28. 2. in 14. 3. 2017 ob 18.00 Kazalo 4 Občina 10 Intervju 14 Reportaža 16 Mengeški utrip 24 Zanimivo 26 Šport 32 Iz življenja cerkve 34 Kultura 36 Pisma bralcev 38 Politika 39 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 28. februarja 2017. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di­stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Nataša Banko na prireditvi ob kulturnem prazniku 7.2. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 17. marca 2017. Kulturni pozdrav 8. februar - slovenski kulturni praznik, ki je obenem tudi držav­ni, in 28. februar - pust, ki pa je že kar svetovni praznik. Glede na trenutno stanje v naši politiki bi si skoraj upala trditi, da je ta naklonjena slednjemu. Žal! Na srečo je stanje na lokalnem nivoju precej boljše. Verjetno ima malokatera slovenska občina, primerljivo po velikosti in številu prebivalcev, tolikšno število društev kot Mengeš. Tudi sama sem aktivna. Delo v društ vih me veseli. Že v mladosti sem rada delala z ljudmi, ki so bili delavni in ustvarjalni. Verjetno sem del tega nasledila po očetu, ki je bil dolga leta vpet v kulturno življenje svojega kraja. Vsekakor pa je zame pr venstveno delo v Turističnem društvu Mengeš. Delam z veseljem, sem pač entuziast. Skupaj z ostalimi člani društ va se odlično razumemo. Dobri odnosi nas bogatijo in povezujejo. Upam, da je delo našega društva med ob­čani vsaj malo opazno. Ponosni smo na priznanji Turistične zveze Slovenije in Turistične zveze Gorenjske za uspešno delo na podro­čju turizma in promocije Občine Menge š doma in v tujini. Osebno sem teh priznanj zelo vesela in jih sprejemam z iskrenim zadovolj­stvom. Me pa zelo žalosti očitek oz. nekulturni odnos »kulturnika« enega izmed mengeških društev. Očitek, da zaviram razvoj kulture in drugih dejavnosti v Občini Mengeš, človeka zaboli. Vem in se zavedam, da vsi, ki delamo, delamo tudi napake. Še večjo napako pa delajo tisti, ki nič ne delajo ali pa se pretvarjajo, da delajo. Pa lep kulturni pozdrav vsem skupaj. Zorka Požar, predsednica TD Mengeš Spoštovani, po januarskih novoletnih obljubah smo na občini hitro zakorakali v novo leto; na prvi seji v letu 2017 je bil sprejet dvoletni proračun. Glavna investicija je športna dvorana, ki je namenjena za potrebe osnovne šole, društev in občanov. Investicijo vam bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk. Med večjimi investicijami na področju infrastruk­ture je vključena obnova Ropretove ulice, Grobeljske ceste in pričetek priprav za gradnjo južne obvoznice, ki bo novo naselje prek Ropretove ulice povezala z mengeško obvoznico. V proračunu je več sredstev na­menjenih tudi za Mladinski center AIA ter bogato športno in kulturno življenje. V razvoj naše občine pa ni usmerjen le dvoletni proračun. V januarju sem bil v poslovni enoti Mengeš, v Obrtni coni Jama, na 3. skupščini Podjetniškega kluba Kamnik. Podjetniki so napovedali med­občinsko povezovanje, ne nazadnje tudi z izvolitvijo novega predsedni­ka kluba, ki je iz Mengša. Razvoj občine pa načrtujemo tudi s sredstvi LAS. Občina bo skupaj z občinami v LAS Za mesto in vas prijavila projekte urejanja mokrišč, povezanih kolesarskih stez, spodbujanje in podporo razvoju turizma in druge. Vabim tudi vsa društva in občane, da svoje dobre ideje realizirajo s pomočjo sredstev LAS Za mesto in vas, ki so namenjena prav razvoju idej lokalnega prebivalstva za boljše bivanje vseh nas. Na koncu pa še najnovejše informacije glede pričetka gradnje nedo­končane obvoznice Mengeš. Z vsemi aktivnostmi, ki smo jih izvajali v letu 2016, smo nadaljevali tudi v letu 2017. Tako smo poslali dopis na DARS, v katerem smo zaprosili, da nam v pisni obliki sporočijo, kakšne aktivnosti so bile izvedene s strani ministrstva in DARS-a v zvezi z ne­dokončanim delom obvoznice Mengeš. Ravno danes smo prejeli dopis, v katerem nas seznanjajo z aktivnostmi in sklepi, ki so bili v tem času dogovorjeni oziroma potrjeni. Dopis bomo objavili tudi na spletni strani Občine Mengeš. Najbolj pomembno pa je, da so v programu DARS-a zagotovljena sredstva za vse aktivnosti, za katera smo se dogovorili v letu 2016, torej za izgradnjo manjkajočega dela obvoznice Mengeš. Franc Jerič, župan V sprejetih proračunih za leti 2017 in 2018 je glavna investicija športna dvorana V januarju so občinske svetnice in svetniki Občine Men­geš potrdili razvojno naravnana proračuna za leti 2017 in 2018. Največja investicija v proračunu je športna dvorana, sledita postavki investicijsko vzdrževanje ter obnova cest in prizidek k Osnovni šoli Mengeš. Povečana so bila sredstva za Mladinski center AIA, ki je iz leta v leto bolj aktiven in vključuje vse več mladih. Občina bo z uspešno VEM točko nadaljevala sodelovanje z območnim razvojnim partner­stvom Središče Slovenije ter v okviru LAS Mesto za vas pristopila k petim skupnim projektom občin območja, med drugim tudi k urejanju povezanih kolesarskih stez, mokrišč in drugo. V proračunu se je povečal delež za sofinanciranje dejavnosti društev na področju športa in kulture. Investicija v izgradnjo športne dvorane je ocenjena na 4.459.100 EUR z DDV in je razdeljena na tri leta. V letu 2017 nameravamo obnoviti gradbeno dovoljenje, izdelati razpis in pričeti z gradnjo, za kar je v proračunu rezerviranih 1,5 milijona EUR. V letu 2018 sta v proračunu namenjena 2 milijona EUR. Preostanek sredstev za izgradnjo športne dvorane bomo umestili v proračun za leto 2019. Poraba rezerviranih sredstev bo odvisna tudi od pridobljenih nepovratnih sredstev za izgradnjo športne dvorane, saj občina že pripravlja prijavo na javni poziv za nepovratne finančne spodbu­de občinam za nove naložbe v gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena. Predvidoma bo dvorana zgrajena in na voljo uporabnikom v drugi polovici leta 2018. V proračunski postavki vzdrževanje in obnova cest je predvidenih 16 investicij, med pomembnejšimi so investicijsko vzdrževanje in obnova Ropretove ulice in rekonstrukcija z adaptacijo v nekaterih delih pa celo novogradnja Grobeljske ceste ter seveda gradnja južne povezovalne ceste, ki bo mengeško obvoznico povezala z Ropretovo cesto in novim naseljem v bližini. Proračun predvideva tudi povišanje sredstev za Mladinski center AIA, ki uspešno združuje vse več mladih, zanje pripravlja nove ak­tualne dogodke ter druge aktivnosti s področja športa in kulture. Med podporne aktivnosti, ki se sofinancirajo s proračuna in so bile v občini dobro sprejete, je prav gotovo točka VEM, ki je bila vzposta­vljena v sodelovanju z območnim razvojnim partnerstvom Središče Slovenije. Občina Mengeš je v letu 2015 pristopila oziroma sousta­novila novo Lokalno akcijsko skupino – LAS Mesto za vas. Obči­ne, združene v LAS, Domžale, Mengeš, Komenda, Trzin, Vodice in Medvode, bodo v okviru programa pristopile k prijavi petih skupnih projektov, ki bodo usmerjeni v ohranjanje narave in njenih virov ter dostopnost in razvoj lokalne skupnosti. Proračuna občine za leto 2017 in 2018 sta razvojno naravnana, saj poleg izpostavljenih postavk vsebujeta še druge pomembne postav­ke za delovanje občine in njen razvoj. Ob sprejemu proračuna je bila na občinskem svetu posebej izpostavljena tudi izgradnja manjkajo­čega dela mengeške obvoznice. Občinska uprava in župan si bosta še naprej intenzivno prizadevala, da bo manjkajoči del obvoznice čim prej zgrajen. Podana zagotovila s strani pristojnih, vključno z zagotovilom pristojnega ministra dr. Petra Gašperšiča, da bodo pri­pravljalna dela izvedena v letu 2017, manjkajoči del obvoznice pa bo v celoti zgrajen v letu 2018, nas navdajajo z optimizmom. Besedilo: Občinska uprava 3. skupščina Podjetniškega kluba Kamnik v Mengšu v prostorih podjetja Metal Profil Na 3. skupščini Podjetniškega kluba Kamnik je bil za novega predsednika kluba izvoljen Aleš Juhant, podjetnik iz poslovne enote Mengeš, Obrtne cone Jama. Vse prisotne je pozdravil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in podprl povezovanje podjetnikov iz različnih občin. V sredo, 25. januarja 2017, je v Mengšu v poslovnih prostorih podjetja Metal Profil potekala 3. skupščina Podjetniškega kluba Kamnik. Na predlog Tomaža Laha, direktorja podjetja Nektar Natura, pobudnika in ustanovitelja Podjetniškega kluba Kamnik, pobudnika sodelovanja kluba z Občino Kamnik in podjetniki sosednjih občin, pobudnika usta­novitve podjetniškega sklada KIKštarter Pospeševalnik, je bil za novega predsednik kluba potrjen Aleš Juhant, direktor podjetja Metal Profil, ki ima poslovne prostore v Obrtni coni Jama v Mengšu. Vse prisotne je v uvodnem delu skupščine pozdravil tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš, ki je poudaril pomen povezovanja, druženja, izmenjave znanja in izkušenj pri iskanju odgovorov na vedno prisotne izzive podjetnikov: »Na občini podpiramo povezovanje podjetnikov, po­sebej medobčinsko povezovanje podjetnikov in podjetniških klubov.« Na skupščini sta svoja znanja in izkušnje predstavila Mitja Černe iz podjetja BDO, ki je predstavil mini davčno reformo, ter mag. Grega Ome, ki je predstavil novosti in priložnosti financiranja podjetij iz Eko sklada. Prelomni trenutek pa je bil prav gotovo ustanovitev podje­tniškega sklada KIKštarter Pospeševalnika, ki bo podporno okolje za razvoj poslovnih idej mladih, energičnih in neustrašnih ekip ter posa­meznikov. Redne letne skupščine, sedaj že tretje po vrsti, sta se poleg župana Občine Mengeš udeležila tudi Marjan Šarc, župan Občine Kamnik, in Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik, ki je tudi generalni sekretar kluba. Na skupščini je bil izpostavljen tudi napredek oziroma razvoj poslovne enote Mengeš, Obrtne cone Jama, ki se je v zadnjem letu skoraj polno zapolnila. Novi podjetniki urejajo okolje in poslovne pro-store, zato je celotna cona sedaj veliko bolj živahna in napoveduje nov gospodarski razvoj v Občini Mengeš. Besedilo: Občinska uprava Vir fotografije: Občina Kamnik, Janja Zorman Macura Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - februar in marec 2017 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR sobota, 25. februar ob 9. uri PUSTOVANJE IN OBISK KURENTOV V MENGŠU PLOŠČAD ŠD PARTIZAN MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 39, 1234 Mengeš OBČINA MENGEŠ sobota, 25. februar ob 14. uri PUSTNO RAJANJE V MASKAH IN BREZ... KT BLAŽ, Dobeno, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO nedelja, 26. februar ob 8. uri ČRETA – PALČEK POHAJALČEK Trdinov vrh torek, 7. marec ob 16. uri Praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja V sadovnjaku pri PAVRIČEVIH, Rašiška cesta 3, 1234 Mengeš TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ nedelja, 12. marec ob 8. uri PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI Vodiška planina nedelja, 26. marec ob 8. uri TRDINOV VRH – PALČEK POHAJALČEK Trdinov vrh Predstavitev Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas V januarju je v poročni sobi Občine Mengeš potekala predstavitev Javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje Strate­gije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. Roman Medved, predstavnik Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, RRA LUR, ki je vodilni partner LAS Za mesto in vas, je predstavil Program razvoja podeželja, postopek ustanovitve in namen lokalnih akcijskih skupin, posebej ustanovitev LAS Za mesto in vas, ter v letu 2016 sprejeto strategijo za omenjeno območje za obdobje od 2016 do 2023. Vizija LAS Za mesto in vas je ustvariti varno, zdravo in privlačno bivalno okolje, za kar je bilo na osnovi izdelane strategije z odločbo pristojnih ministerstev zagotovljenih 2.014.710 EUR. V letu 2015 je Očina Mengeš, skupaj s sosednjimi občinami Ko-Na delavnici so bili predstavljeni cilji in ukrepi razpisa, možnosti menda, Domžale, Medvode, Trzin in Vodice, pristopila k ustana-in pravila financiranja, ter posebnosti sklopa A, ki je financiran iz vljanju Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas. LAS, ki je Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ter sklopa B, ki bil ustanovljen 22. junija 2015, zajema del Zahodne Slovenije in je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. obsega 236,4 km2 na katerih živi 72.972 prebivalcev. Materiali iz predstavitvenih delavnic o pripravi projektov v okto-Po ustanovitvi je vodilni partner Regionalna razvojna agencija Lju-bru in novembru 2016 in januarju 2017, predstavitev z delavnic bljanske urbane regije začel s pripravo strategije za celotno obmo-o pripravi projektov in tabela ukrepov in operacije, predstavitev z čje. Pripravljena strategija, ki je usmerjena v realizacijo razvojnih delavnic o pripravi projektov je objavljena na www.las-mestoinvas. potencialov, ter reševanje ključnih izzivov območja, je bila s strani si/media/ pristojnih ministerstev potrjena v začetku septembra 2016. Vabljeni, da tudi Vi s svojimi potenciali pripomorete k razvoju lo­ kalnega okolja! Javni poziv je odprt od 15.12.2016 do 24.4.2017 V decembru je bil objavljen Javni poziv za izbor operacij za ure-Besedilo: Občinska uprava sničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas. Namen javnega poziva je izbor projektov, ki bodo za obdobje 2016 do 2023 prispevali k uresničevanju razvojnih ciljev strate­gije, posebej na družbenem, ekonomskem in okoljskem področju. Poudarek strategije je na spodbujanju socialnega vključevanja, ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest, ter boju proti revščini in diskriminaciji, zmanjševanju regionalnih razvojnih razlik in gospo­darskemu razvoju območja. Poleg tega pa so cilji tudi prispevati k ohranjanju narave, varstvu okolja, kulturne dediščine, kulturne krajine in njenih elementov. Več informacij je na spletni strani LAS (www.las-me­stoinvas.si/Pozivi), ali pri vodilnem parterju RRA LUR, po telefonu na številki 01 306 19 02, med ponedelj­kom in petkom med 10:00 in 14:00 uro, po elektron­ski pošti: las@ljubljana.si ali osebno po predhodnem dogovoru. Datum objave: 17.2.2017 Številka: 69-2/2017 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017 Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/ objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vloži­šču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 17.2.2017 Številka: 69-3/2017 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017 Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/ objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vloži­šču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 17.2.2017 Številka: 329-1/2017 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH DRUŠTEV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017 Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/ objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vlož­išču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 36/10) in na podlagi 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec Mengeš (Uradni Vestnik Občine Mengeš št. 3/2011, z dne 14.03.2011) Vrtec Mengeš objavlja JAVNI POZIV ZA VPIS NOVINCEV V ODDELKE VRTCA MENGEŠ (dnevni program) za šolsko leto 2017/2018 V skladu z Zakonom o vrtcih, vrtec lahko sprejme otroka, ko dopolni starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v Vrtec Mengeš na podlagi kriterijev iz Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš. Vrtec bo v 8 dneh po zaključku dela Komisije za sprejem otrok v Vrtec Mengeš objavil seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki bo objavljen na oglasnih deskah enot in spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih bodo objavljeni pod šifro. Istočasno bodo starši oziroma vlagatelji z navadno pošto prejeli obvestilo o odločitvi komisije. Vloga za vpis otrok v Vrtec Mengeš je na voljo na spletni strani vrtca: www. vrtec-menges.com, v rubriki Starši/Obrazci in v tajništvu vrtca. Vlogi prilo­žite potrebna potrdila oz. dokazila. Izpolnjeno vlogo oddajte v tajništvu vrtca ali pošljite po pošti na naslov: Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, 1234 Mengeš, najkasneje do 31.3.2017. UPRAVA VRTCA MENGEŠ Datum objave: 17.2.2017 Številka: 69-1/2017 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017 Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/ objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vloži­šču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Datum objave: 17.2.2017 Številka: 339-1/2017 JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI DRUŠTEV NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2017 Rok za oddajo vlog je 13. marec 2017. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si/obcina-menges/ objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vloži­šču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Spomladanska akcija zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov bo v Mengšu potekala marca Letošnja spomladanska akcija zbiranja in odvoza kosovnih ter nevarnih odpadkov, ki jo organizira Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., se bo na območju občine Mengeš odvila v mesecu marcu 2017. Objavljamo urnike zbiranja in odvoza, uporabnike pa vabimo, da razmislijo o odpadkih, ki bi jih želeli v sklopu akcije oddati. Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo Vsako pomlad in jesen nevarne odpadke Javno komunalno podjetje Prodnik zbira v premičnih zbiralnicah za nevarne odpadke, ki so skozi celotno obdobje akcije postavljene na predhodno določenih mestih na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo eno ali več lastnosti nevarnih snovi in z neprimernim ravnanjem lahko škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Nevarne lastnosti lahko povzročijo požar, eksplo­zijo, zastrupitev, razžiranje materiala, s svojo radioaktivnostjo pa lahko celo uničijo človeške celice ali kromosomski material. Z nevarnimi odpadki moramo ravnati še posebej pazljivo in skrbeti, da se že v gospodinjstvu ločeno zbirajo od ostalih odpadkov. Tudi ko nevar­ne snovi niso več uporabne, moramo uporabniki poskrbeti, da ne pridejo v stik z ljudmi ali okoljem. Nevarni odpadki nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje sodijo na primer različna olja, pralni in kozmetični pripomočki, računalniška opre­ma, zdravila, žarnice, večina kemikalij in ostalih snovi, ki jih vsakodnev­no uporabljamo v gospodinjstvu, nevarnost za okolje pa predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke lahko takoj prepoznate po primernih označbah na embalaži, na vsakem izdelku pa je zapisano, kako ga uporabljati in kako z njim ravnati ob koncu njegove življenjske dobe. Nevarni odpadki ne sodijo na ekološki otok ali med mešane komunalne odpadke (črni zabojniki), pač pa jih dvakrat letno uporabniki oddamo ob akcijah zbiranja ali skozi celo leto v Center za ravnanje z odpadki Dob. Če takšni odpadki končajo na odlagališčih, lahko pride do sproščanja nevarnih snovi iz teh odpadkov v okolje, zlasti v tla in podzemne vode. Zato jih je nujno zbirati ločeno in zanje zagotoviti strokovno odlaganje, predelavo ali uničenje. Kam gredo nevarni odpadki? Nevarne odpadke vedno prevzamejo posebej usposobljeni delavci, ki poskrbijo za pravilno ravnanje s temi odpadki. Nekatere odpadke potem predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), neka­tere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki je zelo pomembno, da uporabniki upoštevajo naslednja opozorila: • nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; • odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki so bila priložena ob nakupu izdelka, iz katerega je odpadek nastal; • tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano; • odpadkov iz iste skupine se ne sme združevati v večji embalaži, ker lahko med njimi pride do kemične reakcije. Količino nevarnih snovi lahko zmanjšamo na hitre in enostavne načine: • Čistimo dom z naravnimi čistili – limona, kis, pepel, soda bikarbona • Proizvode iz pločevine hranimo na suhem mestu, da preprečimo korozijo • Kupujmo baterije, ki jih lahko znova napolnimo • Neuporabljena ali pretečena zdravila vrnimo v lekarno • Uporabljajmo varčne žarnice • Nevarnih snovi ne shranjujmo blizu hrane • Za mehčanje perila namesto mehčalca uporabimo navaden alko­holni kis (za vlaganje) – perilo je mehko in dišeče • Kreme za obraz in telo, dezodorante, mila itd. iz naravnih materia­lov naredimo doma • Uporabljajmo barve in lake na vodni osnovi Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke. Na predvideni dan odvoza morajo biti odpadki do 5. ure zjutraj postavlje­ni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. Med kosovne odpadke spada: • kopalniška oprema, • pohištvo, • preproge, • oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, • svetila in senčila, • velike gospodinjske naprave (štedilniki, hladilniki, pralni stroji …), • smuči, • veliki železni in kovinski kosi. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: • nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, • avtomobilski deli, • akumulatorji, • gume, • sodi, • gradbeni material, • veje drevja in žive meje, • azbestne kritine Kaj se zgodi z ločeno zbranimi kosovnimi in nevarnimi odpadki? Zbrani kosovni odpadki so razvrščeni na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo (za te so zagotovljeni ustrezni prevzemniki) ter odpadke, ki za predelavo niso primerni in so odpeljani na odlagališče. Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki poskrbi za njihovo uničenje oziroma ustrezno nadaljnje ravnanje v skladu s strogimi zakonodajnimi določili. Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom zagotovljen skozi celo leto Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovljen tudi izven spo­mladanskih in jesenskih organiziranih akcij. Uporabniki lahko kosovne in nevarne odpadke brez dodatnih stroškov oddajo kadarkoli v okviru obratovalnega časa v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu. Besedilo: Občinska uprava 27. 03. 2017 Dobeno, Topole Zakaj sta za svoj drugi dom izbrala prav Do­beno? Tine: Predvsem zato, ker je Dobeno blizu Lju­bljane. Že takrat sva računala, da se bova z Dobena nekoč vozila tudi v službo. In to se je tudi zgodilo. Sem sva prišla za stalno že pred upokojitvijo. Takrat je bilo v igri tudi morje, a je bilo veliko predaleč. In hvala bogu, da sva se tako odločila in tam prodala že kupljeno parcelo. Kaj vama pomeni Dobeno? Tine: Če rečem vse, je premalo. V primerjavi z življenjem v Ljubljani, je tu pravi raj. Nikoli mi ni bilo žal, da sva se preselila iz mesta na Dobeno. Morda samo včasih na začetku, ko je zapadlo veliko snega in so bile neprevozne ceste. A moram reči, da je danes to super ure­jeno. Tu je narava, mir, dobri ljudje in prijetni sosedje. To je največ vredno. Balzam za dušo. Cveta: Danes imamo tu vse udobje. Vodo, elektriko, telefon, asfaltirano cesto … Tudi ko sem še bila v službi, sem ob koncu dela rekla sodelavkam: »Drage moje, adijo, jaz grem na moje Dobeno«. In najlepše je tu spomladi, ko zacvetijo češnje. Na Dobeno sta prvič prišla že mnogo let na­zaj. Koliko sta bila takrat stara? Cveta: Ko sva prišla na Dobeno sem bila stara 33, Tine pa 35 let. Takrat sva iz urbanega dela Ljubljane le ubežala na Dobeno. In z nama največkrat tudi najina otroka. Hišo sva delala počasi in sama. Tako kot so včasih gra­dili vsi. Tine: Všeč mi je bilo, da je tu bilo življenje že od nekdaj umirjeno, brez prometa, hrupa in v naravi. Popolnoma drugače od življenja v bloku. Dobeno je bilo v času vajinega prvega pri­hoda zagotovo popolnoma drugačno. Če primerjata današnji čas s takratnim, kje so največje razlike? Tine: Dobeno bilo leta 1979 pretežno viken­daško naselje z nekaj avtohtonimi domačija­mi. Cesta je bila v celoti makadamska, brez vode in brez elektrike. Danes pa je tu med prebivalci pretežni del stalnih naseljencev. Je sicer še nekaj vikendašev, a tudi ti postajajo vse bolj stalni. Tako je na Dobeno prišlo ži­vljenje, mlade družine so obogatile tukajšnje prebivalstvo. Danes nas je po popisu iz 1. 1. 2016, 240 stalno prijavljenih prebivalcev. Vas je rasla tako rekoč pred vajinimi očmi. Tine: Res je. In prav je, da tu to povem. Zelo dvomim, da je še kje kakšna sredina, kjer bi bilo vloženega toliko prostovoljnega dela in lastnega finančnega vložka kot na Dobenu. Veliko se je delalo s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi prebivalcev Dobena. Naj na­vedem primer izgradnje ceste. Od leta 1988 so bile organizirane Dobenske noči in vsi iz­kupički so šli za cesto. Imeli pa smo tudi samoprispevke in donacije. V letu 1992 je bil po sklepu KS Mengeš in predlogu Gradbene­ga odbora na Dobenu - TD Dobeno razpisan referendum na Dobenu za izvedbo samopri­spevka, ki je tudi uspel. Vsak lastnik nepre­mičnine na Dobenu je bil zavezan prispevati 700 DM v takratni proti vrednosti domače valute, kmetje po 2100 DM in nosilci go­spodarske dejavnosti po 3000 DM. Vse to, vključno s prostovoljnimi deli, so bili glavni viri financiranja glavne ceste na Dobeno. Tako smo nekje pri 60 odstotkih pokritja celotne investicije glavne ceste Dobenci sami. Res pa je, da smo včasih lažje pridobivali sredstva različnih donatorjev. Cveta: V teh začetnih »asfaltnih letih« ima zagotovo velike zasluge prav prvi predsednik KS Mengeš, Janez Per. Po uspešnem referen­dumu je potem tudi poskrbel za premostitve­no finansiranje prve faze izgradnje glavne ce­ste. Pravijo celo, da je za kredit dal hipoteko na svojo hišo. Zato smo mu za začetek izgra­dnje še danes hvaležni. Seveda pa so potem še vedno ostali večji zalogaji za posamezne stranske ceste za vse naslednje župane. Am­pak takrat se je pričelo. Tine: Pa tudi te stranske ceste, ki so danes sicer asfaltirane, so bile pripravljene z različ­nimi finančnimi konstrukcijami, z udeležbami in brez udeležb lastnikov nepremičnin. Vse zadeve glede izgradnje infrastrukture je takrat povezoval domačin, pokojni Franc Dragan. On je bil in je najbolj zaslužen, da so se vsi ti veliki projekti speljali tako, kot je bilo treba. Včasih je bil prav »nadležen«, a je poskrbel za vse, da se je projekt pripeljal do konca. Danes bi temu rekli »kapo dol«. Cesta je bila le ena od nujnih infrastruktur­nih projektov. Kako je na primer potekala izgradnja vodovodnega omrežja na Dobenu? Tine: Za vodovodno omrežje smo Dobenci morali sami skopati jarke in izpeljave. Takra­tno komunalno podjetje pa je nato le položilo cevi in montiralo vodomere. Tako smo vodo dobili v maju 1984, konec leta 1985 pa tudi elektriko. A za elektriko smo morali sami na­rediti poseko od Jabel do Zg. Dobena ter sko­pati luknje za drogove na trasi. Nazadnje je v letu 1990 na vrsto prišel še telefon. Pogoj za razpeljavo je bilo naročilo 50 priključkov, zato so jih nekateri kupovali po dva ali tri, da smo le zadostili nerazumnim zahtevam. Če se prav spomnim, jih je TD kupilo kar pet. Kako pa je potekala izgradnja vaše hiše? Tine: Vikend, ki je kasneje postal najin dom, sva zidala sama. Tako, kar po napotkih iz knjig »naredi sam«. Sem namreč družboslo­vec in takrat nisem poznal razlike med sipo­reksom in stiroporom. A kljub temu sva se oba s Cveto učila in pri tem uživala ter se pri­jateljsko prepričevala, da ne rečem kregala. Cveta: Delo nama je bilo vedno v užitek. Če­prav sva veliko delala, sva vsak konec tedna komaj čakala, da greva na Dobeno. Ena od najbolj aktivnih organizacij na Dobe­ nu je Turistično društvo (TD). Kdaj je nastalo in zakaj? Tine: TD smo ustanovili leta 1989. Njegov pobudnik je bil Franc Dragan. Prej smo ime­li različne odbore, a potrebovali smo pravni subjekt z lastnim transakcijskim računom. Tako smo lahko na transakcijski račun dobi­vali sredstva iz različnih virov. Zbrani denar smo nato usmerjali v investicije. Ko je Dragan zbolel in se nato odselil, je vse skupaj malce zamrlo vse do leta 2012, ko je društvo na novo zaživelo. Takrat sta dve dobenski ženski znova prijeli za zadevo. To sta bili predsednica TD Brigita Herjavec in tajnica Bernarda Aleš -Naca. Organizirali sta prireditev Dobenski praznik, pustovanja, miklavževanja in druge zanimive prireditve. Res pa je, da takrat jav­nosti nismo povedali, kaj se pri nas dogaja. A tudi to se je spremenilo z našim aktivnim Dobencem Tonetom Vidrgarjem. Kako ste postali predsednik TD? Tine: Pred dvema letoma sem bil, po odstopu Brigite in Bernarde, imenovan za predsedni­ka. Takrat so mi sosedje in sovaščani oblju­bili, da mi bodo pomagali. In so mi. Že leta prej pa sem bil aktiven v vaških odborih kot predsednik, kot član tudi v TD, v tistem inve­sticijsko živahnem obdobju. Kako si kot predsednik TD in kot vaščan predstavljate Dobeno čez 30 let? Tine: Že pred 30 leti smo se hecali, da bo Do­beno ljubljansko Dedinje. A na srečo to ni po­stalo. Dobeno vidim kot prijetno predmestje, ki bo zatočišče družin. Danes je na Dobenu pravi bum otrok po več desetletnem zatišju. Dobeno si predstavljam tudi kot rekreacijsko in turistično središče ljubljanske kotline. Zato je vaški odbor pred kratkim dal predlog Obči­ni, da se naredi OPPN za Dobeno, ki bi moral vključevati tudi oskrbne funkcije, saj bi bila to podlaga za odkup zemljišč s strani Občine, za javne potrebe: parkirišča, otroška igrišča, prostore za druženje in rekreacijo starejših in mladih domačinov ter dnevnih obiskovalcev. Kakšno je pa stanje glede vašega predloga o nakupu Anžinove domačije? Tine: Vse aktivnosti sicer vodi naš Vaški od­bor, vendar s polno podporo TD. Predlog na­kupa Anžinove domačije s strani Občine pa žal ni bil sprejet. Tako smo Dobenci in Men­gšani za zdaj izgubili možnost prvih skupnih, vaških prostorov za druženje, različne prire­ditve, vaje … Hiša je bila last pokojnega do­mačina Feliksa Anžina in jo je kasneje kupila gospa, ki jo danes tudi prodaja. Hiša je za nas zanimiva, ker je dovolj velika in je loka­cijsko v današnjem in verjetno tudi bodočem vaškem jedru. Tam smo načrtovali skupne prostore, otroška igrišča, balinišče in drugo. Če bi se občina odločila kupiti, bi bila hiša na voljo vsem, ki bi imeli interes delovanja na Dobenu. Vrata bi bila odprta vsem men­geškim društvom. Na 240 let stari domačiji je lani že gostovalo Likovno društvo Mengeš, ki je organiziralo dobro obiskano likovno ko­lonijo, katere obiskovalci so na koncu podarili svoja dela TD Dobeno. V hiši je tudi velika in zanimiva zbirka starin in slik, kar bi lahko predstavljalo prvo muzejsko zbirko na Dobe­nu. Ob domačiji bo tudi letos že tretjič blago­slov velikonočnih jedi. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Cveta, s svojim možem Tinetom sta prejšnji teden praznovala 50 let lepega zakona. Dobro ga poznate. Kaj vam je na njem najbolj všeč? Cveta: Tine je dober človek. O vsem se pogovoriva. O vsaki zadevi se tudi skupaj odločava in me vpraša za mnenje. Vedno mi je pripravljen narediti uslugo. Je v redu dečko. Predvsem pa cenim to, da se dobro poznava in se razumeva. Je pošten in dosleden. Natančen. Rada se imava. Do njega čutim spoštovanje. Kaj pa vi Tine menite o svoji ženi Cveti? Tine: Medsebojno se odlično ujemava in vedno o vsem sporazumno dogovoriva. Ne trmariva vsak na svoj konec in znava zgladiti konflikte. In tako jih uspešno gladiva že 50 let. Pri Cveti pa zelo cenim, da zna odlično kuhati in peči. Najboljše pripravi odlična polnjena telečja prsa. Pred kratkim sta praznovala zlato obletnico poroke. Kaj menita, je po vajinih izkušnjah ključno za srečen in dolgotrajen zakon? Cveta: Strpnost, medsebojno razumevanje, pogovarjanje, probleme je potrebno reševati sproti, povedati večkrat, da imaš partnerja rad. Tinetu večkrat z dejanji, s pogledom, dotikom pokažem naklonjenost in ljubezen. PUSTOVANJE DRAGI OTROCI! VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE NA PUSTNEM RAJANJU V SOBOTO, 25. 2. 2017 OD 9.00 URE DALJE NA ŠPORTNI PLOŠČADI ŠD PARTIZAN. OBISKALI NAS BODO TUDI KURENTI IZ ORMOŽA. VSE MAŠKARE SE BOSTE POSLADKALE S PUSTNIMI FLANCATI, DA BOSTE LAHKO VESELO RAJALE IN ZGANJALE PUSTNE NORČIJE. PRISRČNO VABLJENI! FRANC JERIČ, ŽUPAN VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. - Ihanska cesta 19 a, Zaboršt - 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Mengeš. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Dne: TOREK, 28.02.2017 10.00–10.30 Topole pri Gasilskem domu 10.45–11.30 Mengeš na parkirišču občine Mengeš za kulturnim domom 11.45–12.15 Loka pri Mengšu pri Videmšek, Gasilska ulica 12.30–12.45 Dobeno pri Ručigaju, Dobeno Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju. Dne: PETEK, 03.03.2017 15.00–15.20 Loka pri Mengšu. / 15.30–16.00 Mengeš Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov »POTNI LIST – MODRA IZKAZNICA«. Ob cepljenju na terenu bo možno kupiti ampule proti bolham in klopom. Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini med 12. in 16. tednom starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZATO S SEBOJ PRINESITE enotno matično številko (EMŠO) LASTNIKA PSA, številko čipa matere mladička in podatke o lastniku matere mladička. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem prište­jejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Na predvečer slovenskega kulturnega praznika in v spomin našega naj­večjega pesnika Franceta Prešerna se je v Kulturnem domu Mengeš zgodila slavnostna akademija. Tokrat malce drugačna, bolj doživeta, saj so jo v največji meri oblikovali otroci in učiteljice Osnovne šole Mengeš. Slavnostna govornica je bila Maja Keržič, Miha Žargi pa zanimiv pove­zovalec prvega dela dogodka. V uvodu kulturnega programa sta Nataša Vrhovnik Jerič in Jože Vahtar podelila priznanja Zveze kulturnih društev Občine Mengeš. »Kultura je izraz posameznika, skupnosti, družbe, izraz načina za nek čas, družbeno zgodovinske okoliščine in prostor. Kultura je vsebina, notranjost, je ustvarjalen bit, ki določa posameznika, skupnost in narod. Je ustvarjalen bit, ki v različnih pojavnih oblikah posredno prispeva k blaginji naroda,« je poudarila Maja Keržič v uvodnem nagovoru. V nadaljevanju pa sta predstavnika Zveze kulturnih društev podelila priznanja posameznikom in društvu, ki je v preteklem času pustilo najbolj opazen pečat. Srebrno priznanje je prejela Barbara Justin, zlato priznanje Robert Stopar in Zoran Jagodič, listino Zveze kulturnih društev pa je prejelo Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš. Pod vodstvom zborovodkinje Nataše Banko so otroci Osnovne šole Mengeš navdihnili zbrane v dvorani in pripravili program na resnično visokem nivoju. Med posameznimi nastopi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora so učenci izvajali recitale na temo Franceta Prešerna. Pozornost je vzbudila tudi odlična sodobna priredba Prešernovega Povodnega moža. Besedilo in foto: E. V. Okrogli jubilej gospe Slavice Slavica Rožanec se je rodila v Radečah, v Občini Laško. Po poklicu je bila kuharica. Svoj poklic je vestno in rada opravljala. Poznana je bila kot dobra gospodinja ter skrbna in ljubeča mati. Od nekdaj sta ji bila blizu glasba in ples. Tudi na praznovanju 90. krasijo pa jo tudi drobne pozornosti, ki gospe Slavici veliko pomeni­letnice so jo zasrbele pete in ob zvokih glasbe, ki so jo iz inštru-jo. Poleg njenih najbližjih so ji čestitke izrekli tudi direktorica Doma mentov izvabljali njeni najbližji, je veselo zaplesala. Gospa Rožanec počitka Mengeš Lidija Krivec Fugger, njena namestnica Stanka je v domu poznana kot oseba, ki je vedno pripravljena priskočiti na Štrus ter podžupanja občine Dol pri Ljubljani Marija Zajec. pomoč sostanovalkam. Vedno in na vsakem koraku je rada lepo urejena, kar velja tudi za njeno sobo, ki je do potankosti urejena, Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del. Slavje v Domu počitka Mengeš V Domu počitka Mengeš smo zopet obeležili okrogli jubilej, častitljivih 90 let. Tokratna slavljenka je bila Silvestra Marci­jan, po domače Pepičeva Silva. Gospa Silva je bila rojena zadnji dan leta 1926 v Radomljah, oče­tu Jožefu in mami Justini, ki sta jo glede na datum rojstva poime­novala Silvestra. V življenju je preživela veliko bridkih trenutkov, a tudi tistih lepih ni manjkalo. Z možem Ljubotom sta si ustvarila topel dom in rodila sta se jima sin in hči. Vso svojo delovno dobo je bila zaposlena v papirnici Količevo, kjer je spletla tudi mnoge prijateljske vezi. Od novembra dalje je stanovalka našega Doma, kjer nas dnevno navdaja z optimizmom, ki ga izžareva, pogosto pa se nasmejemo tudi kakšni njeni šali. Obiskov ji ne manjka, saj jo poleg sina, hčerke, štirih vnukov in petih pravnukov obiskujejo tudi prijatelji. 90-letnico smo proslavili ob zvokih harmonike in prepevanju domskega pevskega zbora. Poleg njenih najbližjih ji je voščilo izrekel tudi župan občine Mengeš Franc Jerič, direk­torica doma Lidija Krivec Fugger ter njena namestnica Stanka Štrus. Gospa Silva je povedala, da ji je sedaj tu tako lepo, kot že dolgo ne. Vsi ji želimo, da ostane še dolgo tako. Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del. Sedmi letni zbor mladih loških gasilcev Drugo soboto v januarju so mladi loški gasilci že sedmo leto za­pored pripravili občni zbor in povabili medse tudi predstavnike sovrstnikov iz Topol in Mengša, ki jih je na začetku lepo pozdravil predsednik mladinske komisije v našem društvu Domen Pirnat, nato pa predlagal delovno predsedstvo – za predsednika Anžeja Šarca, za člana pa Mateja Cimermana in Urbana Ručigaja. O delu mladine v Prostovoljnem gasilskem društvu Loka, njihovih aktivnostih in uspehih sta pripovedovala Matej in Urban, tudi sama odlična tekmovalca. Iz njunih sporočil je bilo razbrati, da se mladi loški gasilci lahko kosajo z vrstniki ne samo na občinskem in regijskem tekmovanju, ampak tudi na državni ravni. Nato je delovni predsednik Anžej povabil k besedi »največja« gosta, predsednika GZ Mengeš Janeza Koncilija ter domačega predsednika in predsednika komisije za mladino pri GZ Mengeš Roberta Ručigaja, ki sta izrazila zadovoljstvo nad uspehi in predvsem veliko željo sodelovati v gasilskih vrstah, ki imajo v Loki zelo močne in žive korenine. Po spodbudnih besedah obeh predsednikov je Domen prebral okvirni načrt dela za leto 2017, v katerem je delovni urnik precej natrpan. Sledila je podelitev priznanj ter pridobljenih preventivnih značk in veščin, ki so si jih mladi gasilci prislužili na gasilskem taboru GZ Mengeš v Novigradu v letu 2016. Priznanje in bronasto preventivno značko so prejeli Miha Justin, Marko Mali in Žan Luka Burgar, priznanje in srebrno Anžej Šarc, Maks in Matic Lipovšek, priznanje in zlato pa Matej Cimerman, Matej Mitrovič, Lucijan Štempelj in Urban Ručigaj. Priznanje in značko za veščino preventivec je prejel Maj Purnat, priznanje in značko za veščino plavalec pa Miha Justin in Žan Luka Burgar. Razveseljivo je, da sta si na taboru naša Maks Lipovšek in Miha Justin prislužila tudi nagrado za najbolj urejeno sobo med vsemi sovrstniki iz Loke, Mengša in Topol. Zbor se je končal s prijetnim druženjem ob jedači in pijači. In ogledom filma Mister Bean. Besedilo in foto: Jože Brojan Rojstni dan Vere Šimenc Veronika Šimenc ali po domače Vera se je rodila v Suhado­lah pri Komendi, v družini z desetimi otroki. Ko je spoznala moža, se je preselila v Mengeš, kjer sta ustvarila družino in topel dom. Vera je bila zaposlena v tovarni Stol in poznana je bila kot pridna in marljiva delavka. Prosti čas je namenjala delu na vr tu, ki so ga po­leg domačih pridelkov krasile tudi rože. Vnuki se je spominjajo po njenih slastnih palačinkah, ki so pogosto zadišale iz njene kuhinje. Gospa Vera je sicer stanovalka Doma počitka Mengeš že od leta 2009 in kot sama pove, se tu dobro počuti. Ob njenem visokem jubileju, 90. rojstnem dnevu, ji je čestitke poleg direktorice doma Lidije Krivec Fugger in ostalega osebja nekaj dni kasneje izrekel tudi župan občine Mengeš Franc Jerič. Vsi skupaj ji želimo, da bi kljub bolezni še naprej ohranila občutek zadovoljstva in dobrega počutja. Besedilo in foto: Barbara Vesel, univ. dipl. soc. del. Bralni večer V okviru Društva za študije kontemplativnih tradicij je v to­ rek, 17. januarja 2017, v knjižnici v Mengšu, potekal redni mesečni bralni večer. Nadaljevali smo z branjem pisem sto­iškega filozofa Seneke, v katerih nas s praktičnimi vajami spodbuja k samovzgoji v smislu vrlinskega življenja. V 75. pismu nas uči, kako naj pišemo ali govorimo. Govor naj bo skrben, naše besede naj ne zabavajo, ampak koristijo, naše najvišje načelo naj nam bo, da govorimo, kar mislimo in mislimo, kar govo­rimo. Kadar je kdo dober govornik, naj pokaže svojo nadarjenost, vendar naj bolj izstopa to, o čemer govori, kakor on sam. V govoru in poslušanju naj se vrl človek ne ukvarja s praznimi bese­dami, ampak posveti svoj čas vsebini in izboljševanju sebe. Naučeno si vtisnimo v dušo, preizkusimo v praksi in tako delujmo. Pozdravi­mo zastarele bolezni, kot so pretirana častihlepnost in lakomnost. Te lahko tako prevzamejo dušo, da so njeno trajno zlo. Stoiki in­terpretirajo strasti kot posledice napačnih sodb, kadar hrepenimo po tem, česar bi si smeli le malce želeti, in precenjujemo stvari, ki imajo komaj še kakšno vrednost. Če se odtrgamo od opravkov ter vsega slabega, nas v duši čaka mir in ko se znebimo vseh zmot, nas čaka svoboda. V tej svobodi živimo brez strahu, ne želimo si nič sramotnega in ničesar preveč, zato je neprecenljivo dobro imeti oblast nad seboj in postati samo svoj. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite v torek, 21. februarja 2017, ob 19.30, v knjižnici v Mengšu. Besedilo: Dragica Rutar Foto: Regina Bokan V Vrtcu Mengeš se pleše z AIA Mladinskim cen­trom Mengeš V plesno pravljičnem spektaklu so nam člani mladinskega centra, skupaj z vodjo in mentorico Sanjo Tomšič, pričarali čudovito popotovanje v svet risanih junakov. V enotah Sonček in Gobica je v januarju kar 23 energičnih plesalcev uprizorilo dva »muzikla«, Troli in pet legend. Pokazali so nam, kako široko je njihovo znanje na področju plesa, gledališča in glasbe. Naj­pomembnejše pa je, da so s timskim duhom dokazali, kako čudovito znajo mladi izkoristiti svoj prosti čas. In kot pravi legenda z otoka AIA, »zvezde so rojene«! Besedilo in foto: Nuša Rogelj 84. letni občni zbor loških gasilcev Zadnji januarski petek smo se na 84. rednem letnem občnem zboru zbrali loški gasilci in gasilke. Zbora so se udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija, poveljnik štaba CZ Franci Hribar, predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz Mengša – Sandi Jaklič, Matjaž Veider in Domine Robida, in Topol – Franci Hribar in Primož Mejač, ter PIGD Lek – Marcel Kalan in Janez Ravnikar. V naši sredini smo pozdravili še župana Franca Jeriča ter predstavnike KD Antona Lobode Natašo V. Jerič, Športnega društva Loka Matjaža Anžlovarja, Vaškega odbora Loka Darka Purnata ter Vaškega odbora in TD Dobeno Toneta Vidergarja. Med nami so bili tudi častni občan in častni član našega društva Peter Krušnik ter častni poveljnik Anton Sršen in častni član Franc Bergant. Po uvodnem pozdravu predsednika Roberta Ručigaja in izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je ob asistenci Minke Repanšek in Branka Urbanca ter zapisnikarja Boštjana Čebulja vodil Miro Urbanc, je to začelo izvajati predlagani dnevni red. Po izčrpnih poročilih predsednika Roberta Ručigaja, poveljnika Andreja Brojana, tajnika Boštjana Čebulja, blagajnika – zaradi zadržanosti Mira Dimca ga je prebral predsednik Robert Ručigaj – in predsednikov komisij je stekla plodna in predvsem pohvalna razprava naših gostov, ob koncu pa potrditev poročil. Sledile so razgrnitev delovnega načrta za leto 2017, ki ga je predstavil predsednik društva Robert Ručigaj, volitve delegatov za občni zbor GZ Mengeš in podelitev napredovanj, diplom, plaket, potrdil in priznanj, ki jih je izročil predsednik GZ Mengeš Janez Koncilija. Napredovanje gasilski častnik I. stopnje sta prejela David Bizjak in Branko Urbanc, višji gasilec I. stopnje Peter Petrič in Marko Kocjan, plaketo gasilskega veterana pa Lidija Muzga. Čin gasilec so po opravljenem tečaju prejeli: Teja Reven, Kaja Ručigaj, Urška Brumec, Blaž Slabajna in Miha Jerič, čin gasilec pripravnik pa Matevž Potočnik in Jan Sašek. Diplome in specialnosti so prejeli – za delo z radijskimi zvezami Andrej Brojan, Blaž Burgar, Boštjan Čebulj, Anže Gorjup, Sašo Jenčič, Marko Kocjan, Tadeja Lukan, Boštjan Pesrl, Domen Pirnat in Robert Ručigaj, za varno delo z verižno žago pa Andrej Brojan in Domen Pirnat. Vsem prejemnikom čestitamo! Ob koncu uradnega dela smo se iz dvorane preselili nadstropje nižje v operativni prostor ter nadaljevali prijateljsko srečanje ob prigrizku, kozarčku pijače in prijetnem pogovoru. Besedilo in foto: Jože Brojan Pravljični hip hop junaki priplesali v Vrtec Mengeš 13. januarja so pravljični junaki Troli, Božiček, Velikonočni zajček in Zobna vila obiskali vrtec Sonček in za tem še vrtec Gobico. Pester pravljičen program so pripravili plesalci AIA­-Mladinskega centra Mengeš. Najprej so mlajši hiphoparji popeljali otroke v obeh vrtcih v svet Trolov. Troli radi plešejo, pojejo in se zabavajo. Zaradi svoje dobre volje so tarča zlobnih Bergerjev, ki si tudi želijo njihovega veselja. Zgodba se zaključi z mislijo, da mora vsak srečo poiskati v sebi in ob tem ne sme škodovati drugemu. Skupina Yes team pa je predstavila hip hop musikal, ki govori o petih legendah, ki razveseljujejo otroke, Božičku, Zobni vili, Sanjaču, Veli­konočnem zajčku in Jaka Mrazu. Omenjeni junaki se borijo z zlobcem Bavbav-om, ki želi po svetu razširiti strah in nočno moro. Nauk zgodbe je, da so skupaj še močnejši in na koncu tudi uspešno izženejo črne misli in strah s sveta ter v otrocih ponovno vzbudijo, kaj je dobrota. Sodelovanje med Mladinskim centrom in vrtci prinaša veselje in zado­voljstvo plesalcem in otrokom, oboji se druženj veselijo. Plesalci pa po uspešno odplesanem nastopu spet pridno trenirajo za tekmovanja, ki jih imajo pred sabo v novi plesni sezoni 2017. Besedilo in foto: Sanja Tomšič Športni poker turnir za mlade v Mladincu V nedeljo, 22. januarja, je v Mladinskem centru potekal tradicio­nalni turnir v pokru, ki je tudi tokrat privabil lepo število mladih. Igralci so pokazali veliko drznosti in znanja, ter tudi potrpežljivosti, saj je turnir trajal skoraj tri ure. Najboljših šest se je na koncu na finalni mizi pomerilo med seboj za praktične nagrade, ki sta jih do­nirala Mladinski center in Mesing bar Mengeš. Tim F. je dokazal, da poker ni igra na srečo, temveč je zanj potrebno tudi obilo znanja in v medsebojni igri na koncu premagal drugo uvrščenega Eldina P., pred tem pa je izpadel tudi tretje uvrščeni Ajdin G. Športne turnirje organiziramo enkrat na mesec. V februarju vas tako vabimo, da se udeležite turnirja v namiznem nogometu! Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Leonora Islami Promocija in degustacija vin in penin Novembra lansko leto smo deloma prenovili Mesing bar -Mestno kavarno in klasičnemu baru dodali še kavarniški del, v katerem strežemo odlične sladice, domače zavitke, pekovske izdelke in vrhunske prave čaje postrežene na klasičen način v čajnikih. Odločili smo se popestriti ponudbo tudi z raznimi dogodki v naši kavarni. V decembru smo uspešno organizirali promocijo in degustacijo vin in penin vinske kleti Brda, v januarju pa predstavitev različnih svetovnih vrst piva pod strokovnim vodstvom znanega someljeja. Seveda k izbrani pijači spada tudi primerna hrana, ki smo jo v sodelo­vanju s podjetjem Lonček kuhaj postregli obiskovalcem dogodka. Do­godek je potekal v prenovljenem delu lokala, kjer so obiskovalci uživali, ne samo ob izbrani hrani in pijači, ampak tudi ob ogledu fotografske razstave Mengeška vrata in Spomeniki Mengša, članov Likovnega dru­štva Mengeš. Obiskovalci so bili nad dogodki navdušeni, zato bomo tradicijo razstav in predstavitve raznih pijač še nadaljevali. Že v febru­arju vas bomo povabili na degustacijo izbranih whiskijev in konjakov. Besedilo in foto: Primož Rajter Bogata ponudba dogodkov za preživljanje prostega časa v Srcu Slovenije Izšla sta nova zloženka s turistično ponudbo območja Srce Slovenije in koledarček prireditev s preko 300 dogodki, ki se bodo v letu 2017 odvijali na našem območju. Zloženka z zemljevidom območja Srca Slovenije predstavlja 21 lokal­nih turističnih ponudnikov. Barve Mengša tokrat zastopata Šport in Wellness Harmonija Mengeš in Lokal na Gobavici - Pr' Fartku. Priročna knjižica Utrip prireditev v Srcu Slovenije 2017 kaže, da se bo v Srcu Slovenije letos zvrstilo okoli 310 dogodkov! Pripravljena je bila z mislijo na vse vas, ki se radi družite in spoznavate nove ljudi ter se v prostem času radi udeležujete dogodkov v vašem domačem ali sosednjem kraju. V njej boste našli pestro izbiro plesnih in glasbenih prireditev, špor­tnih dogodkov, festivalov, sejmov, razstav, gledaliških ustvarjanj in folklornih prireditev. Aktivnosti se bodo odvijale na območju petih občin Srca Slovenije: Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Šmartno pri Litiji. Pri zbiranju podatkov je sodelovalo skupaj več kot sto društev, javnih zavodov, športnih klubov in drugih organizacij . med naštetimi kar osemnajst predstavnikov iz Občine Mengeš. Na tem mestu se vsem sodelujočim pri ustvarjanju koledarčka zahvaljujemo za posre­dovane podatke in zanimive fotografije. Brezplačna knjižica bo na voljo na turističnih točkah in občinah v Srcu Slovenije, pri sodelujočih organizatorjih dogodkov, v Mengšu pa jo lahko prejmete tudi na podjetniški Vem točki, na Slovenski cesti 28. Sprotno načrtovanje obiska prireditev vam vselej omogoča tudi napovednik dogodkov na www.srce-slovenije.si/o-srcu-slovenije/aktu­alno/dogodki, kjer bodo naknadno objavljene tudi vse nepredvidene spremembe in dodatne informacije. Besedilo: Eva Vovk Foto: arhiv Razvojnega centra Srca Slovenije Predavanje o zgodovini Mengša v AIA - Mladinskem centru Čeprav Mengeš v zgodovini ni igral neke pomembne vloge, pa je vseeno potrebno preteklost našega kraja vsaj delno poznati, negovati in predvsem spoštovati Na predavanju z naslovom »Zgodovina Men­gša« smo se v prvem delu najprej seznanili z arheološkimi najdbami, ki dokazujejo, da je bilo ozemlje današnjega Mengša kontinuirano poseljeno že od okoli leta tisoč pred Kristu­som, te pa tudi pričajo o prisotnosti gradišča oz. naselbine Ilirskih in (kasneje) Keltskih plemen, preden so na naše ozemlje prišli Ri­mljani, ki so na tem mestu ustanovini nase­lje, za katero se še vedno delno domneva, da je bila postojanka Mutatio Ad Quartodecimo, v latinskem prevodu ''Pri štirinajstem miljni­ku''. Nato smo govorili o izvoru imena in pr­vih omembah našega kraja ter spoznali, da se omenjajo fevdalci, imenovani po gradu, prvič že leta 1154/56, sam kraj Mengeš pa se z nemškim imenom Mannsburg prvikrat ome­nja leta 1305. Govora je bilo tudi o grbu, gra­dovih, prebivalstvu v srednjem veku, sodelo­vanju mengeških kmetov v kmečkem uporu leta 1515, o Turkih, ki so bili tudi v Mengšu, reformaciji, ki je omogočila graditev Ravbar­jevega gradu, pa tudi o podrtju kapelice sv. Lovrenca na vrhu Gobavice – Ogrinovo ter o življenju v 19. stoletju in o mengeški (pra)fari, ki je ena najstarejših cerkva na Slovenskem. V drugem delu pa smo naredili virtualni spre­hod čez Mengeš tako, da smo s primerjanjem slik iz preteklosti in sedanjosti naredili ''ob­hod'' od cerkve, po glavni cesti mimo Ravbar­jevega gradu do spomenika talcev, Spodnje­ga Gradu pod Gobavico in drevoreda, ustavili smo se pred pomembnimi spomeniki, hišami, nekdanjimi domačijami itd., ki skrivajo svoje zgodbe. Tako smo na primer spoznali, da so slamnike, po katerih še danes slovijo Dom­žale, pravzaprav začeli izdelovati v Mengšu; da smo eden redkih krajev, ki ima spomenik padlim v prvi svetovni vojni; da je imel naš kraj ob koncu 19. st. celo 32 gostiln; da je imel Mengeš drugo najstarejšo pivovarno na Kranjskem; da je Mengeš med drugo svetov­no vojno izgubil kar petino prebivalstva in še mnogo drugega. Tema predavanja je očitno vzbudila zanima­nje, saj se ga je udeležilo veliko ljudi, kar me kot avtorja zelo veseli. Naj se zahvalim AIA -Mladinskemu centru Mengeš za povabilo in organizacijo predavanja in vsem poslušal­cem, ki so tako aktivno sodelovali in s svojimi komentarji in vprašanji naredili predavanje še bolj zanimivo. Besedilo in foto: Matic Bratovž Izolacija stropa v telovadnici ŠD Partizan Konec leta 2016 smo z lastnimi sredstvi uredili potrebno izolacijo na podstrešju. Najprej je bilo potrebno pospraviti in počistiti podstrešje, na katerem se je nabralo za cel kontejner odpadnega materiala. Či­ščenje so prevzeli člani društva Žiga in Alojz Zupan, Janez Erjavec, Matjaž Prezelj, Dragan Jokić ter Boštjan Guček. Izvedbo izolacije je prevzel samostojni podjetnik Femi Šalja. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Čarobna misel – interaktivna humanitarna predstava za otroke V petek, 23. decembra 2016, smo se v Mladinskem centru Mengeš zbrali dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Ma­ istra iz Kamnika, ki smo v okviru projekta Čarobna misel pripravili predstavo za otroke s humanitarnim namenom po­ magati živalim. AIA -Mladinski center Mengeš nas je povabil k sodelovanku v okviru pro­jekta ČAROBNA MISEL. DijakI GSŠRM, smer predšolska vzgoja, smo za otroke pripravili predstavo Kje je moj medvedek?. Po predstavi so sledile ustvarjalne delavnice pod vostvom prostovoljke, dipl. slikarke Save Kralj. Namesto vstopnine so udeleženci dogodka prispevali hrano za lačne ži­vali, ki smo jo takoj po dogodku predali Zavodu Zadnje upanje, ki s prostovoljci deluje po vsej Sloveniji in pomaga vsem, tako ljudem kot živalim, ki potrebujejo pomoč. Z igro smo gimnazijci predstavili zgodbo, ki govori o tem, da moramo biti prijazni do ljudi, živali, rastlin in predmetov in kako moramo z njimi ravnati. Nauk zgodbe je misel: "Če boš prijazen do drugih, bodo tudi drugi prijazni do tebe." Deklici Nini njen medvedek pobegne, ker z njim grdo ravna. S pomočjo pravljičnih bitij v čarobnem gozdu svojega med­vedka po dolgem iskanju najde, saj spozna nauk te zgodbe o medsebojni prijaznosti. Na koncu predstave smo skupaj z otroki še zapeli ter z njimi malo poklepetali, kaj o zgodbi mislijo in kaj se njim zdi prav ali narobe. Nato je sledila ustvarjalna delavnica, na kateri so otroci izdelovali no­voletno žival za svojo jelko. Na koncu smo bili vsi zadovoljni in vsak je nekaj odnesel domov: nekateri nove izkušnje, drugi svoj izdelek, tretji pa zadovoljstvo zaradi lepega druženja med otroki, mladostniki in starejšimi ter seveda tudi zato, ker smo zbrali hrano za živali, ki potrebujejo pomoč. Besedilo in foto: Leonora Islami Zlatoporočenca na Dobenu Našla sta se v Ljubljani, na študiju. Mlado dekle, dijaki­nja iz Tržiča, in visokorasli mladenič, študent iz Kočev­ja. Med njima je preskočila iskrica in simpatija se je iz prijateljstva razvila v ljubezen. Leto 1967 je bilo njuno leto, poročila sta se in 28. januar je njun dan. Skupaj sta nadaljevala pot življenja, Cvetka je postala učiteljica, kar si je želela, da pa je bila najbolj priljubljena med otroki in spoštovana med njihovimi starši in kolegi, je storilo njeno veliko srce. Tudi Tine je uspešno končal študij in zagrizen, kot je, je kmalu postal direktor v uspešnem lju­bljanskem podjetju. Na Dobenu sta si zgradila vikend, kamor sta rada in pogosto zahajala. Tu sta spoznala sosede, našla prijatelje, ki so ju sprejeli medse, vzeli za svoja in pred osemnajstimi leti je vikend postal njun dom in Dobeno njuna vas. Cvetka in Tine Einsiedler, Doben­ca, par, ki ju pozna in spoštuje tudi širša okolica, saj sta si v tem času pridobila veliko simpatij in pravih prijateljev. V soboto, 28. januarja, smo se zvečer zbrali njuni prijatelji in ju presenetili s pesmijo, iskrenimi voščili in najlepšimi željami. 50 let skupnega življenja pove veliko, naj se ta zgodba nadaljuje v vajino zadovolj­stvo in skupno srečo. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Pomen sajenja medovitih rastlin Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko ener­gijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano ter omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so face­lija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine. Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktiv­nostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden naj­pomembnejših živalskih organizmov na pla­netu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikro lokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno po­slanstvo, to je opraševanje rastlin in poskr­bele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomr­znejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela in ob pestri za­saditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnej­še črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni se­dumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posa­dimo manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih ra­stlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligu­strum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares do­volj prostora, da lahko nemoteno raste. Sa­dimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj od tujerodnih pa paulovnija (Paulownia tomentosa), trnata gle­dičevka (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpa (Catalpa ovata), tulipanovec (Lirioden­dron tulipifera L.), grmasta amorfa (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria panicula­ta Laxm.), japonska sofora (Sophora japoni­ca L.), in evodija (Tetradium daniellii ), pa še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je možno kupit v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije v okolici. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj širo­ka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogi­bamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hle­vskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, kamor jo lahko privežemo, če to počnemo ka­sneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do po­lovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo z okoli desetimi litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo pre­blizu eno zraven druge. Na koncu vedno obil­no zalijemo. V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst ra­stlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo, od teh jih je za čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lah­ko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vla­da brez pašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. Besedilo in foto: Jure Justinek in Nataša Klemenčič Štrukelj Psihološka svetovalnica za mlade v AIA – Mladinskem centru V letu 2016 smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš vzpostavili psihološko svetovalnico za mlade. Svetovalnica je v osnovi namenjena vsem mladim, ki se srečujejo s trenutnimi stiskami ali stresom, povezanimi s šolo, z odnosi z vrstniki, prekomerno zaskrbljenostjo ali strahovi, ki jih sami težko obvladajo (npr. pred javnim nastopanjem, opravljanjem izpi­tov, spoznavanjem novih ljudi, pred višino …), z nizko samozavestjo, nihanji razpoloženja, otožnostjo idr. Svetovanje je individualno in poteka po principih kognitivno-vedenjske terapije. Kaj je kognitivno-vedenjska terapija (KVT) in na katerih po­ dročjih je učinkovita? Kognitivno terapijo, ki jo danes poznamo tudi pod imenom ko­gnitivno-vedenjska terapija (KVT), je v zgodnjih 60. letih raz­vil Aaron Beck (1964). Je strukturirana, kratkotrajna terapija, usmerjena na reševanje trenutnih težav ter učenje strategij za spreminjanje naših manj funkcionalnih misli, prepričanj in ve­denj (Beck Insitute for Cognitive Behavior Therapy, n.d.). KVT poudarja, da naše misli in prepričanja vplivajo na to, kako se počutimo in vedemo. Pomembno je, da se naučimo prepoznavati svoje avtomatske misli (to so misli, ki se lahko pojavijo bliskovito, avtomatično) (Fennell in Butler, 2006) ter jih ustrezno spreminjati (doseči poskušamo bolj koristno in realno razmišljanje). S tem se bo spremenilo tudi naše čustveno doživljanje in vedenje (Beck, 2011). Primer: Nekdo, ki je ravnokar prejel novico, da ni sprejet na želeno delovno mesto ali da ni opravil izpita, lahko občuti žalost ter razočaranje nad sabo, se zapre v svojo sobo in leži na postelji. Takemu posamezniku se je morda pojavila avtomatska misel: »Nič mi ne uspeva. Prava zguba sem.« Ta misel je tista, ki ga je vodila do slabega razpoloženja in do tega, da se je zaprl v sobo. Če bi ta posameznik ocenil veljavnost svoje misli, bi morda spoznal, da mu je v tem semestru že uspelo opraviti dva izpita ali pa, da je uspešen na drugih področjih življenja, da je morda poslal le malo prošenj za delo … Verjetno bi se ustrezne­je odzval na svoje misli. Misli so lahko tudi negativne, a realne. V tem primeru je pomembno, da se naučimo probleme reševati. Z namenom doseganja dolgotrajnejših sprememb se KVT ukvar­ja tudi z bolj temeljnimi prepričanji o nas samih, o drugih ter o svetu (Beck, 2011). KVT pristop poudarja sodelovanje med svetovalcem (terapev­tom) in svetovancem (klientom) ter aktivno udeležbo svetovan­ca. Svetovanec in svetovalec delujeta kot ekipa -svetovalec po­sameznika seznani z naravo težav in tehnikami, ki mu lahko pomagajo pri reševanju njegovih težav, ta pa tehnike aktivno uporablja tako med samim svetovanjem kot v domačem okolju (Beck, 2011). KVT je učinkovita pri težavah na mnogih področjih. Več kot 1000 izsledkov raziskav je nakazalo, da je KVT učin­kovita na področjih (pregled v: Beck, 2011; Beck Insitute for Cognitive Behavior Therapy, n.d.): pretirane anksioznosti (te­snobe), fobij (pretirani specifični strahovi), paničnih napadov, pri obsesivno-kompulzivni motnji, težavah z uravnavanjem jeze, pri depresiji, nihanjih razpoloženja, prekomerni telesni teži, motnjah hranjenja, pri kroničnih bolečinah, nespečnosti, starševskem stresu idr. KVT pristop je uporaben tudi za tiste, ki se želijo nau­čiti uspešnejšega spoprijemanja s stresnimi situacijami. Več informacij o psihološki svetovalnici lahko dobite pri predse­dnici Mladinskega centra Mengeš ter na e-naslovu: svetovalnica. aia@gmail.com. Besedilo in infografika: dr. Mojca Petrič, uni. dipl. psih., edu­kantka vedenjsko-kognitivne terapije MASKE NA GLAVO, ŠMINKO NA USTA PA GREMO V LOKO PREGANJATI PUSTA! OTROŠKA MAŠKARADA NA ŠPORTNI PLOŠČADI V LOKI SOBOTA, 25. FEBRUAR 2017, OB 15. URI ZA ZABAVO BO POSKRBELO DRUŽINSKO GLEDALIŠČE KOLENC. NAJLEPŠE MASKE ČAKAJO NAGRADE! PUSTNI KROFI IN ČAJ ZA VSE UDELEŽENCE! V SLUČAJU DEŽJA ALI SNEGA PRIREDITEV ODPADE! VABI KD ANTONA LOBODE. Žur za starše Starši otrok, ki obiskujejo treninge namiznega tenisa v ŠD Partizan Mengeš, so se v soboto, 21. januarja 2017, srečali na družabno-zabavno-tekmovalnem 'ponovoletnem' srečanju. Vsebino in program srečanja je pripravila Janja ob pomoči in sugestijah udeležencev srečanja. Za kulinarične dobrote sta poskrbela Urša in Janez, sladice in pecivo so spekle mame, ''Pivnica Adam Ravbar'' je podarila sodček piva, za aperitive ob sprejemu so poskrbeli očetje, skratka - nič ni manjkalo; lepo za oči in predvsem dobro za želodčke, DJ Vojko pa je poskrbel za primerno glasbo. Vsi udeleženci so prinesli zanimiva darila. Vsakdo si je enega izbral in ga ostalim pokazal s pantomimo. Ob takšni predstavitvi daril so se zabavali, tako tisti, ki so predstavljali darilo, kot tisti, ki so skušali ugotoviti vsebino daril. Pantomimiki so bili tako dobri in duhoviti, da so udeleženci uganili kar vsa darila. Bilo je res zabavno. Sistem tekmovanja je pripravila Janja tako, da so se srečale (z)me­šane dvojice, Žiga je pripravil računalniški program za spremljanje rezultatov, žrebanje parov in žreb tekmovalnih parov pa je vodil Jože. Besedilo in foto: Miha Šimnovec Odigrali so pet krogov. Vsak krog sta igrala druga dva ''partnerja'', pogoj je bil, da ista tekmovalca lahko igrata le v enem krogu in da mož in žena ne moreta sestavljati ekipe. Po petih odigranih krogih so odigrali še super finalni krog, kjer so se najboljši pomerili med sabo. Sledila je razglasitev priznanj parom za največ osvojenih točk, za ne­kaj manj osvojenih točk, pa tudi za najbolj prikupen, ljubek, divji, ino­vativen, sexi, pocukran, zabaven, mišičast, usklajen, vesel, atletski, fair play in najbolj srečen par. Po podelitvi priznanj je za druženje in veselo razpoloženje poskrbel Matej s frajtonarico. Soglasno so sprejeli odločitev, da žur staršev postane tradicionalno srečanje. Besedilo: Mlaj Foto: Matjaž Prezelj Golden Glove 2017 - kickboxing evropski pokal Konec januarja je v Italijanskem Coneglianu potekalo prvo v vrsti večjih tekmovanj v kickboxingu pod okriljem WAKO organizacije. Evropskega pokala Golden Glove so se uspe­ šno udeležili trije tekmovalci iz Mengša. Dejan Zarić (18) in Kristina Momčilov (16) sta nastopila v disciplini kicklight, kjer je bila razpisana le članska konkurenca. Kljub razliki v letih sta se oba odrezala odlično in oba posegla po stopničkah. Dejan je v svoji kategoriji v finalu za las izgubil in osvojil srebro, Kri­stina pa je po zmagi nad domačinko izgubila proti kasnejši prvakinji in tako osvojila 3. mesto. Prvič se je v kickboxingu (light contact) želel predstaviti Taj Janežič (15), ki pa je na žalost ostal brez nasprotnika … Za tekmovalce ŠD Sonkal ne bo dosti počitka, saj jih v začetku februarja čaka državno prvenstvo v taekwon do-ju ter kasneje Kickboxing evropski pokal v Karlovcu (HR) Foto: Goran Momčilov Vrnitev Anžeta Laniška med elito, prvič med njo tudi Leon Šarc Januar je Smučarsko-skakalnemu klubu Mengeš prinesel to­liko uspehov, da se je kar težko odločiti, kje začeti z njihovim naštevanjem in opisovanjem. No, prve besede gre vendarle nameniti članom, med katerimi je v novo koledarsko leto si­jajno skočil Anže Lanišek, ki si je z odličnimi nastopi v ce­linskem pokalu, v katerem se je štirikrat zapored zavihtel na oder za najboljše, znova izbojeval »vstopnico« za preizkušnje najvišje ravni. Začel je s prepričljivo zmago v Garmisch-Partenkirchnu, kjer je 14. janu­arja najbližjega zasledovalca ugnal za več kot 30 točk! Dan pozneje se je dvajsetletni Domžalčan na tem znamenitem nemškem prizorišču izkazal še z drugim mestom, tik pod vrh se je nato povzpel tudi v Saporu, kjer je bil po drugem in tretjem mestu še šesti. Zatem je vnovič dobil priložnost v svetovnem pokalu, vendar pa je imel v vetrovni »loteriji« v Willingenu obilo smole, saj je s 34. mestom finale zgrešil za pičle tri točke. Uspešen mesec je tudi za Matjažem Pungertarjem, ki je z dvanajstim in drugim mestom na pokalu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Zakopanah izpolnil kvoto za nastope v celinskem pokalu, v katerem se je nato redno uvrščal med dobitnike točk. V Garmisch-Partenkirchnu je pristal na 21. in 22. mestu, v Saporu je dvema 21. mestoma dodal dvanajsto, v Bischofshofnu pa je zasedel 26. in 17. mesto. Letošnjega januarja pa zlepa ne bo pozabil nordijski kombinatorec Leon Šarc. Potem ko si je s 30. in 17. mestom v H?ydalsmoju na Norveškem priskakal in pritekel prve točke v celinskem pokalu, je sploh prvič dobil priložnost tudi za nastop med svetovno elito. V dolini Fiemme, kjer mu je precej moči pobrala bolezen, se mu je udeležba na tekmi izmuznila za vsega dve točki, v Seefeldu pa se je zatem uspešno prebil skozi kvalifikacije za svetovni pokal, na preizkušnji, na kateri je bil z dvajseti­mi leti med najmlajšimi tekmovalci na štartu, pa je po 38. skakalnem dosežku v cilj pritekel kot petdeseti. Aleša Selaka, glavnega trenerja pri SSK Mengeš, ter njegova pomočni­ka Luko Brnota in Davorja Maučeca so prejšnji mesec v pokalu Cockte razveseljevali tudi (naj)mlajši »orliči«. V Žireh sta 8. januarja na drugo stopničko skočila Teo Herbstritt (do 12 let) in Taj Ekart (do 13 let), teden dni pozneje sta v Kranju med dečki, starimi do 10 let, dvojno zmago slavila Nik Bergant Smerajc in Tit Voranc Božič. Z vsemi tekmicami je opravila tudi Živa Andrić (do 9 let) v Mostecu, kjer je bil Alen Pestotnik (do 9 let) drugi, na Ljubnem pa sta Teo Herb­stritt (do 12 let) in Taj Ekart (do 13 let) še osvojila tretje oziroma drugo mesto. Na tem položaju je Taj končal tudi tekmo na Gorenji Savi, kjer sta Živa Andrić (do 9 let) in Alen Pestotnik (do 9 let) ponovila uvrstitvi izpod Rožnika. Za slovo od januarja sta na zmagovalni oder skočila še Timo Šimnovec (do 10 let) s tretjim mestom v Sebenjah pri Tržiču in prav tako tretjeuvrščeni Jure Močnik (do 15 let) v Logatcu. Besedilo: Miha Šimnovec Foto: Anže L. Na začetku poti Turni smuk v spomin na Mirana Martinjaka Konec januarja je minilo leto, odkar se je na Obertauernu smr­ tno ponesrečil s snežno desko naš član Miran Martinjak. Bil je dolgoletni član našega planinskega društva in alpinist. V njegov spomin smo z njegovimi najbližjimi organizirali turni smuk. Kljub pomanjkanju snega smo malo čez mejo osvojili razgledno Lepo špico (Cima bella), nekateri s smučmi ali bordom, nekaj pa tudi peš. Bilo nas je osemnajst. K dobremu vzdušju je pripomoglo tudi čudovito vreme in seveda lep razgled. V zložni hoji smo se spomnili preminule­ga prijatelja, ki nas je spremljal na turah. Besedilo in foto: Miroslav Šušteršič Menšani uspešno pričeli tekmovanje v spomladanskem delu ligaškega tekmovanja Ekipa Cornilleau Mengeš 2 je zmagovito pričela spomladanski del tekmovanja v 3. SNTL za člane. V telovadnici ŠD Partizan Mengeš so se pomerili z ekipo NTK Tempo iz Velenja in jih premagali z rezultatom 5 : 1, zato so na dobri poti za osvojitev naslova zmagovalcev in uvrstitev v 2. SNTL v naslednji sezoni. Pr va ekipa članov je v pr vem krogu gostovala pri NTK Ilirija v Ljubljani. Premagala jih je s 5 : 3. V 2. krogu pa se je doma po­merila z NTK Arrigoni iz Izole. Po dramatični in napeti tekmi, ki je trajala kar 3 ure in 45 minut, sta se ekipi menjavali v vodst vu. Pri rezultatu 3 : 4 je v odločilnih dvobojih najprej David Orešnik premagal Michelea Virginaja s 3 : 2 in izenačil rezultat na 4 : 4, v odločilnem dvoboju pa je Andraž Avbelj premagal Matijo Novela s 3 : 1. Zaslužena zmaga je zato ostala v Mengšu. Besedilo: Mlaj NTS Mengeš 1 3. OT MTNTZ v namiznem tenisu 14. januarja je bil v Preserjah pod Kri­mom 3. odprti turnir v namiznem tenisu za učence od 1. do 9. razreda in dijake. Na turnirju je nastopilo 90 tekmovalcev iz dvanajstih klubov. Mengeš je zastopalo petnajst tekmovalk in tekmovalcev, ki so osvojili enajst pokalov. Mladi nadebudni tekmovalci, ki so na začet­ku svoje športne poti, so se ponovno izkazali, kar potrjuje dobro delo trenerja Davida s po­močniki in zavzetost na treningih. Besedilo in foto: Mlaj Ana Tofant najboljša v Murski Soboti 28. januarja je bil v Murski Soboti 2. TOP v namiznem tenisu za člane in čla­nice. Med članicami sta nastopili Kata­rina Stražar in Ana Tofant. V napornem tekmovanju, kjer se igralke pomerijo vsaka z vsako in odigrajo sedem dvobojev, je Ana je v napetih dvobojih premagala vse nasprotnice in osvojila 1. mesto, Katarina, ki je nastopila rahlo bolna, je izgubila tri dvoboje in osvojila 6. mesto. Med člani sta v drugi jakostni skupini natopila Klemen Jazbič, ki je osvojil 8. mesto, Andraž Avbelj pa je v 3. jakostni skupini osvojil 1. mesto in zlato medaljo. Besedilo: Mlaj Foto: Andraž Avbelj Uspeh Mengšanov na Jakhlovem memorialu v namiznem tenisu 29. januarja je bil v Ljubljani 38. Jakhlov memorial v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 195 tekmovalcev iz 25 klubov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Na turnirju je nastopilo 20 tekmovalcev iz Mengša. Najboljšim je pokale in medalje podelil naš najboljši tekmovalec Bojan Tokič. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Mengšani še naprej zmagujejo v namiznem tenisu 22. januarja je bil v Kidričevem 2. odprti turnir R Slovenije v namiznem tenisu za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice U-21. V kategoriji mlajših kadetov in kadetinj je nastopilo 68 tekmovalcev, pri članih in članicah U-21 pa 54 tekmovalcev iz triindvajsetih slovenskih klubov (iz Mengša 12 tekmovalcev). Pri mlajših kadetih se je ponovil finale s V tolažilni skupini je zmagal nadobudni osem najboljših, Nika Kobetič pa med turnirja v Komendi, tokrat je zmagovalec in borbeni Luka Jokič, Jan Šobar pa se je šestnajst najboljših. postal Dejan Jokič, Aljaž Goltnik je osvojil uvrstil med šestnajst najboljših. Čestitke uspešnim tekmovalcem in tekmo­ 2. mesto, David Grad pa se je uvrstil med V kategoriji članov U-21 sta se Aljaž Fre-valkam ter trenerjema Davidu Orešniku in šestnajst najboljših. lih in Nejc Erjavec uvrstila med dvanajst Žigi Zupanu, ki sta tekmovalce uspešno Pri mlajših kadetinjah se je Gaja Kobetič najboljših, pri članicah pa je Ana Tofant vodila. maščevala za poraz v Komendi Sari Tokič, v finalu premagala Leo Paulin iz Izole in nečakinji Bojana Tokiča, in jo premagala z osvojila turnir. Katarina Stražar, ki je na-Besedilo: Mlaj rezultatom 3:0. stopila malo bolna, se je uvrstila med Foto: Žiga Zupan Mengšani uspešni na kvalifikacijah za ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu 8. januarja sta bila kvalifikacijska turnirja za ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu. V Ljubljani so nastopile ekipe Arrigoni iz Izole, Letrika iz Nove gorice, Vesna Zalog, domačini Kajuh – Slovan in Mengšanke. Mengšanke so najprej pre­magale ekipo Vesne z rezultatom 5 : 1, v 2. krogu Letriko s 5 : 1, Kajuh Slovan z rezultatom 3 : 5, v zadnjem krogu pa so morale priznati premoč ekipi Arigoni iz Izole, ki jih je premagala z rezultatom 5 : 1. Tako so se Mengšanke uvrstile na državno prvenstvo z osvojenim 2. mestom, igrale so Tara, Vita, Gaja Kobetič, Neža Žun Pogačar in sestri Živa in Brina Markič. Kadeti pa so tekmovali v Mariboru, kjer so se v 1. krogu pomerili z ekipo NTK B2 iz Kranja in jih premagali z rezultatom 5 : 3, v 2. krogu so premagali NTK Muta s 5 : 2 in v zadnjem krogu ekipo ŽNTK Maribor z rezultatom 5 : 0. Osvojili so 1. mesto in se uvrstili na final­ni turnir. Ekipo Mengša so sestavljali Dejan Jokič, Mitja Zavec, Aljaž Goltnik in Janez Popelar. 15. januarja so bili kvalifikacijski turnirji za mladinske ekipe. Mladinke Mengša so igrale v Ljubljani, bile so tekmovalcev, nastopili so Matej Prezelj, Aljaž Goltnik in Bor Rutar in tekmovali v Zalogu. Na turnirju so osvojili 3. mesto, izgubili so z NTK Muta z 2 : 5 in NTK Vesna z 0 : 5. Prva ekipa je igrala v postavi Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli in Mark Šporar. Prema­gali so ekipo NTK B2 s 5 : 1, NTK Logatec s 5 : 2 in izgubili z NTK Arrigoni z 2 : 5. Osvojili so 2. mesto in se uvrsti na finalni turnir. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan uspešne, čeprav brez druge najboljše igralke Katarine Stražar. Ana Tofant, Nika, Tara, Vita in Gaja Kobetič so premagale vse naspro­tnice. V 1. krogu so premagale ekipo Inter Diskont z Raven s 5 : 0, Kemo iz Puconcev s 5 : 1, Muto s 5 : 0 in Kajuh Slovan s 5 : 2. Z osvojitvijo 1. mesta so nakazale, da so najresnejše kandidatinje za osvojitev naslova državnih prvakinj. Na kvalifikacijah mladincev sta nastopili dve mengeški ekipi. Druga ekipa je bila sestavljena iz mlajših Prevlada Škrlepov v namiznem hokeju Ob koncu leta sta bila v Mengšu odigrana dva turnirja za Slo­venski pokal v namiznem hokeju. Oba je uspešno organiziral domači klub NHK Mengeš. Morda je primerjava z brati Prevc in smučarskimi skoki pretirana, pa vendar, na slovenski namiznohokejski sceni trenutno močno prevladujejo Škrlepi. Na dveh turnirjih za Slovenski pokal, ki sta bila novembra in decembra odigrana v Mengšu, so v štirih kategorijah pobrali kar 9 od možnih 12 "stopničk". Med posamezniki je obakrat slavil Nejc Škrlep, član NHK Kranj. Na prvem turnirju - Odprtem prvenstvu Mengša, je v finalu ugnal Anžeta Božiča (NHK Kranj), tretje mesto pa je osvojil Matej Škrlep iz NHK Mengeš. Na Miklavževem turnirju pa je bil Nejc v finalu boljši od Bernard Škrlepa (NHK Mengeš), ki mu tako tudi v osmem poskusu ni uspelo osvojiti turnirja za Slovenski pokal. Je pa zato do svoje prve medalje prišel 12-letni Miha Škrlep, ki je v tekmi za tretje mesto premagal Bojana Bartuloviča (oba NHK Mengeš). In ne preseneča, da je Miha z lahkoto upravičil vlogo favorita v kategoriji osnovnošolcev in zmagal na obeh turnirjih, družbo v finalu pa mu je delala sestra Mojca, ki je zelo napredovala po rednih obiskih treningov NHK Mengeš. Tretja sta bila Robert Jerič na OP Mengša in Aljaž Kuhar na Miklavževem turnirju. Serija turnirjev za Slovenski pokal se nadaljuje konec januarja v Sevnici. Besedilo in foto: Bernard Škrlep Upokojenski veter v laseh Kdor misli, da se upokojenci najraje sprehajamo, ob klepetu pijemo kavico ali rešujemo križanke, se moti. No, seveda, vsi to radi počnemo, kaj bi tajili. Vendar pa številni potrebujemo še kaj več, da se počutimo zadovoljni, na primer šport, rekreacijo, gibanje. Kolikor nam pač dovoljujeta zdravje in splošno počutje. Društvo upokojencev Mengeš združuje veliko članov. Vsak ima svoje interese, vsakemu je treba omogočiti, da jih uresniči, če si to želi. Tudi za tiste, ki jim kolo pomeni tesnejši stik z naravo in možnost lepih doživetij, je poskrbljeno. Med številnimi sekcijami deluje namreč tudi kolesarska. Kar 32 članov šteje. Pravzaprav so v večini članice, moških je namreč slaba tretjina. Dan za mengeške »upokojenske kolesarje« je sreda. Ta dan se od začetka aprila do konca oktobra vsak teden zbere­mo ob dogovorjeni uri. Ko se pogovorimo, kar je potrebno, poženemo pedale in se odpeljemo, kakor predvideva program. V zadnji sezoni smo prevozili kar 1.140 kilometrov, povprečno pa je bil vsak izlet dolg 43,5 kilometra. Ni malo, vendar pa je za vsakega sprejemljivo, saj hitrost prilagodimo zmožnostim večine. Vmes se je treba tudi ustaviti, malo počiti in poklepetati ter občudovati naravne lepote. Spoznavanje krajev in lepot narave je namreč poleg potrebe po gibanju glavni namen našega kolesarjenja. Enkrat se namenimo skozi Komendo in Cerklje v Preddvor, drugič skozi Komendo v Kamnik, nato preko Radomelj v Ihan do Dolskega, potem pa skozi Beričevo in Črnuč v Mengeš. Lepo nas je videti, saj imamo enake majice, s katerih je razvidno, da smo mengeški upokojenci. Tudi izven kolesarske sezone ne mirujemo. Gibanje je pač koristno in potrebno, zato v »zimski« sezoni po mengeški občini in sosednjih krajih ubiramo pešpoti. Ob 10. uri se ob sredah z nahrbtniki na ramenih zbe­remo pred pisarno DU Mengeš in se odpravimo – enkrat po hribovski poti, drugič po ravninski. Ali pa malo tega in malo onega, štiri do pet ur, kar je ravno prav. Z vmesnimi postanki, seveda. Resda nas je nekaj manj, a smo ti bolj zagrizeni. Ni kaj, lepo nam je na naših izletih. Svoje dobre občutke bi z veseljem delili z novimi člani sekcije. Zato, spoštovani kolegi upokojenci in upo­kojenke, poglejte v klet ali garažo, gotovo je tam vaše kolo, ki čaka, da obrišete prah in pogledate, če še vse deluje, kot mora. Do aprila uredi­te, kar je treba, potem se nam pa že na prvem izletu lahko pridružite, da skupaj zavrtimo pedala. Besedilo: Jakob Reven, vodja sekcije Foto: Notka Srna Mengeški gasilci zmagovali v Kranjski Gori V soboto, 28. januarja 2017, je potekalo prvo tekmovanje PGD Mengeš v veleslalomu v Kranjski Gori na smučišču Brsni­na. V čudovitem, sončnem in ne prehladnem vremenu smo polni energije in v tekmovalnem duhu zapeljali po veleslalom­ski progi. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah. Ob vznožju smučišča stoji brunarica Kosobrin z idiličnim vrtom, ki S športnimi aktivnostmi in druženjem pa si naberemo novih moči in je priljubljeno zavetišče za številne smučarje. Za ograjo iz polen se idej za nadaljne delo. skriva prijeten ambient, kjer smo se po razburljivi tekmi okrepčali in Zahvaljujemo se Smučarskemu društvu Mengeš za odlično izvedbo družili. Polni prijetnih vtisov smo bili vsi enotnega mnenja, da tekmo-tekmovanja. vanje ponovimo naslednje leto. Gasilsko prostovoljno delo je dostikrat stresno in zahtevno. Srečujemo Besedilo: Sandi Jaklič, PGD Mengeš se z najrazličnejšimi situacijami, ki žal nimajo vedno srečnega konca. Foto: PGD Mengeš Vrnitev Marije Romarice v Fatimo Vseslovensko slovo od Milostnega kipa Marije Romarice je bilo na Ptujski Gori v četrtek, 13. oktobra 2016. Poslovilno sveto mašo je daroval mariborski nadškof Alojz Cvikl. Po tem slovesu naj bi ne bilo v Sloveniji nobenega odprtega ali javnega srečanja več. Milostni kip je tako po tridnevnem romanju po Hrvaški na večer pred vrnitvijo v Fatimo prispel v Mengeš k sestram usmiljenkam. Iz spoštovanja do določila škofov so bile te njene zadnje ure v Sloveniji strogo zasebne. O tem neuradnem slovesu je v prejšnji številki Mengšana pisala sestra Ljubica Jozić, predstojnica mengeških usmiljenk. Po slovesu pri sestrah usmiljenkah v Mengšu me je sin Matic skupaj z Milostnim kipom v ponedeljek, 17. oktobra okrog 3. ure zjutraj peljal v Lukovico, kjer sem z Marijo Romarico vstopil na organizirani avtobus, Matic pa se je odpeljal domov. Avtobus je preko Ljubljane nadaljeval pot proti zagrebškemu letališču. Tam smo se združili z manjšo skupinico iz Maribora, tako nas je bilo vseh romarjev okrog 45. Poleg nadškofa Cvikla je z nami romalo še deset duhovnikov. Na zagrebškem letališču Na romanju sem bil zadolžen za prenos Milostnega kipa, shranjenega v kovčku. Marija in kovček skupaj tehtata 35 kg, tako da mi ju je pomagal nositi soromar Smiljan Purger. Uradnica za izdajo vozovnic na letališču Pleso ni mogla verjeti, da je v kovčku resnično Fatimska Marija Romarica. Marija namreč ni potovala v prtljažnem prostoru, temveč kot potnik s svojim sedežem. Ko sem hotel odpreti kovček, je rekla, naj ga ne odpiram. Mislila je, da se šalim in da imam v kovčku violončelo. Ko pa sva s Smiljanom odhajala od pulta, je rekla, da bi Marijo resnično rada videla. Odprl sem kovček in uradnica je vzkliknila: »Zaista si ti, Majko moja!« zlezla izza pulta k nama in se dotaknila Marije rekoč: »Majko Božja, Majko moja!« Privzdignili so se tudi drugi uradniki, k Mariji pa niso šli. Petnajst minut pred najavo leta sem v čakalnici na let odprl kovček in zapeli smo pesem Trinajstega maja. Nekateri potniki so pričeli vstajati in gledati, kaj se dogaja, potem so prišli bliže in pričeli slikati Marijo in nas. To je vzpodbudilo še druge, tako da je Marijo pogledala in slikala večina čakajočih. Po pesmi sem zaprl kovček in čez nekaj trenutkov smo se vkrcali na letalo. Marija je sedela poleg okna, jaz pa poleg nje. V Fatimi smo se nastanili v romarskem domu Casa Nosa Senhora das Dores poleg fatimska svetišča v Cova da Iria. Po kosilu je nad­škof Cvikl daroval sveto mašo v župnijski cerkvi v Fatimi (Marija se je prikazala v dolinici Cova da Iria, ki je približno dva kilometra oddalje­na od Fatime). Sledila je molitev križevega pota po t. i. Madžarskem križevem potu, ki se nahaja na poti od rojstne vasice fatimskih vidcevproti dolinici Cova da Iria oz. mestu prikazanja. Že ob začetku moli­tve je pričelo rositi, kasneje pa celo rahlo deževati. Kljub temu smo nadaljevali pot do Kalvarije, kakšen celo bos. Pot smo nadaljevali skozi Aljustrel, rojstno vasico fatimskih vidcev. Ogledali smo si Luciji­no rojstno hišo ter se vrnili v dom. Zvečer smo Milostni kip namestili v domsko kapelico, nekateri pa so se udeležili procesije z lučkami. Po dolgem dnevu, ki je zaradi bogatih doživetij hitro minil, smo šli k počitku skoraj naslednji dan. Budilka nas je zbudila že ob 5.45. Pol ure kasneje smo se zbrali pred domom in odšli k sveti maši, ki jo je nadškof Cvikl tokrat daroval v fatimski baziliki. V baziliki smo se malo dlje zadržali tudi pri grobni­cah fatimskih pastirčkov Jacinti, Luciji in Frančišku. Vrnili smo se na zajtrk, po njem pa nas je vodička agencije Aritours Marija Osredkar vodila po trgu svetišča in nam govorila o njegovih znamenitostih. Seveda nas je peljala tudi v novo cerkev Svete Trojice in prebrala raz­lago Rupnikovega mozaika. Nekako od 10.30 dalje smo imeli prosto. Spokorniška pot Z Brankom Potočnikom, župnikom iz Reteč, sva se podala na spo­korniško pot po kolenih od vrha dolinice Cova da Iria do kapelice pri­kazanja, nadaljevala okrog nje in zaključila v kapelici pred Marijinim kipom. To spokorniško pot po kolenih sem šel tokrat tretjič. Prvič pred enajstimi leti skupaj z ženo Marto, lani pa sam. Obakrat sem šel po golih kolenih, tokrat pa sem s seboj vzel zaščito. Nogavicam sem odrezal prstni del in si jih nameraval natakniti na kolena. Vsakokrat sem si namreč odrgnil kožo na kolenih do krvi. Na tej na videz gladki marmornati potki je polno drobnih kamenčkov, ki se zajedo v kožo. Počasi zdrgnejo povrhnjico in pričnejo prodirati v usnjatico. Poleg tega se pri pritisku kolena ob tla koža rahlo naguba in počasi poči in pretrga. Tako sva z Marto imela še mesec kasneje na kolenih hraste. Pred letom dni je bilo tako hudo, da sem dvakrat mislil celo pred­časno končati. Zakaj bi si zaščitil kolena, sem povedal patru Milanu Kosu. Njemu se je zdelo, da je edino pravo spokorniško romanje po tej marmornati potki po golih kolenih, saj so jo tako opravile in to devet dni zapored vidkinja Lucija in njene sestre za ozdravljenje svoje mame. Vendar je bil takrat to pašnik. V trenutku sem se premislil in patru rekel, da bom šel torej tudi tokrat brez zaščite. Menil je, da mi zaradi njegove besede pač ni potrebno spremeniti mišljenja, a sem se že trdno odločil. Z Brankom sva vzela v roke rožni venec, se spustila na kolena in pričela. Jaz sem s seboj nesel napisane prošnje in zahvale vernikov, oddane Mariji med njenim obiskom v Mengšu, Mariji Bistrici in Zagrebu. Bilo jih je za štiri velike debele kuverte. Do Marije v kapelici prikazanja sva zmolila vse štiri dele rožnega vencain prispela opoldne za molitev Angelovega čaščenja. Že spotoma sem v molitvi izročal vse namene v kuvertah Mariji, tam pa sem jih položil pred Marijo na kamnito ograjo in ji jih ponovno izročil ter pustil tam približno pet minut. Ko sem listke vzel nazaj, sva vstala in se odpra­vila k ognju poleg kapelice prikazanja. Tam sem skozi režo počasi ob molitvi spustil kuverto za kuverto v ogenj, kot sem obljubil že v Mengšu. Branko je povedal, da ima še vedno vse napisane prošnje in zahvale doma v župnišču in da mu ni prišlo na misel, da bi jih vzel s seboj. Odgovoril sem mu, naj jih da v Velikonočni ogenj. Pater Tomaž Podobnik mi je kasneje dejal, da je to še popolnejše, saj je to vstajenski ogenj. Vojska naredi iz fantka moškega V času naše skupne občine Domžale je bilo veliko skupnega, tudi skupni odhod k vojakom. In tako so naši fantje iz Dom­žal, Mengša in Moravč skupaj odšli služit domovini v Niš. In če vojska res iz fanta naredi moškega, sem tokrat pobaral golobrade mladeniče v gostišču Gašper na Prevojah. Po kosilu smo imeli prosto popoldne. Večino časa sem bil v dom­ski kapelici ob Marijinem milostnem kipu. Po večerji smo se pričeli pripravljati na slovo in vrnitev Milostnega kipa fatimskemu svetišču. Malo smo zmolili, ji zapeli in se je še zadnjič dotaknili. Nadškof Cvi­kl je Mariji snel krono, jo spoštljivo poljubil in dal v kovček, prav tako rožni venec. Dvignil je Milostni kip in ga položil v kovček, jaz sem ga pa zaprl. Dva vernika sta nesla kovček z Milostnim kipom, dva pa sliko Lojzeta Grozdeta z njegovo relikvijo. V procesiji smo šli od doma do zakristije kapele prikazanja, kjer so si duhovniki nadeli mašna oblačila. Verniki smo naredili špalir od zakristije do kapelice. V kapelo so Marijo v kovčku in Grozdetovo sliko nesli duhovniki. Ob predaji je nadškof Cvikl poudaril, da je Grozde prvi fatimski mučenec, saj je bil mučen in ubit prav zaradi širjenja prvosobotne pobožnostina fatimski način. Rektor svetišča se je zahvalil za sliko in dodal, da jo bodo namestili na častno mesto. Sliko blaženega Lojzeta Grozdeta, ki je bila podarjena fatimskemu svetišču, je narisal akademski slikar Tomaž Perko, pozlačen ročno re­zljan okvir pa izdelal restavrator Miha Legan. V spodnjem delu okvira slike je v relikvarij vdelan košček njegove kosti. Slika je bila objavljena na 33. strani Družine številka 44 – 45 (vsi sveti 2016). V kapeli prikazanja smo počakali do molitve rožnega venca. Polovica ene desetke se je molila v slovenščini. Udeležili smo se tudi procesije z lučkami, tokrat s praporom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. V dom smo se vrnili okrog enajstih zvečer. Tisto jutro, v sredo 19. oktobra, nas je budilka zbudila že ob 5.15, saj smo imeli ob 6. uri že sveto mašo v kapeli prikazanja. Tudi to je da­roval nadškof Cvikl. Po sveti maši smo pojedli zajtrk, pripravili kovčke in se pričeli po isti poti vračati. Bil sem kar malo otožen. Že lani sem menil, da sem zadnjič v Fatimi, tokrat pa sem se spraševal, ali me bo Marija še kdaj poklicala tja. V branje priporočam zapisa Jožeta Potrpina s pridigo nadškofa Cvi­kla ob slovesu Milostnega kipa fatimske Marije Romarice in upoko­jenega nadškofa Marjana Turnška v 43. številki Družine (23. okto­ber 2016). Besedilo in foto: Gregor Rakef Kdo je iz mengeške fare, ugotovite po fotografiji. Mislim, da tokrat ne bo težko No je že res, da niso več golobradi, da imajo od takrat že tudi kašen kilogram več in kakšen las manj, a po 51 letih, kar so služili vojsko, se kar dobro držijo. Verjetno so za to zaslužne predvsem boljše polovice in vojska, ki jih je naučila reda in discipline. In tista iz vojske se še kdo vrne, ko greš pa enkrat v pokoj, je konec zgodbe in tako je tudi njih vse manj. In zato so se na svojem druženju najprej z minuto molka spomnili vseh tistih, ki so skupaj z njimi odšli v vojsko, a jih danes žal ni več med njimi. Tokrat so se pri Gašperju na Prevojah zbrali nekdanji so­borci iz V. P. 7511 v Nišu, iz kasarne Pantarei, kakor so radi poudarili in obujali spomine. Čeravno so odšli v Niš sicer še golobradi, so imeli za sabo že bogate izkušnje, vsaj kar se vozniških izpitov tiče, kajti tam so kaj hitro po trimesečni obuki, beri usposabljanju, postali inštruk­torji za motorna vozila na najmodernejših vozilih JLA na FAP-ih. In je tekel pogovor o tem, kako je servo deloval, saj res, kaj je že to na FAP-u, kako se je »šaltalo« … Ja, sem bil v družbi prekaljenih šoferskih mačkov in je treba znati tudi njihovo govorico. Sicer pa so se pohvalili, da so imeli tudi Tamčke in še kaj se je našlo. Kako zanimivo je bilo, ko so bili vsi »kafiči« njihovi in še pa še. Obujanje spominov med tolikimi soborci, med katerimi nihče ni prilezel do čina podporočnika, kvečjemu do razvodnika in desetarja je še kdo prilezel, je prav prijetno in v družbi se na koncu po­čutiš popolnoma enakopravnega. Kaj se ne bi, saj sem tudi jaz služil v JLA, le na drugem koncu in v drugi enoti. A vsi, čeravno je bila razlika v letih, smo bili najbolj veseli tiste besede: "Sitno". Kaj to pomeni, pa povprašajte koga, ki je služil vojsko, in povedal bo tudi, da se je tam navadil reda in discipline. A tistega, zakaj je vratar na »kapiji«, bo raje preskočil, ker je zato, da logika ne pride v kasarno, saj je bilo zlato pravilo "najprej uradi onda se žali". Soborci so tokrat sklenili, da se srečajo že poleti, in to skupaj z žena­mi, in jo odrinejo na izlet, a ne v Niš, ampak k prelepi Soči. Kako so se imeli tam in kaj so povedali, pa prihodnjič. Besedilo in foto: DJD 11. marca 33. prireditev Pod mengeško marelo V soboto, 11. marca 2017, bo ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš že 33. prireditev Pod mengeško marelo v organizaciji Menge­ške godbe. Letošnja prireditev ima podnaslov »Iz domačih logov«, saj jo bodo sooblikovali predvsem domači mengeški glasbeniki, povabili pa bomo tudi nekaj zanimivih gostov. Značilnost vseh Marel je predvsem skupno igranje godbe pod vod­stvom kapelnika Dimitrija Ledererja z različnimi narodno-zabavnimi ansambli ter drugimi skupinami in solisti. Tudi tokrat se nam bodo pridružili dobro poznani ansambli, in sicer ansambla, ki imata vsaj po enega člana iz vrst Mengeške godbe. To sta Kvintet Dori in An­sambel Kerlci ter povabljeni Ansambel Vagabundi. Na Mareli bo prvič zapel eden najboljših slovenskih kantavtorjev, Adi Smolar. Bogat in raznolik glasbeni program bo zaokrožil Slovenski Klezmer Band z dve­ma vrhunskima mengeškima glasbenikoma. Godbi se bodo na odru ponovno pridružile simpatične Mengeške mažoretke. Povezovalec in humorist bo Klobasekov Pepi, zagotovo pa bomo pripravili tudi ka­kšno presenečenje. Pohitite in si zagotovite svoj sedež v dvorani, saj je letos prireditev le ena. Vstopnice bodo naprodaj v Melodiji Mengeš (Trdinov trg 4, Men­geš, 01/7237-578) od ponedeljka, 13. februarja 2017 dalje. Se vidimo na Mareli! Besedilo: Maja Keržič Foto: godbeni arhiv Naj bo glasba – sinergija mladosti in zrelosti Večletno mentorsko sodelovanje Likovnega društva Mengeš z Osnovno šolo Mengeš je preraslo v tradicionalno druženje učencev s člani društva. Dvodnevne delavnice se odvijajo v okviru obogatitvenih dejavnosti za učence, ki želijo izpopolniti znanje iz likovnega izražanja. Posebno pohvalo za sodelova­ nje je izrazil ravnatelj Milan Burkeljca, saj se na delavnicah izražajo poglobljene vezi, sinergija mladosti in zrelosti pa je vsako leto bolj izrazita. Temu primerni so tudi umetniški izdel­ ki. Učitelj Lojze Kalinšek, ki je hkrati tudi mentor v Likovnem društvu Mengeš, je prav tako navdušen nad takim načinom dela, ki tako učencem kot somentorjem iz društva bogati izku­šnje in širi obzorja. Delavnic se je udeležilo šestnajst učencev, pri delu jih je usmerjalo in jim svetovalo pet članov društva in gostja iz Zagreba. Barbara Rabič je vodila delo z lopatico v akrilu, Leonida Goropevšek delo s tušem in lavirano risbo, Ina Malus risanje v suhem pastelu, Binca Lomšek ustvarjanje v kolažu, Diana Korelc pa lopatico in akril. Gostja iz Zagre­ba, akademska slikarka Irena Gayatri Horvat, je učence vodila v tehniki monotipije. Prav vsem je bilo skupno vodilo za ustvarjanje »Naj bo glasba …«, ki je letošnji moto šol. Nastalo je veliko zelo dobrih likovnih izdelkov, učenci in mentorji pa so bili zelo zadovoljni. Mengeš je glasbeno mesto, kjer je pesem od nekdaj doma. Za motiv so služila stara glasbila, ki jih je vsak na svoj način upodobil in vključil v svoj likovni izdelek. Izdelki delavnice - vzajemne koristne povezave mladosti in zrelosti »Naj bo glasba …« bodo razstavljeni v Osnovni šoli Mengeš Besedilo in foto: Binca Lomšek Razstava jaslic v Grobljah Lojze Burja, ki je član Likovnega društva Mengeš, nikoli ne more sedeti križem rok. Zato se vedno loti česa novega. Vsestranski ustvarjalec in umetnik si je konec lanskega leta zadal poseben izziv – izdelati jaslice iz kovine. Kot kipar je v kovini izdelal že marsikateri kip, a jaslic se je lotil še s posebno vnemo. Kot pravi sam: »Ročno izdelane jaslice so iz železa. Železo je brušeno v posamezne dele vsake figurice, nato zvarjeno in obdelano do končne podobe. Jaslice sestavljajo Sv. Družina v hlevčku, poleg sta tudi osel in vol, ob vodnjaku je nosač vode, furman z volovsko vprego, čreda štirinajstih ovac s pastirjem in še nekaj posameznih figuric.« Umetnik Lojze si je zadal zajetno delo, več kot dvajset figuric je izdelal do prefinjenosti in jaslice razstavil v Grobljah na 7. razstavi jaslic, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Groblje. Na razstavi so se predstavili najbolj znani slovenski jasličarji. Razstava je bila odprta od 27. decem­bra 2016 do 6. januarja 2017. V likovnem društvu Mengeš smo ponosni na našega vsestranskega ustvarjalca in veseli, da je z nami.. Besedilo: Binca Lomšek Foto: Lojze Burja »Spomini« v Mestni kavarni Zima ima za navdušeno fotografinjo Binco Lomšek poseben čar. Kljub zelo nizkim temperaturam s fotoaparatom išče in najde nepozabne kreacije narave, ki jih Binca želi približati Mengšanom. Fotografije prikazujejo detajle le enega spomenika, pripravlja pa tudi spomine ostalih obeležij, ki jih v hitrem tempu življenja navadno sploh ne opazimo. Tako je v mengeški mestni kavarni »Mesing bar«, kjer že tradicionalno razstavljajo člani Likovnega društva Mengeš, predstavila že drugo serijo fotografij, posnetih v Mengšu, z naslovom »Spomini«. Vabljeni na ogled.. Besedilo: Jakobina Š. Foto: Binca Lomšek Civilna iniciativa Za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu V januarju nismo organizirali protestnega shoda in tudi v fe­ bruarju ga ne bomo. Razloga sta predvsem dva: sneg, dež ali mraz bi marsikomu preprečili udeležbo na shodu, čakamo pa tudi na odgovore ministra za infrastrukturo dr. Gašperšiča na naša vprašanja, posredovana v dveh pismih (2. 12. 2016 in 25. 1. 2017). Postavili smo naslednja vprašanja: Ali je vlada na vaš predlog že uvrstila izgradnjo manjkajočega dela mengeške obvoznice v plan gradnje cest v RS, zgrajenih v letu 2018? Ali je vlada RS že zagotovila sredstva za izgradnjo mengeške obvoznice v letu 2018? Če bo investitor DARS: ali ima zagotovljena sredstva za dokončanje obvoznice, ki jo je delno zgradil v tim. prvi fazi? Kako potekajo postopki, potrebni za izvedbo investicije (pridobitev zemljišč, projekti, soglasja ...)? Kaj je še potrebno narediti in v katerem roku? Katere organe in službe ste zadolžili za izvedbo teh nalog? Katere naloge in pristojnosti ima lokalna skupnost? Tudi od županu občine Mengeš smo – že drugič – poslali zahtevek za poja­snila na nekaj vprašanj. Od vsebine odgovorov obeh naslovnikov, zlasti pa ministra, je odvisno, kako bomo načrtovali nadaljnje aktivnosti. Naš cilj je, da vlada RS uvrsti izgradnjo obvoznice v državni finančni in gradbeni plan. Govorjenje ministra o tem je premalo. Toliko zaenkrat o obvoznici. Veliko energije smo namenili prizadevanjem, da se prepreči realizacija nezakonite gradnje ob Pšati, ki v takem obsegu predstavlja dolgoročno grožnjo zdravju in varnosti za občane, koristi pa samo za investitorja. Nova in že obstoječa površina Klemen Transportu omogoča, da bo usposobil enega največjih parkirišč v osrednjem delu države. Imelo bo tudi svoj ben­cinski servis (glej soglasje Prodnika z dne 7. 7. 2016). Že septembra smo vložili prijavo na gradbeno inšpekcijo, za nami je to storila še občina. Po treh mesecih in pol smo osupli prebrali odločbo inšpektorja, da gre le za utrjevanje zemljišča in zato inšpekcijski postopek ni potreben. (!) Vložili smo pritožbo, priložili fotografije – enako je storila tudi občina – in kmalu prejeli obširen odgovor glavne inšpektorice. Med drugim je napisala: » ... Glede na dodatno prejeto prijavo (navedbe o že izvedeni gradnji parkirišča, komunalne infrastrukture, ograje) bo pristojni gradbeni inšpektor obravna­val novo prijavo v skladu z določenimi prioritetami gradbene inšpekcije ... (!)« Torej je gradbišče še vedno "črna" gradnja! Klemen Transport, Klemen Piškur s.p., seveda ne miruje. Pritiski na občino in svetnike zvenijo skoraj kot mobing. Upati je le, da bodo organi občine z županom na čelu vzdržali pritisk in uporabili prava pravna orodja, da bodo zavarovali javni interes in spoštovanje zakonov ter tudi predpisov, ki jih sprejema občinski svet. Na ta način bodo popravili nekatere pomanjkljivosti v dosedanjih postopkih v letu 2016, zagotoviti pa morajo, da v bodoče take nepravilnosti v škodo javne­ga interesa ne bodo več možne. V bodoče bomo spodbujali javne razprave o teh vprašanjih. Kot smo že napovedali, bomo zelo verjetno zahtevali tudi sklic izredne seje občinskega sveta. Na zavarovanje javnega interesa bomo torej še opozarjali, še posebej zato, ker je v praksi občina, pravzaprav župan kot odgovorna oseba in čuvar zakonitosti, že večkrat padla na izpitu. Saj ni občinskega pomena, gre pa ravno tako za primer, ko je zasebni interes, ki ga je na silo uveljavil novo­dobni graščak, pregazil javni interes in stoletno pravico občanov. Varno pot za šolarje in sprehajalno pot za vse je za ograjo ob Staretovem gradu enostavno zaprl, zagradil, nanjo nametal štore posekanih stoletnih lip in potegnil bodečo žico! Da se le ne bi kdo prekršil nad razkošjem na dva­kratno ograjenem zemljišču, je namestil še kamero. Da se ve, kdo je kdo! Besedilo: Branko Lipar, za koordinacijo CI Foto:Marko Zakrajšek Podžupanova soodgovornost Priznati moram, da sem bil rahlo v dilemi, ali se naj odzovem na članek Petra Gubanca iz prejšnje številke Mengšana ali ne. Predvsem zato, ker je bil očitno napisan z namenom politične provokacije. Pravijo, da je v Sloveniji spomin huda reč. Še posebej, ko je govora o politiki. Peter Gu­banc v svojem članku problematizira moje delo ter nadomestilo, ki ga prejmem zanj. Po njegovem mnenju (priredi in zapiše, da zgolj vodim seje občinskega sveta) sem za svoje delo dobro plačan. Delo podžupana je določeno z zakonom ter opredeljeno v sistematizaciji delovnih mest občinske uprave. Delo opravljam neprofesionalno. Gre za vsebinsko podobne naloge, kot jih je imel podžupan, ki je prihajal z liste, katere predsednik je Peter Gubanc (sicer takratne LDS). Seveda pa takrat Petra Gubanca »plača« njihovega podžupana ni motila. Navkljub temu, da je imel za izpolnjevanje delovnih nalog »pomoč« drugega podžupana. Torej bi lahko dejali, da je za isti denar delal pol manj. Hkrati pa se je prav Pe­ter Gubanc po zadnjih lokalnih volitvah javno zavzemal za dva podžupa­na. Le zakaj? Je že pač tako v politiki, da dokler so »naši« zraven, je vse v najlepšem redu, ko pa naših ni, je pa vse preveč. Ga pa po eni strani razumem, saj se volitve pač nezadržno približujejo. Kakorkoli, sam s tem zaključujem polemiko okoli tega in se na nadaljnja pisanja ne mislim več odzivati. Če pa koga zanima moje delo, ga z veseljem vabim, da se mi za kakšen dan ali dva pridruži ter spozna, kakšno je delo podžupana v Občini Mengeš. Spoštovani Mengšani in ostali gostje pekarne in kavarnice Horacij »Neznanje ali nepoznavanje ni niti greh niti kaznivo. Kazniva pa je mentalna invalidnost in nespoštovanja zakonov.« Že nekaj časa v prostoru bivšega »upokojenskega« bifeja, na naslovu Trdinov trg 14, deluje pekarna, kavarnica in prodajalna z imenom Horacij. Osebno sem bil prepričan, da je za Mengeš, še posebno za ta del Mengša to dobro­ došlo. Ja, bil sem prepričan. Do sobote, 4. februarja 2017. Na pohodih (kdor ne ve, z Bibo sva redna udeleženca pla­ninske sekcije DU Mengeš) sem poslušal hvalospeve mojih sopohodnikov o kruhu. Ker moram vse preveriti, sem želel tudi to. O Bog, zakaj si me kaznoval z tako željo!? Zakaj si dovolil, da se mentalni invalid spravi na hendikepiranega in njegovo štirinožno vodičko slepe osebe!? Zakaj si do­volil, da imam uničen dan drugače čudovitega pohoda po Emini romarski poti!? Potek dogodka Pekarna, kavarnica in še kaj Horacij se menda po urniku odpre ob 7.30. V zvoniku Mihaelove cerkve dvakrat odzvoni. Čez minuto ali dve stopim do vrat in jih poskušam odpreti. Na drugi strani me prijazen dekliški glas nadere, da imajo še zaprto. Do tukaj vse prav. Kljub uri. So se pač v cerkvenem zvoniku zmotili. Po minuti ali dveh deklič pomoli glavo skozi priprta vrata. No, ni še čas, kaj bi pa radi kupili? Kruh in kavico bi spili. Vi lahko vstopite pes pa ne. Razumljivo je, da psi nimajo vstopa. Ja, psi. Biba pa ni navaden pes. Je služben. Vodič slepe osebe. Aja, pravi mla­denka, nisem vedela. Kljub dejstvu, da je Biba prav zaradi takih primerov okranclana kot božično drevo. Nosi oprsnico z rdečimi križi in velikim napisom "vodič", spredaj na vratu ima rumeno (barva, ki pomeni, da se jih ne sme božati in ogovarjati) rutko z rdečim križem. Okoli vratu ima belo ovratnico z rdečimi križi. Skratka v nulo označena, kaj je njena funkcija. Kot sem navedel, nevednost ni kazniva, sem mladenki pokazal tudi Bibino osebno izkaznico. Presenečenje!? Pes, pa osebna izkaznica!? Biba ima osebno izkaznico in tudi potni list. Mladenko sem opozoril, da kršijo 13. člen zakona o zaščiti (UL RS, št. 20/04). Dama se ni dala pregovoriti, zato sem se v izogib nadaljnjemu pregovarjanju raje obrnil in napotil na zborno mesto pri cerkvi. Sedaj pa pride šele tisti del, zakaj sem pričel zgodbo o mentalnem invalidu. Ko se že pomikamo proti cerkvi, iz pekarne prigalopira, tudi sanja se mi ne kdo, verjetno pa sam imetnik franšize Horacij. Z vami hendikepiranimi so sami problemi, imamo sicer tudi klančino za vozičkarje, vendar je samo delo z vami. Če že ravno hočeš kupiti in spiti kavo, imamo zadaj en kot, kjer te bomo skrili pred pogledi ostalih. Vse, od kruha do kave ti bomo prinesli tja. Kot, da bi bil klošar, ki prosi za vbogajme!? Kot, da bi bil garjav ali kužen!? Pa sem tisto jutro oblekel, celo frišne gate in obul čiste štumfe!!! Spoštovani imetnik franšize Horacij. Naj vam bo nekaj v poduk. Nikoli in nikdar ne veste, kdaj bo vas doletela hendikepiranost. Upajte, da se slučajno ne bo pojavil kakšen tak mentalni invalid, ki bi vas rad skril pred oči drugih! Jaz osebno sem oslepel (na dobro oko imam k sreči še dva odstotka vida) v trenutku, v 18 mesecih, po 31 letih, 8 mesecih in 4 dneh SP v gostinstvu. Naen­krat sem postal iz osebe, od katere so bili odvisni drugi, v osebo, odvisna od drugih!!! Martin Močnik in Biba Full Of Joy Za javni interes gre! Dogajanje okrog nezakonite gradnje parkirišča za tovornja­ke ob Pšati, na zemljišču, namenjeno obrtni dejavnosti, v Civilni iniciativi za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu ocenjujemo kot spopad med zasebnim in javnim in­ teresom. Vsi vemo, da je ta temeljna značilnost sodobnega sveta in eden od razlogov za vse večje socialne probleme ter razslojenost družbe - slovenske in svetovne. Nosilci zaseb­nega interesa so praviloma lastniki kapitala, njihov osnov­ ni interes pa je povečanje bogastva. Seveda svoje interese radi zavijejo v celofan o nujnosti spodbujanja podjetništva, ki da že samo po sebi bogati družbo; običajno je k temu dodana še 'mantra' o novih delovnih mestih. O tem, koliko so plačana in kako dolgo sploh bodo, pa sploh ni govora. Kar dosti bi se dalo govoriti o tem, kako so države z razvi­tim podjetništvom bogate in »bogate«. Statistični izračuni v »bogatih« državah namreč pokažejo popačeno sliko: manjši del ljudi je res premožen, večina pa živi povprečno ali revno življenje. Zasebni interes je pač prevladal nad javnim, manj­šina je pridobila moč za odločanje o javnih zadevah in o javnem interesu, povzpela se je nad zakon. Zakoni namreč veljajo za 'navadne'. Vemo, da je lahko zasebni, podjetniški interes močno gonilo splo­šnega razvoja, blagostanja, vendar pa mora biti vključen v javni interes. Nihče namreč ne sme zaradi svojih interesov posegati v pravice drugih oziroma večine, v javni interes: pravico do tega, kar nam nudi narava (zdravo vodo, zrak, zemljo, mir ...) ali pa nam zagotavlja pravna država (varnost v vseh pogledih, enakopravnost, dostojno življenje ...). Dosledno upoštevanje javnega interesa pred vsakim zasebnim mora biti temeljno civilizacijsko načelo! Vztrajanje graditelja parkirišča (Klemen transport) je brutalen po­skus prevlade zasebnega interesa nad javnim. Nihče ne more ovre­či trditev, da to za lokalno skupnost kratkoročno in dolgoročno ne pomeni nič dobrega. Ampak res nič! Takim in podobnim poskusom jemanja pravice v svoje roke se moramo upreti vsi – občani in organi, ki smo jih izvolili zato, da bodo skrbeli za pravice vseh, za to, da znajo pošteno presoditi, ali in kdaj zasebni interes podpira javnega. Če ga ne, ga je treba preprečiti. Kalimerovska drža (češ, saj nič ne moremo) je sramotna, opravičevanje z nevednostjo je nesprejemljivo, neodgovornost se kaznuje na volitvah. Kljub 'lu­knjičavim' zakonom je v občinah mogoče uveljaviti pravni red in enakost pred zakonom, le trdna odločitev za to je potrebna. In vztrajanje, seveda. Besedilo: Branko Lipar, vodja koordinacije CI Mestno središče - (športni) park Mengeš Kakšna prostorsko­ urbanistična ureditev; kakšna arhitekturna ureditev osnovne šole; kakšna (nujno potrebna) športna dvorana Kaj lahko oz. bi morali preučiti hkrati z največjo inve­sticijo Občine Mengeš v proračunih 2017 in 2018 oz. proračunskem obdobju 2017–2021!? Poleg seveda same investicije, ki bi morala biti pripravljena v skladu s pred­ pisano metodologijo, predvsem pa gospodarno: tehnično, finančno, stroškovno … In predstavljena javnosti in Svetu Občine Mengeš – strokovno in z odprto, odkrito javno razpravo in izmenjavo pogledov in interesov (kar že nekaj časa zahtevam)! Po celoletni popolni proračunski praznini v 2016 je v planu obči­ne ponovno (na novo!?) velika večnamenska prireditveno -športna dvorana (V VPŠ) dvorana. Investicija je bila črtana brez besedice obrazložit ve, kljub nujnosti naložbe in kot da ni bilo porabljenega že pol milijona evrov denarja. Vsi vemo, da je že več kot dvajset let telovadnica premajhna in je ustrezna špor tna dvorana nujno potrebna, predvsem za športno vzgojo v eni od največjih osnovnih šol v Sloveniji. Osnovna šola Mengeš se je iz tipske šole z vedno novimi (nujnimi) dograditvami spremenila v sestavljanko in s pomanjkljivimi funkci­onalnostmi: vhodni del, kuhinja, avla, šolska knjižnica … Špor tni park pa je postal ograjevano področje posameznih špor tov. Začelo se je s pozidavo s Fit-topom (sedaj Harmonija) v 80 letih. S tem in sedaj še z V VPŠ-dvorano v odpr ti prostor zunanjih igrišč šole in rekreativcev ter zadnja leta Mengeškega (Mihaelovega) sejma, izgublja možnosti za pravi mestni park s čudovitim zaledjem Go­bavice. Če se že vztraja in zagovarja poseg v odprt prostor med šolo in Pšato je nujno 'pogledati' širše in s tem dolgoročneje ter ob tem postoriti premike v samem parku. In okolici: dostopih, prehodih ... do parkiranja, prometne ureditve ... (Mestni/rekreativno špor tni) park bi moral postati mirno (parkovno) območje, ki je celovito urejeno. Nekateri špor ti se lahko preselijo drugam, npr. k Menge škemu jezeru. To območje nekdanje opekarne (Cegvnce) bi morala občina odkupiti zaradi strateško dolgoročnih razlogov. Še prej pa ga prostorsko še bolj določno opredeliti kot mirno špor tno-rekreacijsko območje in varovano naravno okolje. Torej, kakšna V VPŠ-dvorana!? Resne, poglobljene in širše javne razprave o različicah, umestitvah, okoliščinah, prometni ureditvi, investiciji, v pripravi na ta dva proračuna … ni bilo. Odgovorni na občini se je izogibajo (tudi sedaj). Javnost – tudi Svet Občine Men­ge š – ve zelo malo o novih pripravah, obsegu in legitimnosti prepro ­jektiranja(?), okoliščinah in problemih, ki so stari projekt 'odplavili'. V proračunskih dokumentih pa je sedaj zapisana planirana številka vseh stroškov v višini več kot 5 milijonov evrov – napihnjena že iz prej enormne cene investicije, ki je dosegla skoraj 4 milijone evrov (glej podatke v okvirju)! Ob tem pa je zanimivo (oz. žalostno), da župan g. Jerič nima spo­štovanja do domačega (mengeškega) znanja, dosežkov in predlogov nasvetov podjetja Alfa Natura (www.alfanatura.si). Podjetje, ki de­luje na lokaciji nekdanjega Tamiz-a, ima v ponudbi sodobno modu­larno špor tno dvorano (MŠD), s katero so bili odgovorni in občinski svet seznanjeni že pred letom dni. Omogoča učinkovito, gospodarno in finančno ugodno investicijo, fleksibilno uporabo, upravljanje in vzdrževanje. Poleg teh ima MŠD tudi naslednje pomembne /bist vene konku­renčne prednosti: že urejeno dokumentacijo za EKO sklad; je nič energijska oz. lahko posega v razred plus energijska stavba -EU nZEB zaveza od leta 2018 (nearly zero-energ y buildings, direktiva 2010/31/EU); na razpisu Horizont 2020 je dobila štiri cer tifikate odličnosti; certificiran modul(ar)ni koncept! Glavna t vorca MŠD sta arhitekta Matevž Vrhovnik in Janez Urbanc. Oba sta, kot domačin in rojak, zelo dobra poznavalca okoliščin tako same investicije V VPŠ-dvorane kot tudi prostorskega in urbanistič­nega stanja v Mengšu oz. v Občini Mengeš. Kot pilotni evropski projekt bi bila dvorana izvedena v mengeški občini. Investicija bi bila cenovno bolj ugodna od ponujene rešit ve. Npr. dolgoročni brez­obrestni kredit, 400 EUR subvencije za vsak m2. Vse omenjeno za župana g. Jeriča ni pomembno. Zakaj se odloča drugače, (še) ni povedal. Naš veliki pesnik, po katerem praznujemo dan kulture, je takole okarakteriziral (nekatere) ... »Kar ni tuje, za­ničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led!« Več na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges. Besedilo: mag. Tomaž Štebe Številčne »igrivosti« o vrednosti projekta in dosedanjih stroških: • NRP leta 2015 = 3,705.130,00€ -od tega stroški ped letom 2015 v višini 505.130,00€ [vrednost projekta 3,290.000,00€] (financiranje v letih 2009 do vključno 2018) • NRP leta 2016 = 0,000.000,00€ (niti besede o novi telovadnici/športni dvorani Mengeš) • NRP leta 2017/2018 = 5,278.290,00€ -od tega stroški pred letom 2017 v višini 425.130,00€ [vrednost projekta 4,459.100,00€] (financiranje v letih 2009 do vključno 2019) Vir: NRP proračunov (kopije objavljamo na FB strani CIM)