Priloga Mar. Lista i ž njim Novk. Okt. 8.	Štev. 10.	1932.
Ograček
NA ČAST DETETI MARIJIKl
GA VREjOjE ZA NAŠO DEČICO KLEKL JOŽEF, VP. PLEB. V ČRENSOVC1H.
Izhaja vsaki mesec 8. na spomin 1. dečinskoga dneva septembra 8. leta 1931.
CENA NA SKUPNI NASLOV LETNO 4 D.
Pišemo si.
Stricovo pismo dečici.
Draga dečica! Vaš den, dečinski den, 8. sept. je mino. Veseli je bio za vse vas. Jezušek vas je blagoslovo, Marijika je prosila za vas. V lepoj procesiji ste nesli okoli njeno podobo, k šteroj so prišli z liibezni do vas celo od daleka gospodje duhovniki i bogoslovci. Bili so poleg domačega g. kaplana Bakan Štefana v Črensovcih ešče štirje g. dtihovniki: Vrbanjšek Janoš, katehet z D. Lendave, ki so vam jako lepo predgali od treznosti, potem še oba g. kaplana iz D. Lendave: Bejek Janoš i Godina Ignac pa Dr. Kelenc Tomaž, ravniteo Martinišča v Soboti. Tem gospodom so pomagali trije gospodje bogoslovci, vsi Ivanje, Gregor iz Sobote, Kolenc iz Gumilic i Zelko iz Črensovec, ki zadnji so teliko podrka meli, naj bi vaš den kak najlepše izpadno. Kak lepo so se popevali Marijine litanijel Velika Črensovska cerkev je bila puna, teliko naroda je privrelo vkup. Prišle so dobre duše zato, naj pokažejo, ka se njim to vidi, če vi draga dečica radi mate Marijiko i če ste njej na veselje pobožni, trezni, čisti. — Lepa igra, štero se je dečica tak lepo na-včila po velikih triidaj g. Zelka, se je toti igrala pri cerkvi, a vsi neste je mogli viditi zavolo velike steske. Vidla jo pa deca na križovsko nedelo v Našem Domi, gde se je ponovila. Kleti tiidi tak napravimo, ka de igra v zaprtom prostori, v dvorani ali ogradi, gde vas nišče nede vkrajsiinjavao. Jeli, kak so vam nešterni odrašeni nevoščeni, ka vas vkraj. rivlejo ? Odpustite njim,-Marijika tak žele. Tiidi oni bi radi vživali nedužno dečinsko veselje, štero njim je že davno vgasnoli, zato njim ne zamerite.
Ka so pa stric delali na te vaš lepi den, ka ste jih nindri ne vidili? Betežni so bili. Ki ste bili na njihovom domi, ste jih vidili, kak so bili slabi, bledi, stthi, vkiipspadnjeni. Zakoj so pa bili takši? Jeli so dosta delali za vas dečica, zato so zbetežali i oslabeli ? Marijika njim je sprosila to trplenje. Pa zakoj? Poslušajte^! Jezuš je svet po trpienji rešo. Brez trplenja nese je i ne bo se nikomi neba odprla. Križ je kluč do vsake milošče i do nebeških vrat. Marijika njim je zato poslala sladki križ, naj bi ž njim molili za vas, ka bi vi vsi dobri bili, se vsi zveličali. Pa za nekoj driigOga njim je Marijika tiidi poslala beteg. Znate zakaj? Rada bi znala, jeli zna biti naša dečica zahvalna? Rada bi znala, jeli se najde dete, ki ne bi molilo za strica, ki se tak skrbijo z deco? Zato je poslala trplenje strici, ka bi vi molili, za strica, ka bi njim vi od Marijike sprosili vse potrebne milošče, ka do vas znali'po pravoj poti voditi i ka bi njim sprosili tiidi trdno, močno zdravje.
Stric so svoje povedali. Zdaj pa vi dečica, svoje povejte. Povejte, jeli ste kaj molili za strica, jeli ste se kda prečistili za njih? Jeli jih zročite včasi Marijiki i jeli pri sv. meši prosite Jezušeka, naj jih blagoslovi? Ka strici prosite, dečica, to sebi prosite, ar stric celo svoje živlenje dariijejo za vaše dtišice, ka bi te rešile.
Zdaj sam vam povedao, liiblenci moji, zakaj sam bio na vaš den be-jjj težen, močno betežen i zakaj sem ešče zdaj slaboga zdravje? Molite zamene! [; Marijika šče pokazati, ka vas rada ma i vas zato rada posliihne. Pišite strici, ka ste molili za njih, pa te vam stric odgovorijo, ka ste njim sprosili. Tečas H pa bodite po Marijiki vsi toplo pozdravleni.
__Vaš Stric.
Pošta.
Kreslin Jožef G. Bistrica. Vganko si toti rešč, ali kesno je prišla. Drugoč. se bole popašči. Zver Vlncenc 1 Zver Štefan, Odranci. Pridita po nagrado za pravilno rešitev vganke k strici v Črensovce. Sente Gizela Pe-čarovci. Išči obečano nagrado v Soboti, Križova ulica 4. pri g. Edšidi. TU jo dobiš za pravilno rešitev vganke.
Vsem širitelom Marijinoga Ogračeka!
Širitelje i širitelice Marijikinoga Ogračeka se opro-sijo, naj taki, kak te snopič do rok dobijo, poberejo naročnino i jo v Črensovce pošlejo ali pa v Soboti prek dajo na upravi, Križova 4. Ne bomo mogli listeka naprej štampati, če se vse zdaj dol ne plača. Marijina čast i dužnost naše dušne vesti terjata, da naročnino vsi plačamo i jo včasi prek damo. So takše vesnice, ka smo letos ešče pare naročnine na sprejeli. Širitelje t širitelice i naročniki spunite svojo dužnost.
Vredništvo Marijinoga Ogračeka.
— VGANKE. Hi
Neje venec, pa je II, neso rože, pa so li.
Ka je to?
II.
JELEC POLDE
Ka je to mož? III.
Vrbanov Jožek je šo v trgovino po sol. Mati so ga zgo-nili. Gda so njemi peneze dali, so njemi ostro zapovedali:
1.	„Na peneze pazi,
2.	z robca jih ne odvežiij,
3.	po poti ne posedaj,
4.	z decov se ne zmenjaj\u
Ka je Jožek mogo delati, ka je te štiri materne zapovedi verno spuno i li prineso sol?
L _
Trije, ki vse tri vganke pravilno rešijo, dobijo za dar lepo knigo od Brezmadežne Device Marije. Rešitev se mora poslati do 15. novembra.
Izhaja vsak mesec 8.
1. Letnik.
Priloga M. Lista i ž njim Novin.
Cena na skupni naslov letno 4 Din.
Kakše detece je bila Marijika?
Marijika je rada čtela dobre knige. Pa je znala ona čteti? Znala je. Bog je odebrao v staroj zavezi en narod, izraelski, ali židovski, šteri je čuvao pravo vero v Boga i iz šteroga naroda bi se meo naroditi Zveličiteo sveta. Te narod je dobo od Boga napisane na table desetere zapovedi, štere je vsaki mogo znati prečteti. Te narod je dobo od Boga dosta svetih knig, štere je narekiivao sam sv. Duh Bog i štere se zovejo sv. Pismo sta-roga zakona ali stare zaveze. Te svete knige so se vsako soboto čtele v vsakoj cerkvici, ali sinagogi, kak so je zvali. Da so se te knige mogle čteti, se je moralo čtenje včiti. I šola je bila vsaka hiša, gde so se te knige čtele. V domačoj hiši se je prvič navčilo dete čteti. Potem so pa bile še posebne šole, gde se je bole obširno včilo dete čteti i vse razmeti. V takšo šolo je hodila tudi Marijika v Jeružalemi, štero so vodile pobožne vuči-telice. Tu se je navčila Marija čteti. I kak je z šole vo ostala, ne nehala ta dobroga čtenja. Marijika je vsaki den čtela pobožne knige. Razmiš drago detece: vsaki den?! Delaš ti tudi tak? Marijikin Ograček, Marijin List pa druge pobožne liste čti rado, čti vsaki den. Zadosta je, če samo edno ali dve strani prečteš, ali čti vsaki den. Po dobrom čtenji Bog govori duši, vsako dobro dete ga pa rado posluša. Če nemaš dobroga čtenja, zglasi se v Črensovcih pri Strici, te je že poskrbijo, samo rado čti, drago detece, kak je Marijika rada čtela.
Koga najbole zelem'?
Jaz pa najbol' želem Jezuša s srcom vsem, Po Njem le hrepenem, Po Njem noč ino den.
Zakaj ga tak želem? Priznam odkrito vsem: Jezuša mam najraj, On je moj večni raj.
Srčen.
Napoleon i njegov pobožen sluga.
Napoleon I. je gojio posebno naklonjenost do ednoga mla denca, šteroga je vzeo za svojega slugo, i je šteo, da ga mla denec večkrat sprevaja, kda de kama šo.
Neki večer se je sluga nahajao v gledališči v kralevsko loži z drugimi velikimi osebami. Dokeč so vsi pazlivo spreva-jali komedijo, ki se je predstavlala, je Napoleon opažuvao svojega slugo, kak miga z rokami, ki jih je položo na prsi pod plaščom i oponaša se, kak da je z mislami nekde daleč. Niti se ne briga, da ga gospodar gleda.
Napoleon, ki neje bio človek odlašanja, je nepričakuvano i hitro podigno plašč i je opazo, da mladenec med prstami drži' sv. rožnivenec. Mladenec, čeravno je bio nestrašliv, je rdeči gratao pa se pripravlao na karanje.
Ah! zdaj vidim, pravi Napoleon. Jako se mi dopada, da si tak lepo trošiš svoj čas. To je dosta bolše, kak pa gledaš te bedarije, ki se predstavlajo. Ti si človek. Le moli dale svoje čislo, to ti ne bom nikdar brano.
Napoleonova reč vala gotovo dosta več kak cone nešternih praznih glav modrijanov, ki se norčarijo, če vidijo, da je što pobožen.	_
Na Gorlčkom je moj dom.
Na Goričkom je sirmaški kraj, li ga mam najraj: tU je moj dom.
Na Goričkom male so vesi, Velki Bog je v njih: tu je moj dom.
Na Goričkom prosti so liidje, mirno vsak žive: tu je moj dom.
Na Goričkom malo je vode, goste so skuze: tu je moj dom.
Na Goričkom teško se žive, sladko se vmerje: tU je moj dom.
Na Goričkom je moj rojstni kraj, z tujine nazaj silim v svoj dom. Srčen.
Blažena Imelda, patrona prvoobhajancov.
V	Bolonji na Talijanskom se je rodila pred dobrimi 600 leti Imelda od pobožnih i bogatih, grofovskih starišov. V gingavoj detinskoj dobi jo je obsipao Jezuš z jako velikimi miloščami: vročo liibezen i veliko smilenost do Boga njej je vlejao v srce. Komaj je prišla k pameti, že je mislila samo na Boga, že je bridko jokala, zakaj žalijo liidje z grehom Jezuša, ki je teliko trpo za nje. Trpeči Jezuš se njej je preveč milo i je štela vse včiniti, vse pretrpeti, naj ga samo potolaži. Najbole srčno ga je pa želela pri svetom pre-čiščavanji k sebi sprejeti, a ne ga je mogla, ar ne mela ešče dopunjenih 12 let. V tistom časi najmre deca ne smela pred
■ dopunjenim 12. letom k prečiščavanji, samo v toj starosti se smela prvič prečistiti. Gda je bila deset let stara, je z dovo-lenjom starišov odišla v samostan v dominikank, da bi se pri-pravlala na redovniško živlenje. Čeravno je bila dete, je vse predpise i ostre pokore tak verno zvršavala, kak starejše sestre. Najraj se je mudila pred tabernaklom, kde Jezuš prebiva. Viire dugo je tu preklečalo dete i si zgučavalo z Jezušom.
V	kloštri je bila že edno leto. Približavao se je Gospodov Vnebohod ali Zastoplenje (Velko Telovo), svetek nastavlen na spomin Jezušovoga v nebo zastoplenja. Te den so šla deca k prvotni sv. obhajili ali prečiščavanji. Imelda je ne smela, ar njej leto falilo do dopunjenoga 12. leta Neskončno jo to bolelo i v neskončno vročoj liibezni se je potožila svojemi Jezuši, kak rada bi ga sprejela. Mislila je tudi na tisti dogodek, od šteroga njej je tujec, O. Egidij, dominikanec, pripovedavao. On njej je pripovedavao, da je živo v Portugaliji v mesti Santareun pobožen duhovnik Bernard de Morlaas. Te je včio dečico. Med svojimi šolari je meo dva pobožniva dečkeca, šteriva sta po šoli vsele šla v cerkev. V toj cerkvi je bila lepa podoba: Marija z Jezušekom. Tema dečkecoma se je mali, slabo oblečen Jezušek jako pomilo. Pozvala sta ga k sebi doli i ka sta mela jesti, sta njemi ponudila. I Jezušek je prišo k njima, jo ž njima i se igrao ž njima. To čiido sta ovadila svojemi vučiteli Bernard de Mor-laasi. Te je šo skrivoma v cerkev i je vido, da dečkeca istino gučita, Jezušek je vseli stopo doli k njima. Dečkoma je potem pravo, naj prosita Jezušeka, ka njima pokaže svojo liibezen.
| Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v	zdajšnjih 1
| nevarnostih!	d
Pokrij nas s svojov svetov krvjov!	Amen. |
Jezušek njima je odgovoro, ka njima tak pokaže svojo lubezen, ka jihva v hišo svojega Oče odpela. Gda sta to svojemi vu-čiteli povedala, je te zapovedao dečkoma, naj prosita Jezušeka, ka ž njima tiidi njega odpela v hišo svojega Oče. Jezušek je v to rad privolo. Bernard de Morlaas je začeo zdaj s vsov po-božnostjov i gorečnostjov pripravlati dečkeca na prvo sveto ob-
Blažena Imelda Lambertini,
dominikanka, ki io je Jezuš v 11 leti starosti na čflden način prečisto obprvim i ki je pri tom prvom prečiščavanji vmrla od liibezni do Boga. Ona je patrona dece, štera stopi prvikrat k sv. obhajili.
hajilo. Na Gospodov Vnebohod sta stopila prvič k sv. prečiščavanji. Njiva vučiteo je sliižo sv. mešo i pri njej jiva je prečisto. Po meši so pred oltarom hvalo davali Jezuši i med tem hvalo-davanjem vsi trije vmrli. Jezušek je prišo po vse tri i odpelao v hišo svojega Oče, vu hišo, gde je sama radost i večna radost.
Med sv. mešov je maloj Imeldi te dogodek živo stopo v spomin. Roke je sklenola, glavo v nje skrila i tak dugo, dugo molila, goreče-vroče prosila Jezušeka, ki tak rad ma dečico, naj pride k njej. Meša je minola, sestre i druge duše združene po prečiščavanji z Jezušom, idejo veselo z cerkvi. Duhovnik si slači cerkveno opravo v segeštiji, Imel da pa šče zmerom joče v sklenjene roke, zakaj nema že 12 let, ka i bi ona mogla Jezuša dobiti. — Naenkrat pa se samo nekaj zasveti i zadiši v cerkvi. Imelda zdigne glavo i vidi pred sebov hoštijo vu zraki, ki se sveti kak sunce. Dišavo i svetlost opazi i duhovnik i sestre. Bežijo v cerkev. Vidijo čudo. Duhovniki pravi Jezuš v diiši, naj vzeme pateno, to je zlati tanjer z keliha. Vzeme ga i nese k Imeldi. Kak pristopi k njej, se spusti sv. hoštija na tanjerek. Spozna, da Jezuš žele, ka to angelsko dete prečisti. Prečisti je. Imelda ma Jezuša. Presrečna je. Dobila ga. Vsikdar šče pri njem biti. Posliihne jo i odpela po prečiščavanji taki v nebo. Vmrla je po čiidnom prvom prečiščavanji v cerkvi. Zato je patrona prvoobhajacom.
Zvezdice.
Spoznaj samoga sebe.
Stari modrijan Falete, šteri se je hvalo rekši, ka on dobro zna zvezdoslovje, je hodo edno noč po poli in ogleduvao zvezde. Gledao je in hodo se pa ta že preči časa, gda samo ednok spadne v edno globoko jamo. Dugo je brečao i na pomoč zvao, a nikoga od niket. Kumaj, kumaj gda je že ves zmantrani bio, je pribežao eden polodelavec, ga vopotegno i ga malo začudeni pitao, ka je delao tam i zakaj je notri spadno, ar je bilo svetlo skoro kak po dnevi.
—	Iskao sam pravila zvezd — je gizdavo odgovoro Falete.
—	Sirmaček! — njemi je odgovoro polodelavec; — prle
kak zvezde, spoznaj ženilo,-po šteroj hodiš.
*
* *
Dostim bi se tudi ravno tak lehko povedalo. Oni se hvalijo, ka so jako vučeni, pa bistre glave, gda pa gučijo ali pa pišejo od jakosti, pa zablodijo, da je groza! Tak zablodijo, ka prousto liidstvo brezi vsake velke izobrazbe, liki zdravoga razuma, pravi:
—	Či je to znanost, živio maloznanje! —
Kr. /. S.
Ali lOdje pijejo po pameti i potrebi?
Pijača je vnogim začetek i konec vsega veselja i vse sreče. Sv. pismo pravi, ka je Bog vino zato vstvoro, ka rasveseljava človeče srce. To sv. pismo pa tudi graja to veselost, štera se skonča v nezmernom vživanji, da človek postane pijan.
Liidje pijejo, gda pridejo vkup i gda idejo na razno. Pijejo, gda so veseli, pijejo, gda so žalostni, ka se potolažijo. Pijejo, gda so dobre vole, gda so čemerni, pijejo gda so brez skrbi, gda so vroči, ka se ohladijo, pijejo gda jim je mrzlo, ka se segrejejo, pijejo, gda so siti ali lačni, pijejo, gda napravijo kupčijo, pijejo, gda se što narodi, gda se što oženi pa šče bole. Pijejo, gda majo peneze, ali, gda jih nemajo. Ništerni začnejo piti že v zgodnjoj mladosti, henjajo pa te, gda več nemrejo držati kupice v rokaj. Je to ne norost?!
Splošno je v navadi, da liidje silijo piti. Či ščeš ali neščeš — moreš piti! Ali se sili tak s kruhom ali z mesom? Kak nespametni so liidje!
Te navade i prilike za pijačo so krive, ka je telko pijan-cov. Priložnost dela pijanca. Dokeč de za pitje telko prilike i dokeč do vladale takše navade, to silenje, tečas ne more biti drugoga kak pijanost i v pijanosti hudodelstva.
Posebno glasno nam to svedoči čezmerno število oštarij i veselic. So na sveti kraji, gde pride na 70 liidi edna oštarija. Iz toga se vidi, kakša nezmernost vlada med liidstvom. Da pa lehko oštarije izhajajo, zato ga pa liidje morejo piti. Da bole pijejo, priredijo veselice z godbov i plesom, gde se liidje zmant-rajo, postanejo žedni i pijejo do pijanosti. V pijanosti hodijo domo, med potjov kričijo, preklinjajo, prisegajo brez potrebe i po krivom. Včasi nemrejo niti iti. Moč alkohola jih vrže na zemlo, gde obležijo.
Tak se pije pri nas, draga dečica, nedelo za nedelov. Nišče pa ne niica pri pitji pameti. Če bi zmerno pili, ne bi bilo ne bitja, svaje, pobijanja, morenja, preklinjanja. Tak liidje vži-vlejo alkohol pa ne vejo za koj ? Ne poznajo šče dobro njegove moči. Edni pravijo, le pijmo, ka mo bole močni. O, da bi tej znali, kak se vkanijo i kelko škodijo samomi sebi.
Zato, draga dečica, ne vživlimo alkohola, ar je to najvekši strup — čemer. — Ne da nam alkohol nikdar moči, nasprotno, v škodo je duši i teli.
Sveta Terezija Deteta Jezusa.
3. oktobra.
Trezika ima svetniški sijaj, črn plašč okoli glave, oči ji zro v daljave.
Trezika križ drži v rokah, ves v vrtnicah, še stran kaplja: Trezika se smehlja.
Pred njo sveče gore,
pred njo rože dehte:
bele ko zvezdice,
rdeče ko plamen:
Da bi bil ciklamen!	C.
Sveta Terezija Deteta Jezusa.
V koru je imela svoj prostor blizu sestre, ki je bila zelo nemirna. Sedaj je rožljala z rožnim vencem, sedaj s kakšno drugo stvarjo. Sama pove, da je morda to le ona občutila, ker je imela zelo fin posluh. Toda motilo jo je tako zelo, da ji je stopil pot na čelo. Prvi trenutek se je hotela obrniti in dolžnico pogledati, da bi postala mirnejša. Spoznala je takoj v svojem srcu, da bi to ubogo sestro bolelo in da je popolnejše, če prenese motenje potrpežljivo, prvič iz ljubezni do Boga in drugič iz ljubezni do dotične sestre. Celo premišljevalno uro je torej neprestano in vedno iznova darovala Bogu to svoje premagovanje. — Drugič enkrat je bila v pralnici. Pri delu je stala sestri nasproti, ki je je pri pranju robcev neprestano brizgala umazano vodo v obraz (seveda nehote). Prvi trenutek je hotela odstopiti, da bi si obrisala obraz in da bi tako sestri pokazala svojo željo, naj mirneje dela. Ampak istotako hitro jo je milost božja razsvetlila, kako nespametno bi bilo, če bi zamudila tako ugodno priliko, si zbirati bogatih zakladov zasluženj za večnost in potrudila se je, da bi skrila vsako nevoljo. Nasprotno, opogumila se je in potrudila z vso močjo, tako, da je želela biti kar najo-bilnejše poškropljena. In posrečilo se ji je, da je premagala naravo, kajti v teku pol ure ji — nori in nenavadni način škropljenja ni bil več nadležen in sklenila je, da se bo še večkrat vrnila na to prostor, kjer. ji je postalo tako lahko, zbirati zaklade za nebesa.
Ponižno in zaupno je prosila Jezusa pomoči, da bi mogla vedno bolj ljubiti svojega bližnjega:
„Dobro vem, moj presladki Jezus, Ti ne zapoveš nič nemogočega. Bolje kakor jaz sama poznaš — Ti — mojo slabost in nepopolnost. In veš, da se mi nikdar ne bo posrečilo, da bi svoje sestre tako ljubila, kakor jih Ti ljubiš, če mi Ti, moj božji Zveličar ne blagovoliš vliti v srce Svoje lastne ljubezni. Ti si dal novo zapoved in zato si tudi pripravljen, da mi podeliš to milost. Kako ljubim to zapoved, o Gospod, saj mi daje nevar-ljivo gotovost, da hočeš Ti Sam v meni — z mojim srcem ljubiti vse one, ki mi jih zapoveduješ ljubiti."
„Da, čutim, če se vadim v dejanski ljubezni, deluje v meni — Jezus sam; čim iskreneje sem združena ž njim, tem večja je moja ljubezen do vseh sester. Kadar želim to ljubezen v sebi množiti, mi skuša satan, predočiti napake ene ali druge sosestre, hitro začnem misliti na njene kreposti, njeno dobro voljo . . ."
„Da si zaslužim milostno sodbo, da, da se sodbi popolnoma ognem, se hočem potruditi, da bom vedno gojila le misli ljubezni in dokrohotnosti, zakaj: „Ne sodite in ne boste sojeni 1"
Kakor zapoje labod svojo najlepšo pesem — umirajoč, tako je Mala Terezija malo dni pred svojo smrtjo še izrekla velike besede o važnosti sestrinske ljubezni:
Sestra Marija od presvetega Srca ji je namreč rekla: „Kako sladka je smrt, če je bilo življenje polno božje ljubezni."
Naša ljuba svetnica pa je odgovorila: „Da sladka. A da dosežemo to srečo, mora biti življenje tudi polno sestrinske ljubezni."
O njej veljajo res besede, ki jih je sv. Janez od Križa zapisal o žrtvah ljubezni:
„Sojene bodo po ljubezni . . ."
b) Njena slavna pot.
Moderno svetnico so imenovali sveto Terezijo Deteta Jezusa.
In to je, v kolikor nam v svojem življenju nudi rešilno sredstvo proti nevarnostim našega modernega časa. Vabi nas namreč na svojo slavno pot: pot duhovnega detinstva.
Malo pred svojo blaženo smrtjo je svetnica s preroškim glasom rekla svoji rodni sestri Pavlini, bivši priorici:
.Čutim, da se bo moje misijonsko poslanstvo začelo. Moja naloga: učiti Boga tako ljubiti, kot Ga ljubim jaz; pokazati dušam svojo malo pot."
„In katera je ta mala pot, ki jo hočete razodeti dušam?"
»Moja Mati, to je pot duhovnega detinstva, pot zaupanja in popolne izročitve. Dušam pokažem tudi mala sredstva, ki so bila pri meni tako uspešna. Povem jim, da je življenska naloga samo ena: trositi Jezusu cvetje malih žrtev in Ga pridobiti s svojo pozornostjo. Tako sem Ga jaz pridobila in zato — bom v nebesih milostno sprejeta." —	(Dalje)