201. številka. * Ljubljana, v soboto 2. septembra 1899. XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avstro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr
Za Ljubljano brez posipanja na dom sa vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol<5 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
Chlumecky.
Stari politifini lisjak baron Chiumeckv se je prikazal zopet na političnem površju, in danes se vse javno mnenje bavi z njegovo osebo, in si vsi politični krogi belijo glave, kaj naj pomeni njegova avdienca v Ischlu, njegova posvetovanja z raznimi členi nemškoliberalnega veleposestva in naposled njegovo potovanje k ogrskemu ministrskemu predsedniku Szčllu.
Chiumeckv si je znal pridobiti zaupanje najvplivnejših faktorjev v naši državi. Ta kakor jegulja gladki, na videz spravoljubni politik, ki je vse svoje življenje z vso silo pospeševal zatiranje Čehov, Slovencev in Hrvatov, je danes na cesarskem dvoru per-sona gratissima in ima jako velik vpliv, kar se je opazovalo že za časa Badenija, proti kateremu je neutrudno spletkaril. Tega vpliva si Chiumeckv ni pridobil morda s svojim politiškim delovanjem. Ne, pridobil si ga je po stranskih potih, pridobil si ga je z deli in z zaslugami, ki niso v prav nobeni zvezi s politiko, in o katerih bo morda še prilika, govoriti obširnejše in natančnejše.
Ta Chiumeckv je danes poglavitna opora nemških strank, njih najvplivnejši in najresnejši mož, jedini, ki bi prišel v kombinacijo, ako bi se mislilo na Thunovo mesto postaviti zaupnika nemških strank. Naravno je torej, da je njegova avdienca pri cesarju obudila najsplošnejšo pozornost, katero je potovanje k Szellu še povečalo, in da se vse vprašuje,  kaj naj to pomeni
Čujejo se različna mnenja. Najmanj resno in stvarno je pač mnenje nemških radikalcev, ki so obesili Cblumeckemu priimek „politični rufijan". Ti smatrajo Chlu-meckega za izdajalca svojih nemških političnih idealov, ki je pripravljen razgnati nemško „Gemeinbiirgschaft" ter nemške stranke, kar jih ne prisega na prapor nemškega nacionalizma, zadinjati Poljakom in fevdalnim kavalirjem, katere dolžitve pač
LISTEK.
V Benetke z zaprekami.
(Resnična dogodba)
Kadar hočete v društvu kam potovati, domenite se točno. To je moj svet. Vsaka nemarnost se maščuje, in vrag nikdar ne spi. Jaz sem sicer lahkoumen; to je menda podedovano, vsekakor mi je prirojeno in včasih sem se celo sam sebi bahal, da sem lahka kri. Toda verujte mi: vrag nikdar ne spi. Prepričal sem se brez apokalipse, in duša se mi zgraža, če se spomnim, da bi bil radi ene minute skoraj zamudil Benetke.
Kaj je ena minuta ? Šestdeset sekund, pravi učenec, kadar ga učitelj izprašuje; kapljica v morje večnosti, de" modrijan; pihljaj časa, fantazira pesnik. Ej, gospoda draga! Ena minuta je veliko. Tistih šestdeset sekund, tista kapljica, tisti pihljaj bi me bil skoraj okradel Benetek.
To je bilo namreč v Trsta, od koder se pride v Benetke po suhem ali pa po morju. Midva sva se odločila za morje, ker je bolj poetično. Na ladiji se ložje dobi morsko bolezen, kakor na železnici. Sicer pa železnice s svojimi rednimi nezgodami prav uspešno tekmujejo pomorski romantiki.
V soboto zvečer sva se vprašala, kje as snideva v nedeljo zjutraj.
— Kavarna T., predlaga ona.
ne soglašajo s politično preteklostjo barona Chlumeckega. Bil je vedno odločno nemškega mišljenja in je včasih, tako 1. 1891. v Brnu in v Novem Jičinu, celo javno zastopal prav tiste nazore, kateri vodijo sedaj nemške nacionalce.
Preostajata torej še dve mnenji o po menu Chlumeckega avdience in potovanja.
Mogoče je, kakor mislijo jedni, da pri pisujejo na cesarskem dvoru Chlumeckemu toliko vpliva na vse nemške stranke, da jih brez posebnih težav pridobi za opustitev obstrukcije pri volitvi delegacij, in da je bil zgolj v ta namen poklican na cesarki dvor. Z drugimi besedami, mogoče je, da je krona poklicala Chlumeckega in mu naročila, naj napravi zadnji poskus, doseči izlepa porazumljenje mej vlado in mej Nemci.
Kakor rečeno, je to mogoče, toda nam se ne zdi prav verjetno. Nam se zdi, da je Chiumeckv na dan avdience v Ischlu prevzel tisto ulogo, katero je za časa obstrukcije v ogrskem parlamentu igral ob Banf fyjevi strani sedanji ogrski ministrski predsednik Szell; igral bo tudi Chiumeckv nekaj časa dolgo „poštenega posredovalca" toliko časa, da pride ugodni trenotek, podstaviti Thunu nogo in sesti na njegovo mesto. Analogija mej Szellovim in Chlumeckega slučajem je popolna in očividna, in mi čisto nič ne dvomimo, da se merodajrii krogi pripravljajo zopet jedenkrat pripomoči nemškim strankam na krmilo in jim slovanske narode zročiti na milost in nemilost in to store toliko laglje, ker vidijo, da so nemški klerikalci vsak čas pripravljeni, zasaditi svojim dosedanjim zaveznikom bodalo v srce.
Nemški terorizem utegne zmagati na celi črti, in država bo zopet jedenkrat kapitulirala pred puntarji, kakor je že večkrat. Slovane bo lahkega srca pritisnila ob zid; plačala jim bo njihovo zvestobo, kakor 1. 1848. Zamorec je storil svojo dolžnost, zdaj naj gre — se bo reklo, a če bi se
— Hm, bolje bi bilo, če izbereva kavarno F. Iz stanovanj imava oba bližje tja.
— Bene, torej kavarna F. Ob 7. uri zjutraj.
To je bilo v soboto zvečer. V nedeljo zjutraj je lepi Llovdov parnik „grof Wurm-brand" pihal svoj dim v sveži zrak, da so se vsi ljubitelji čistega vzduha hudovali, jaz pa sem se veselil, kajti kot simbolist sem čital v tem dimu vse krasote jadranske kraljice. Točno ob polu 7. uri sem bil v kavarni F. Toda moral sem še nekaj opraviti, in zato sem važno, kakor je pomenljivi trenotek zahteval, naročil natakarju, naj pove moji hčerki, kadar pride, da me počaka, ker se kmalo vrnem. In res sem se vrnil. Bilo je 10 minut po sedmi uri. Moje točne hčerke ni bilo.
— Vraga, kaj pa dela tako dolgo? Natakar mi je dejal, da ne ve. Moral
sem mu verjeti. Ponovil sem svoje prejšnje naročilo, ter jo zavil proti njenemu stanovanju, kjer sem jel okno bombardirati s kamenjem.
— Minka! Minka! Ne obiraj se vendar tako dolgo! Zamudila bova.
Toda Minka ae ni zglasila. Postal sem nervozen. Spomnil sem se hčerkine toalete. Hoj 1 Sinoči je fantazirala, da bode morala danes morda še svojo Šiviljo obiskati. Vsi svetniki in svetnice božje, ako je res to storila! Pogledal sem na uro, bilo je pola 8. in zdirjal sem do kavarne F. Tam ni bilo nikogar; to se pravi, ljudij je
slovanski narodi upirali, ravnalo se bo ž njimi po starem načinu: izjemno stanje in nagla sodba so sredstva, s katerim se v teh „v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah" kroti nezadovoljneže, če niso nemške narodnosti.
Čehi so že popolnoma pripravljeni na to, da se bo skušalo, jih izolirati in v svojih listih že naznanjajo, da število njihovih poslancev popolnoma zadostuje za naj brez -obzirnejšo obstrukcijo. Čehi se pripravljajo na vse eventuvalnosti, in tudi na najodloč-nejši odpor, in okolnosti kažejo, da imajo prav.
Pripraviti pa se moramo tudi Slovenci in Hrvatje na vse eventuvalnosti. Občni položaj je takšen, da pride skoro gotovo do preobrata, da razpade sedanja slabotna parlamentarna večina, in da stopi na njeno mesto druga, v kateri ne bo prostora ne za Čehe, niti za Slovence in Hrvate, večina, proti kateri bodo morali slovenski zastop niki voditi najostrejšo opozicijo. In pripravljeni moramo biti tudi na to, da nas vlada ne bo gladila z rokavicami, kakor provzro-čitelje protidinastičnih izgredov v Aschu in v Graslicah in drugod, ampak da nastopi proti nam z vso krutostjo.
Strašiti nas to ne sme. Slabše kakor sedaj se nam tudi pod vlado kacega Chlumeckega ne more goditi. Treba je samo, da ostanemo nepremakljivo na strani svojih jedinih resničnih prijateljev, na strani zastopnikov češkega naroda, in da dokažemo, da smo se od nemške opozicije dovelj naučili, kako je treba z uspehom voditi politični boj. Čez združene Čehe in Slovence tudi kak Chiumeckv ne pride na dnevni red, samo če bomo vedno imeli pred seboj Thiersove preresnične in po dejstvih prav v naši državi potrjene besede: L' etat ne cede jamais aux prieres et n' obeit qu aux menaces.
bilo vse polno, a moje ljubeznive hčerke ni bilo med njimi.
— Kdo ve? Morda pa le misli, da sva si dala rendezvous v kavarni T.?
Torej tja. Oh, da veste, kako je bilo vroče! In Minke ni bilo v kavarni T. — Še enkrat nazaj. Ob V* 8. sem dospel tretjič v kavarno F. Zaman. Čakal sem. a kako! Pred kavarno sem tekal sem ter tja, moje oči so gledale na štiri strani ob enem, preklinjal sem vse toalete sveta, v duši mi je pa nekaj Šepetalo: Benetke! Benetke !
Čemu vam pripovedujem to? Saj ne čutite z menoj. Pa vendar — morda se rešite greha lahkoumnosti.
Sedem minut je manjkalo do osme ure. Sedem minut! Toliko potrebuje konj od kavarne na molo S Carlo. In v svojem obupu sem zdirjal kakor konj Kdo ve, morda je tam. Saj je končno vse eno. Ako je ni tam, tedaj so itak Benetke z Bogom. A vsaj parnik hočem videti, ko se bode odpeljal. To bodo občutki satanista, diabo-lista!
In ko sem stopil na molo, je ura na grški cerkvi bila osem Uh! Še bom videl, kako parnik odpluje. V možganih pa je bila gotova cela pridiga za mojo točno, ljubeznivo hčerko, katere ni bilo nikjer. Na ladiji so vzdigovali mačka, vzdigovali mostek in ves bes, kar ga premore vročekrvna duša,
se mi je dvignil v srca. Zdajci--poleg
mene stoji mirno, kakor ne bi bilo nič, Minka v dražestni potovalni obleki.
Knez Nikola v Carigradu.
Potovanje črnogorskega kneza Nikole v Carigrad je obudilo v vseh političnih krogih največjo senzacijo in vsi listi, zlasti avstrijski oflciozni listi, so mu posvetili dolge članke, v katerih so dokazovali, da nima to potovanje nikacega političnega pomena in da je zgolj stvar uljudnosti.
Resnica je, da je knez Nikola to potovanje dolgo odkladal. Obisk kneza Nikole v Carigradu je bil že davno poprej dogovorjen, ali knez je čakal trenotka, da bi se njegovemu obisku ne mogel pripisovati nikak poseben namen, in ta trenotek je prišel sedaj.
Razmerje mej turškim sultanom in črnogorskim knezom, je od berolinskega kongresa kar možno najbolje, in turški sultan je knezu opetovano dokazal svoje prijateljstvo za Turčijo. Znana je knezova krasna pesem „Turčinu" in znano je tudi, da je knez Nikola ostal navzlic vsem spletkam veren svoji izjavi, ki jo je storil po bero-linskem kongresu, da se namreč črnogorska puška nikdar več ne sproži na Turka.
Koliko so se razni vplivi trudili, da podkopljejo to razmerje, in da spravijo Turčijo v nasprotje s Črnogoro! Na črnogorski meji so Arnavtje brezštevilnokrat prouzročili velike nemire, ali sultan in knez Nikola sta se vedno porazumela in se vselej izlepa poravnala.
Kako visoko spoštuje turški sultan vladarja male Črne gore, to kaže prav to potovanje. Na poroko prestolonaslednika Danila, je poslal sultan maršala Šakir-pašo kot svojega zastopnika, in ta je tudi spremljal črnogorskega kneza v Carigrad. Šakir paša je bil mnogo let turški veleposlanik v Carigradu. Po svojem mišljenju je odločen rusofil in v diplomatičnih krogih je dobro znano, da se neprestano trudi, isposlovati alianco mej Turčijo in Rusijo, v kateri bi seveda tudi Črnagora imela svoje mesto.
Knez Nikola se je peljal na sultanovi
Človek je vendar le žival. Vsaj jaz nisem bil v onem trenotku nič druzega. Kakor tiger sem popadel hčerko za roko, da bi ji bil skoraj odtrgal svilnati rokav in liki birič v miru počivajoče inkvizicije sem jo sunil čez mostek na parnikov krov.
Ah! — Tedaj sem se oddahnil. „Grof \Vurmbrand" je že plul. — Kaj sem vse dejal? Točno se ne spominjam, a to vem, da ni bilo v mojih besedah niti za cente -zim ljubeznivosti (v žepu sem imel namreč italijanski denar). Da ne zna biti nikdar točna, da spravi svojega očeta v grob, da so toalete hudičev izum, da . . . no, ne vem več, koliko teh da je še bilo. Minka je kar strmela. Takega še ni videla svojega „zlatega papačka".
Ko se je pa nekoliko odpočila in ji je začudenje minilo, ji zavre studenec besed raz jeziček, da sem kar odprl oči in usta, in čudo je bilo, da mi niso ostala cel dan odprta.
— To je pa vendar preveč! Ti zmerjaš mene, ko bi morala jaz tebe. Kaj sanjaš o toaletah? Jaz sem svojemu papačku zažu-gala, vedela sem, da je vedno točen, in ker ga ob 7. uri ni bilo v kavarni F., sem šla v kavarno T., misleč, da se je zmotil, ker sva sinoči tudi o tej kavarni govorila. In tam sem čakala, čakala; ko te le ni bilo sem pa odšla na molo, češ, od drugod itak ne moreva odpeljati. In tukaj s tudi čakala, čakala. Enkrat sem ho t oditi, a tedaj sem se domislila, da mora
jahti .Izmir*, kateri je zapovedoval admiral Raafat-paša, v Carigrad. Razen Šakir paše, spremljali so ga pa tudi knežević Mirko, črnogorski minister zunanjih del, vojvoda Gavro Vukovid in turški poslanik na Ce-tinju, Ahmed-Fevzi-paša.
Sijajnost tega potovanja, kakor tudi kneza spremljajoče osebe — kažejo, da ima to potovanje vendar le gotove politične namene.
In res poročajo listi, da govore cari-grajski politični krogi, da hoče sultan Abdul Hamid odstopiti Črni gori tisto ozko ozemlje, katero jo deli od srbske meje, takozvane srbske Vasojeviče, tako da bi Črna gora postala neposredni mejaš in sosed Srb ij e.
Kratek pogled na zemljevid kaže, kako velikanskega političnega pomena bi to bilo tako za Črno goro in za Srbijo, kakor zlasti za Avstrijo, o katere prizadevanjih v Ma-cedoniji posredovanjem katoliškega duhov-ništva so prav te dni „St. Peterburgskija Včdomosti" jako obširno pisale, in kateri bi bil s tem zaprt pot na jug.
Pa še več se baje govori v teh diplomatičnih krogih. Kombinira se, da je kneževič Mirko, drugi sin kneza Nikole, prišel v Carigrad, ker sultan in knez Nikola mislita nanj, ako se usoda Bosne in Hercegovine — ki po našem prepričanju pripadata Hrvatski — definitivno uredi tako, kakor to onadva želita.
Koliko je na teh vesteh resnice, tega pač ne more nihče uganiti, ali že to, da so nastale v diplomatičnih krogih kakor neovržno dejstvo, da bi sultan z odstopom Vasojevičev Črni gori tudi sam svojo mejo zagotovil, svedoči, da se ne motijo tisti, ki pripisujejo potovanju kneza Nikole v Carigrad znamenit političen pomen.
V ■ J ubij mil, 2. septembra
K položaju.
Iz Išla poročajo dunajski „Information" iz ondotnih dvornih krogov, da je poklical cesar barona Chlumeckega samo radi tega k sebi, da je izrazil svoja čutila napram demonstracijam, ter da je s tem pokazal, da razločuje med radikalnimi in zmernimi Nemci. Krona smatra Chlumeckega za vodjo zmernih Nemcev, ki bo poklican morda kmalu, da prevzame aktivno vlogo v naši notranji politiki. — Nemškona-predni krogi Chlumeckega ne smatrajo za moža, ki bi mogel združiti „vse one nemške elemente, ki so vneti za pozitivno delo". Chiumeckv ima sicer veliko politično spretnost in mnogo izkustva, toda večina vo-lilcev stoji sedaj na strani radikal cev, ne pa zmernih politikov,kakoršen je Chiumeckv. — V desničarskih krogih pa se pojavlja skrb, da se spremeni zistem že v kratkem. „Narodni Listyu sodijo jako pesimistično ter menijo, da bodo Čehi kmalu izolirani, niti Poljaki, niti katoliški narodnjaki, niti fevdalci jih ne bodo podpirali. Toda Čehi so pripravljeni na vse, celo na obstrukcijo.
vsaj videti, kako se „\Vurmbrand" odpelje, da ti potem tem ložje povem svoje mnenje . . .
No, bil sem očaran. Kaj ni to dra-žestno ? Tudi ona je hotela videti, kako se parnik odpelje! Da sem prišel minuto pozneje, bi ga bila lahko v duetu gledala. In nehote* sem se spomnil ljubljanske fraze, katero spremljajo ljubljanski humoristi s tako značilno gesto: Tu gori sedi, pa boš videl Benetke !
Hvala Bogu, nama jih ni bilo treba in effigie gledati. „Wurmbrand" naju je prinesel brez morske bolezni tja in videla sva v lagunskem mestu mnogo krasnega, tako da sva celo Benečanom oprostila, da so naju hoteli pri vsaki priliki opehariti. Tu in tam se jim je to tudi posrečilo, a tega ni treba nikomur povedati.
Vi, dragi bralci, pa vpoštevajte nauk, ki izvira iz mojega tragikomičnega izleta, kajti minuta je dragocen čas. Dogovorite se vselej točno, eventualno si zapišite, kar se domenite. Sicer pa — to je najbolj važno — ne bodite točni, kajti inače bodo vaše hčerke in vaše žene iz vaše točnosti izvajale konsekvence, in to je včasih jako neugodno. Midva sva prišla v Benetke, toda — ena minuta!
Ne privadite nikogar na svojo točnost, saj je „Punktlichkeit die HGflichkeit der Konige" — mi pa nismo kralji. Slava lahko-nmnosti! Ahasver.
„Information" meni, da prevladuje na des niči mnenje, da je dr. Kaizl jako varal nade Slovanov, da Thuna ne le ni podpiral, nego ga celo oviral, ter da je jedina rešitev za ministrstvo, ako se rekonstruira. Vlada ne bo odpravila jezikovnih naredb, pač pa stremi za jezikovnim zakonom. V to svrho se bodo vršila po Thunovi iniciativi poga janja še ta mesec. — „Grazer Tag-blatt" je odločno proti kakemu starolibe-ralnemu ministrstvu s Chlumeckim na čelu. Nemce je dobiti le za sledečo ceno: odpravijo naj se brezpogojno jezikovne naredbe, vse s § 14 odrejene določbe, torej nagodba z Ogrsko, novi davki, uvede pa naj se nemščina kot državni jezik in upelje po polna tiskovna svoboda s tem, da se odpravi § 493. državnega tiskovnega zakona. „Grazer Tagblatt" svari nemške stranke pred pogajanji s Chlumeckim ter poživlja k slogi vse obstrukcioniste.
Cesar in pozdrav dr. Podlipnega. Praški župan, dr. Jan P o d 1 i p n y je pozdravil cesarja, ko je dospel te dni v Prago, samo v češkem jeziku, cesar pa mu je odgovoril v češkem in nemškem jeziku. Nemškonacionalni listi se sedaj se veda sila togote" na dr. Podlipnega, ter mu očitajo, da je grešil proti ravnopravnosti. „Politik" odgovarja, da se je ravnal dr. Pod-lipny le po vzgledu županov v Brnu in Opavi, ki sta pozdravila cesarja vedno le v nemškem jeziku, dasi je v deželi tudi slovansko prebivalstvo. Kadar bodeta ta dva pozdravila cesarja v obeh jezikih, se tudi Podlipny ne bo pomišljal ter ju posnemal. Sedaj pa velja: klin s klinom.
Obravnava proti srbskim zarotnikom se začne baje v četrtek. Prestavljena je bila že trikrat, kar je pač značilno. Sedaj poroča „Neue Freie Press e" iz Belega -grada, da obravnava bržčas ne bo javna, nego tajna. V predpreiskavi, ki je bila šele te dni završena, je bilo izpuščenih šestnajst oseb, 29 oseb — med temi Pasić, Tavšanović, polkovnik Nikolić, urednik „Odjeka", Protić— je obtoženih radi veleizdaje, deset pa radi razžaljenja Veličanstva in izrečenih sodiščem. Možno pa je, da bodo še nekateri izpuščeni.
Dreyfusova izpoved. Stotnik orožništva L e b r u n-R e n a u 11 je bil pred degradiranjem stotnika Dreyfusa z obsojencem jedno uro skupaj. Tekom tega časa je Dreyfus opetovano zatrjeval svojo nedolžnost ter baje dejal končno : „ Jaz sem nedolžen, v dveh, treh letih se izkaže moja nedolžnost. Minister ve to, sporočil mi je to potom komandanta Paty de Clama. Minister ve, da so bili dokumenti, katere sem izročil Nemčiji, malovažni, ter da sem storil to le zategadelj, da bi dobil važnejše." Le-brun-Renault je to nemudoma povedal raznim tovarišem, generalu Mercierju in predsedniku Kasimirju Perierju. Protirevizionisti so se vedno sklicevali na to Dreyfusovo iz poved in Lebrun Renault jim je bil glavna priča Dreyfusrve krivde. Predvčerajšnim je bil pred vojnim sodiščem v Rennesu zaslišan Lebrun-Renault in tudi tu je ponovil svojo povest o Dreyfusovi izpovedi. Znal pa ni pojasniti protislovja, ki je v stavkih „Jaz sem nedolžen" in „ . . . . dokumenti, katere sem izročil Nemčiji, so malovažni". Dreyfus pa je pojasnil vso zmoto. Dejal je le prva dva stavka, vse drugo je pridejal Lebrun Renault iz svojega. Dreyfus mu je namreč pripovedoval, da je poslal vojni minister k njemu Paty de Clama, ki ga je iz-praševal še zadnje trenotke, ali ni morda izročil kakih malovažnih dokumentov s tem namenom, da bi dobil važnejše. Dreyfus je odgovarjal Paty de Clamu dosledno: „Ne — nikdar!" Lebrun-Renault pa je zvaril besede Dreyfusove in Pa*y de CIamovo vprašanje v jasno izpoved in priznanje krivde! Vendar pa je Lebrun Renault vztrajal tudi po tej razlagi pri svoji trditvi in pritrjevala sta mu polkovnik Guerin, stotnik Anthoine, komandant de Mitry in kontrolor Peyroles. Komandant vojaške ječe Forzi-netti pa je docela ovrgel Lebrun-Renaul tovo trditev. Lebrun-Renault je Forzinettiju opetovano povedal, da mu ni priznal Dreyfus ničesar, nego da je zatrjeval do zadnjega svojo nedolžnost. Tudi pokojni stotnik d' Attel, ki je bil baje tudi v tisti sobi, kjer je govoril Dreyfus svojo izpoved, ni nikdar omenil Drevfusovega priznanja krivde; napravil se ni tudi nikak protokol, v ječi je Dreyfus vedno zatrjeval svojo nedolžnost ter je Paty de Clamu, ki mu je kazal neka pisma, opetovano dejal: „Ne, to
ni moja pisava !B Ko so pripeljali Drevfusa v ječo, je dejal Forzinettiju: „Jedini moj zločin je, da sem Žid. Zakaj nisem prosil, da me naj odpuste, kar so želeli tako zelo moji sorodniki!" Forzinetti je tudi povedal, da se je hotel Dreyfus usmrtiti, a žena njegova ga je preprosila, da se ni. Vse pričevanje Forzinettija dokazuje, da Dreyfus nikdar nikomur ni priznal kake krivde, nego da zatrjuje dosledno vedno svojo popolno nedolžnost. Kaznovani velikonemški opozicionalci. Kakor znano, je glasovalo proti dort-mund renskemu prekopu v pruski zbornici tudi veliko število višjih in nižjih državnih uradnikov, vladnih predsednikov, deželnih svetnikov, profesorjev i. dr. Vladnih krogov seje lotila radi take insubordinacije pravcata besnost. V kratkem času je bilo odstavljenih in prestavljenih nekaj uradnikov, in pričakovalo se je, da zadene ta usoda vse neposlušne. Berolinska „Staatsbiirger-Zeit." je prinesla že dolgo listo tistih nesrečnih uradnikov, ki z državno službo niso prodali tudi svojega političnega prepričanja ter nočejo biti vladni hlapci brez lastne misli in svoje volje. Seveda je zavladala vsled tega po Nemčiji velika ogorčenost proti ministrstvu in tudi proti cesarju. To pa je menda kancelarja Hohenlohea ostra šilo, kajti „Reichsanzeiger" je prinesel mesto obljubljenih upokojenj le splošen ukor. Hohenlohe meni, da morajo drž. uradniki smatrati za svojo dolžnost, podpirati vlado v izvršitvi njenih sklepov, ter izreka nado, da bodo poslej glasovali uradniki vedno z vlado. Nedvomno bo vstrašil ta ukor in črna pika, katero nosi sedaj vsak opozici-onalen uradnik, marsikaterega dosedanjega nasprotnika imenovanega predloga ter bode glasovala veČina drž. uradnikov poslej za vladno predlogo. Karijera in vsakdanji kruh je pač večini glavna stvar in vsi principi, vsa načela, vse prepričanje se morajo umakniti pred grozilno pestjo Hohenlohea-Viljema.
Trgovsko in obrtno društvo.
Pretekla sta dva meseca, odkar je to društvo začelo poslovati, a že v tem kratkem času se je jasno pokazalo, da čaka to društvo prav obilo dela v korist kranjske trgovine in obrtnosti.
Tudi v minolem mesecu so se društveni člani v prav znatni meri posluževali te svoje organizacije in so iskali v najrazličnejših zadevah pri društvu sveta in pomoči.
V mesecu avgustu je društvo posredovalo za svoje člane v sedmih kreditnih zadevah in sicer v vseh z najpovoljnejšim uspehom.
Nadalje je bilo vjednajstih pravdnih zadevah vprašano za svet. V nekaterih je tudi direktno posredovalo, tudi v tem oziru je bil uspeh ugoden, in so se društvenikora prihranili dosti znatni stroški, nekateri pa so se celo obvarovali preteče jim škode. Pripomniti pa se mora tu, da društvo daje pravne svete zgolj v trgovsko in obrtno pravdnih zadevah, in ne tudi druzih, ki ne spadajo v njegov delokrog.
Istotako je društvo v štirih slučajih napravilo za svoje člane razne vloge v trgovskih in obrtnih zadevah.
Pri tem pa društvo ni pozabilo na konsumna društva, katerih število se množi od dne do dne. Klerikalna stranka dela z vso silo za te svoje zadruge, in gotovo je značilno, da se najbolj poteguje za pridobitev gostilniške koncesije, da bi mogla toliko brezobzirnejše voditi nejednaki konkurenčni boj proti trgovcem in obrtnikom. Kaplanje hočejo na vsak način biti tudi natakarji. V cerkvi ponekod že kar naravnost oznanjajo gospodarski bojkot in ščujejo k sovražnostim proti njim neljubim trgovcem in obrtnikom in ker vidijo, da se poklicana oblastva za to ne zmenijo, postajajo čedalje predrznejši.
Z ozirom na to počenjanje nekaterih podivjanih kaplanov je potrebno, da se organizovano trgovstvo in obrtništvo upre z vso silo. „Trgovsko in obrtno društvo" je v minolem mesecu avgustu vložilo pritožbe proti konsumnim društvom v Metliki, v Dolenji vasi pri Ribnici, na Igu invHorjulu po številu vseh skupaj trinajst. V vseh teh pritožbah so se navedli slučaji kršenja veljavnih zakonov in se bodo morala ta društva oblastveno kaznovati. Rešitve podanih pritožb društvo še ni dobilo; bržčas se vrše preiskave. V
teh pritožbah navedeni slučaji pričajo, da konsumna društva še vedno sistematično preži-rajoin teptajo velj avno zakonske določbe, in je pač želeti, da bi poklicana oblastva vendar že nekoliko energičnejše nastopila. Če trgovec ali obrtnik le količkaj greši proti zakonom, je takoj ogenj v strehi in zadene ga ostra kazen, napram konsumnim društvom pa se postopa tako milo, da se taista že kar nič več ne zmenijo ne za zakone, ne za oblastvene naredbe.
Ker „Trgovskemu in obrtnemu društvu" še ni znan noben slučaj, da bi bila oblastva iz lastne iniciative nastopila proti kakemu konsumnemu društvu, si morajo trgovci in obrtniki pomagati s tem, da naznanijo »Trgovskemu in obrtnemu društvu", vsak posamezen slučaj nepravilnega postopanja, na kar vloži društvo v svojem imenu pritožbo na pristojno ob-lastvo, tako da posamezni trgovci in obrtniki ne bodo imeli sitnosti.
Društveno delovanje je bilo, kakor je razvidno iz navedenih podatkov, razmeroma prav obsežno, in vse kaže, da se opravila še pomnože Ker deluje društvo popolnoma brezplačno, treba mu je tudi sredstev. Zato poživlja odbor vse tiste trgovce in obrtnike, kateri društvu še niso pristopili, naj čim prej naznanijo svoj pristop. Samo če bodo trgovci in obrtniki solidarni, če bodo drug druzega podpirali in drug za druzega kaj žrtvovali, imajo upanje, da bodo z uspehom branili svoje interese in interese celega stanu. Kdor misli, da nima nikakih dolžnosti napram celokupnosti trgovcev in in obrtnikov, kdor meni, da mu društvu ni treba pristopiti, dokler njemu samemu kako konsurano društvo ne stopi za vrat, tisti pač nima smisla niti za veliki in važni boj, ki se bije sedaj v korist celokupnega trgovskega in obrtnega stanu, niti za pomen trgovstva in obrtnosti v gospodarskem in narodnem oziru.
Odbor apeluje s tem na vse zavedne trgovce in obrtnike na deželi, naj pridno agitujejo za pristop, a kdor še ni član, naj si šteje v častno stanovsko dolžnost, da Čim prej pristopi.
Odbor „Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko."
V Gorico!
Dne 10. in 11. kimovca t. 1. zboruje aZaveza slovenskih učiteljskih društev" v Gorici. Enajsta skupščina bo to, odkar so „Zavezo" priklicali v življenje zavedni in požrtvovalni naši tovariši. V tej sicer kratki dobi svojega obstanka je storila „Zaveza" neizmerno veliko za napredek in blaginjo slovenskega učiteljstva, ki je pred enajstimi leti bridkejše nego danes okušalo izjemno pravilo, da sodi vsakemu delu svoje plačilo. Plačilo je bežalo mimo nas, in oni, ki ga dele, so s skopo roko metali nekaj suhih drobtin med vrste slovenskega učiteljstva, ki je kot žejen jelen v suhem gozdu hrepeneče stegalo roke po krepčilni, poživljajoči kaplji blagodejnega studenca.
Danes sicer še ni tako, kakor bi moralo biti, a danes je vendar že drugače, kakor je bilo. Da pa se je izboljšalo naše gmotno stanje, ni najmanjša zasluga dične naše „Zveze", ki je malone pri vsaki skupščini z živo in prepričevalno besedo poudarjala zasluge svojih članov in z raznimi predlogi, resolucijami in peticijami na pristojnih mestih posredovala, da imamo danes to, kar imamo. Zato dolgujemo „Zaveži* slovenski učitelji toplo in iskreno zahvalo. S tem pa, da jo zahvaljamo, jo obenem prosimo, da bi še nadalje hodila po poti, ki ga je nastopila in po katerem hodi odločno in neustrašno, da dospemo slovenski učitelji končno do onega plačila, ki nam gre po zakonu človekoljubja in pravičnosti in po zakonu, ki ga je podpisal presvetli cesar sam.
Čudovito je to, kako je moglo vztrajati slovensko učiteljstvo toliko časa ob beraških svojih plačah, čudovito je to, da more vztrajati še danes, ko vendar živi v isti državi kot državni uradniki, v istih razmerah — ki so v premnogih slučajih še kočljivejše — kot državni uradniki, ki občuti takisto rastočo draginjo živil, obleke in stanovanj, a njega denarnih prejemkov
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu1' št 201, dn6 2. septembra 1899.
ne moremo niti izdaleka ednačiti onim, ki jih plačuje država po novi regulaciji svojim uslužbencem.
Zdi se nam, kakor da se je sprijel jarem bednega životarenja z našimi ramami, kakor se sprime srajca z ranjenim mestom na človeškem telesu. Napenjali smo že vse sile, uporabljali skrajna sredstva, da bi se otresli te more, a sami — uči nas izkušnja — ne moremo zatreti tega zajednika, ki nam ovira rast krepkega, svobodnega razvitka. —
Zato nam bodi skrb, da si pridobimo prijateljev, ki imajo moč in sredstva, da nam pomorejo. Ne iščimo prijateljev, ki so nam prijazni le takrat, kadar nas rabijo, ki so nam prijazni tudi takrat samo z be sedo in s sladkimi obljubami, nego iščimo prijateljev, ki so nam v resnici in iz prc pričanja naklonjeni, ki nam izkazujejo svoje prijateljstvo v dejanju. Iščimo in pridobivajmo najsplošnejšo naklonjenost naših deželnih in državnih poslancev, ki imajo usodo našega ljudskega šolstva in torej tudi učiteljstva v rokah.
A za to prijateljstvo nam ni treba moledovati in prosjačiti kot beračem. Slab in zaničevanja vreden je oni rodoljub, oni zastopnik ljudstva v deželnih in državnih zborih, ki ne uvideva plodonosnega delovanja slovenskega učiteljstva, ki torej ni iz lastnega nagiba, iz svojega, iz rodoljubnega srca izvirajočega prepričanja naš prijatelj.
Pisali smo že lansko leto o priliki zborovanja „Zaveže" v Ljubljani, da ni pravi rodoljub, kdor ni prijatelj slovenskega učiteljstva. Te besede ponavljamo tudi danes brez vsakega drugega dodatka!
Danes — hvala Bogu — ko se pripravljamo na pot k XI. skupščini „Zaveže" v Gorico, rečemo lahko s ponosom, da je vrsta šolskih in učiteljskih prijateljev mogočno narasla, da so v tej vrsti naši najboljši in najvplivnejši možje, ki imajo za slovenstvo sploh neizmernih zaslug. Vsak izmed nas ve, koga mislimo. A s še večjim ponosom smemo reči, da nam je priborilo te prijatelje naše delo, naše neutrudno delo, ki nam izžema najboljše moči, katere se iztekajo v žile, ki nosijo hrano in življenje bodočnosti slovenskega naroda po onih kronovinah avstrijskih, koder žive Slovenci.
Zatorej je pa sveta dolžnost, dolžnost hvaležnosti in priznanja, da se z vsako žilo oklepamo le teh, ki so nam prijazni in naklonjeni. Suženski uklanjati vrat navidezno sladkim obrazom ter se plaziti pred njimi in za skledo leče prodajati to trohico svobode, ki jo imamo, bi značilo toliko, kakor da spet hrepeneče čakamo onih časov, ko je bilo učiteljstvo kot Pro-metej na skalo prikovano na odvisnost, milost in nemilost mogočnih gospodov!
Kdor hoče tako, ta ne sodi v naše vrste, in boljše bi bilo, da ga ni med nami. Po širokem svetu veje duh napredka, in kot pomlad nad poljano hodi z brzimi koraki svoboda nad stanovi. V svobodi vse raste, vse napreduje, vse cvete, vse hiti dalje in dalje, visoko k luči, k zvezdam, k solncu! Boj se teme, a ljubi luč! Tema znači smrt, luč je življenje!
In zakaj pojdemo letos v Gorico? — Zato, da bomo povzdignili slovenski učitelji v svojem parlamentu — pri XI. skupščini „Zaveže" — glas za trpeče tovariše z Goriške in iz Istre, ki se bojujejo kot osamel vojščak na bojnem polju proti navalom sovražnih čet - proti bedi, ki pritiska nanje z železno pestjo.
Kakor dihamo štajerski in kranjski učitelji za nekoliko prosteje po zadnjih regulacijah naših plač, tako pojema luč življenja goriškim in istrskim tcvarišem v boju z obstankom. In tem trpinom moramo priskočiti na pomoč, njih stradajočim rodbinam moramo iz oči v oči povedati, da simpatizujemo in čutimo ž njimi in da smo pripravljeni, vse storiti, vse žrtvovati, da vstanejo tudi njim blažji časi!
Zatorej pa poživljamo danes resno in odločno vse slovensko učiteljstvo, da se v čim večjem številu udeleži XI. skupščine „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" v Gorici, a takisto resno in odločno poživljamo, da prihite k temu prazniku slovenskega učiteljstva vsi oni naši državni in deželni poslanci, ki so znami in za nas, da bodo čuli glas slovenskega učiteljstva, da bo slovensko učiteljstvo čulo njihov glas.
Umeje se samo ob sebi, da ne bomo pogrešali v Gorici med seboj onih, ki so
nas vzgojili in ki vzgajajo naše potomce — t. j. učiteljev naših slovenskih učiteljišč. Ti morajo v prvi vrsti poznati težnje in želje slovenskega učiteljstva, da morejo potem uspešno in temeljito naš naraščaj pripravljati za življenje.
Pogrešati tudi ne smemo svojih Šolskih nadzornikov in drugih zastopnikov v kraj* nih, okrajnih in deželnih šolskih svetih, če hočejo biti čuvaji naših pravic, če hočejo pospeševati koristi šolstva in učiteljstva, nas morajo poznati! A če nas hočejo poznati, morajo zahajati v našo sredo, morajo čutiti z nami, morajo vedeti, kako smo zavzeti za svoje pravice, morajo vedeti, kaj hočemo, kaj zahtevamo. Komur ni v resnici nič do nas, kdor gleda na nas samo iz višave in iz dalje, kdor se čuti le vladarja, a ne prijatelja našega, ta ni poklican, da bi odločeval o naših koristih in potrebah v zgoraj omenjenih zastopstvih!
Pri XI. skupščini bomo prekrstili „Zavezo slovenskih učiteljskih društev" v „Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" ter tako sprejeli z gorkim srcem, z bratovsko ljubeznijo in z odprtimi rokami v svoje vrste hrvaške tovariše s Primorja in iz Dalmacije. Ustvarili bomo tako velikansko četo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, ki bo, združeno v pravi kolegialnosti in v srčni ljubezni, delovalo za svojo korist, a še bolj za čast, rast in slavo mogočne Avstrije!
„Učiteljski Tovariš" — ki se je vedno bojeval neustrašno in najodločnejš e za blaginjo slovenskega učiteljstva — izpolnuje letos kot glasilo „ Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" zadnjikrat prijetno dolžnost, da pozdravlja kot stari bojevnik učiteljskih tlačenih pravic vse one, ki se bodo zbrali v solnčni Gorici k resnemu posvetovanju in k prijateljskim razgovorom. „Učiteljskega Tovariša" gospodar — „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" — ga je izročilo „Zaveži", da deluje ž njim in po njem kot skrbna mati za vse tiste, ki se zatekajo in se bodo zatekali v njeno okrilje.
Bog pa, kateremu je pobožno vdano slovensko učiteljstvo brez izjeme, naj vsiplje bogato svoj sveti blagoslov na d3lo našega uma in naše dlani!   „Učit. Tov".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. septembra.
— Osebne vesti. Pravna praktikanta pri deželnem sodišču v Ljubljani gospoda Fran Novak in Konrad Vodušek sta imenovana avskultantoma.
— Uspeh klerikalnega izdajstva. Iz popolnoma verodostojnega, nad vsak dvom vzvišenega vira se nam poroča, da pripisujejo najodločilnejši vladni krogi vso krivdo na celj skih izgredih blejskemu govoru drja. Fer-jančiča. Po njihovem mnenju bi se v Celju ne bilo ničesar zgodilo, da dr. Fer-jančič ni imel dotičnega govora in v dokaz tega se sklicujejo na d o.p i s v „Vaterlandu", v katerem je kranjska klerikalna stranka priznala, da je Celje za slovenski narod „fremdes Gebiet", kjer Slovenci nimajo ničesar iskati, in v katerem je ta stranka naravnost pritrdila dolžitvam SchOnererja in Wolfa ter njihovih zaveznikov, da je res jedino in samo dr. Ferjančič kriv celjskih demonstracij, napadov in pobojev. Že v prvem svojem članku, v katerem smo pribili to nečuveno narodno izdajstvo klerikalne stranke, — ki se predrzne skruniti naše narodno ime s tem, da se imenuje slovensko stranko — izrazili smo bojazen, da bodo s tem zahrbtnim napadom uničena vsa prizadevanja za izboljšanje političnih in narodnih razmer na Spodnjem Štajerskem in ta naša zla slutnja se obistinjuje. Dopis v „Vaterlandu" je dosegel svoj na men. Najmerodajnejši vladni krogi so se iz njega navzeli mnenja, da so nemčurski Celjani v resnici najnedolžnejši ljudje na svetu, in da so bili Slovenci tisti, ki so jih izzivali, zlasti da je to bil dr. Ferjančič. In kaj bi ne bili tega mneja, ko jim to potrjuje cela kranjska klerikalna stranka v „Vaterlandu", ko ta stranka priznava, da so bili Wolfovi somišljeniki izzivani in užaljeni in so torej imeli prav, ko so napadli Slovence in Čehe. Kranjski
klerikalci in Wolf pa Schonerer roko v roki proti svojim krvnim bratom, proti zatiranim in preganjanim Štajerskim Slovencem, to je prizor, kakor ga svet Se ni videl. Ko bi bilo v klerikalni stranki kaj ljudi, ki imajo le iskro narodne zavednosti, bi »Vaterland ovega" dopisnika sramotno vrgli iz svojih vrst Ali ker vsa stranka molči k tema kakor grob, je to dokaz, da je vsa stranka istih misli kakor .Vaterland", da odobrava dotični dopis in se strinja s tistim narodnim izdajstvom!
— Ravnopravnost pri sodišču. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču se rabi še sedaj samonemški pečat „K. K. Stadt. Deleg. Bezirks - Gericht Laibach". Kako pride slovensko prebivalstvo do tega, da se mu pošiljajo uredni spisi s samonem-škimi pečati? Ta pečat je toliko original-nejši, ker je napis sploh nepravilen, saj v Ljubljani sploh ni več nobenega K. K. Stadt. Deleg. Bezirgsgerichta. Prosimo merodajne kroge, naj blagovolijo ukreniti, da se ta pečat nemudoma odpravi, in da se bodo rabili samo dvojezični pečati.
— Bankeroti rano konsumno društvo. Poročali smo že o fenomenalno - modrem ukrepu kašeljskih svedrcev glede njihovega konsumnega društva. Rekli so „društva ni več" in ni ga bilo za dolgove, ki so jih napravili, pa se niso zmenili. Že zadnjič smo omenili, da bodo imeli več tožba, sedaj pa čujemo, da jih je že prej nekaj bilo. Toda modri svedrci so znali doslej obvarovati svoje žepe. Za vse dolgove, ki so jih napravili, so zvalili odgovornost na svojo — prodajalko. In ker je v društvu vladal tak uzoren red, kakor v vseh teh katoliških napravah, so dotično žensko toliko časa preganjali in mrcvarili, da je vse popustila in šla v Ameriko. Žena je bila prej v aosti ugodnih razmerah. Imela je hišo, zdaj pa je bila primorana vzeti beraško palico v roke in iti po svetu. Kar je imela, snedli so jej katoliški svedrci vse. To je blagoslov, ki izhaja iz katoliških konsumnih društev. Duhovniških prouzročiteljev zdaj še ne peče vest. Kaj tudi zato, če se je uničila eksistenca posamezne ženske, ko je toliko brumnih mož toliko časa dobro jedlo in pilo za njene žulje. Ali ko bodo morali kmetje, ko bodo morali svedrci sami posezati v žep in plačevati dolgove in stroške, ko bodo začeli preklinjati tiste, ki so jih zapeljali, tedaj bo morda moralnim krivcem kašelj-skega bankerota malo tesneje pri srcu. Gospod knezoškof, ki niste hoteli preprečiti ustanovitve kašeljskega konsumnega društva, bodite prepričani, da sledi temu ban-kerotu še več druzih.
— Čudni nazori državnega funkcionarja. Pri narodni slavnosti v Barkov-ljah je namestniški poverjenik za tržaško okolico, dr. pl. Fabrizzi hotel preprečiti sprevod zbranih slovenskih društev in ker se društva na to niso ozirala, je napravil ovadbo na sodišče. V tej ovadbi je mož popisal, kako se je ta prepovedani sprevod pomikal proti „Narodnemu domu", da se je tam ustavila in zagodla „Naprej", in da so vdeležniki sprevoda demonstrativno ploskali ter vsklikali „Živio". In potem je nadaljeval doslovno: Treba je pripisati posebni taktnosti pričujočih tržaških izletnikov, da ni prišlo tem po vodom do izgredov. Ta namestniški funkcionar ima res jako čudne nazore. Po njegovem bi se d o m a č i n i ne smeli ganiti, da bi i z 1 e t n i k i se ne čutili provocirane. Toda šala na stran. Fabrizzi je v svoji vlogi postopal le v smislu vladajočega sistema. Če se hočejo Slovenci ganiti na svojih tleh, se jim to zabranjuje z ozirom na izletnike in tujce, če se pa hočejo ganiti tam, kjer imajo Lahi večino, se jim to zopet zabranjuje z ozirom na domačine ! Taka je pravica, ki so je deležni Slovani na Primorskem.
— Politična pravda. Z ozirom na to, da sta bila bivši goriški mestni živino zdravnik in predsednik društva „Lega deli a gioventu friulana", Codermaz in tiskar ter bivši urednik lista „Sentinella", Cor-sig, ki sta tožena radi veleizdajstva, prepeljana v Inomost, piše „Soča" : V Ino-mostu bosta stala ta dva moža pred porotniki, in tam se bo javno zrcalilo početje naših velikih Italijanov v Gorici. Pravda utegne spraviti na dan zanimive reči, morda še celo kaj takega, česar niti ne slutimo. Vsekakor važna politiška pravda! Pa poglejmo si danes te reči od druge strani. Codermaz-Corsig — toda zapišimo pravi
imeni: Kodermac, Koršič! Obedve sta čisti slovenski in brez vsake dvojbe sta tudi nositelja teh imen slovenskega pokoljenja, ali navzlic temu strastna poitalijan-čenca, posebno Kodermac, umeten produkt tistega vladnega sistema v naših [deželah, ki vidi blagor Primorja le v poitalijančevanju. Ali tisti blagor je za ljudstvo največja nesreča in nesreča tudi za Avstrijo. Ljudje, katere vzgaja ta poitalijančevalni sistem, ki se obračajo proti narodu, iz katerega so vzrasli, — obračajo se pa tudi proti svojim lastnim vzgojiteljem! Vlada sili v poitalijan-čevanje, in kaj ima zato ? Taki izrodi gredo očitno proti njej, proti državi, zadolžujejo se veleizdajstva — in na tak način maščujejo se nad vlado samo grehi, s katerim je zadajala Slovanom, spreminjaje jih v odpadnike svojega naroda in v življe njej jako nevarne. — O, koliko je že zagrešil tisti nesrečni raznarodovalni sistem! Namesto da bi se dalo Slovanom v primorskih pokrajinah šole v materinskem jeziku, so jih podili v laške šole ter ustvarili „irre-dento". In plod takega ustvarjenja sta tudi Codermaz in Coisig. Ali ob takih slučajih, kakor je Codermazov, vlada nič ne misli, kam tira ljudstvo, kam tira obmejne dežele na jugu s svojim poitalijančevalnim sistemom? Ali ne vidi, da si vzgaja sama najhujše sovražnike, namesto da bi si trdila svojo pozicijo v Slovanih!? Kam, kam nas to pelje, kdaj poseže vmes tista roka, ki ustavi tako počenjanje? Kedar bo že prepozno? Quousque tandem!
— Obsodbe radi celovških izgredov. Celovško deželno sodišče je včeraj obsodilo dvanajst oseb radi zadnjih izgredov in sicer na zapor od petih dni do osmih mesecev.
— Nemški fanatizem Na Ptuju pa tudi drugod na Spodnjem Štajerskem razširjajo nemški nacionalci nebroj vsakovrstnih brošur in listkov, s katerimi se neti narodni fanatizem in sosebno še sovraštvo proti državi in proti slovanskim narodom. Toda nemški nacionalci ne skušajo samo, pridobiti odrasle za svoje namene, nego store kar je mogoče, da bi se že v srca mladine in celo otrok vlil strup sovražnosti proti vsemu, kar ni nemško. Tako se mej drugim razpošilja starišem neke vrste molitev, ki naj jo otroci molijo vsako jutro. Ta molitev se glasi: „Gelubnis: Wir geloben, von nun an unter einander nur deutsch zu sprechen. Wer das Versprechen nicht ha.lt, ist ein Schuft und muss bestraft \verden. Gebet: Vor den Menschen, die uns im Deutschen hinderlich sini, beschiitze und bebiite uns, o Gott, \vir bitten dich. Sie schaden uns im irdischen Leben und \verden uns in der Noth keinen Pfennig geben. \Vir aber wollen stets das Deutsche lehren und unsere Feinde gar nicbt horen". Dlje fanatizem že ne more iti.
— Nemška kultura in nesramnost na Koroškem. Prijatelj našega lista nam piše: Vozil sem se pred kratkim skozi Trbiž. Na kolodvoru prosi in vpraša neka stara ženica poduradnika, ki naznanja vlake, kam in kdaj odhajajo, slovenski, kdaj gre vlak v Podklošter. On jo osorno zavrne : „Versteh' nicht bindisch". Ta mož je že 10 let na Trbižu, pa še ne ve kaj je Podklošter, ali pa n e č e vedeti. To se je zgodilo na Trbižu Dne 29. avgusta sedimo trije slovenski biciklisti v kavarni Ferbas v Beljaku. Mi sedimo mirno v nekem kotu separiranem, ter se menimo med seboj slovensko. Slučajno ali neslu-čajno gre mimo nas neki beljaški prenape-tež ter sliši, da ne govorimo blažene nemščine ! Takoj na to jih pridere gotovo 10, ter začno nad nami vpiti: „Heil, heil, heil ..." Mi seveda smo to vse ignorirali, ter smo se jim zaničljivo nasmehnili. Bili so tudi tujci v kavarni. Ti so uvidih kaj zna biti, ter so odšli; tudi mi smo tako napravili, ker še vedno boljše vemo, kaj je olika, kot tako zvani Germani. Na poti proti hotelu so nas spremljevali nemški kulturonosci z žvižganjem in psovkami „Saukrainer" itd. Drugi dan smo izvedeli, da so bili ti razgrajači oni junaki, katere je pustil fcm. Succowaty radi demonstracij v Beljaku zapreti. Morda so hoteli svojo jezico spustiti. Tako Beljak tujce spoštuje.
— Otvoritev ,,Mestnega doma". Že v včerajšnji številki našega lista smo mimogredoč omenili, da se je slavnostni odbor gasilnega društva pomnožil in da se je razdelil v šestero odsekov. Ti odseki so: osrednji odsek za stanovanja, odsek za red, zabavni odsek, odsek za dekoracije in per-
manentni bureau. Odseki so se izvolili in konstituirali nastopno: a) osrednji odsek: g. Štricelj kot načelnik, gg. Barle, Doberlet, dr. Kušar, Trtnik; b) odsek za stanovanja: g. Achtschin kot načelnik, gg. Drelse, Leit-geb, Schantel, Zirenstein ; c) odsek za red: gosp. Klein ml. kot načelnik, gg. Accetto, Čuden, Frelich, Golob, Mikuž; d) zabavni odsek: g. Rebek kot načelnik, gg. Dražil, Furlan, Gutnik, Lozar, Nolli, PavSek, Šturm; e) odsek za dekoracijo: g. Doberlet kot načelnik, gg. Bajda, Dinter, Heinitz, Jagodic, Koch, Stare, Šturm; f) permanentni bureau: g. Štricelj kot načelnik, gg. Barle, Trošt, Trtnik. Imena navedenih gospodov nam pričajo, da bo slavnost ljubljanskega gasilnega društva sijajna, menda nič manj sijajna, kot bi bila ona, katero je nameravala napraviti zveza avstrijskih gasilnih društev in katero je s piškavim izgovorom odpovedala. Ljubljansko gasilno društvo je letos, kakor je znano, prerojeno in v prvič nastopi dne 8. septembra kot tako v javnost. Ta dan ni praznik le za gasilna društva, marveč praznik je tudi za vsa druga slovenska, sosebno ljubljanska društva, ker pri tej priliki slovesno sprejmo na novo in prerojeno društvo v svoje vrste. Upamo toraj, da nobeno zavedno ljubljansko društvo na dan slavnosti ne ostane doma, marveč, da se polnoštevilno udeleže slavnosti in s tem pokažejo bratsko ljubezen požrtvovalnemu in človekoljubivemu slavitelju. Gasilno društvo ljubljansko čuva že blizu 30 let nad belo Ljubljaao in če po gledamo le nekoliko nazaj v njegovo delovanje, vidimo takoj, da je neprecenljivo njegovo delovanje, da je nepristransko, in da se strogo drži svojega gesla: „Kjer treba pomoči prinašajmo! — a kdo trpi, ne vprašajmo!" Vsak previden in razsoden meščan mora uvideti, da ima gasilno društvo za mesto Ljubljano neprecenljive zasluge in zato je naša dolžnost, da mu skažemo o priliki njegove slavnosti naše priznanje, vsaj s tem, da razobesimo dne 8. septembra t. 1. zastave raz svoje hiše. K slavnostni otvoritvi „Mestnega doma" so se nadalje prijavili: gasilno društvo v Verdu, na Bledu (z zastavo), v Mošnjah, v Škofljici, v Domžalah, v Št. Vidu nad Ljubljano in slovensko katoliško delavsko pevsko društvo ..Zvon". Radovljiške gasilno društvo pride k slavnosti z zastavo in godbo ter bo imelo skupni obed pri „Lloydu". Društva, katera se udeleže slavnosti, tudi če pridejo 8. septembra v Ljubljano, opetovano opozarjamo, da to naznanijo odboru, da mu je lažje potrebno pripraviti in odrediti.
— Zabavni del slavnosti otvoritve „Mestnega doma" in shoda slovenskih gasilnih društev pri veliki ljudski veselici na Koslerjevem vrtu se utegne razviti posebno sijajno. Včeraj je imel zabavni odsek svojo prvo oficialno sejo, in je že zdaj zagotovljeno razun peterih zglašenih godb, petje pevskih društev „Slavec" in „Ljubljana" (eventualno drugih, ki se gotovo še zglasč), loterija z mnogimi lepimi dobitki, šaljiv cirkus in velika menažerija, streljanje na dobitke, brzofotograf, velikanski dalno-gled, zrakoplov in umetalni ogenj. Po končani seji je zabavni odsek priredil kot „modeT" malo prosto zabavo, ki je bila jako živahna. Petje je privabilo tudi mnogo členov drugih odsekov po dovršenih dotičnih sejah v „ŠkrjanČevo gnezdo", ki je postalo ta večer pretesno, tolik je bil naval. In tako se je nadejati, da se pri veliki slavnosti našega prerojenega gasilnega društva v bratski slogi združijo vsa ljubljanska narodna društva — in vse ljubljansko občinstvo, da se sijajno izpolni tudi v tem oziru društveno geslo: Na pomoč!
— Skupna pevska vaja za nastopanje pevskih društev ljubljanskih, ki bodo sodelovala pri slavnosti otvoritve mestnega doma pri serenadi, pri maši na prostem in pri ljudski veselici na Koslerjevem vrtu, bode v ponedeljek zvečer ob 8. uri v Slavčevi dvorani v „Narodnem domu", kamor zabavni odsek najuljudneje vabi vse gg. pevce.
— Gospodinjska šola kmetijske družbe kranjske. Meseca oktobra se otvori drugi tečaj gospodinjske šole, kateri bo trajal 12 mesecev. Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, perilo itd., sploh za vse 14gld. ali za ves tečaj 168 gld. Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.) dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.) znati Čitati, pisati in računati; 3.) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5.) zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba predložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 20. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v Šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" poleti v nedeljo 3. t. m. po končani dirki v Vel. Lašče. Členi in dobrodošli prijatelji kolesarji zbirajo se pri Virantu od polu 1. ure popoludne;  odhod pa točno ob 1. uri.
— Važna odločba. Trgovinsko ministrstvo je dogovorno z železniškim ministrstvom odredilo, da je vse brzojavke, s katerimi se v slučaju požarov itd. prosi gasilna društva za pomoč, odpravljati brezplačno in da morajo, ako je nevarnost velika, železnice gasilna orodja in gasilce s posebnimi vlaki brezplačno prevažati.
— Porotne obravnave. Prihodnji ponedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču tretja letošnja porotna sezija. Obravnavalo se bode v desetih kazenskih slučajih, in sicer dne 4. septembra : posestnikov sin Valentin Sušnik iz št. Jurija, hudodelstvo uboja; kmetska hči Marija Kadunc iz Brezja pri Grosup ljem, hudodelstvo detomora: dne 5. sep-temb ra : krojaški pomočnik Franc Juhant iz Klanca pri Kamniku, hudodelstvo uboja; kočarjev sin Andrej Nastran iz Trate, hudodelstvo težke telesne poškodbe; dne 6. septembra: posestnik Ivan Avsenek iz Zgoš, hudodelstvo uboja; dne 7. septembra: bivši c. kr. poštar Ivan K r a k a r iz Senožeč, hudodelstvo poneverjenja; dne 9. septembra: posestnikov sin Ivan T r š a r iz Blekove vasi, hudodelstvo uboja; dne 11. septembra: bivši trgovski pomočnik Franc C e 1 i k a r iz Prema in delavec Karol A p -pol oni iz Trsta, (oba iz tukajšnje prisilne delavnice), hudodelstvo umora; dne 12. septembra : tovarniška delavca Ivan Čeme in Franc S k u b i c, oba iz Zadvora, hudodelstvo težke telesne poškodbe; dne 13., oziroma 14 septembra: odgovorni urednik „Slovenca" Ivan R a k o v e c, pregrešek razžaljenja časti.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgusta 1899 je 129 strank vložilo 38.310 gld. 231/2 kr., 102 strank vzdignilo 16.328 gld. 76 kr., 29 strankam se je izplačalo posojil 17.670 gld, denarni promet 111.541 gld. 34»/, kr.
— Občinskemu odboru v Sv. Joštu je finančno ministrstvo dovolilo, da sme napraviti efektno tombolo v občinsko korist.
— Nesreča. Dne 29. m m. zjutraj našli so podkrajski pastirji 40 let starega gozdnega delavca Antona Bajca iz Malega Polja občina Col z razbito glavo v jarku državne ceste pri »Hudi peči" blizu Pod-kraja. Imenovani je prejšnji dan od jutra do večera v večih gostilnah v Hrušici in Podkraju pil in se upijanil. V tem stanu se je 28. zvečer vrnil proti domu. Ko je zavil po neki strmi poti proti domu, je padel s poti v cestni jarek in pri tej priliki dobil smrtne rane. Našli so ga malo živega. Umrl je po poti, ko so ga prepeljali v Podkraj. Krčmarjem naj bo priporočeno, pijanim dati vode namesto vina.
— Zagrebški tamburaši svirali bodo v nedeljo popoldne ob vsakem vremenu v Virantovi gostilni.
* Zanimiva iznajdba. Profesor Picke-ring na univerzi v Harvardu je izumil p red kratkim teleskop, s katerim hoče novi planet Eros fotografirati. Ta aparat je baje velike važnosti, ker bode ž njim mogoče dobiti tudi natančne slike lune, kakor-šnih doslej ni bilo.
* Goethe — antisemit. Najneumnejši dunajski list je vsekakor dr. Luegerjevo glasilo, „Deutsch. Volksblatt". Te dni je dognal, da je bil Goethe hud antisemit ter dokazujete svojo bedastočost — z „Fuustom". „D. V." modruje:   Fanst je zastopnik kr-
ščanstva, idealizma, germanskega viteštva: torej je bil antisemit! Mefisto pa je prototip Žida, liberalca, kramarja, ki nesramno mešetari za Faustovo dušo. Pogodba s Faustom je simbol židovskega trgovstva z menjicami prizor z učencem ima svoj izvir v talmudovem duhu in pristno židovski korupciji. Razen tega ima Mefisto krive noge, kriv nos, proč stoječa ušesa; Mefisto laže, je nesramen, pohoten: ergo cel žid. Take literarne historike in interprete zmore pač le dr. Lueger!
* Roparski morilec obešen. V Petrinju so obesili 25. avgusta roparskega morilca Vaso Samardžijo, ki je začel vrsto svojih grozodejstev s tem, da je — komaj 17 let star — umoril lastnega očeta. Več let je bil potem strah in trepet ljudij, in vlada je razpisala na njegovo glavo veliko nagrado. Ker ga je vse preganjalo in je trpel g'ad, se je izročil končno sam pravici. Obsojen je bil na smrt. V ječi je bil miren ter je opetovano dejal, da zasluži smrt. Prosil je za piščalko, na kateri je sviral narodne popevke. Jedel ni skoraj ničesar. Od svoje matere se je ločil z največjo ljubeznijo. K vešalom je šel z duhovnikom vdano in mirno ter je sam odložil klobuk in suknjo. Smrt njegova je bila lahka.
* Guerin II. Nedavno se je neki manjši obrtnik v Parizu iz Quartir Latina spri s svojo ljubico ; ranil jo je petkrat z nožem ter jo vrgel po stopnicah. Potem se je zaklenil v svoje stanovanje ter izjavil policiji skozi zaprta vrata, da hoče ostaviti hišo le „mrtev ali svoboden". No redarstvo je vrata vlomilo ter odpeljala Guerina II v zapor, kjer sedi sedaj niti mrtev, niti svoboden.
* Nov objekt za stavo. Iz Londona javljajo, da vzbuja ondi Dreyfusova afera največje zanimanje. Zlasti v klubih vlada vsaki dan ob peti uri popoludne, veliko vznemirjenje, ker takrat pridejo privatne brzojavke iz Rennesa, katere poročajo o nadaljevanju Drevfusove obravnave. Potem ko so brzojavke prečitane, pa stavijo mi-lordi velike svote na Dreyfusa, oziroma na njegovo nedolžnost in krivospoznanje.
* Princesinja uplenjena. Nedavno se je vršila v Palermi obravnava proti dijaku Girolami Campisiju, kateri je lepo prince-sinjo Clorindo Valpetroso šiloma vplenil ter jo odpeljal v neko kmetsko hišo pred mestom. Tam je prisilil princesinjo, da je napisala pismo, v katerem vabi dijaka, naj jo odpelje. Druzega dne je hotel dijak odpeljati lepo Clorindo na svoje posestvo, toda lovci, ki so ga srečali, so rešili damo iz njegovih rok. Izvanredno lepa princezinja se je kmalu na to poročila. Priče pa so dokazale, da je Clorinda res koketirala z dijakom, ter da sta ga tudi hišina prince-sinje in nje strežnik potrdila v veri, da lepa Clorinda vrača njegovo ljubezen! Dijak je bil obsojen na tri leta ječe.
Književnost.
— Iv. Cankar: Vinjete. (Zbirka črtic in novelet). Izdal L. Schwentnerv Ljubljani. Cena 1 gld. 80 kr. Po pošti 10 kr. več. — Iz Velikih Lašč nam pišejo: Vsak zaveden Slovenec kupi Cankarjeve „Vinjete" ter jih čitaj! Ne posojaj pa drug drugemu knjige, naj ne roma iz rok v roke posamezen izvod, ampak vsak izvod imej samo jednega čitatelja. V „Vinjetah" bo našel vsakdo nekaj za-se Cankar piše krepko, odločno, jasno. Že slog sam na sebi se mora vsakemu omiliti, mora pridobiti čitatelja, kakor pravijo. Misli svojih nikdar ne razblini in ne raztezuje, pisatelj pove kratko, a čvrsto, razločno. Časih blede kaj bolj nejasno in potisne čitatelja v razmišljanje, a kakor bi švrknil z drobno palčico, potegne ga s kratkim stavkom zopet v sedanjost. Zdi se mi, da se Cankarjev talent povspne prav za prav šele v prozi do prave veljave. Tu je njegovo polje. Vsakdo naj kupi „Vinjete'! Ta se bo naslajal z ironično-sarkastičnimi črticami: „O človeku, ki je prepričanje izgubil", .Poglavje o bradavici", „Literarno izobraženi ljudje", kak drugi zopet se bo zadovoljeval z realističnimi in romantičnimi .vinjetami": „Na večer", „Ja-dac", „0 čebelnjaku", „Nina", tretji se bo divil .Marti in Magdaleni", četrti bo dvomil, da bi taki ljudje živeli, ter bi bili iz mesa in kosti, kot je na primer advokata dr. Krajnika soproga v nejasni črtici „Ti sam si kriv", ter še nekaj druzih tacih oseb, ki gotovo niso opisani po živih modelih; nekaj naših .odličnih" mož se bo
čudilo, da so njihova „odlična" imena tolikokrat pisana v knjigi na „neodličnih" mestih v „neodličnem" smislu, šesti pa bo prav natihoma preklinjal vsa tista meglena mesta in se v srcu jezil na tako „modernost". Kupujte tedaj vsi to elegantno knjigo, čitajte jo, premišljujte, a ne posojajte je drug drugemu! Laščan.
— „Učiteljski Tovariš". Vsebina 23., 24, in 25. številke je naslednja: V Gorico!— Ivan Bele: „Bravec" ali „bralec''? (Gosp. pisatelj se izreka za — „br a v c a !")
— Jakob Dimnik: Tretja mestna deška ljudska šola. — M. Poklukar: Olajšave.
— Načrt pravil „Šolske Matice ^ — Šolska razstava obrtnih strokovnih šol. —Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Književnost in umetnost. — Vest-nik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 2. septembra. V ospredju politične diskusije stoji zdaj Chlumec ky. Nemške stranke so vse polne upanja, da po neizogibnem ponesročenju nameravane nove spravno akcije Thun pade in da pride na krmilo Chlumocky.
Dunaj 2. septembra. V stanovanju bivšega ministra dr. Barnreitherja se je vršila danes konferenca nekaterih odličnih členov ustavovernih veleposestnikov iz poslanske in gospodske zbornice. Med drugimi so prišli baron C h 1 u-m e c k y, grof Osvald Thun, dr. B ii r n-reither, dr. S tur g k h. bar. Schvvegel, dr. Grabmayer, pl. Ludvvigsthal, Fiirstel i. dr. Konferenca je trajala skoraj štiri ure.
Dunaj 2. septembra Poroča se, da hoče prelat Kari on, vodja štajerskih nemških klerikalcev, odložiti svoj državnozborski mandat.
Dunaj 2. septembra. Ogrski ministrski predsednik S zeli pride že jutri sem, finančni minister Lukacs pa v ponedeljek.
Dunaj 2. septembra. Danes so našli vdovo Marijo Prossinagg v njenem stanovanju umorjeno. Njen pokojni mož je bil notar in obč. svetnik. Sodi se, da jo je umoril in oropal njen lastni brat, odvetnik dr. Schiessl. Ta se od včeraj pogreša. Schiessl je bil zadnji čas v največjih denarnih stiskah, ker je bil z velikimi svotami angažiran pri raznih podjetjih, ki so se vsa ponesrečila. Samo pri bankerotovanem hotelu v Cirkvenici je izgubil 70.000 goldinarjev.
Dunaj 2. septembra. Dr. Schiessla so našli danes v nekem predoru za-hodnje železnice blizu Rekawinkla mrtvega. Morilec se je najprej obstrelil in legel potem na železniški tir. kjer ga je orientni ekspresni vlak povozil in strašno razmesaril.
Praga 2. septembra. „Narodni Listy", govoreč o pripravljajoči se akciji glede preklica jezikovnih naredb, pravijo, da ta akcija ne bo in ne more imeti nikakega uspeha. Cehi od svojih pravic ne odnehajo niti za las in se morajo torej vodilni krogi odločiti ali za njihove zahteve  ali pa proti njim.
Praga 2. septembra. „Politik", razpravljajoč o položaju, pravi, da je zadnji čas, da si desnica pridobi pri odločilnih krogih tisti rešpekt, ki jej gre.
Praga 2. septembra. Cesar pride jutri v Reichstadt na Češkem, kjer se je bati demonstracij.
Gradec 2.septembra. V Gleichen-bergu je umrl centralni obrtni inšpektor Fr. Klein.
Petrograd 2. septembra. Car in carinja sta se danes vkrcala v Kron-stadtu in se odpeljala na Dansko.
Pariz 2. septembra. V Oportu so se včeraj primerili trije novi slučaji kuge.
Rennes 2. septembra. Major Hart-mann je bil danes do konca zaslišan. Njegove izpovedi so vse ugodne za Drey-fusa. Sodi se, da se konča obravnava že prihodnje dni, in da se že v sredo razglasi razsodba.
London 2. septembra. Iz Yoka-hame se poroča, da je v nekem rudniku, kjer se koplje baker vsled po-vodnji ponesrečilo nad 600 delavcev.
Darila.
Uredništvu nagega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Potrebin v Litiji 12 K, katere so darovali gg. sod. pristava Zottman in Nerat, želez, uradnika Prevc in Polše iz Trbovlj, vsak po 2 K, dav. nadz. Zun in pošiljatelj, vsak po 1 K. — Vesela družba v Ljubljani 3 K. — Č. rodbina dr. Re piče v a v Št. Vidu pri Zatičini 10 K mestu venca na grob nepozabnega prijatelja dr. Stanka Pirnata. — G. Fran Štele" v Kamniku 8 K, nabral v gostilni g. Jožefa K en d a. — G.Miroslav Javorsek v "Vel. Lašičah 3 K 40 vin., darovalo veselo omizje gostilne A. Benedikta v Vel. Lašičah. — Skupaj 36 K 40 vin. — Živeli vsi darovalci!
Za Prešernov spomenik: „Prima balerina" v veseli slovenski družbici v nemški BelipeCi pri-plesala 3 K 2 vin. Živela! in živeli darovalci!
Za učiteljski konvikt v Ljublani : G. Mihajl VrbiC v Sodražici 3 K 20 vin darovali g. Koj 2 K in omizje pri Fajdigi 1 K 20 vin. Svoto smo izročili g. J. D i m n i k u, blag. učit. dr., ki hvaležno potrjuje sprejem, kakor tudi zadnjič po gdč. Ivanki Mikuževi poslanih 7 K 40 vin.
Narodno zdravilo.  Tako se sme imenovati
bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moliovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (59-12)
Povodom mnogih težkih želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspešujejo. Najboljše teh sredstev je že 30 let znani in splošno priznani Dr. Rose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a
Listnica. Gospa profesor M. 0. 65. Priporo-ročamo Vam povsem zanesljivi, hitro sušeči ter trpežni lik, slavni pravi CliriMtopliov luk. katerega dobite lahko neposredno iz tovarne v Pragi (Fran Christoph) ali pa v najbližji zalogi: An«. *»i;ic;)i. E< j ubij »na.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. štev. 338 in 341, kat. obč. Gabrovec, cenjeno 925 gld., dne 9. septembra v Metliki.
„ Posestvo vlož. štev. 162 in 169, kat. obč. Šv. Štefan, cenjeno 1161 gld. 60 kr. in 15 gld. 80 kr., dne 9. septembra v Trebnjem.
3D"CLXiađa2ca. borza
dne* 2 septembra 1898.
100 gld. 25 kr.
100 118 100 118 96 904
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v »rebrn Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/s. Ogerska zlata renta 4*/,. . . Ogerska kronska renta 4% . Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......384
London v is ta . ......120
Nemški drž. bankovci sa 100 mark 68
20 mark..........11
20 frankov......... 9
Italijanski bankovci.....44
C. kr. cekini........ 6
0*JT Vsa vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečka na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld.
15 10
35 05 75
50
67 V,
00
77
66
47»',
I
Tužnim srcem naznanjam, da je moja iskrenoljubljena soproga, gospa
I
danes, 2. septembra, v 54. letu svoje dobe, po dolgi, mučni bolezni, previđena se svetotajsti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnce bode v ponedeljek, 4. septembra, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Krakovski nasip št. 4.
Maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Janeza v Trnovem v torek 5. in v soboto 9. septembra ob 8. uri do-poludne.
Ljubljana, 2. septembra 1899.
Ivan Taboure*
(1592) c. kr. okrajni tajnik v. p.
Zahvala.
Povodom žalostne smrti našega preljubega sina, oziroma brata in strica, gospoda
Antona Novaka
mehanika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilno sočutje, za mnogobrojno spremstvo nesrečnega ranjcega k zadnjemu počitku ter za podarjene krasne vence svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, 2. septembra 1899.
(1588)
Žalujoča rodbina.
Tužnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem v svojem in v imenu svojih ostalih sorodnikov, daje nam premih in predragi soprog, oče odnosno brat, gospod
Stanko Pirnat
c. kr. notar v Mokronogu
dne 28. avgusta ob '/,12. uri po noči, po težki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 41. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se bodo dne 31. avgusta ob 4. uri popoldne položili k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi in na Žalostni gori.
Predragi pokojnik se priporoča v molitev in spomin.
Mokronog, 28. avgusta 1899.
Marija Pirnat roj. Cvetnic, soproga.— Mici Pirnat, Stana Pirnat, Mira Pirnat, otroci. — Milka Pirnat, učiteljica. — Mirko Pirnat, c. in kr. stotnik., Ana Zeschko roj. Pirnat, ing. Mohor Pirnat, c. kr. rud. oskrbnik, sestri in brata.
Za premnoge dokaze milega sočutja med boleznijo in ob smrti predragega pokojnika izreka vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi p. n. spremstvu pri pogrebu, sosebno velečastiti duhovščini, p. n. gg. uradnikom, p. n. gg. kolegom predragega rajncega, slav. notarski zbornici, slav. Dolenskemu pevskemu društvu, kakor tudi gg. domačim pevcem za preganljive žalostinke, slav. Dolenjskemu Sokolu, slav. požarni hrambi mokronoški, vsem p. n. dariteljem vencev, kakor tudi vsem drugim zastopnikom društev, svojo najtoplejšo zahvalo.
Mokronog, i. septembra 1899. Žalujoča obitelj
(1587) Pirnatova.
Meteorologično poročilo.
VtMam uU Boijm SM** m. Tkmtmfi antal tlak 736 o mm.
Sept. j	Cai Opazovanja	Stanje barometra v nun.	11	Vetrovi	Nebo
l.	9. zvečer	7340	190 si. jzahod		jasno
2. ■	7. cjatraj 2. popol.	7361 7343	157 sr.vzjvzh. 22 6 j.sr. ssvzh.		megla del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 190°, nor-male: 169°.
(36-6)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecorijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pouk y glasovirju
i it v vwelt predmetih IJudMltili mo! daje
s prihodnjim šolskim letom Amalija S»latnei* ■-«»_§. Vižie, izprašana učiteljica z večletno prakso in najboljšimi pripo-ročbami. — Natančneje se izve: Stari tra; nt. 13, I. nadMtropje. (1508—3)
konjski hlev
sta na prodaj v Vodznatn.
(1569—3) Adolf Hauptman.
_ Telefon v Novo mesto. _
e_9
V graščini Bajnof
je na prodaj (1471—7)
večja množina vina
domačega pridelka.
v*
V „Narodni kavarni"
oddajo se ? drugo roko še sledeči listi:
„Neue freie Presse", „Reichswehr", „Arbeiter Zeitung", „VViener Zeitung", „VViener Carricaturen", „Der SUden", »SUdsteierische Post", „The Graphic", „Uber Land und Meer", „Zlata Praha", „Prosvjeta", „Hrvatska Domovina", »Edinost1-, ,,Soca",  „lllustrazione italiana".
(1576—2)
Za bodoče šolsko leto vsprejme se
več gospodičinj
na stanovanje in hrano v prijaznem delu me3ta. (1590—1) Naslov v upravništvu tega lista.
Nova hiša
v kateri je gostilna in ki ima za trgovino primerne  prostore ter stoji poleg farne cerkve, (1584—1)
se da z novim letom v najem oziroma se tudi proda
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.'1.
Jutri v nedeljo, 3. septembra
pri ugodnem vremenu
na ?rm Anerjeve jiwarn»
tamburaškega zbora „Zvezda".
Začetek ob 4 uri popoludne.
Vstop ppomt. (1585)
Vsestransko jako pohvaljena ************
»Vzgoja in omika i i i ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in *j*j*j*j*4&**-&**. prav olikati) ************
se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali proti poštnemu povzetju Mamo pri Jožefu Valenčiču v Ljubljani, Stari trg št. A, III. napstropie. ********************** Nerazrezano in čisto knjigo bi vzel prodajalec v treh ****** dneb tudi nazaj in povrnil denar. (1589-1)
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo
na
ustanovni občni zbor
ki se bo vršil
v sredo, dne 6. septembra 1899. leta ob 3 uri popoldne
tt pisarni "baaaJse (1591—1)
Maks Veršec, v Šelenburgovih ulicah.
-1 u oBJO n -•
Dnevni red je izvolitev upravnega sveta in nadzorstva.
Uljudno vabimo vse Slovence k pristopu z glavnim deležem po 100 gld., ali poslovnim po 10 gld.
Hranilne vloge obrestuje po £x/a°'i °d dne vložitve do dne vzdige.
Vkupno z bodočo „kreditno banko" bode ta zavod osvobodil nas Slovence vsega denarnega hlapčevanja.
Za ustanovni odbor: Dr. M. Hudnik.
Za prihodnjo
šolsko sezijo
se odda liielilovana soba. primerna za dve šoltirici, kateri dobista tudi lahko hrano.
Več se izve v Slomšekovih ulicah
štev- 9- (1223-10)
V novi hiši Tržaška cesta št. 27 stara
odfla
več stanovanj
z 2 sobama takoj ali za november. Istotam se odda
prodajalnica za mesarja
in 1586—1)
gostilna na račun.
iz mlina
Vinkota Majdiča v Kranj j
oddaja se po
en gros cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 25 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
na Rimski cesti vis-a-vis Gompovlm hišam. Dostavljanje nadom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459-27) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerekih mlinov.
ZE^orošlrl
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda,
izkušena pri vsakem nahodu, poaabno otroškem, ob slabam probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 35 Zaloga v LJubljani: 11 K Supan in P. Lassnik, ▼ Kranju: Pr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek.
j-iUHoderce;:,
izvrstne facone, najboljši izdelek
priporoča       35.
Alojzij Persche
Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiša.
Cg. kr. avstrijske « držama železnica.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna i. Jnnlja 1890. late. Odhod i« Ljubljane jul. kol. Proga aaa Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Seljak, Celovec, Fransebsfeste, Ljubno ; čez Sekthal v Aosše, IH, Solnograd; cea Klein-ReHUng v St*yr, t Line, na Dunaj via Amstatten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-sensfeste, Ljubno, Dunaj; Cex Selzthal v Solnograd, fes Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cea Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Beifling v 8teyr, Linc, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak ▼ Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart - Kropo. — Proga v Novo meato ln v Ko6evJe. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljafea, Celovca, Francetisfesta, Pontabla. — Ob 9. uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri Al m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206j
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
fpy Qd leta. 1866.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je Ukuaeno na VHnilr.ti in od mnogih praktičnih zdravnikov, na le t Avstro-Ogerski, nego tudi ▼ Nemčiji, Buaiji, balkanskih driarah, Švici itd. proti poltnim boleznim, »lasti proti
vsake Trste spuščaj em
uporablja ■ najboljiim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega, mila kot higijeničnega sredstva aa odstranjenje luskinio na glavi in t bradi, aa čiščenje in desin-fekacijo polti je splošno priman. Bergerjevo kotranovo milo ima t sebi 40 odstotkov temnega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam Iv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na sraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (614—12)
proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medieinsko-kosmetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-mnilo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerjevo milo za nežno otrorjo dobo (25 kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in sklenju kože j milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; žveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; t a ninsko milo za potne nogejn proti izpadanjn las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, it. 2 za kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Mn.vr, <3. Piccoll, J. Svoboda in U. pl. TrnkOCzyja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Hell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
TTiljezsna, IKCsitlerja, rLasledrLiir
Ivan Hafner
umeteljno in stavbinsko mizarstvo
v Gradcu, laagergasse št. 11
Izd.el-u.je
vse vrste
stavbinskih in mizarskih del
kakor:
Okna, vrata in duri, lesene plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, stopnijske zgradbe, tablje iz lesa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd.
Izvršitev popolnih trgovskih portalov, izložbenih okenj in prodajalniške oprave.
vse vrste
pohištvenih mizarskih del
popolne izvršitve
stanovanjskih oprav.
kakor: (801—10) oprave za predsobe, sprejemne in jedilne sobe, dvorane, spalnice, salone, budoarje, gosposke sobe, kmetske izbe, lovske sobe, vile, hotele in cerkve, pohištvo za pisarne itd. v.vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridejanih risarijah.
Atelie za uineteljiiiška in clekoracijska dela.
Skladišča materijala in delavnice: Lagergasae 11 in Kepplerstrasse Nr. 82.
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti svetovnoztianili
glavno zastopstvo: <1214l9)
0^.ilčeKavćič&GoriancR1£.r
L
za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljam itd. itd. =====
Olavna zaloga:
L. Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidllng.
ssr Lnser-je?-°S?
Dobiva aa v vaah lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschllger,
J. Mayr, G. Pigcoli. V Kranju: K. Savnik. (9-35)
ss^HB&aLBB^BaVaar^
Čokolada
i
(198-32>
SUCHARD
I
Povsod K na prodaj. *
Cacao
I
Nadaljna
specijalitete:
Pisalne in kopirne tinte. Vodovarno
mazilo za usnje.
Pat. ohranjevalo za podplate
,9Vandol".
Kovinska snažilna pasta  in snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Patentna mazalna krtača z „Nigrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveta!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obutala samo (190—31)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
2S&
pnv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- Cf FprnnlonHt sti pazi naj se natančno na moje ime rBHIUienUI.
S. 6/99/1
(1581 — 1)
C. kr. okrožno sodišče v Nove mm es t u je čez vse, kjerkoli se nahajoče premično, potem čez nepremično, v deželah, kjer velja konkurzni red z dne 25 decembra 1868, se nahajajoče premoženje neprotokolovanega trgovca Martina Zajca v Šeiit. Jerneju okraj Kostanjevica odprlo konkurs, ter imenovalo konkursnim komisarjem c. kr. okrajnega sodnika, Rajmuada Doležaleka z uradnim sedežem v Kostanjevici in za začasnega upravitelja mase c. kr. notarj a Aleks. Hudo vernika v Kostanjevici.
Upniki se poživljajo, da pri roku, ki je določen na 15. septembra 1899. dopoludne točno ob 10 uri na uradnem sedežu konkursnega komisarja stavijo svoje predloge glede po-trjenja za zdaj nastavljenega ali o imenovanji druzega masnega upravitelja in namestnika, ter volijo odsek upnikov, ko so se izkazali z dokazili za svoje tirjatve. Ob enem se poživljajo vsi oni, ki hote staviti do skupne konkurzne mase kako zahtevo kot konkurzni upniki, da oznanijo svoje terjatve, tudi če bi o njih bila začeta kaka pravna obravnava
do 2. oktobra 1899. leta
pri tem sodišči, ali pri c. kr. okrajnem sodišči v Kostanjevici po predpisih konkurznegi reda, da se izognejo v istem zapretenih pravnih nasledkov ter jih dne 28. oktobra 1899. dopoludne točno ob 10 uri pred c. kr. konkursnim komisarjem pri določenem likvidačnem dnevu zglasijo za likvidacijo in določitev povrstnega reda.
Pri splošnem likvidačnem dnevu prisotni zglašeni upniki imajo pravico, po prosti volitvi na mesto masnega upravitelja, njegovega namestnika in članov odbora upnikov, ki so dotedaj poslovali, postaviti druge osobe svojega zaupanja končno veljavno.
Daljše objave tekom konkursne obravnave pa se bodo zglašale v uradnem listu „Laibaeher Zeitung".
C. kr. okrožno sodišče v Novemmestu
oddelek III., dne 1. septembra 1899.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste,!revolverjev itd.' vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
e^r trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker sem na Kranjskem edini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1332 —8)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah.
Brata Eberl
Ustanovljeno
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 35 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
"•a* Zaloga vsakovrstnih ooploev aa pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mašila aa hrastove pode, karbolineja. Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo ia likanje
bobnih tal pod imenom ,,Rapldol''. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
erilo za gospode j
najboljše blago in
kravate
prodaja 35 i
s Alojzij' Perschesj
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
Mehanik
Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji 35
po najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno.
Vnanja naročila se točno iimnjejo.
Sf. Patra cesta it. 8  Ljubljana  Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč- ^ Ijivih havelokov i. t. d. ^
Oblaka po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 36 solidno in najhitreje izgotovljajo.
4* Pozor!
Vsi za »'tP's
požarne hrambe
potrebni predmeti, kakor:
distinkcije,?emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d.
dobe se pri znani tvrdki
J. S. BENEDIKT
v Ljubljani
- Ceniki na razpolaganje
■m2
Mala sobica
(1572-2)
za dijaka ali gospodično, s hrano ali brez hrane, se takoj odda. Glasovir na razpolago. — Naslov v upravništvu „Slov. Nar.".
Lepa hiša
na Glincah štev. 65
s 8 stanovarji in kar zraven pripada ter z vrtom
34kV~ se proda. ~3MC
Kupci naj se zglasijo pri lastniku istotam. _(1552-2)
Sode m na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove
J. B«ggemig, sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (državni kolodvor). (1549-2)
jwr Istotam kupujejo se tudi stari šopi-
Od
Od
ctfolandsho-ameriška crta.
Paniki vttjj« f lkrat d« 2krat U4m
„. Iz Rotterdama»New-York.
*4^?5f Pisar«« za kaj u te:
Dunaj t I* Kolowratrlna; 10.
Pisarn* u nedkroT: Dunaj, IV., Weyringerg. 7 A. I. kajnta:
1. aprila do 31. oktobra . . mark 290—*0©*) 1. novembra do 31. marca .     „     230—390 n. kajnta:
1. avgusta do 15. oktobra...... mark 200
16. oktobra do 31. julija........ ISO
*) Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in ele-_ganci paznika. (1210—9)
j j»a»»»»a-a ♦♦•••»♦♦»•♦•»♦•♦ eeeeee
♦ —^ Slavnemu občinstvu, po- ♦ t f Ik sebno gospodom gostilničar- Z X         rr^^a Jem  Priporoča  podpisanec X
♦ I svojo izborno sodovico, na- v J ^r7A pravljeno iz vode iz mest- T \        y~\ nega vodovoda ter z ogljeno +
♦ AIa kislino (Kohlensaure), koja ♦ a        ILlfH je priznana kot najokusnejša 1
♦ III I hl m najzdravejša.       (43—35) X Vse odjemalce v naprej 9
zagotovljajoč vsikdar točne X
in vestne postrežbe, prosim ♦
za obila naročila ter beležim z
najudanejše s spoštovanjem X
l Gašper Bolte, izdelovalec
♦ sodovice, Rimska cesta št. 10. t
Prostofoljno se proda ](](]
posestvo št. 41 v Tomačevem 1UU ob Savi blizu IJubijane
Hiša z dvema sobama, shrambo, obokano kletjo in hlevom, zraven hiše vrt in kozolec; polje je blizu doma, v dobrem kraju ležeče. Proda se s 1. oktobrom po domenjenih obrokih.
Natančneje pove Jakob Perdan, pek v Sodražici pri Ribnici.       (1540—6)
Ljudevit Borovnik \
puškar v Borovljah (Forlach) na Koroškem \
se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih 1
pušek za lovce in strelce po najnovejših J
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- 2
deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- i
vrstna popravila, ter jih točno in dobro J
izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse- 2
valnici in od mene preskušene. — Ilustro- i
(114) vani ceniki zastonj. (35) i
do 300goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Oaterreicher, VIII., Deutsche gassa 8, Budapest_(1209—10)
Učenca
iz poštene, dobre hiše, kateri je dovršil saj četrti razred z dobrim vspehom, sprejme
Franc Picels
trgovina z mešanim blagom v Ribnici na Kranjskem. (1551—4)
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
za Ljubljano in drugod.   Potnina tukaj. Natančneje istotam. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. (1578) Mujno mmss iČB&^Asa
biljardski marker in donašalec
za Zagreb.
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
23-vaja.a.j Z. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Gradec, Tia.llli&iassg'asse 1.
Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij  dne 31. decembra 1897 $,01*.*73 kron.
Im. 1897 ae Je na podlagi 1259 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890—
1897 se Je Izplačalo 1,854 37816 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev
preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1207-10)
Zavarovanja do 2000 kron z tedenskimi doplačili od 10 vinarjev vile po tarifih.
ftJg" l*rospekte in tarife razpošilja agentura na zahteva nje brez stroškov.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gld. 46.830. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. avgusta 1899 gld. 1,661.49022. — Skupna aktiva gld. 287.97803.
Sprejema: hranilne vloge po 4*/2 °/o, vloge na tekoči račun po 31/2% od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5 do 6°/o brez kakih stroškov. ai73-ii)
TJraduje se vsaki dan ob navadnih urah.: Dvorski trg štev. 3.
.♦.♦.♦.♦:f.*.t.
Št. 27.833.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
^ \ Založena 1847. |ž3r ~|f| Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani il61~m)
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
(1573-2)
V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (štev. 121 drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za 1.1900
od 1. do 8. dne septembra t. I.
v niagistratnem ekspeditn na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi sestavi ugovor.
Porotniškega posla so po §. 4. omenjenega zakona oproščeni:
1. )  Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dube, za vedno;
2. )  udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ;
4. ) osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in rano-celniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni in občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti, za sledeče leto;
5. ) vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobju kot glavni ali na-mestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
:iaa.stgristxa,t "v X-0"u/bl3aan.i
dne 28. avgusta 1899.
P. n. (1562—2 Radi potekajoče sezije in male, mi ostale zaloge koles, kakor:
,Styria' * f * g * * * * t » » iHsica *»**»»» t S £ » ,Curir' * * * * * o o o o o o »Amerikanske* * * o«««««««« »Stefanie'
In druge vrste ponujam si. občinstvu ta kolesa po prav ugodnih tovarniških cenah, dajoč s tem vsakemu najlepšo priliko, da si nabavi jako ceno in dobro kolo. __ Jt, -
Fran Čuden.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. £ blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 36
P3!
Darila za vsako priliko!
Frid. Hoffmann
= urai = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvalitete po nizkih cenah. 3fcToTro»tl v žepnih in stenskih arah ao vedno v zalogi. 36 Popravila aa Izvršujejo najtočneje.
Puškar
Fran Kaiser
v Ljubljani Selenburgove ulice št. 6
se usoja najbolje priporočati ae p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila se točno
izvršujejo. 36
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 36
suknenih ostankov.
6641
Odvetnik dr. Alfonz Mosche
išče koncipienta.
Vstop takoj, pogoji ugodni. (1516-3)
V nedeljo, 3. septembra 1899
veliki
KONCERT
na prostornem, senčnatem vrtu
pri Traunu na Glincah.
Koncertuje marljivi
tamburaški zbor Viško-glinške
čitalnice. Začetek ob 4. uri.       Vstopnina prosta.
Cena jedil in pijaC brez povijanja po
navadni eenl. Točila se bodo izvrstna dolenjska, istrijanska in Štajerska vina in Koslerjevo marčno pivo. Postreglo se bode z gorkimi in mrzlimi jedili po najnižji ceni.
Pri neuKodneni vremenu vrši se koncert v prostornem salonu, UJer Je za AOO osob prostora.
(1579)
K mnogobrojni udeležbi vabi
z velespoStovanjem
Janko Traun.
Priporočiva
(21-901)
pasterlzovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
Canr6i6&Xiillog
)p. Rese balzam
■■■■■t*   zab želodec
iz lekarne
B.FRAGIER-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospesujočega in milo odvaja-jočega učinka.
Svarilo! -mm a Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja v Pragi
Mala Strana 203, ogelj Ostrohove ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 *r., po pošti 20 kr. več. Po poeti razpošilja te vsak dao. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: C. Piccoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.  a (367—10)
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domača zavarovalne družbe prva vrste.
Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste re-atante. (875-18)
Citraši
ter vai oni, ki se žele z malimi stroški kot samo -nki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre, se a tem uljudno pozivljejo, da blagovolijo svojo č. adreso naznaniti po poštni dopisnici podpisanemu, ki jun bode doposlal brezplačno in franko obsežen popis slovanskih napevov in pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: Josip Sora; v Zagrebu. (1580—1)
i  Ivan Zordik ►
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 10—14 £
priporoča svojo bogato zalogo ^
jedilne priprave ►
noiav.   vllln   in   ilir*   I*   krll.nl.k.s.    laklfl ^
► ►
w
noiav, vilic in žlic iz brltanjskega jekla, alpake ali alpake-srebra priv. dunajske tovarne „W. Bachmann a Comp.". Na iz bero so tudi žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej, lličice „     ,,     12   ,    ,   ,  220 ,
Namizni svečniki
i0T iz alpake, čisto bala kovine, 'Vaj
par 21 cm visokih gld. 2-
23 25
2 30, 240.
Prav ceno se dobe" noži in vilice z roženim (599—48)   ali koščenim ročajem.
"V
V hiši gospe Marija Orumnig, Dunajska cesta it. 6 in Frančiškanske ulice št. 16 odda se takoj ali m i. novembrom 18BO
lepa prostorna (i5ie-3)
prodajalna, magacin in tonjsti M
Natančnejše se poizve pri odvetnik i gosp. dr. Alfonzu Mosche, Frančiškanska ulice št. 16.
Prodajalnica
s špecerijskim in manufakturnim blagom ter z zalogo smodnika
in lepim stanovanjem v prijaznem trgu r. i Notranjskem, tik farne cerkve in glavne cest se zaradi preselitve na novo kupljeno posestv
takoj ali v decembru v najem da pod ugodnimi pogoji.
Istotam se sprejmeta za (leremner
mlad trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni, špecerijski in železninsl.; stroki, in
učenec
iz poštene hiše. kateri je dovršil vsaj četrti razred z dobrim vspehom.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo ,,SI venskega Naroda". (1532
m so Izšle • m
v založbi L. Schvventner-ja v Ljubljani:
IVAN CANKAR:
I
(1495-6)
►H Vinjete
i
v vel. 8° (328 strani) na moderno eleg> papirji, z Izvirno risbo na čelnem in pomembno „vinjeto" na zadnjem listu. — Cena gld. 180, po pošti gld. 190. moderno vezano po gld. 230, oziroma gld. 245.
Naznanjam, da sem otvoril svojo
notarsko pisarno
v Žužemberku, v Modičevi hiši
nasproti sodniji.
Uradujem vsak dan ob delavnikih od 8. ure do 12. ure dopoludne in od 2. ure do 6. ure zvečer, ob nedeljah pa od 9. ure do 12. ure dopoludne. V Žužemberku, dne 1. septembra 1899.
Dr. Andrej Kuhar
c. kr. notar.
C
C C
§
Q C
Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najprifjubijenejša kavina pijača v sae»>- a« «y>stotisočero rodovinah. *a*t&**^9&*&e*»v**
&JcJcJcJ<J<J<J<J<J<J<J<JcJcJJJ<J<J
!
t)
!
1
t
!
1
t)
c7Š
Janko Klopčič
inr » Ljubljani. Prešernove ulice it. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure a nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, ainer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz granato v. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrate
v zalogi. Vlkjer ao na kupnja oeneje.
Popravila zanesljivo, točno In ceno I
*£>r Alojzij Erjavec A
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vaem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 36 I ere m ekeijejeje. — Teujia iart4ilea nj s erideee nem.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiske kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnika in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, iantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 35
MODERGE natančno po životni meri
sa vsako starost, za vsaki život In v vsaki faconi ®  ®   <U  ®  <§L   priporoča   ®   @   ®   @ g)
U C U D11/  n/CMIIA v Ljubljani, Glavni trg
ntlinllv ntliUH ® ® štev. n. ®
Skladišče ca modno blago, pozamentrtje, trakove, oipke, svileno blago, perilo, e a e a e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. a • a e s
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in a finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjena. 35
hedmiateeij m odgovorni uradnik  Josip Nolli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.