101.
Ljubljana, v četrtek 5. maja.
XX. leto, 1887.
Ishaja Tbak dan i?fter, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za. četrt leta 4 gld jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čđtrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa s
19 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Za taje dele le toliko Teč, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiii, „ Gledališka stolba". Upravni&tvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
za
se po
Zanimiva borba.
... ..
. Schnaebele, ki, je dolgo yrsto let, svefcu ne-nepoznan, , kot pohlevna vijolica živel v neznatnem Pagny, potem pa mahoma zaslul po, vsej Evropi in bil predmet tolikim člankom, je,zopet na francoskih tleh in bode skoro zapal pozabljivosti, na veliko žalost časnikarjev, kateri so v njem izgubili sočen grižljaj.
Dobrotna usoda je nanesla, da Časnikarjev žalost saradi. Schnaebela ne bode dolgotrajna, kajti nasula jim je polno perišče kočljivih vprašanj. Poleg bolgarskega vprašanja, ki se razvija in zavija kakor zmedena štrena, poleg Krete,, kjer se je pojavilo zopet netilo za vojno, začel jo tudi v daljnem Afganistanu vihar, ki nas mora, popolniti si svoje nedostatno geografično znanje iz najnovejših zemljevidov. Razen tega pa vihra ljuta borba mej ruskimi in nemškimi časniki, I katerim se je zadnje dni pridružil Se „ Pester Lloyd".
„,., Predmet tej peresni borbi je zgodovina zadnje rusko*turške vojne, ki je končalp z zloglasnim Be-rolinskim kongresom, pri katerem je Bismarek „pošteno" meSetaril, prvi strel pa je sprožil , Varšavski pnevnik", priobčujoč Članek proti Nemčiji, ka-terej se očita, da je nezanesljiva, da je na kongresu pustila Rusijo na cedilu in jo tako pripravila ob vse uspehe velike in krvave vojne, dočira je Avstrija dobila pooblastilo, da sme zasesti Bosno in Hercegovino.
Na to očitanje oglasila se je „Norddeutsche AUgemeine" in začela dokazovati,, da se je Rusija sama dve leti pred Berolinskim kongresom z Avstrijo glede Bosne in Hercegovine dogovorila ter ž njo sklenila pogodbo, o katerej Nemčija niti pojma imela ni, da je po tem. takem ruska politika sama kriva svojim neuspehom na poluotoku balkanskem.
Trditev glasila Bismarckovega bila je, najbrže namenoma, naperjena proti grofu Andrassy-ju, bivšemu voditelju naše vnanje politike. Andrassy je namreč dosledno zatrjeval, da je okupacija Bosne in Hercegovine korak proti Rusiji in to zatrjevanje storilo ga je pri njegovih madjarskih rojakih jako popularnega. Ako mu torej sedaj iz Bero-lina dokazujejo, da se je pogajal in sklenil pogodbo
z Rusi, spominajo se Aipadovci takoj na ruske butine, na poraz pri Vilagosu in Andrassyja popularnost je v nevarnosti.
Kaj tacega Andrassy ne more in ne sme dopuščati. In res, „Pester Lloydu priobčil je v 2. dan t. m. jako obširen članek, v katerem se dokazuje, da so Berolinske trditve ničeve. Berolinskj kongres se ni sklical na željo Rusije, ampak Avstrije, posebna pogodba glede Bosne se z Rusijo nikdar ni sklenila in ko je v posebni misiji prišel Sumarakov na Dunaj in ponujal paralelno postopanje, da Rusija zasede Bolgarsko, Avstrija pa Bosno, se je po* nudba odklonila. Dalje ?e v članku zanikava, da bi bil Andrassy z generalom Obručevim govoril in sploh se z Rusi pogajal, poudarja pa, da je okupacija Bosne izključno plod Andrassvjeve politike in da je Berolinski kongres tudi le Andrassyjevo, delo. .
V madjarskih očeh se je z rečenim člankom Andrassy izvestno dobro opral, dosegel pa je še kaj drugega, napravil je vedoma ali nevedoma veliko uslugo Bismarcku, ki se je, ćitajoč „Pester Lloyd", gotovo debelo v pest smejal. Dolgo let že ruski listi nemškemu kancelarju očitajo „nepošteno meše-tarstvo", dolgo let si že Bismarck prizadeva, da bi odgovornost za Bosne okupacijo odvalil z nemških pleč in jo navalil na pokojnega Gorčakova rovaš, kar priskaklja graščak Terebeški in si mogočno na prsi potrka, češ, to vse je moje delo.
To je pač živa voda na Bismarckov mlin, za naše itak že.nekoliko napete odnošaje z Rusijo pa jako Škodljivo. Bismarck dobil je v „ Pester LloyduM sijajno spričevalo, da je na kongresu za Rusijo delal iu celo Andrassvja skuša) pregovoriti, da 90 vsa očitanja, da je Nemčija Ruse na kongresu okanila, ničeva, da se mora torej zaradi tega vsa jeza in osvetljivost Rusije obrniti od Nemčije in razliti nad Avstrijo
To je kone6ui izid te peresne retrospektivne vojne, o katerej bi se skoro smelo misliti, da jo je Bismarck nalašč izzval. Bila se je vsaj le njemu na korist.
Andrassy sam ohranil si je v tej pravdi pri svojih rojakih vso slavo protiruskega politika in pristnokrvnega Arpadovca, z avstrijskega stališča pa je njegova izjava pomilovanja vredna.   Da ni
ničesar odgovoril, pokazal bi se bil diplomata, državnika, sedaj pa vidimo v njem samoljubnega gizdavega moža, kateremu je lastni Jaz" več, nego splošni blagor, kateri naj bi torej še dalje na graščini Terebes dinje sadil in papriko pridelaval, v javno življenje pa ne posezal več.
Govor poslanca Fr. Sukljeja
v državnem zboru dne 27. aprila.
(Dalje.)
Gospod poslanec Graški je tu mogel pač le misliti neko izjavo, ki se je izrekla pri priložnosti v kranjskem deželnem zboru. Jaz sem bil tedaj poročevalec iu sledil sem tedaj z napeto pazljivostjo obravnavi. Pa jaz pustim na strani vse, kar sem osobno slišal, in sklicujem se na spričevalo vseh mojih tovarišev iz kranjskega deželnega zbora, ki sede tu v visokej zbornici, brez razločka stranke, in priznati bodo morali, da kaj tacega kranjski deželni predsednik ni nikdar izrekel, da je narobe odločno obsojal obžalovanja vredne dogodke o Grli-novej slavnosti in le jedno rekel, da ta demonstracija ni veljala Anastaziju Granu in njegovemu spo* meniku, ampak Ljubljanskemu .Turnveieiuu", ki baš v Ljubljani mej slovenskim prebivalstvom ni prištevati k popularnim prikaznim. (Tako je t na desnici.)
Ko sem malo krenil v stran, k čemur me je prisilil gospod poslanec vitez Carneri, hočem ob kratkem spregovoriti o stvari sami. Moje stališče hočem naprej označiti in s tega stališča izjavljam odkrito in brez vseh ovinkov: Obsojal in obžaloval sem prav od začetka jako zelo demonstracije v Ljubljani povodom slavnosti Anastazija Grlina.
•  • M       llfl   iilH IUU
Gospoda moja t Pustimo vse osobne nagibe na strani: Kateri razumen človek bode mogel misliti, da se bode vprašanje, ki izvira iz nasprotja slovanskega in nemškega bitja, rešilo na Ljubljanskih ulicah, ali da so take hrupne demonstracije pravo sredstvo pospešiti rešitev? Mislim, da so o tem vsi moji, brez predsodka misleči rojaki jedini, in da bi na uaših klopeh zaman iskali koga, ki bi drugače mislil o teh dogodkih, kakor sem se jaz izrekel.
So pa morda prave konsekvence, katera sta
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spi Bala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Jednajsto poglavje. (Dalje.)
Ko je ta večer v jedilnici stala pred svetlim ognjem ter poslušala, kako je mrzli veter krog hiše piskal, mislila je zopet na majhnega dečka in razsuto oglje. Lahko je bil slepar, da celo najbolj pre-pekan malopridnež, a kij obu nje razumu pošepetaval o jej je srce nekaj popolnem druzega. Naj je kar koli storila, da bi jih odstranila, vender neprestano bo jej oživljajo se tužne podobe ostudnih podstrešnih sobic, v katerih so se napol sestradani otroci in obupne matere pod tenkimi odejami zvijali ter mraza se tresli in jokali.
Mabel i na izkušnja in znanost nista bili toliki, da bi bila o razmernih zahtevah beračev in ljudo-milov razsodila. A jedno je vsaj bilo gotovo: naj bi bi bil dečko nje dobrotljivost še toli zelo rabil, dariteljico bilo bi gotovo blagoslavljalo, ko mu bi bila dobroto izkazala. Tako je lehko le vzdihovala
o revščini, ki je nje moči presegala ter svoje žalovanje utešila z novo mislijo, da je radodarna roka nevarna in da lahko najboljše koristi človeške družbe oškoduje. Pri vsem tem se ni mogla prepričati, kako bi bil v rečenem slučaji dar v denarjih količkaj škodoval; kajti čutila se je preverjeno o res ničnosti prvega nje utiša. Ali se bode nje srce še toli 1 ogrelo, ko bode srečala drugega nesrečnega otroka? Ali prebujena nezaupnost izgine iz nje priprostih prsij. Roza je rekala pravo, da v življenji trebujemo angelja varuha, ki nas uči, kje naj cvetke usmiljenja sadimo. Gorje mladostnemu božjepotniku, če mu hladnokrvno in posvetno računjenje prežene blagega duha ljudoljubja in sočutja! Še huje pa, če se sorodna duhova vere in upanja umakneta temačnim dvoumom in malosrčnim sumnjam!
Dvanajsto poglavje.
Kdor zaničuje te čute, Ta zaničuje njih botjost; Tudi ne čuti v svoji dušf bivati Posvetnega duha..
Mej povabili naslednjega tedna se je jedno bistveno ločilo od družeb, v katerih se je Mabel večinoma razveseljevala. Povabljena je bila k veselici, katero je mlada imenitna gospa o nekej rod-
binski svečanosti napravila. Bogatstvo, zmožnosti in in odlična izobraženost so tej mladej gospej podeljevale nespodbijano prednost celo v očeh onih, ki so zares nekaj veljali in ki so sami mislili, da nekaj veljajo.
Celo gospod Vaughan je sprejel povabilo v hišo, kjer bi našel mnogo gostov svoje starosti in obilo mož, ki so se v slovstvu ali pa v političnem življenji posebno odlikovali. Ludvika ni hotela odpovedati se časti, da ne bi se udeležila družbe, v katerej bodo nedvomneno nuj iz bor ne j Še osebe iz mesta zbrane. Henrik se je kar očitno izrazil, da že nekaj velja, če se pride v družbo po dobri stari šegi in navadi. Mabel se je tega večera neprimerno veselila zaradi vseh naštetih razlogov in morebiti tudi zato, ker je vedela, da je gostivka Dudleveva bližnja sorodnica.
Z rodovino svojega brata je bila gospica Sabija le redkoma povabljena na mnogobrojne veselice; ne da bi jo bili nalašč zanemarjali, ampak ker se je sama močno strašila o sprejemnih dneh v družbini sobani se pokazati. Nikdar se ni znašli 1 a, da bi bila šla k veselicam. Sama je bila zmiraj zadovoljna, da je nadrobno ogledala ljubo Mabel, katera se jej je v Bvojej bogati opravi vsakrat lepša
izvajala gospoda z one strani o teh obžalovauja vrednjp dogodkih.
Avstrijski Nemci slave v Anastaziju < i rimu ve-licega, če. ue morda največjega svojega pesnika Sicer je čudno, pa je vender resnica, <la je Anastazij Grtin v svojej ožjej domovini, na Kranjskem, kot pesnik nenavadno malo znan. To je tembolj čudno, ker baš nekatera pesniška delu, v katerih se njegov pesniški duh najlepše kaže, imajo korenine v kranjskih tleh. Gospod Carneri navajal je včeraj narodne pesni; jaz moram navajati one krajevne prizore, v katerej proslavlja lepoto Gorenjske, sklicujem so lahko na ono lepo pesen, v katerej izreka svoje spoštovanje manom največjega slovenskega pesnika, svojega učitelja Preširna. Pa vzlic temu je Anastaziji Griin ne le prostemu narodu, ampak tudi slovenskemu razumništvu, kateremu se ne more odrekati, da precej pozna nemško slovstvo, maio znan
Poznamo ga v našej deželi le v dvojnem oziru: poznamo ga kot graščaka iz predmarčnih časov in kot politika iz kranjske deželne zbornice. Tu se je mnogo pozabilo, kaj je mož govoril in storil uspešnega v narodno-gospodarskem oziru. Jedno — in temu se ne moremo čuditi, se pa ni pozabilo: Ono pretiranje, ona hiperbola o ubožnosti slovenskega slovstva, kar naš narod še ne bode tako hitro pozabil. In kot graščak je še vedno v spominu, in gospoda moja, naša krivda ni, če ta spomin ni prijeten; naša krivda ni, če je podoba veleposestnika groia Anastazija Auersperga, bistveno drugačna, kakor bi bilo pričakovati od svobodomiselnega Anastazija Grlina.
Priznavam,  da  bi  vse to   moglo opravičiti in pojasniti,  zakaj da se svečanosti  nesmo udeležili; nikakor pa ne opravičuje tega, da se je slav nost motila.
1 Toda, go.spoda moja, kdo pa Vam pravi, da so te demonstracije bile naperjene proti Anastaziju Giiinu, njegovemu spominu in njegovemu spomeniku ? Stvar je jasna Slavnost bila je politična demonstracija. Priredili jo neso možje, v katerih vidimo, rekel bi, poklicane predst«vitelje nemške stranke na Kranjskem. Ne priredilo jo je bilo nemško telovadno društvo, v katerega področje take stvari jedva spadajo in katero, kakor sem si že bil izrekel, ni pri slovenskem prebivalstvu na najboljšem glasu. (Poslanec dr. Foregger: Radi svojega nemškega mišljenja.)
Potem so pa mnogo krivi članki v vaših čas nikib. Spominjam na to, kaj so tedaj pisali nemški listi v sosednih deželah — saj je gospod Foregger, ki mi je ravnokar posegel v besedo, sam v zvezi z listom „Deutsche Wachttt — za kaj se je ta stvar, ta slavnost zmatrala in kaj se je s tem nameravalo. Odkrito se je povedalo, da se hoče zabiti steber za nemški most do Adrije.
Gospoda moja! s to demonstracijo se ni dru zega nameravalo, kakor „urbi et orbi" pokazati, da je Ljubljana nemško mesto, in slovensko prebivalstvo je mislilo, odkritosrčno rečeni, jaz to obžalujem — da mora remonstrovati, na političko demonstracijo odgovoriti s protidemonstracijo, in to ravno je bilo ;  to je bil povod onim izgredom, o
dozdevala. Zato so ie rečeni večer močno radovala, opazujć krasno oblačilo, katero je Mabel prvikrat nosila. Nje radost je dospela do vrhunca, ko je opazila slabo zakrito zavidnost ošabne Ludvike, ki je v sobo stopila prav ko je sestra bila popolnem oblečena. Ni bilo čuda, da je to močno laskalo tetini pri* stranosti, kajti Mabel je takrat res sebe samo presegla.
Nosila je belo svileno krilo z obrobki; vsak obrobek je bil prešit z uzoreem vezanega zelenega listja in napolcvetočih cvetlic; tudi lepi venec iz cvetja na nje glavi je bil najpopolniše pariško delo. Okoli pasa jo je krilo tesno oklepalo; ob vratu jej je lepa igla z bliščečimi demanti pripenjala ovratnik s čipkami, in rokavci iz iste tenke snovine, kot ovratnik, so obdajali nje okrogle roke.
Ludvika, majhna kot rojenica, videla se je najlepša v lehki, tenki prav zračni obleki, v katerej je prek plesalnice plavala ali pa vihrala in se vrtela. Sedaj jo je preletela najhujša zavist, ko je videla sestre kraljevsko postavo, ki se je po tesno oklepajoči obleki najugodniše kazala.
„Jaz črtim te polovičarske družbe", rekla je z ostrim in razdraženim glasom, razteguje gube žametaste obleke, da bi jej lepše visele; ob jednem
se je pred zrcalom kvišku stekala ter je skušala
(tadaM odeti sinhol^o oa&trtbaa f*( ah ,su< bas
a£qol i»'i-li»7 irmqo ttsjjod v ej [ar m wi?tf&
katerih je vitez Carneri rabil izrek: „Na Kranjskem se je prav kultura ometavala z blatom."
Ako se je pa s tem hotelo cikati na poznejše, zarea grde atentate, kar. rim je ini pozneje izpostavljen spomenik, tedaj lahko trdim, da ne gre, da bi kdo delal slovensko prebivalstvo Ljubljansko za to odgovorno.
Niti v sanjah mi ne pride na misel, tu uporabljati stavek: fecit is, cui prodest. Toda prepri čani bodite, da slovensko prebivalstvo v Ljubljani ve, da taki grdi Čini Škodujejo njega veljavi in koristim. Ko bi dotičnega atentatovca kdaj dobilo, prepričani bodite, da bi mu na drastičen način dalo razumeti, da slovensko prebivalstvo ni v nikakej zvezi s tem postopanjem, ki se boji svetlobe, ter odvrača od sebe vsako odgovornost.
In, gospoda moja, kak potok obrekovanja se je povodom teh obžalovanja vrednih dogodkov raz-lil čez naš narod. Svetujem, gospodom od opozicije, da naj z veliko previdnostjo bero poročila njih listov o kranjskih zadevah. Dovoljujem si, pokazati na jednem vzgledu, kako se hujska proti nam.
Pred seboj imam „Neue freie Presse" z dne 7. julija 1886. Tu se pripoveduje o pretenji in preganjanji, katerim so izpostavljeni nemški prebivalci Kamniškega mesteca na Kranjskem, zlasti uradniki in tu se bere dalje: „Ravno tako so nedavno na nemškega okrajnega zdravnika v Kamniku" — ime je tudi povedano, — „ko se je vračal od nekega bolnika, kmetje, ko so ga zagledali, besno se zagnali, pretili mu s kolci, in le z hitrim begom je ušel nasilnosti, ki mu je pretila " Jaz priznavam, da je ta stvar ljudi razdražiti morala in da je pripravna, celo zadevo pokazati v nevarnem svitu. Kaj je pa bilo resničnega pri tem? Gospod doktor šel je žalibog mimo neke gostil niče, ko so ravno nekega gosta, ki se je hotel prepirati, drugi pivci ne baš rahlo postavili na cesto. To se tudi prigodi v čisto nemških krajih. Na ta način kaznovani zgra 1 bil je kol in je skušal razgrajajoč in zabavljajoč priti nazaj v gostilno, da si tam zopet pribori zgubljeni raj. Doktor ni Čakal, da bi se prepričal, kako je stvar. Ko je slišal kletev in videl kolec, spustil se je v tek ter bežal do Kamnika. V svoji domiš-liji si je predstavljal, da ne teče za njim morda le jeden sam, ampak cel trop. Začela se je sodnij-ska preiskava, ki je pokazala, da nikdo na gospoda doktorja niti mislil ni, in da je bilo vse preganjanje le produkt njegove razdražene fantazije.
Preiskava se je ustavila, ker se v resnici ničesar prigodi!o ni. „Neue freue Presse" se ni zdelo vredno te stvari popraviti, in posledica temu je bila, da so se lani tujci res izogibali lepega letovišča, Kamnika.
V očigled taci m nek val i ti kovanim dogodkom, me je zares veselilo, da sem v današnjem specijalnetn poročilu pravosodnega ministerstva našel mesto, katero je primerno, da se reši čast naših Slovencev. Gospod poslanec Lienbacher poročal je, kako se je poskusilo s kaznenci na Koroškem zajeziti hudo urnike in se je v svojem poročilu jako pohvalno izrazil o delih kaznencev, posebno je poudarjal, kako so pomagali gasiti pri požaru v Kočah. Posebno me je zanimalo,  kako  ćopio se je izražal o kaznencih
sebi same j verovati, da je ravno prave velikosti. Mabel pa nekaj prevelika. „Jedna se oblači, kot bi jo po členih trgalo; res ni Čuda, če se ljudje kje prehlade, ker postajajo po kotih, kakor bodemo mi ta večer postajali. Strašno dolgočasno bode. Skoro bi ne šla tja."
Vehder se ni mogla odločiti, da bi izostala iz družbe, katero so vsi drugi toli hvalili; in nje čmernost je Ie povzročila, da so se vsi drugi in ona sama kaj neprijetno počutili; zato je sorodnike močno veselilo, da so nazadnje došli v gostoljubno hišo. Ludvika se je kmalu spravila v neki kot, o katerem je bila govorila, kjer se je z Viktorijo Va-nekarjevo in malobrojnimi prijateljicami kratkočasila, da je družbi zabavljala.
Družba ni bila velika; tudi godbe ni bilo, a vse je bilo tako ukusno urejeno, kot je bil Henrik pravil. Kolikor prostorna in krasna je bila hiša in oprava, vender nič ni kazalo nenavadnega bliša.
Nekateri družniki so bili gotovo pri gostivki obedovali in v tej pozni uri so še kavo nalivali. Vsied tega in ker so sobe bile toli velike in mnogobrojne, razdelili so se gostje na manjše skupine in vsa družba je bila nekako podobna bolj veliki družbi čajepivcev. Nekateri starikasti gospodje so ob levi stoje prilično kavo pili in o politiki se po-
v svojih dostavkih nek poslanec, kateri navadno ne zagovarja in ne boža Slovencev. Bil je poslanec dr. Heilsberg. Poudarjal je, kak požrtovaleo pogum lo pokazali kaznenci pri požaru, in res, gospoda moja, človeka mora ganiti, ko to čita. Tam, kjer nikdo ni mogel več prestajati zaradi strašne vročine, so vzdržali kaznenci, zavrnili so spirituozne pijače, ki so se pri delu njim ponujale, pa jih neso hoteli, da bi se ne ovirali pri rešilnem delu. Komično se glasi, gospoda moja, otete stvari varovali so kaznenci — tatovi. (Veselost.) Krona je to priznala; 16 kaznen-ceni odpustilo se je precej kazni, nekaterim do l*/a 'eta 'n vsem se je odpustilo pooštrenje kazni s posti. Mnogo je gospod poslanec dr. Heilsberg omenil v budgetnem odseku. Pristaviti bi bil le še moral, da so oni kaznenci, oni izmeček človeštva, ki so se iz lastnega nagiba udeležili rešilnega dela, ki so na ta res ganljiv način priskočili na pomoč svojim sodržavljanom nemške narodnosti, vsi brez izjeme kranjski Slovenci, Slovenci, katerim se v Vaših listih pa tudi žalibog v tej visokej zbornici nikdar ne more dosti očitati surovo, slepo, fanatično sovraštvo proti Nemcem. Če so tako delali kaznenci, če se to more reči o spridenih članih slovenskega naroda, lahko s povzdigneno glavo pričakujem sodbe, ki se ima tu izreči mej slovenskim narodom in njegovimi tožniki.   (Dobro na desnici.)
(Konec  prili.)
---
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. maja.
V krogih državnozborNke desnice se govori, da se bode vlada sedaj večini najbrž bolj približala. To slutijo tudi Coroninijevci, zategadelj pa letos neso hoteli vladi dovoliti dispozicijskega zaklada, kakor so ga druga leta. Vlada je spoznala, da se mora opirati na desnico, ker se na omahljive srednje stranke zanašati ne more, o čemer se je lahko prepričala v gospodski zbornici.
Levičarji napenjajo vse sile, da bi se vsi njihovi pristaši zbrali v soboto v gospodski zbor* ■»Ivi, ko pride Schmerlingov jezikovni predlog na vrsto. Dunajski levičarski listi trdijo, da se zberejo vsi na Dunaji bivajoči levičarski člani gospodske zbornice in še več druzih. Nadejajo se, da bode vsprejet Schmerlingov predlog, da je Pražakova jezikovna naredba nezakonita in se tedaj mora razveljaviti , ali pa vsaj dotični predlog srednje stranke. Mej srednjo stranko gospodske zbornice navstal je razkol. Nekateri so pripravljeni nekda glasovati za vlado, nekateri pa celo za Schmerlingov predlog. V zbornici bode predlog srednje stranke najprej zagovarjal baron Gonrad, potem bode vitez Schmerling zagovarjal predlog levice, grof Falken-hayn pa predlog desnice. Potem so se za besedo oglasili še: dr. Unger, baron Hye, profesor Randa in grof Belcredi.
Vnaiije države.
Nedavno se je poročalo iz Sofije nekaterim listom, da je mej bolgarskim ministerskim predsednikom in regenti navstal razpor. Pozneje ae je ta vest od bolgarske vladne strani odločno za-nikavala. Novejša poročila pa vender kažejo, da mej bolgarskimi regenti in ministri ni prave sloge. Trije ministri, ministerski predsednik Radoslavov, pravosodni minister Stojlov in minister vnanjih zadev Načevič hočejo nekda odstopiti.
govarjali; zelo podobna združba prijateljev smijala se je prisrčno veselim povesticam (anekdotam), katere je jeden izmej njih pripovedoval. Mlad umetnik in gospa, ki je obhodila dokaj sveta, pregledovala sta skup veliko zbirko najlepših bakrorezov; skupina mladeničev in gospic, ki so bili komaj otročja leta prestopili, polastila se je sobane za godbo; in jeden je igral na klavir, drugi so pa plesali.
Taki in podobni jim prizori so kazali, kako različna je bila zbrana družba po starosti, okusu in značaji; res neolikanost, obrekovanje in hudobna razsodnost neso bile brez zastopnic, veuder se te po prirodnem nagonu neso čutile v primernem svojem okrožji ter so se bolj ko mogoče vzdržale. In lehko se reče, da se je povprek vsa družba po soglasji, milini in oliki sosebno odlikovala.
Mabel je že pravi trenutek po ustopu čutila veliki razloček mej to družbo in večino drugih dru-žeb, katere je obiskavala. A z Ludviko v popolnem nasprotji priznavala je rada vse nje prednosti; res 8e je v tej družbi zbralo le malo onih mladih lju-dij, mej katerimi se je sama navadno najbolj odlikovala, vender nahajala je dovolj znancev.
(Dulje prib.)
.olatlvfil?iuyfild
Turško ministarstvo ima jako pogostem posvetovanja o rešenji bolgarskega vprašanja Ministri se) a-kda ue morejo $ porazu meti, ali bi vsprejeli ruski predlog ali đe- Turška vlada omahuje, kakor je že njena navada in čaka, da se stvari same kako zasučejo
Kakor se iz Bukarešta  poroča „Moskovskim Vjedomostim" ae bode  srUnka ministerska kriza tako rešila, da pride takole sestavljeno ministerstvo na krmilo: predsedstvo in notranje zadeve: Ristie, vojno ministerstvo: Horvatovič, vnanje zadeve: Mi-lajković, bogočastje: Vasilović, pravosodje : Horaku-ševič in finance: Spasit Po poročilih nemških listov iz Belegagrada,  pa ministerska kriza Se ne bode tako hitro rešena.   Nazadnje bode pa najbrž kralj poklical Garašanioa, da sest*vi novo ministerstvo iz naptednjakov in radikalcev.   Rističevih privržencev se pa nobeden ne bode poklical v ministerstvo. '! ^   Banki car   je vsprejel jeden iztis dela: „Ro8sia,  vostok i slavjanstvo" in ukazal pisatelju, Leitjevu,   izreči carsko zahvalo. — Kakor „Bifže-vija Vjedotnosti" poročajo, je pri podpisovanji 100 milijonnega pdsojila podpisala Peterburška eskomptna banko 250 milijonov, Peterburška mejnaro :na banka in ruska banka za   inozemsko trgovino 350 milijonov, Volgijska komorna banka 200 milijonov, bančna tvrdka Ginzburg 100 milijonov in bančna tvrdka Vavelberg 50 milijonov  rublje v. — Rusi navadno zahajajo v inozemske zdravilne kraje in toplice, če tudi imajo na Kavkazu in drugod dosti toplic. Domači zdravilni kraji so uavadrto slabo preskrbljeni z modernimi ugodnostmi.   Vlada je tedaj sklenila porabiti dohodke  od potnih listov za potovanje v inozemstvo za podporo in olepšanje ruskih zdravilnih krajev in toplic.   Nadeja se,  da " potem ruski bogatini ne bodo več zahajali v inozemstvo v toplice in po Nemčiji in družita zapadnoevropskih državah zapravljali denarjev. — Rusija zbira vojake na mejah in v vseh ladijodelnicah pridno delajo. V Varšavi bodo razširili  vojaške magacine in še sezidali jeden magacin 1 razreda    To pač kaže, da Rusija misli 8** več vojakov premestiti  v svoje zapadne, pokrajine. Kakor se sodi, Rusija ne bode sama poprej začela nobene vojne,  dokler se ne uname boj mej Nemci in  Francozi, tedaj bode z Avstrijo in Anglijo oBraciiiiilsV »astra« orijenta.   Do  tedaj se bode pa dobro pripravila.   Mnogo podjetij na Polj skem je v rokah  nemških delniških društev. Ta društva večkrat ves svoj  upliv  porabljajo v škodo ruskim državnim in narodnim koristim. Zategadelj je vlada naročila gubernator jem, da naj strogo pazijo na nje in jih, če treba, prepovedo.
Franco«kl ministerski predsednik Goblet je naznanil v ministerskem sovetu, da je Schnae-bele za nekaj dni j dobil dopust, potem ga bode pre stavil kam drugam. V oktobru poteče mu službeni čas in tedaj bode pa najbrž prosil, da se dene v pokoj
Kakor.se poroča iz Suakima, so Abisinci izgnali sudanske ustajnike iz Kassale ter ujeli Osmana Digmo. Jeli temu poročilu kaj verjeti ne moremo povedati, kajti že mnogokrat se je poročalo, da j« Osman Digma ubit ali pa ujet
Dopisi.
I m Metlike 3. maja [lev. d op ] Ko je bil „Slov. Narod" objavil, da je Podzemeljski župnik g. D o v g a n imenovan Metliškim proštom, prihajale so dan na dan Čestitke od prijateljev častilcev njegovih z Dunaja, Zagreba, Trsta, Ljubljane, Karlovca, Novega mesta itd., da je bilo le veselje čitati jih, kolika radost pa zanj vsled toliko krasnih voščil! Žal, da ta radost ni bila brez žalosti, kajti deputacije pošlovljajočih se župljanov prihajale in odhajale so potrte, s solznimi očmi. Ko se je zvedelo, da je odhod na 28. dan p. m. odločen, pripeljali so se ž upijani iz Metlike in Drašič in odpeljali svojega novega prosta v Metliko, kjer ga je čakala ob streljanji možnarjev in klenkanji zvonov, požarna bramba z mestno godbo, mnogoštevilno ljudstvo, bratovščina z gorečimi svečami in šolska mladina z učiteljstvom in deklico, ki je g. prosta pozdravila in mu kito lepih cvetlic predala.
Instalacija je bila napovedana na 1. dan maja Ta dan je bil zares najlepši tega leta in ljudij v Metliki kakor na semnji. Ob 10. uri se poda gosp. prost z velikim spremstvom svečenikov iz okolice, iz HrvatBke in Žumberka, c. kr. okrajnega glavarja, c. kr. okrajnih sodnikov, drugih c. kr. uradnikov, Metliškega mesta in drugih občin zastopnikov v mestno župno cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša. Pridigo je imel prečastni gosp. Aleš, dekan Semiški. Izvrstni govor njegov poslušalo je ljudstvo z veliko pobožnostjo in zvedelo iz častitih ust starega prijatelja in brata, da je Metliška župnija dobila blago, poštene, morebiti še predobro dušo za pastirja.
Pri obedu je bilo 34 osob, dva ravnatelja ravnala sta krasni in obilni stol, zdravice gosp. proštu, presvitlemu cesarju, svetemu očetu, Ljubljanskemu škofu, c. kr. avstr. armadi, vzajemni ljubezni brat-
skega naroda to- in onostran Kolpe, mestu Metliki in dr. bile so naudušeno vsprejete, kvartet je narodne prepeval in mestna godba je svirala, narod se je pa po drugih hišah in krčmah radoval, ker je dobil prosta, ki je naše gore list in ki verno iz-polnuje naše gaslo: vse za vero, domovino in cesarja !
S Krškega 4. maja.   [Izv. dop.) Krasno vreme 1. majnika privabilo je od blizu in daleč h koncertu, ki ga je priredil „Krški godbeni klub* v zvezi z našimi vrlimi pevci toliko občinstva, kakor popred malo kedaj  Kdo bi zamudil porabiti priliko, slišati  lepo petje in muziko?   Vsaj tako izvrstne godbe ni na daleč okrog. Tudi vrtov je malo tako pripravnih, kakor je oni g. Gregoriča. Zato smo pa videli mnogo odlične  gospode iz sosednih krajev: iz Sevnice (posebno častno zastopana), iz Brežic, iz Rajhenbur^a,  Vidma, Jesenic ob Savi, Samobora itd. Godci so pričeli točno ob napovedani uri. Občinstvo je vse komade z burnim ploskanjem odobravalo.   Pogosto smo čuli vmes besede : Živio klub in njegov voditelj g. Parma. Na obrazih vseh se je brala občna zadovoljnost. Smelo smemo trditi, da majev koncert na prostem Krškim godcem in pev cem dela čast, čast popolnega priznanja vsem udom (vzlasti pa trudoljubivemu vodji g. Parmi.) »Lepa Slovenka", uglasbil na novo g. Parma, je občinstvu tako dopadala, da so jo morali ponavljati. Isto tako so bili primorani tudi druge točke ponavljati! Opazili smo, da g. Parma ume v našem domačem duhu komponirati, kajti vse njegove skladbe imajo nekaj j milega, za muzikalično uho prijetnega v sebi. So-sebno hvale vredno je pa to, da se marljivo peča z našimi narodnimi pesnimi, z biseri naroda. Slehernega Slovenca preseneti, kedar sliši mile narodne pesni, kakor so na pr. zbrane v kompoziciji »Spomin na Kranj," ali pa v „Pozdrav Gorenjski**. To je pravo polje in mi vsi želimo, da bi g. Parma v tem duhu nadaljeval, za kar mu bode hvaležna cela Slovenija!
Naših vrlih pevcev tudi ne smemo prezirati, kajti pri zadnjem koncertu so se zopet skazali, da so še vedno stari mojstri. Mej vsemi pesnimi je poslušalcem najbolje godila: lpavčeva „Domovini". Naš baritonost g. Medic je svoj solo pel izborno, isto tako g. tenorist Vidmar. Ta pesen, izmej naj-krasnejših, kar jih imamo Slovenci, je in ostane vedno nova; čim večkrat jo slišiš, tem bolje ti dopada. Kako pri nas ljudstvo ljubi godbo in lepo petje, je pokazalo zadnjič; koj v začetku posamnih pesnij in muzikaličnih točk je že začelo ploskati v popolno priznanje godcem in pevcem.
Tako sem kratko opisal zadnjo pevsko-mu-zikaličničuo veselico, ki se sme prištevati k najlep šim, kar smo jih imeli do sedaj na Krškem. Godci in pevci imate sicer mnogo truda, toda tolažite se s tem, da Vam je zavedna gospoda — ne le s krškega, ampak tudi od daleko za Vašo požertvo-valnost jako hvaležna. Tega ste se prepričali sami, kajti viharno odobvavanje je Vam porok, da so Vam prijatelji godbe naklonjeni. Srčna Želja nas vseh je, da bi nas blagovolili še mnogokrat razveseljevati v godbenem, kakor tudi pevskem oziru. Živeli vsi godci in pevci in izvrstni voditelj in skladatelj g. Viktor Parma 1
Jutri godbeni klub in pevci (iz prijaznosti tudi nekatere Krške dame) sodelujejo pri črni maši po ran j cem Hočevarji.
_ Domače stvari.
— (Iz Buzeta:) Včeraj 3. maja bil je zo pet jedenkrat vesel dan v tužnej Istri! Zmaga v vseh treh razredih pri občinskih molitvah v Buzetu sijajna. Nasprotna italijanska stranka sramotno propala. Karnjeli napenjali vse sile zastonj. — Celo popoludue in pozno pozno v noč prepeval je zinago-nosni narod hrvatski junaške pesni slovenske in hrvatske, godbe so igrale, neštevilni kresovi so se žarili po hribih in dolinah in iz sto in sto grl odmevalo je: gromoviti živio! Živela Hrvatska! Još Hrvatska ni propala! živio 1 Le osamelo, malo vrh malega hribca čepeče italijansko gnezdo Buzet je bilo .— mrtvo, zavito v mračno temo! Nekaterega zadolženega neukega kmeta ulovili so nasprotniki v svoje zanjke, a nadejamo se, da je bilo vsakemu poštenemu odpadniku včeraj večer srčno žal! — Na mah, kot bi bil odrezal, propala je lansko leto italijansko-karnjelska stranka v Paznu, a letos v velikej občini Buzetu. In za tema pridejo Še letos druge občine, ako Bog da in dobimo le pravične, nepristranske  c. kr. komisarje.   Prišlo je,  kar je
moralo priti! In Istra — ta „tužna Istra" — mora, hoče in bode pokazala svoje — slovansko lice! — Blizu dvajsetletna ljuta borba za narodno pravo končala je se slavno zmago v korist in blagor siromaku — kmetu, a v propast karnjelskim pijavkam in namišljenim potomcem sv. Marka! — Težko delo čaka sedaj narodne prvoboritelje, a oni, ki so leta in leta v ljuti borbi vztrajali, uredili bodo tudi zamotane (-— in če kje, so tukaj —) občinske zadeve in delovali bodo v duševen in gmoten prospeh svojih rojakov. V kar jim Bog pomozi in sreča junaška. Čast in slava zavednim volilcem ; čast in slava njihovim voditeljem — zavednim Hrvatom!
— (Pesniku Trnskemu) so na petdesetletnici izmej Slovencev čestitali: Iz Ajdovščine: Lo-kavčani in društvo „Edinost", -t— Z Dunaja: Akad. društvo „Slovenija". — Iz Ljubljane: Gospe, katerih imena smo v listu že priobčili, in uredništvo »Slov. Naroda*. — Iz Mozirja: Čitalnica Mozirska. Olga in Ivana Lipold, Ana Blaž, Micika Goričar za Mozirska dekleta. Rodbina Lipold. Blaž, pravnik. »Savinjski Sokol". — Iz Slovenjega Gradca: Davorin Trstenjak. — Iz Trsta: Slovanska čitalnica. Ženski oddelek Tržaškega podpornega in bralnega društva. »Tržaški Sokol«. ^ft J
— (Izlet na Šmarno gor o) napravi v ne deljo 8. t. m. slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" s tem sporedom: Ob Vi 7- UTl zjutraj se zbira na južnem kolodvoru, od koder se odpelje do Vlžmarja, od tam naravnost na goro, kjer bode 16 pevcev pelo pri službi božji; kosilo bode na gori in odide društvo ob 1. uri z gore preko Šmartna, Gameljnov na Jezico k „Alešu", kjer bode prosta zabava.
a   —     *    1        .... " . fM'V-' 1
— („Pohaj ko vale c") nam piše: Prav dobro ste včeraj omenili v „glasu izmej občinstva", da jahalci kvarijo mestne travnike pod Tivoli. Jaz bi pa temu glasu še dodal, da noben travnik v Ljubljanski okolici ni varen pred člani jahalnega društva, kajti pešpoti in livade mestnega loga, kakor oni od Gline za železničnim tirom in tudi drugi so vsi poteptani od kopit konj teh elegantnih jaha-čev. To dejanje je tembolj obžalovanja vredno, ker tukaj škoda zadeva že brez tega preobložene davkoplačevalce Ljubljanskih predmestij, katerim se na tak brezoziren način krati itak skromen dohodek njihovih, po suši zatrtih senožet. Vrhu tega je pa mestni log priljubljeno sprehajališče Ljubljanskih meščanov, in gotovo ni prijetno rodovinam z otroci umikati se pogostim jahačem, kateri ženske iu otroke plaše. Člani jahalnega kluba naj blagovolijo premisliti, da so ceste zgrajene konjem in vozovom, pešpoti pak odmenjeni izključi ji vo le ljudem.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je v aprilu 1821 strank 504.501 gld., 1919 strankam pa se je 454.510 gld. 89 kr. izplačalo.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je v aprilu 33.495 gld. 21 kr. dohodkov, 31.607 gld. 57 kr. izdatkov, vkupe 65.102 gld. 78 kr. prometa.
— (Duhovenske premembe v Lavan-t i nski škofiji.) Soprovizorjem kuracije pri Belih Vodah je imenovan g. Ivan Ramor, kurat pri sv. Mihaelu pri Mozirji. — Župnijski izpit bo delali gg.: Jos. Rostaher, Ivan Čagran, Ivan Bohanec, Jos. pl. Pol iu Fran Hrastel.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 5. maja. Slavnostni večer slovanskega pevskega društva nepričakovano živahen. Dvorana prepolna. Predsednik Lenoch napil cesarju, Pukl deputacijam in društvom, Dro zda umetnikom, Zavadil časopisju, Sernec Buditi, izmej čeških poslancev govorili Schind-ler, Spaček, Dostal, Salasek. Izmej Slovencev: Ferjančič. Murko nazdravil Ipavcu, Kušar v imenu „Slovenije" pevskemu društvu. Slovenske napitnice navdušeno vsprejete. Nazadnje Slovenci, Hrvati, Srbi združeno popevajo napitnice Ferjančiču, Prusu iz Konjic, Levičniku, združenim Jugoslovanom itd. Navdušenje veliko.
Berolin 4. maja. Dvomljivo je še, da bi Suvalo v ostavil veleposlaniško mesto v Bu-rolinu. Tukaj žele, da bi ostal.
Atene 4. maja. Nemiri na Kreti pričeli, ker so Turki kristijansko dekle ukrali. Vsled tega nastali boji mej Turki in kristijani. Na vsaki strani po dva mrtva. Ker so tuji konzuli posredovali in sta se prikazali francoski ladij i „Admiral" in »Victorieuse« nastal je mir.
«t«)VH     t   i: l<V      rti i
»i
Bombay 4. itt*|a. Rod Šluevari afgan-ske čete zopet premagal. Govori se, da je Ke-lat v rokah nsrašev, Ghizni obkoljen in Kan-dabar v nevarnosti. Guverner v Heratn zopet prosil podkrepljenja in javil, da so Rasi svoje predstraže naprej premaknili, mejne kole pa odstranili. Rod Šluevari ima sotesko Kiber in vse blflnje gorovje v oblasti.
Bruselj 4. maja. Na parobrodu „Delta", plovečetnu iz Antvverpna v London, počil kotel in ubil" 10 mornarjev.
Si Mtojl U92— U7)
z* vse leto gld. 4.60; za pol leta j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. j
zastave „slb-društva Sla-
475 gld. 05 kr.
- - so i
- .    50 .
i5. i^lin,z
dobrovoljnih' darov za napravo venskega delavskega pevskega vec" v Ljubljani.
Izkazano v 4. izkazu   .   . . ,    Nadalje, so darovali: Gospa Cerne M...........
,     Zalaznlk M..........
«| Janša............
, Briski...........
I KiiSar...........
Gosp. Tavčar Joi..........
, Zorman..........
,    Mik* Iv...........
„    Počivavnik K.........
„ Bončar...........
i    Aboin V. I.........
f»   Žagar Iv...........
„    1'tirSin Mat..........
„ Slaja...........
,    Novak Jao..........
„    J. J.............
50 50
Breznik M. .....
Kokal Fran......
Godala Ferdo.....
Neuwirth.......
Zalazoik. nabral.....
Schumi Fr.......
Mallot Vinko zopet . . . Neimenovan ......
Koroftič Jak.......
Orehek Fr.......
Peruu; Hat.......
Naglas Jan.......
Dobrin Jak.......
Milavec Kad.....,.. .
N. N.......\ \
'-Vkape^
— n BO
1 3 -
2 . -5 , -
1 „ -
— i 50
— „ 50 5 , -
— » 50
— m 50
— . 60
2 „ -
3 - 70 2 , -2 , -
—t , 50
50 SO 50
-   . 16
1
kr.
Tuf Cl:
' — -4: mmja.:
Pri •»!«■■ t Mihalis ii Pariza. — Hacker, Miksche, Engek,.i*emke, Kreidl z Dunaja. — Reichmau a Češkega. — Mhver iz Velenja. — pl Wagner iz Budimpelte. — Fried-rich Izpod Kloštra — Lanzauer iz Kostanjevice. — Jakfte iz Zagorja. — Germ is Rudolfovega. — Kiudel iz Kočevja.
— Suppanz iz Pristave — Penca, PovSe, Pilmaht iz Mokronoga — Mareiič iz Sostra. — Bruck, Rainer, Pollak z Dunaja. .-<— .Skofic iz Podbrda. — Berlič i* Kamne gorice.
— Grofica Pače iz Turna. — Hanui z Gorenjskega. — Kolnig,* Rossi iz »Trsta. iU pl. Poichl iz Reke. — Spacapan iz Gorice. ,
Prt MoJIelt Pogačar iz Bombajs. — KUnstler z Nemčije.-. — Miihlinghaus, Mandl, Pollak, Kohn, Tbeimer, Kirchbaumer, Jankowitz z Dunaja — Eisner, Gatsch iz Rudoirovega. — Glttck iz Gradca. — Hočevar iz Kočevja.
— Pavlin iz Črnomlja. — Schulz z Dunaja. — pl. Hueber iz Gorice. . .
Pri VI ran tu: Freiss iz Monakova. — Preradovič iz Zagreba. — Zore iz Žužemberka. — Fabian iz Celovca. — Pognic iz Radovljice. — Seiun iz Ljubljane.
Pri avstrijskem eeearjt: VVoschnagg iz Celja. — Mu&ić ta Kočevja. — Tine is Ribnice.
Pri južnem kolodvora t Lowy, Schiller z Dunaj«.
— Torti k iz Beljaka. — Faresni iz Trsta. — Pangat iz Vij ave.
•ir.  nu • mm'i   ii.-;—li  .zii.ir.M.......,t......
rtanjl   • ^(Si ■    oii^nN/raff ov «» \
Umrli so \ LJubljani:
•J. maja: Apolonija Fajdiga, delavčeva žena. 77 let, Slonove ulice &t. 5, ,za vodenico.
3. maja: Urša Mlakar, dekla, 46 let, Frančiškanske ulice it. 6, za jati ko. — Helena Stnpar, hišna posestnica, 70 let, Kravja dolina št. 7, za jetiku. — Marija Banove, livarje v a hči, ti mes., Cesta v mestni log št. 4, za božjastjo.
4. maja: Ivana Debevec, trgovčeva vdova, 70 let, Riaiaka cebta štev. 2, za atarostjo. — Aleksander Kranjc, črevljarjev sin, 1'/» leta, Karlovske ulice 8t 11, za vnetjem hrbtnega mozga.
Tržne cene r Ljubljani
dne 4. maja t. 1.
Pšenica, h k ti. Rež,
Ječmen, „
Oves,
Ajda,
Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Leča, , Grab, Fižol, MasTo, Mast,' lib-i Speh friseti,
rl. kr. 7 15 4 87 444
aJ92
422 4!74 5.04
50
.juvirio osušili mr n
Špefa potojan, k<r. . Surovo umalo. „ Ja!jce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko        „ „
Koštrunovo    , n
PiSanec.....
Golob......
Seno,   10O kilo    . . Slama,   „ „ Drva   trda, 4 □ metr. .   uiehka,   . ,
—108
— ,90
— »
— 8;
— 64 -'54
— 60
— 36 -70
— 204 2 85 312 HM
4 —
Meleorologično poročilo.
g Čas opa-O j zovanja
Stanje barometra
v mm.
7. zjutraj 1 2. pop. 9. zvečer
Temperatura
Vetrovi
ko-' i
Nebo krina v
ciomrjii
729-83 m. 16 0* C 730 08 ma. I 23 8-C 783-93 trni 16-6,Q
z. j*.
Bl.jZ.
obL d. jas. jas.
Srednja temperatura 18 8*, za 7-8' nad norraalom.
m 11 ■ i ■' i i ■!«  i i ■ ur'i      i H t 9U
ID-anajska boiza
dne 5. maja t. 1.
Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta   .   .   .   .   . gld.
81-25
Srebrna renta.....„ 82-40
Zlata renta.......11225
5% marčna renta .... „ H7*10 Akcije narodne banke   .   .    „  876*—
Kreditne akcije.....„ 280-60
London........„   126 90
Srebro........
Napol. . . .....
C kr. oekini .   , i .   .   . .
Nemške marke , . 4</„ državne srečke lz I. 1854 Državne srečke iz l. 1864 Ogerska zlatM renta 4°/. ......
Ogerska papirna renta 6" „   .   : i .   . . 5°/0 štajerske zemljisć. odvoz, oblig. , Dunava reg. srečke 5*/« .   .    fOO gld. ZemlJ. osč. avatr. 4 •/,«/„ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior.' oblig. Ferdinaudove sev. železnice Kreditne srečke       .  (   .   .   100 gld. Rudolfove srečke ., .   . ,.  . 10 Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammway-dru*t velj. 170 gld. a. V. .
— gld.
1004    — , 5)98 -
62*27 V, — » 250 gld.   128 gld.
1O0   „    1B6 ,
.   .  . 101
i     .   .    88 „
105 -
116 „
125 .
danea
81- 15
82- 20 111-96
97 05 877 — 280-30 126-95
1004»/.
5-98 62-30 kr
100 176 18 103 281
10
50 75 75
50 5U
70 50
Slavnemu občinstvu in Č6. gg. potnikom priporočam podpisani svojo
v Spodnjem Logatci, tik železniške postaje,
katero sem vzel v najem od g. Uoatla«. — Točil bodem-pristno, izvrstno in nepokvarjeno elolezrjako I vino različnih  vrat. ua drobno in na debelo po najnižjih cenah.
Čaatitim obiskovalcem moje gostilne morem tudi vsak čas postreči z okusno prirejenimi gorkiuil in mrslimi Jedili.
Potuiki dobivajo tudi dobro prenoelŽee.
(282) S spoštovanjem I
FRANCE REMIC, gostilničar.
i   je izila knjiga:  . | .
■ van Khogar.
Zgodovinski roman. Spisal CharUa Nodier, poslovenil J. Kr-ii.inik. — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 Ter,
Štev. 1886.
'  ■      '   ';,f mm '
il
(329 1)
m poziv.
Z ozironi na odlok e. kr. okrajne sodnije v Idriji z dne 2 maja 1887, štev. 1886, se oaznanja vsem tistim, kateri imajo do zapuščine po dne 14. septembra 1886 v Idriji brez oporoke umrlem posestniku, mesarju in krčmarju gospodu Francetu ZnidarSiču kakovo terjatev, da pridejo dne 1%. mtsjn 1887 ob 9. uri dopoludne v pisarno pod-j pisanega c. kr, notarja v Idriji hiS. štev. 108, ter se njim nalaga, da ta dan svoje terjatve do imenovane zapuščine ustnieno prijavijo, ali pa da jih do istega dne pri zgoraj imenovani c. kr. okrajni sodniji pismeno naznanijo, ker bi drugače do zapuščine, če bi taista s plačilom prijavljenih terjatev pošla, ne imeli nobene pravice, razen če imajo kakšno zastavno pravico.
V Idriji, dne 2. maja,1887.,
Makno !Ko«^r, c. kr. notar kot sodnijski komisar:-' *
1 I ■ I   !■ i i      ■ I I /
V najem 9e «1& <a8i-i>
kovačnica s kladivom,.
' blizu železnice, nekaj remije, močni pad vode, trije ogdjK vsa orodja, stoji na lepem, kraji in ni blizui nobene konkurence. — Ve* zo zve pri gospodu I vunu PltiHer-Ji, posestniku, Kadete, Zidani most, Dolenjsko. —-"-j-■-~--—-■-—
Vozni listi za vožnjo <po železnici.u po iurjU
l iMERIKO
i Al
* pri c kr. konc. Anohor Line,
isan«), 1., Kolosvmtrlng 4.
■ii i,   m,,., inion—n  i      |i i fp
CACAO
HMIDT &
ki sta pri prve j Dunajskej razstavi kuhinjske, umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnitb  diplomom, sta' pristni samo, če imata našo uradno registrovauo varstveno znamko in firmo. . ,,. (856—111)
Dobiva se pri vseh bolj itn trgovcih in prodajalcih deli kates, v Idiilftljaiil pri g. Petru Ijammii1I»>ii. Razpošilja se1 v provincije proti poštuenu povzetja.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
u. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in centi*'.' razpoiiljaldtea
Dana), IV., Allegasse Nr. 49 (poleg juž. kotadvora).
t
ti' .tulil
i v c
Deželna DJ
slatina.
TWBlJ-$}n^Kili|fi.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (,62.4)
Dobiva se pri g. Iffih. Kattner-Ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter L*uanik-v, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jo«. Schlaffer-ji, Schus*-niop-u |rj  rVeber-jj,  Josipu ^er^ini v M^tstttfani.
t\ Mi 't-f,
BRATA EBERL
prodajata najboljše in najoensjie
oljnat© barre, lals© » firao*«
laatnaga Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične n-airve in čopiče ter vse v , .        njijino stroko spadajoče blago. (87-65)
LJUBLJANA.
Za franćlHkansko cerkvijo, v kidi
kiti.
goapodn J. Vilhnr-Ja
fttev. 4.
LJUBLJANA.
V Zvezdi,
Y hiši „Matice Slovenske11.
Bogata, zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršeiiih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
MARIJA
v hiši »Matice Slovenske".
(29—17)
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*
^209279947