si v novih družbenih razmerah, ki morajo nastopiti prej ali slej pripravi podlago ne samo za srečno novo leto. marveč za srečno ž vljenje. V tem smislu telimo vsem drag m rojakg< r-ko, valed katere mora Avstrija za tktipno državne potrebe veliko več plačevati kakor Ogrska ; tako moramo Avstrijci leta 1890 plačati za skupne diiavne tro&ke 1 IG milijonov, Ogrska pa lc 20 milijonov. Od 1. 18G7., odkar obstoji ta pogodba mej Avstrijo in Ogerako, je plačala Avstrija za Ogre kakih 30 milijonov"prcveč, pa z obrestmi vred sedaj znaSa lc 2500 milijonov, torej več, kakor so leta 1870. tej»eni Francozi morali truikov za vojsko plačati Nemcem. — Ta pogodba sc letos z Ogorek o zopet obnovi n deset let Bojimo se. da bodo pri tem zopet Ogri dobili smetano, mi pa kialico. Zato pa je dolžnost državnega zbora, da varuje na5e pravico ter pokaže Ogrom, da niso vsemogočni v Avstriji. Nova vlada naj pokaže, da ao ji rca mar koristi Avstrije. — Sploh pa sedaj o novi vladi nc vemo jasno, kako bo delovala. Na Dunaju jo alabo začela, ker se j« postavila popolno na Btran judovskih liberalcev in zat-ra kričansko ljudsko stranko. Meseca marca bodo imeli na Dunaju nove občinske volitve, takrat sc bo 6e prav posebno pokazalo, kako bo porabila vlada svojo moč za judovsko liberalce. Minister Budeni ima sicer za vaaccga prijazno beseda in kako obljubo, toda zdi se, da vse to dula zato, da bi osamil dunajake kristijane. Deielni zbori ao sedaj pričeli svoje zborovanje. Kranjski je začel zborovati dnč 28. dec. Lepo jc pri tej priliki govoril deželni glavar Oton De tel a in omenjal, naj so poslanci varujejo nepotrebnih prepirov v zbornici, da bodo temveč lahko delali za svojo volilce. Staj orakijdeželni zbor jo tudi letos brez slovenskih poslancev, kateri ao pred prazniki aklemli, da toliko časa no gredo v Gradec, dokler no dobč gotovih obljub, da se odjtravijo vaaj največjo krivioe, ki so gndč Slovencem v tej deželi. V koroškem deželnem zboru imajo Slovenci lo dva zastopnika. Desedo teli dveh vrlih poslancev bodo tedaj tudi letos g >tovo ost ile glas vpijočega v puščavi V goriškem so ludi po novih volitvah ostale iste razmere med poslanci kakor lansko leto; vsaka stranka ima enako poslancev. Glede ieterskega deželnega zbora je vlada vsaj toliko vstregla slovanski manjšini, da je namestnikom deželnega glavarja imenovala Hrvata — Stangerja. Italijani so ludi lo mesto zahtevali za se. Itojcv se v tej zbornici ne bo manjkalo, ker iredentovci Se res mislijo, da je Istra laska »gmajna*. — Najvažnejše razprave bodo |> i letos v č c s k e in deželnem zboru. Pri zadnjih volitvah so M adočeh skoraj povsod zmagali, le par poslancev so si fie Staročehi ohranili. V prvi seji so se M adočehi izjavili, da cesarskega namestnika gnila Tliuna ne bodo poslušali, kadarkoli bo v zbornici govoril, ter so res z velikim krikom zapustili dvorano, ko je začel gaf Tbun govoriti. K ikor vse kaže, bo moral ta-!e odstopiti, posebno zalo, ker si ministerski predsednik lia-deni prizadeva M adočehe vpreči v vladni voz ter z nj uv vrel udrihali po dunajskih krščanskih socijalialib. Lahi poS.ljajo sedaj na tisoče svojih vojakov v Afriko, da se bodo zmaSčavali nad Abeaind, kateri »o jih nedavno tako grdo nakleslili. I.ah naprej ne znajo, nazaj ne morejo in zato bodo imeli silno atroSkov, a se ne vč, kakSen bode konec vojski, zakaj pokazalo se je, da la^ki bojni poveljniki ne vedo veliko, kako močan je sovražnik. Na Francoskem imajo veduo na dnevnem redu kake sleparije, katere vganjajo razni ministri in poslanci. Vidi se, da v brezverski državi ni pravega poštenja. NajbujSe pa je to. ker lake vrste tatovi niso zadovoljni s kakim goldinarjem, marveč si nepošteno pridobivajo kar milijone seveda na račun davkoplačevalcev. Poleg tega pa francoska vlada prav pridno preganja redovnike. Sedaj s toliko silo iztirjava krivičen davek, da ga samostani ne morejo' zmagovati, po 50, tudi sto in dvesto tisoč gld nakladajo davka samostanom, ki seveda tega ne bodo mogli plačati, ker vsa njihova posestva niso toliko vredna. To pa ravno hoče vlada, da jih bo potem razgnala in se polastila posestva. Vendar pa lahko rečemo, da tudi ti nakradeni dimrji ne bodo zadostovali za fb'l denar po vseh državah in (udi v naSi Avstriji, kažejo te-le besede, katere je zspisal neki dunsjski Žid . »Nas je v Avstriji en m lijon, 200.000 d uS; pri nas je doma moč, vednost in bogastvo. Vsaka vlada mora gledali na nas m nam dati pravico, kakor drugim. Antisemiti (nasprotniki Židov, katerim na čelu stoji znani dr. Lueger), ti so nas prisilil', da začnemo tudi mi so g.bali. Pred temi ljudmi nas mora vlada branit', sicer se združimo zoper njo s socijalnimi demokrati.« — Teh besed avstrijskega žula ne smemo prezreti. Zidje mislijo, da so gospodarji zemlje in denarja in zato hočejo povsod ukazovati kristjanom, dasi jih je tako malo; ker so pa sedanji žtdje večinoma brezverci, zato je pač lahko videti, kam bi pris.i, ko bi oni gospodarili. Strašno Žide jezi, da se hoče ljudstvo na Dunaju na vsak način otres } njih jarma in zato sc groze in kličejo vlado na pomoč, Ns Ogrskem imajo vse ludi bogočaslje in Solo v svojih rokah, zdaj bi pa So radi pri nas spravili vse pod svojo oblast. Pa, če Bog dA, jim to ne bo S!o tako lahko od rek. Ko je na it u s k e m prišel novi cesar na prestol, »mo se nadejali, da katoliška cerkev pod njim ne bo sile trpela. Pa goljufali smo se. Katoličane hudo preganjajo, kar kažejo sledeči dogodki: Pred nedavnem časom je ukazala ruska vlada v mestecu Kroze v Lita-viji zapreti ondaSnjo katolifiko cerkev. Gledč silovitostij, k' so se pri tem vrSile, se je najbolj proslavil cesarski namestnik v Kovnu, po imenu Klingenberg.*, Nekatere osebe, katere so moni nič tebi nič prijeli in dejali pod ključ, tožili so celo veleizdaje; pri tem pa so prišli na sled strahovitemu nasilju, ki je je zakrivil Klingenberg. '/-a to grdo ravnanje s katoličani pa mu je vlada izrekla Se priznanje in ga odlikovala. Ta dogodek, ki je vzbud i splošno pozornost, pa ni jedrni le vrste. Ne more se dvomiti, da hočejo katoliško cerkev v Litaviji popolnoma zatreti. Dežela Litavija je bila žo od petnajstega stoletja združena s kraljevino Poljsko. Trn v peti je razkolnej vladi katoliška cerkev; pri sedanjih razmerah je popolnoma razumljivo, da se deluje po tajnih navodilih in se * vsako leto zapre nekaj katoliških cerk>a. Toda ostalo je se jedno znamenje, ki daje deželi katoliško I ce, in to so križi, ki jih katoliško ljudstvo posebno rado poslavlja ob cestah in pred hišami. Katoliški križi pa se razlikujejo od ruskih. 2e I. 1864. je bil prepovedal cesarski namestnik Litavije, Muraviev, ki je vsled svoje grozovitosti dobil priimek »rubelj«, zunaj cerk*& in pokopališč poslavljati katoliške križe. Toda že dva meseca pozneje je preklical svojo prepoved. Križi so ostali torej nedotaknjeni, dokler ni car Aleksander II. dn£ 1. decembra 1878 izdal svojega »ukaza«, v katerem zapoveduie, da križi, postavljeni ob cestah in na polju, no smejo imeli poljskih napisov. Vendar [a je smelo ljudstvo križe postavljati, kjer je hotelo. Nam že znani cesarski namestnik Klingenberg pa je zapovedal, da se katoliški križi ne smejo n?rejati iz trdnega materijala, n. pr. železa, kamns, opeke itd., ampak da se smejo izdelovati samo iz lesa. Razven lega ne smejo imeti nikakega napisu, niti letne Številke. Tudi se ne sme okoli kr ža postaviti n kaka ograja in nikak plot. Križi ne smejo bili previsoki; tudi se ne smejo pr staviti v vasi sli pri cesti, ampak morajo biti vsaj Štiri sežnje od pola oddaljeni. Pred vsem jo hotel Klingenberg katoliško duhovščino omrziti pri ljudstvu. Zaukazal je torej policiji, naj zahteva od vsakega katoliškega duhovnika pismeno zagotovilo, da se hoče ravnati po novej zapovedi cesarskega namestnika. Vendar se pa katoliška duhovščina ni ujela v nastavljeno past in ni oddala zahtevanih podpisov. Klingenberg je vsled tega skušal Škofa Pullulon-a pregovoriti, da bi svojej duhovščini zapovedal, pokoriti so namestnikovemu povolju. Skcf pa je le - to odklonil in Klingenberg je moral na svojo roko svoje ukaze spraviti v veljavo. — Boj proti katoliškim podobam se je začel — in sicer dnč 14. septembra I. leta, torej ravno tistega dnč, katerega praznuje katoliška cerkev povišanje sv. križa — v vasi DabSanih. Ta vas je v fari smilski, okraja PonievvieSkega v nameslniji Kovno. Tam je dala postavili udova Pelronila Kjdukas na vrtu pred hiSo »prila meseca železen križ na zidanem podstavu. Župnik smilski, gosp. Balčjenas, je križ blagoslovil, ker ga je udova prosila. Kmalu se oglasi pri njem vladni komisar, in ga vpraSs, zakaj da je blagoslovil križ. Duhovnik odgovori, da ima po svoji službi pravico blagoslavljati križe, in da ga je v tem slučaju udova sama prosila. Sodsj je vlada ukazala udovi in njenemu zetu, da morala v osmih dneh odstraniti križ in ga odnesti na pokopa-liiče. Zažugftli so ji tudi, da ji nalož6 globo in dajo na njene stroAke kril spraviti is vrta. Udova obljubi is strahu, a »c premisli in pu«ti križ na vrtu. Dnč 14 septembra pa bta priSia dva sodnika uradnika s treun poli-caii po križ. Hči one udove se jo oklenila križ«, in ga ni hotela izpustiti, a odtrgali so jo s silo, isruval križ in razdrli podstav. To sta morala storiti vse uradnika sama. zakaj policajev je bilo groza, tako bogokletno ravnati s svetim križem. Križ so vrgli na tla in ga pustili. Cvz detel dnij je dobila udova Ejdukas nov ukaz. da naj spravi križ iz vrta. Kt-r tega ni storila takoj, pr *el je okrajni komisar z dvema sodnijakima uradnikoma ponj. A ker se je b lo sbialo mm igo ljud*lva nno »i upali zvrfiiti svojega namena in so se vrnili. '/.»'<> pu je cesarski namesin k »um naložil duhovniku 25 rubljev globe, Ce* zato, krr je kri* blagoslovil. Isirga dnč seje v vasi Bjerzmj* — tudi v okraju pomew <-*kem — zgodilo n»kaj podobnega Posestnik Jareokl je postavil križ in župnik Jočmovski g« je blagoAlovil Duhovnik je moral zalo piačHli 25 rubliev kazrv. K posestniku pa sta prišla dva uradnika, razdrla zidam pod«lav. odtrgala truplo a križa in križ rn«b Ia « kladivom. Posestniku s«a konečno zapovedala da mora spraviti s pola vse sledove njunega brezbožnega ravnanja. Meseca septembra so v vasi Sru-bi*kan, f'kr.«jH Novo - Ai<-k**ndrov*kegn. ra*b'ii Ae dvu krita. Tam pa sia ima kaznovana z gobo 25 i uhljev poleg duhovniks tudi nha posestnik« kriJtev. V vasi piun g ani, v okraju Tel»e. pa je priAln kar 14 ljud j podirat knž: »-krajn irlavar, sodrojski k unisnr s potenji in vojaki. Cmljivo je da «e bo dalo ziertinjenje razkolmkov, kar je sv. Očetu tako zelo pn srru, le težko doseči, dokler vlsda tako ravna Lludstva pr'l< b.M ne hi bilo težko, a iu«kn ursdmfttvo bu stavilo velike ovire. Ta iipaimn, ds «e ho H g usmilil naMi razk"lnib bratov in jih re«il t> ga RMin -ni-Ki jarma. katercnu m prr*v>-la nobena reč. da je ne bi onečastil a avojo predi znosijo in brezobzirnostjo. Listek, Omahljivec. (Povest. — Spisal P. Bohinj.c.) I. V Zdebanji vaai so se nekateri fantje odpravljali v vojake. Celih Štirinajst dnij ao že popivali in razgrajali po vasi po dnevu in po noči, da so bili žo vsi mirni in poAteni varani nevoljni. • Kakšno reč potno že, kakor bi bila v»a vas njihova,« potoži Srpica, žena vaškega župana, svoji prijateljici 1'rAiki, farovAki kuharici, gredoč po vodo k vodnjaku. »Saj res, Ae po noči ni miru. Bog jib že prelčži iz vasi,« odgovori Urftika, stoječ na farovAkem dvortAči »In ta Kožičev JoAko, kakšen ncrodnež je to! Tak-le bi moral vendar le malo bolj nA-se držati, pa je* najhujši. Dasi je Rožička moja soseda, rečem pa vendar le da ji bode ta fant 6e delal preglavico, tet« »Misli, če je oče njegov bogateč, da mu je vi« dovoljeno. No. ssj si bode Ae glavo belila, »e, predno se ta JoAko spravi v kak*en kraj.« • Le recitc ji, naj ga sirahuje! Izkupili jo bodete. ,Na« JoAko je seveda vsega kriv, vč imate pa iaue svetnike', poreče « • Koliko britkostij je že nspravil gospodu župniku! To tudi ni prav!« •Jaz pripovedujem vsak dan Janezu, da ne bodi v njegovo družbo. Ves uprijen je že od mladega. Stara dva sta ga cerkljala, kar sta le mogla. ,Ju!ko, na cu-kerčka', lo je bilo zmerom. Ravno toliko je študiral, da je prav navihan. K velikonočnemu izpraševanju ga ni menda nikoli. Sa| pravijo, du Ae k »povedi ne bodi. V cerkvi ga tudi ni dualikrat videti • • Ej. kaj hoče*! Božička naredila za denar vae. IU je ie pivcev dovolj v biti m v prodajalnui doati kupcev — za božje ae ne menita Hug ve kaj Saj tisti dve deklini tudi menda m«la zlateg* denarja vredni...« »Poglej, poglej, ravnokar razgrajajo pijani po tati gor*. Z H"goiu strma!« L'rži k a a« je te mudila na dvoriMi, ko se vrne mati županja » polnim škafom na giuvi. • Počakam bodem tu. da greno mimo.« • Prav imate, saj vam Se kateri lahko kaj naredi • • Vsi S4i; Z d rjev, Tonetov, Zličarjev. Luin, lt<>-ž.čev je pa v sredi.« • Smolečrga pa *» udar o< vidi«. No, «aj ta je b>I zmerom pameten fant Sami is voljeni so. Itotičev jim lahko duje za pijačo, ker lako pu*i£ vse denarje pri Kot či « • To so res nrumnet . ti Hrovaiarji: Vso zitnr, tri č pn »notah hr.atakih Kakor črna živina, dmta pa požt-116 v atirina.stih dneh \ae krvavo zaslužene krajcarje po grlu.« • In te krvave žulje vtakne Hotič v žep « Tako ata opravljali prijateljici bližajoče »e fante • liatkarje«. Beanico aia pa vendar-le govorili. Tudi rado vedm ata h li, da se nista umaknili, ko pripojO mimo f.mtje: •Na Klavci ima klobuk. Na njem pa listek bel; Ta lialek tako prav': Da cesar ga bo vzel.« Kar stopi Božičev JuAko is vrste, vzame Srp ci ftkuf raz glavo in sii^e vodo po farovAki gredici, koder so rasle rože, rekoč: • Mati županja, glava vas bo bolela.« Nato povem« prazni Akaf županji na glavo. Fantje odidejo kroholajofi se in pojoč kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Prijateljici pa sta, sramujoč se, ibe-žali v farovAko vežo. Mati županja je Ae enkrat napolnila Akaf pri vodnjaku in hitro bežala domov, UrAiko pa je kregal gospod župnik, priAedAi kmalu na to domov, če«, da je tako čenčava in radovedna. • Prav li je«, dejal ji je, ko je potožila fantovsko predrznost. »Kdor iAče, najde.« Podobnih dcgodkov »e je dosti prisodilo tiste dni v Zdebanji vasi. Zato ni čuda, da so bili ljudje xel6 ne-voljni in težko so te tekali dneva, ko >listkarji« odidejo od doma. Poslednjo noč je bilo Ae dosti rogovi-Ijenja po vasi. Drugo jutro na vse zgodaj pa so vojaki-novinci odšli. Ljudje so se oddahnili. •Tam jim bodo ie pokazali,, govoril je nekaj dnij pozneje vaški tupan flrp v trgu svojemu občinskemu ivetovalcu Drsgonu. .Kak lep mir je zdaj v soseski, odkar se je spravil la Rožičev Jožko iz vasi.« .Saj U je največ kriv! Jaz mu bodem že pokazal, k^j se pravi županu hi«o mazsti.« • K, kaj je vendar le res. SliSal sem pravili po svoji icnski. a verjeti nisem mogel.« • Hes je, res! Zato me vidi« danes tukaj v trgu. A no aamo to. Gospodu župniku pa je — kaj bom skrival — psa zaatrupil — tudi tisto noč.. »Fj, ej, kaj pove«! V na«i vasi je bilo marsikaj govorjenega, a vendar nič gotovega nisem zvedel. Zdaj pa vidim, da je gola resn.ta Io ve«, da je vae to storil JoikoV« • I, videl ga nisem — kdo pa drugi! Vse to se je zgodilo tisto noč, ko ao »lutkarji« odhajali. ZmaSčevati se js hotel nad menoj in nad župnikom. Saj ve«, da sva bila njemu in staremu trn v peti.« •Če ga pri vojakih na ustrahujejo — drugod ga ne bodo. Mi imamo premalo moči, uganjati taks nepridiprave« • Premalo, premalo' Saj ve«, kako je bilo, ko «mo mu začeli možje stopati na prsia. Natrosi je neko noč v vsaki vodnjak H«tega mahovja iz luž«, da nam je izpridil dobro vodo.« • K«j je res on to storil V« •On, on in nibče drugi. Kaj ne vet tega V Tisii Zavbarjev Jarnej, ki je umrl Isnsko zimo, povedal je. Skoda, ds Zavbsr m poklical dvsh mOŽ. vpričo ksterih bi bil to Jernej povedsl. In imeli bi ptičks « »Res dobro, ds je tel. Ne verjamem, ds bi bilo ksj prids iz tega bučmana. Kar se je Anžek naučil, tudi Anie zna « • Bodemo videli.« In razšla sta se. II. V Zdebanji vasi je bil Jože Rožič trgovec in krčmar. Pri tel je pred več leti od nekod z malo kramarijo. Začetek je bil majhen, a v nekaj letih je bil najbogatejši mož v vasi. Lahko rečemo, da je bilo polovica gospodarjev pri njem zadolženih Rožičeva h Sa je bila znana daleč okrog. Rožič je imel Štiri olroke. Po prvi ženi, ki mu je umrla, ni imel nič otrok, iz drugega zBkona pa stin: dva fanta in dve dekleti. Najstarejši je bil Josko. Hodil je v mestu v Solo. Bil je zelo »izcrkljsn«. Nikoli nista smela priti cče in mati v mesto brez sladkarij, potvic in drugih takih nepotrebnih rečij. Svojeglavnost JoSkova je morala vselej obveljati. Ljudsko Solo je vendar-le dokončal. Ker ga je mislil oče obdržati doma, dal ga je v realko. V drugi Soli je trgal dve leti hlače. Ker pa je drugič prinesel domov »kljuko«, to je, da ni izdelal •ole, ostal je nekaj čaaa doma. Pozneje je Se eno leto poakusil v kupčijski Soli — a tudi tam mu učenje m Slo izpod rok in ostal je doma za vselej. Čim večji je bil JoSko, tem porednejsi je bil. Delal je stariSem mnogo preglavic. Premehka vzgoja, slabi vzgledi v gostilni, pohujSljivi pogovori, vse to se je maščevalo že zdaj nad slepimi stariSi. Vedno je naprav|jal sitnosti stariSem in sosedom, župniku žalost in županu skrbi. Ponočeval je, pretepal se je, popival in stariSem denarje izmikal. Stari Rožič ni ravno nasprotoval županu. Saj je bil aam občinski odbornik. Vendar zanesljiv ni bil in večkrat je občinsko korist žrtvoval avoji lastni koristi. Ko je župan predlagal v občinski seji, da ao omeji godba in plesi po krčmah, tedaj je aeveda Rožič naaprotoval, te«, pustimo mladini »nedolžno« veaelje, aaj mi ludi nismo bili tako strogi proti sebi v mladih leuh. Seveda tudi župnikov prijatelj ni bil, daai ni nikdar javno kazal nasproistvs, ali celo sovraštva proti njemu. Ko je župnik nekoč s pomočjo občinskega odbora hotel spraviti iz vasi neko malovredno vlačugo, le tedaj je »pregovoril nekaj pikrih besedij, če«, kaj nas to briga. Bil je namreč v tej stvari tudi njegov sin nekoliko przaoeL Sicer pa ae je kazal prijaznega proti župniku, kakor proti vsakemu. Oče župan je bil mož poštenjak. Zupaml je t* mnogo let v Zdebanji vasi na zadovoljnost ob.*nuv. Brez nasprotnikov pa tako ni mbče. Tudi Srp jib je imel. Kden izmed teh je bil tudi Rožič. Nič posebnima ni pnilo nikdar med njima. Srp je bil premiroljuben in prepamelen mož za to — vendar Rožič mu je vrgel zmerom rad kako poleno pod noge. Menda ga je jezilo, da mu Srp ni bil nič dolžan. To seveda je prehajilo tudi oa olroke in lako ai lahko tolmačimo, zakaj tudi Jolku Rožičevemu Srp ni bil pri srci. Da Srp ni mogel pretrpeti krivice, katero «o mu hudobneži naredili tisto noč, ko so »listkarji« odhajali v vojake, je očevidno. Zalo je naznanil vso stvar okrajnemu glavarstvu in to je od«topilo preiskavo okrajnemu sodišču. Tudi župnik se je pridružil županu. Klicanih je bilo mnogo prič, skoro vsi fantje Zdehanje vaai — toda preiskovalni sodnik ni mogel poizvedeti ničesar in preiskava se je ustavila. Ni pa Se bil konec pravdanja. Oče Srp je izrekel pri zaslissnji nekatere kočljive in sumljive besede o Božiči in njegovem sinu. Rožič ga je izročil odvetniku in U je napravil tožbo radi taljenja časli. Srp ni mogel dobiti zsdostoih pnč in obsojen je bil na 5 gld. kazni To je seveda napravilo vriSČ po vasi in Ijndje »o silno godrnjali nad Rožičem, ker so bili vsi prepričani, da je Srp pošteno mislil in — sodiiče je sodiice. Izgovorjeno je izgovorjeno. Tam veljajo le priče, poštenost ni zadostna. Rožič pa ee je bahato obregnil večkrat pivcem v krčmi: ■Zda; v£ Srp, k »j n« pravi z Rožičem s« kregati Da»i je župan, Božiča ne bod« sukal.« Polagoma se je vrnil mir v Zdehanjo vaa — toda pod pepelom je le tlelo. (Dalje prih.) Podobe Iz žlvljen|a. (1M-) Legenda o Jezusovem rojstvu. Nek poseben čuf obide človeka, ako si predstavlja na sv. večer, kako obhajajo to čarno noč celi narodi s posebnimi pomembnimi navadami, kakor da jih vodi jeden duh, jedna posebna nevidna moč. Kakor bi ne mu odgrnilo skrito oelovanje neke vse obsegajoče, vse vodeče ljubezni, tako je človeku, ko si misli, da gredo nocoj pri nekaterih narodih od koče do koče. od ust do u«t milo navdušenost dihajoče legende, kakor da bi mislilo celo ljudstvo le jedno — nebeško misel In laka res nebeška misel je ta-le legenda poljskega naroda, ljubljenca božje porodnice, legenda, ki se glasi na sv. večer v premnogih kočah po v»ej Poljski: Ko je hodila Devica Marija po svetu, prišla je nekoč do hiSice siromašnega kočarja in ga je poprosila prenočišča, ker ni dobila nikjer drugje prostora. Pai, kateri so jo arečavali po vasi, so poklekovali pred njo, mesto da bi jo popadali; spoznali so Gospo z nebeškega doma, kočar pa ni apoznal. kakoSnega gosta ima pod atreho. zato ae je začel izgovarjati, da ji ne more dati prenočišča, kočo da ima tesno tn otrok mnogo, da nt prostora . . . • Draga žena«, rekel ji je napoeled. >pa pojdite tje-le v kolarmco in lam v Bož.em imenu prenočite; v koči Vam nimam kje dati prenočišča. Ob dveh po polnoči ga je vzbudila naenkrat velika svitloba ; pogleda na dvor, in tam nad kolarnico sveti zvezda izmed vseh najjasnejša in truma zlatokrilih angelov je priplavala nad slamnato streho in kroži kakor oblak golobov nad njo in prepeva in se raduje in veselo oznanuje, da je Devica povila Sina, iz katerega izide: »Čast Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem dobre volje! . . .« Tu je začel siromak roke viti in je vzdihnii: • Rad bi bil z otroci zunaj spal in Teb', Mati Božja, dal celo kočo, ko bil vedel, kdo si! — da nisem tega vedel !• V kolarn ci pa ae mali JezuSček mraza trese in Maii sname pajčolan z glave za plenice zanj, pest sena mu pod nožice dene, a slamo ga odene in ga saziblje v spanje a pesmico: »Spi JezuSček, spi! . . .« In brani se, da bi ji ne stregli angelji, katerih trideset tisoč čaku njenega migljeja, sama se revica trudi in opravlja detice, zakaj, se angelj ne nadomesti matere. Novica o rojstvu božjem pa leti najprej k siromakom, k revnim ljudem, k pastirjem ob gozdu, in jih budi iz spanja in jih vabi, da bi prvi hiteli pozdravit Gospoda iz visokih nebes, ki leži v jaslih na senu v nsjvečji bedi, ponižen kskor cvetka na polju, če je prav celi svet njegova dedsčina. V alavospeve angelov, v pesmico Matere Božjo vmešavajo ae glaaovi pastirjev : malemu otročičku piak^e na moldanke*) in igrajo razne igre, da bi zabavo imelo Božje detice; skromna darilca prinašajo srčno proasč milega JezuSčka, da bi jih blagovolil vzeti, in Jezutcek gleda z jaalij na yse, in hvaležno ae amehlja in ročice k njim spenja, kakor bi blagoslavljal. Mati Božja pa vsa akrbna bodi po siromaini ko-larnici, polni nebeške svetlobe in pozemakega gibanja in z dobrotljivostjo in Ijubeznjivostjo vzradoSča in razveseljuje pastirje, kateri ao prvi prihiteli poklonit s* njenemu Sinu. In bilo je hrumno, Sumno in veselo okog z belke JezuSckove, kakor bi se bila večna radoat in blaženost z nebes razlila po zemlji . . . Siromak pa, ki je v kolarnici dal Bogu prenočišč«, preprost mož, po rokodelstvu vaSki kovač, dobil je čudežno plačilo za to prenočišče. Imel je hčerko, ljubko dekletce, toda »irotica je bila rojena brez rok in je bedno životarila. Deklica ne je prikradla v kolarnico med angele in pastirje — kolednike. modra očesca sočutno uprla v JezuSčka in stala ponižno in boječe in se je čudila temu, kar je videla. Ko je Devica Marija zapazila airoiieo, se ji je zasmilila. in rekla je kovačevi hčerki: »Idi in podaj mi z jaslij moje detice!• Tu so solze zalile dekletcu oči, žalostna je stopila bliže in je rekla silno tožno : ■ Kako naj ga sirota podam, ko nimam rok V« • Le aezi, ubož>ua!« In deklica je segla in naenkrat so ji zrastle roke. n katerimi j« Materi mogla JezuSčka podati. In prekipela |i je duSa nebeškega veselja, z obema ročieama naenkrat zrasllima je žarela mahati po zraku, kakor giblje s svežimi vejicami mlada breza spomladi, smejala se je, jokala in letela v kočo kličoč: • Glejte, imam roke, imam s čem moliti in s čem delati!« Domoznanstvo. Dandanes vae bere. eni bukve, drugi časnike, nekateri tudi obedvoje. Kni boni samo za kratek čas, v zabavo, drugi bi radi imeli kaj koristi od branja. Oboje je prav in dobro, a doseže pa svoj namen lo tisti, ki razume dobro, kar bere Prav a tem pa so težave. Bukve in časniki pišejo večkrat preučeno, rabijo besede, katerih pomen je mnogim neznan, marsikaj omenjajo le memogrede, češ aaj bravcc to aam ve, kar pa ni vselej ros tako. Kaj je torej storiti, da so ta težava odpravi? Nič druzega ne pomaga, kakor pridno si nabirati znanja splošno potrebnih rečij. Polagoma se s pridnostjo veliko doseže in tudi počasi se daleč pride. Zalo jo sklenil »Domoljub« prinašati svojim naročnikom take majhne razgovore o stvareh, katere je koristno in celo potrebno vedeti bralcem, da razumojo, kar piše. Prebirajte jib *) PiSčal z več cevmi. marljivo večkrat, ne »amo enkrat in čez leto in dan bota opazili i vesoljem, da vse ložej zdaj razumete, kaj pite ta ali oni časnik, kakor ate pred letom. Dane« začnemo i domoznanatvom. Avstrija, naša širša domovina Vsako posestvo ima avojega gospodarja, tako ima tudi naSa Avatrija avojega gospodarja in to je nai pre svetli cesar Frančišek Jožef I. (prvi.)') Dolžnost gospodarjeva jc poznati dobro svoje posestvo. To dolžnost ima pa tudi vsak ud družine. Vai morajo vedeti, koliko ima posestvo njiv, travnikov, paftnikov, gozdov itd., vsi morajo vedeti, kje ležč, kako •e imenujejo, kaj imajo posebnega na sebi itd. Ker je tudi ceaar nokak oče svojih podložnikov in mi v»i smo ena velika družina, zato pa moramo vedeti, koliko ima zemlje naS cesar. Kje je in kakoina je? Cela Avstrija je pravo posestvo našega presvetlega cesarja. Ali je to veliko posestvo? Zelo veliko je. Poglejmo koliko meri. Vsa Avatrija zltosno vred meri 676-648 □ km , (izgovori i«'s t s»o in iest in sedemdeset tisoč štirijaSkih kilometrov.! To je velik prostor. Koliko bi bilo to oralov? /računajmo ! Ako ima 1 j- 'km blizo 180 oralov, bi merila cela Avatrija okrog 117 milijonov oralov, ali 67 milijonov hektarov.*) Koliko pa ima cesar ljudij pod seboj i Okroglo povedano jih bo vseh skupaj 43 milijonov in pol; res jako lepo število. Na 11 1 km pride po 64 ljudij, ali na 3 orale 1 človek, kar ni posebno gosto. Kateri so sosedje naAoira cesarja? Proti severu je n v m i k i cesar V i I j e m H. njegova država ima mere />">4 tisoč km in iteje 51 milijonov ljudij. ter jih pride 02 na 1 j km. Nemiki cesar |e torej nekoliko močnejii nego nai. Proti severovzhodu jo ruski oesarNikolaj II., ima grozno veliko cesarstvo; že v Evropi meri 5 mi-liionov j | km in aleje 100 milijonov ljudij, a samo 18 jih živi na 1 | km. V Aziji pa ima 6« 17 milijonov i' j km prostora in kakih 20 milijonov ljudij, ki ao pa tako redko naseljeni, da skoro le po 1 živi na li J Am. liusovski oesar je najmočnejfti vladar v Evropi. Proti jugovzhodu je rumunski kralj Karol L, ki ima 131 tisoč □*»». zemlje in blizu 6 milijonov ljudij, od katerih ftivi 44 na 1 □ km. Ta kralj ni aelo močan, pa ima lepo deželo, katera je pod imenom Valabija znana. Proti jugu je najprej srbski kralj Aleksander t., ki ima 48 tisoč Qkm. sveta in nekoliko čez 2 milijona ljudij, kateri sedijo tako na gosto, kakor v Rumu-nyi. Srbija ima Se manj moči, kot prejšnja. Bosna meji na turško cesarstvo, kjer je zdaj cesar ali sultan Abdul Hamid U. V Evropi Turek ni več močan, ima komaj 175 tisoč Qkm. prostora in ne prav 6 milijonov ljudij, a v Aziji in Afriki ima fte več, kot 5 milijonov □ sveta in kakih 24 milijonov ljudij, vendar je alab in ae ga dandanes nobeden ne boji. •TSodopis carske rodovloe aajd.U v pratki ali koledarja. •) latajil milijon □ me«'"') 1 hektar - 100 arov — 10.000 □ m Dalmacija in Bosna se dotikata tudi Črnegore, kjer je knez Nikolaj I., ki ima malo deželico okoli 9 tiaoč Q km. in okrog 200 tisoč ljudij, ki so redko na-taknjeni po hribih po 22 na 1 □*«., a vrli junaki. Proti upadu na oni strani Gorice je naft sosed laiki kralj Humbert I., ima prav lepo deželo, ki men 286 tisoč □*«. in Sivi okrog 30 milijonov ljudij, katerih pride 106 na 1 DAm., kar je precej gosto. Kakor vidite, ima velike reči, pa vendar naSega cesarja ne zmore. Najbolj proti zapadu se tilči Tirolsko na republiko s vicarsko, kateri gospodarijo predsedniki. Ta dežela meri 41 tisoč in ima 3 milijone ljudij; je močno gorata, pa ima vendar po 72 ljudij na 1 □ km V kotu noter mej Švico in Tirolskim je »e prav majhen gospod knez Libtenltajn, čegar dežela meri 159 km. ia preživi 9 tisoč ljudij po 59 na 1 □*»*. Ta knez ne kuje avojega denarja, ampak ima vae nafte, denar, mero in vago. Proti severozapadu je tudi bavarsko kraljestvo, kjer je nafia svetla cesarica Elizabeta doma, a ta kralj ni več samostojen, ker ima nad seboj nemškega cesarja, o katerem smo preje govorili, da je zelo mogočen. (Dalje.) Gospodarske stvari. Nova Hvinska hoI Veliko napora je bilo treba, predno ao gg. poslanci nam pridobili nakoliko cenejo sol za živino. Ali kakor skušnja kaže, tanje ta trud malo hvaležnosti, za kar je žal, le preveč vzrokov. Prvič je ta sol Se vedno predraga za revne živinorejce, ker s pošiljanjem vred stane kilo nad 7 kr., četudi se je naročila večja množina. Ta nepribka se bi morda dala nekoliko zmanjkati, ko bi se eol smatrala kot vladno, živinorejcem poslano blago in bi se zalo najnižje, kar možno frankoval . (Trgovina z živinsko soljo pa je itak izključena.) Druga sitnost pa je bilo naročevanje soli. Ukazalo se je kmetom, zglasiti natančno Število živine vseh vrst, za katere vsako poedino določilo se je, koliko soli sme jeden kmet naročiti. Ta strogost pa je bila nepotrebna. Ko so kmetje pozvedeli vse okoljsčine, je marsikatera občina že nameravano naročilo opustila, drugod je občina naročila, pa so se kmetje premislili, da niso prišli ponjo in se ponekod Se sedaj valja v občinski shrambi. Seveda, naročena je bila a voljo občinskega odbora, plačana pa — ker druzega ni bilo — tudi iz občinske blagajne. To je prava sitnost za dotična županstva, katere se bodo v prihodnje gotovo izognili. Nekaj je v tem kriva, kakor rečeno, uprava s pošiljanjem, dosti pa tudi nevednost naših kmetov. Ti so navajeni dajati sol po meri, kakor navadno kuhinjsko, kar je pa napačno, ker nova sol je močneje pripravljena, zato se mora je manj vzeti za jedenkrat. Preobilno za-vtita dela drisko, preveč celo tkodnje, — neki kmetje tožil, da mu je par ovac poginilo po ajej. Seveda aedaj se je dvignilo vse proti tej napravi, — po nepotrebnem. Saj moramo poaebno vsled te lastnosti ae nove livinake •oli okleniti, ker prihranimo s tem mnogo, kar je dandanes jako vaSno. Kmet, ki im>t nad 15 glav od. raale Sivine, pravil mi je, da je lahko shajal a 50 kilo pol leta, med tem ko bi mu navadno aoli za ta čas in namen 100 kil ne zadostovalo. Računtmo prvo okoli 3 gld. 60 kr., stala bi druga 11 do 12 gld. Kazloček v ceni je 7 do 8 gld., kar nI malenkost. Ob enem mi je tiari kmet hvalil kakovoat nove aoli. da ie je Sivina kmalu navadi, rada žre po njej. da ae lepo redi itd. Samo dajati se mora o pravem času in redu, Se bolj pa paziti, da v pravej meri. Zalo je avetovati, da novo eol daje vaakikrat gospodar aam, ker aa poele ae vselej ni tako zanaftati. Pelina ali encijana, kakor imajo nekateri navado, pa ni potreba nič prime-lati, teh snovg je v aami ie poprej, "'o je tako grenka. Najbolje je drobno jo razdrobili io v pravej meri med otrobe primedati. Pohoreki. Rej ta kako H »t reči? Vaakdo ve, kako dobro dene raatlinam. ako jih otrebimo požreAnega plevela. Knako to velja tudi o repi. Ali bore kmetič ima ob Caau, kadar repa potrebuje pletve, toliko dela, da mu je sploh nemogoče misliti oa to. Kaj tedaj aloriU, da vsaj nekoliko ugodimo tej potrebi? Ne malo ugodnost, katero nam sade2 bogato povrne, storimo repi * tem, ako ji ob čaau, ko nekoliko začne repa glavice rediti, njivo prehranam o. To ae atori lahko hitro, pa ima jako valen uspeh. Plevelu a« potrgajo korenine in nekaj ae ga popolnoma izpuli, repa pa z novo močjo po2ene kali, kakor bi ji pognojil. Tudi velja pravilo, koder je repa preveč gosto aejana, ondi bolj branati. da ae je nekaj izpuli in oatala vspeineje raste. Kmetovalci, zapomnite ta moj avet in ob avojem času poskusite, pa stavim kolikor hočete, da ne bodete ae keaali? Kako pokončerati tel f ne gosenice? Tudi u nadloga je letos kmeta obiaknla. po nekaterih krajih pa popolnoma ugonobila zeljne sadese. Mnogo se je nasve-tovalo in poskušalo zoper ta zarod, ali uspeh je hodil daleč za poskuftnjami. Nič ni pomagalo, če je med zeljem raatlo konoplje, katero baje zeljnim metuljem smrdi, da se taccga zeljnika izogibajo. Malo je tudi izdalo, če je kmetič ali gospodinja po »receptu« napravil in pelina metlo in vsako jutro z njo otepaval zelje. Tudi ao po-skulali nanositi med zelje mravljišča z mravljami vred, da ao te ae razlezle in lovile gosenice. Skratka, ako je vreme tej golazni Uko ugodno, kakor je bilo letos, malo izda vse lo, temuč treba lotili ae je z rokami in vaaj vsaki drugi dan zelje obirati. Res to ni kaj ugodnega, tudi zamudi človek zraven dosti časa, ali kaj se hoče? Ce sem dobro pognojil in skrbno sadil, treba Ae tretje delo žrtvovati: sadeže pred sovra2nikom braniti. Pohorski. Razne novice. (V r a« a j a.) Kar prva Številk* .Donaoljab* lotos laU* ie koj ob novem lata, ko a* nekateri aaroAalki dala o f Lajajo sa novi lotalk, aa »or* i* pri danaSnJl Številki vso v reda biti pri raspoUlJaaJL Prosimo toraj potrpljenja. Ako koaaa llat bo dojdo v roda, prosimo da nam to aaanaal. Tadi prosimo da m takoj 0(1*4 kdor teU tadi L 1SM. prejemati ..Danaoljab , kar bi «t poanajo no mogli vo* po« tre Al a Ustom. (Ljudska poso|ilnira v Ljubljani), n-giatrovana a- druga z neomejeno zavezo. Pod to tvrdko začno % novim letom v Ljubljani poslovati posojilnica, ki je osnovana v poglavitnih potezah po alovečem načinu lUilTeuenovem. Namen nove posojilnico označen jo v {j 2. pravil: »Itn. mere ovojih Alanov v nravnem in gmoUiem oziru zbolj. dati.« Da doseže avoj namen, prejema in obrezuje nova posojilnica hranilno vloge in a tem apodbuja varčnost — na drugi strani pa daje avojira udom, ki ao kredita potrebni m vredni, posojila pod ugodnimi pogoji. _ Ljudska posojilnica obrealovala bod<< za sedaj hranilne vlogo po 4 V, pi.sojila pa dajala — gled.'- na različnost varnosti in puaojiliuh pogojev — po 5 %, 5 • ( ali U % Posojila na zemlji&a dajala ao bodo brez izjeme po 5*„. Hranilno vlogo sprejemale m* bodo od vsacega, jeli ud posojilnico ali ne — a po-ojila dajala ae bodo lo udom. Kdor hoeu pristopiti kol ml. m ur vplačati jeden zadruJLni dulei v znesku 2 gld. in pn atopnino v znoaku 50 kr. Ljudska posojilnica poslovala bodo v začetku — dokler s« no dobo prunerm proaton — v stanovanju načelnika dr. Ivana Susteraiča. odvetnika v LjuM ani na Kongresnem trgu it- 2. 1. nadstropje. Tam naj sv toraj za aadaj priglaaa priatop m vlagajo prošnje za posojila. Posluje se Iu v uradnih dnevih, in aicer vaako arodo in soboto od 10. do 1. opoldne. V Ljubljani, dne 21. grudna 1»(K>. — Načelatv » »Ljudsko posojilnice v Ljubljani«, rcgiatr. zadrugo z neonujeno zavezo.— Dr. Ivan Suitoriič 1. r., načelnik. Anton Delec i. r.. dr. Janoz Ev. Krok I. r, Josip Pro sonc 1. r., Josip &iška 1. r., Gregor Šlibar 1. r. odborniki. (Ix Orkaire.) Pn nas se vsako leto aa »boSično darilo* razdt-li iuej ubožce cerkniškega okraja neka ustanova v znesku 173 gld. V ta namen je pri nas, kakor gotovo tudi povsod drugod, sestavljen odbor, ki to svolo po potrebi in preudarku razdeli. V tem odboru je navadno povsod tupnik dotične župnije. Kako je pa pn nas? Dokler je bil preč. gosp. dekan v občinakem odboru, je bil tudi v odboru z« oskrbovanje uboinega zaklada, a sedaj, ko ni v*0 občinski odbornik, so ga •>■ is tega odbora izbacmli. Vprašam, ali je to pravilno? Zakaj »e pa pošiljajo drugi ubotni listi podpisovati goapodu dekanu, ki nima nobene besede pri razdelitvi uboSnega zaklada? Ali je znan dotičnemu odboru zakon z dne 28 avgusta 1883, veljaven za vojvodmo Kranjsko gledč javnega oskrbniAtva »ubožcev« V § 36. tega zakona pravi: »Župniki — ako so zadrtan', njih pnoblaftčoni namestniki — imajo pri odboru za oakrbniatvo uboScev sedež in glas !• Alt je znan odboru U paragraf? Ce ne v6 zanj, dosti slabo, da ga mora le priprost človek na to opororlU. 8icer se bo pa tudi skrbelo, da dotični odbor viija oblait na to opozori. — Veste, gospod vrednik, pri nas je »e la navada, da samo nekleri iviSgajo, drugi pa plešejo. Tako je I Pa mislim, da bode kmalo drugače. — Liberalni duhovi »o «e po zadnjih volitvah nekoliko pomirili, »amo konmmno društvo, ki ga nameravamo ustanovili, jih nekoliko draži in skrbi. (la Domini) 30. decembra. Slini se od več krajev in je tudi resnica, da ima domžalska županija take može v odboru, ki se izmišljujejo čudne in grde lati in tožijo bre* povoda take ljudi, ki ne trobijo v njih zviti rog. Najdejo se ludi laki, ki kar tje v cn dan prisegajo, če ne «e celo po krivem. Ali je prav, da taki ljudje sedijo v občinskem odboru? Domžalei, Stobljani in Študl.ani in vsi drugi, ki imate pravico voliti, tudi zunajni. skrbite pri prihodnji volitvi, da boste volili take može, ki bodo v resnici delali za blagor občine, da ne bodo ptujcem prednost dajali, domačine pa zatirali. Zato je rasnica, da se tujci čedalje bolj šopirijo, domačine pa na steno prti»kajo. Po«iu«ajte. kaj je rekel nek odbornik domačin: Jsz bi koj prevzel dolg nekega Domžalca, ki ga ima pri nekem gospodu v 1,-uhljani in potem bi tega Domžalca prec na kani duial. Ali jc tak človek potreben v občinskem odboru? Ali ni to sramota, da hoče domačin domačina vničili in sicer *e celo tovarnarja , da bi se potem ptujci radovali'{ Domžalei, kmali bomo *uJnji ptujčevi pčtl! Mi hočemo take odbornike, ki bodo res skrbeli za domačine, ne pa jih zatirali. Skrbimo za to, in ne pozabile teh mojih bescdij. ki so prišle iz srca! (Z Rakeka.) Tukajšnjemu poštarju gospodu Sebe-nikrtrjti je komisar llumnicl i z Treta dnu 18. decembra odvzel pošto ter jo izročil p štneinu administratorju IVII...tu. Zlikaj? so različno govori; menda ni bilo vse v redu. Istina j« torej, d.i je p"šta od v/.e ta m zato ao fispod Sebanikar v svojem »Poslanem v »Slov. Narodu« l> sl.ivlja od pošte. — Minvgrede pa povem g. Sebeni-karju na uA.-aa, da bi zanj veliko bolje bilo. ko bi so za po&to brigal, kakor s«- pa vtikal v novarno politiko. Gospod vredmk, ako želi to v tej stvari pojasnil, Vam ž njimi lahko poslrvirm. Srnakovec. Žrtva Žganja.) V Novem Sadu na Ogerskem je •tavil minoli teden neki kmet a krčmarjem, da v duftku »pije jeden liter žganja. Stava je obstala v tem, da v »lučaju, ako kinet ne izpije žganja, »am plača dotično •volo, nasprotno pa mora krčmar zastonj prepustili omenjeno pijačo. Krčmar res donese liter žganja, katerega kmet vzame in arka tako dolgo, dokler ni bila steklenica prazna. Takoj na to se poda kmet iz gostilne ter hoče stopiti na voz, toda v tem trenutku se zgrudi na tla. B1 je mrtev. Kathreinerjevo deklico, katero bi bili imeli kot barttno podobico prilohti 24. št. našega lista, priložili smo današnji Številki. Za 24. številko nam je bila namreč prekatno došla. Hf Prihodnja številka .DOMOLJUBA' Izide dni 16. JanuvarlJa 1896 zvečer.__ L• 76 Trat 21. decembra: 69 60, 43. 20, 77. Trfcnr e«?ne v Ljubljani 28. decembra. a . : *l.|m.| i »Mili • m. st. 8 — sp*B l>BV«j«o, k#r — «2 itoi, 7 60 -iirovo mulo , _ 86 . volno 6 no jedna — a. ''Vil. « 80 vlJeko, liter. _ 10 »jda. 7 50 'leveje mei>«. kg: — 64 l'r»s», 6 uil TeUiie 60 komu A 10 Svinjsko 68 krompir. . 2 80 »oiltTUDOiO . 313 lol, 12 - Seno. 100 kgr 'j GO mmi» , — 90 *!»»». . . 1 50 70 Drva trda. 4 kab. mir 7 60 ■H«h Itn — 6(1 •*Kk». . 1 20 1 . ^—^-jlv ak rmna mesec.? /Sdka šlW iL\a(^jkelikih i.Uamj. mnogo sllf. lzdorh^nl^K. kraje Cona 4gfeOW. dijakom 3gl.40Kr lA/ Mialcto Ust slovel bdvo in p° Vsem znancem In prijateljem vošči veselo in srečno novo leto rodbina Karol Pollak. p VIII. zvezek: OVESTI - Andrej KaUn izžel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v KatollSkl Bukvami in TIskarni v Ljubljani. — Tudi IU. in IV. zvezek sta še v zalogi. 301 j_j Naprodaj je hiša v Cernučah št 27 zraven jc nekoliko zelnika, za nasad z> lenjavo in vrt zasaji n s eadn'm iln vjcm pripravno za knketja rukodoli a. Zaradi potresa znižane cene I Lnka Vilhar nrnr t l.jubljsnl ,V Vodnikove ulice, pri 21-0 l> mesarskem mimU prodaja kakor bi bil* ftRftff]IK*£*i*"« ^ S»( rilolno«tn»;U prilika ta n»ku(ovanje finih zlatih, srebrnih ta alkelnaatlhiiapnth ar, ateashlh ln ar a alhaloaa, budllnto, verliio i»d. 60? lt-1 Via. tadi aajtelavnaj*a popravila ii rkjrjo *« natančno ia t*j»oii-eno dctro po nitki «»ni. HKu 11 tr*bralk k»LaJ>. 12 Isstalb la prltaalilk 250 Frinc:iv.lKwizdi. Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek, Sljstifcna intild za kasje ia aviad. Z o*ju< drugim T»w>hom rabi m t« na« let v tmd r««jia hl»vih preti paminj kanji (lasti, tlakami prekavIjMj«, v zkelj 40 pul uj m m nrltiH uwl; ia latma I* lelsisv Itmikulli linao<«4 prt m k tanje uka«atjl«|t ia lzSststJi»|s mlska. ikatlja valja 70 kr.. pol ftkatljs 35 kr. e • Glavna zaloga Okrožna lekarna Karnruburg pri Dunaju. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta * 6 iet t najviijla sipehom rabljeni prani alrap raiupn» ■les, upokojuje kaielj, pomaajioj« pdt. daje iUit do Jadf poapeinjs prebavljanje in redtlnoat, i*|0 jadl in krepi. /«l<-«o, *i J« » "'rep« » l»l>ko »i primja;o4i obliki, j« ,»ko korimno ta narajanje krvi, r*ztoplji*» fM. forno-apnone soli, ki w v njtm postno pri slabotnih otroolh |.o»p»iu;»jo narejonja kosttj 1'era »teklenlrl Je 1 «ld 2S kr., po pottl 20 kr. v tt za zavijanje. 29'J gQ- 2 Svarilo! tlZTJrl^ pojavlja o pod jtdnakimi ali podvomil ime ii, s •<> vendar posvoji sestavi ta ivojam aAtaka popolnoma razlita« od r. Ji- »r t uHifi oalo*Ka 2»! let p0d- fosfornasto kislega apnano-ielesnofa slrapa. Z*hte\a na u Ijrej vwi»j tsreAao H«rbabny-J*v apnano- ielezal alrnp. Paal aaj ae tadi na to, da Je sraven stoja&a oblastveno protokollraaa varstvena znamka na vaakl ataklanlol in pr<*iuo. ae daj t« ae zapeljati niti s nitjo oeno, alti a d rastmi pretvezami, da bi kaplll kake ponaredbe I 27 80- S D mulj, Joka rita ../.tir Karmhmlgkelt" VII I, Kniserstrasse 73 in 75. Zaloga tadi akoro v vseh lekarnah. r I iva,v tCNiaaii* i.#, ^.i.... .... B ................................».».I t L. ...... «1-4... . , .. • JM . /i" »>i i»»«»f. - •>.!•. i mu 4 J ijrsfl n.«" «, <»'« m « 1 .1-. ....(/jrt Advoli at sa« 2 2 dr. Viktor Supan v L I n b IJ U n i ima od danes nadalje avojo pisarno v Gospodski ulici št. 17 a (palača Auei Mpcrg) nasproti o kr. sa mesto deleg. okr. sodišču. V^Ljubljanl, di<5J4. decembra 1805. I ^ e^fSv ° c ;k ! • V,*^ « •. fo< iz kr ? r^mjp, PreoblekeJgS^Toprdvila. vin vipavske in istrske vinarske zadruge. Pristnost zajamčena. ® V »kladličti v Sliki it 9 nad 56 litrov: 123 (24-20, Vipsvsko b lo . . . B ru kr ln I \ .ii |. ks'n»ii. Z«M-»» as i<> lub priljubljeno domače zdravilo k«r kra:k« kot 720 7v 6 Richter-:ev liniment s .sidro' ter sprojma is prnidiioMi lr v .t. »..-ni-»b z mano varstveio marko sidro" kol pristaa. Rlchter jeva lekarna pri zlatem leva v Praži. Si 2S7 Zadnja oena 7-6 R. Bllklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 Klporoi'»m svojo zalogo gvantnega aga. Im»nuj*m posebno Itof m vsako bate aakaa in oajf <* molka obleko, kakor tudi lopi aovl bat mol in ptaaal porhant aa lanska oblatila. Tudi uuain osinovtjl volnat« nato, gladke, a mroiaml. t aobmt in z fraataaal. Priporočam tud. plavi ip bali porkaat, bolo in rajavo kotonlno, sokaoao nogovto« ln v to vrsto spadajov« blMO. Zadnja oena. 1 Jlt. Pserliolerja r „lekarna pri zlatem državnem jabolku" i ■m l>nnnjii. I., Hisifrorastrnsasso Al. Ift. 5 J. lNerholVrjeve j[ odvajalne krogljiee KJ^t&rSSK } Ona lem krogljimrn 1 tkatljlea I', kn-eljle 21 kr., 1 i 4 Po p>llnem povzetju nefrankovano gld 11«. 1. A k r. .» ..nI. u,, t, i, r»i r>r.£1t,. vi.Iim k rinttnino trni: 1 ZA1 i Jioo Imenovane, ao sUrotnaao, } no sredstvo. ^ 110 sreo«.ivo. ^ zavoj s 0 Ikatljleanl gld. l i, % -i.iii.-in puTtriju (triraimu* auiu |in, « »v. i Ako »e avota vnaprej poilj«' vrlj« s poltnino vrni 1 zavoj krogljic fl