Invalid ni berač
Ne smemo pozabiti, da naša ustava zagotavlja slehernemu državljanu člo-veka dostojno živiljenje. Namesto, da se društva invalidov borijo za to, da bi te-lesno prizadetim izposlovala polovične ali celo brezplačne vožnje v avtobusih mestnega prometa, torej postavljala in-valida v milo rečeno — beraški položaj, bi morala vse svoje sile in dejavnosti usmeriti v povsem drugo smer. Poskr-bijo naj raje, da bo imel invalid toliko sredstev, da si bo vožnjo lahko sam plačal in se s tem znebil občutka, da je yečni prosilec. Veliiko je še naspro-tij in nepravitaih pojmovanj, veliko^ je krivic. Naj omenim samo nevzdržne stanovanjske razmere nekaterih inva-lidov. Nesprejemljivo je to, da nekdo stanuje v ogromnem stanovanju, četu-di ima denar, dokler so na drugi strani ljudje, ki si ne morejo privoščiti stre-he nad glavo. Nekomu je barvna tele-vizija potreba, drugemu je kos vsak-danjega kruha že luksuz ...
Iz govora Gojmira Pevca-Mihe, pred-sednika društva delovnih invalidov ob-čine Ljubljana-Šiška na republiški skupščini invalidov Slovenije.