CELJSKI TEDNIK CELJE, 31. MAJA 1956 ŠT. 20 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Z ramo ob rami smo gradili Vse^ katr danes imomo Predsednik Tito je v Navrovem pognal prwi agregat vrutoške hidrocentrale V ponedeljek je predsednik Tito pognal prvi agregat vrutoške hidro- centrale, največje v mavrovskem sistemu. S to delovno zmago je make- donsko ljudstvo dobilo nove možnosti za razvoj mlade makedonske industrije. Ob tej priliki je imel tov. Tito daljši govor, v katerem je čestital graditeljem te velike hidrocentrale, nato pa se je do- taknil nekaterih notranjih in zunanje političnih problemov. Tov, Tito je med drugim dejal, da je že čas, da za-čnemo govoriti tudi o naših uspehih, ki jih iz dneva v dan žanjemo. Seveda so napa- ke, toda te napake v inozemstvu izko- riščajo in s tem omalovažujejo naš no- tranji družbeni sistem. Mi se danes uvrščamo v razvite industrijske dežele. Ko je govoril o naših uspehih, je po- udaril, da so narodi Jugoslavije z ramo cb rami gradili to, kar danes imamo. Bratstvo vseh naših narodov je pogoj za lepšo bodočnost. Naši narodi so izšli iz revolucije močni in sposobni zgraditi socializem. Danes lahko ugotavljamo, kaj vse so že zgradile naše roke. To je delo nas vseh, od inženirjev pa do de- lavcev. Naši velesejmi, naši novi ob jekti, nas navdajajo s ponosom in vero v nas same. Med drugim se je tov. Tito dotaknil Binanje političnih problemov in pouda- ril, da se moramo mi vsi skupaj danes boriti za to, da bi uničevalno moč jeder- ske energije, ki pomeni človeško kata- strofo, spremenili v miroljubno gospo- darsko moč. Danes se v svetu porabi ogromno denarja za atomske bombe. Zakaj oboroževanje, zakaj stalna pri- merjava, kdo je močnejši, zakaj stalna napeitosit med narodi? Kakšen je izhod? Izhod je v tem, da moramo hoditi po poti mirnega sodelovanja in spoštovanja. Velesile bi morale med seboj nekoliko popustiti in znižati izdatke za oborože- vanje. Naša zunanja politika sloni da- nes na miroljubni koeksistenci, ki je nujna z:a človeštvo. Res je, da so za- hodnoevropske dežele kapitalistične, to- da to nas ne moM, da ne bi imeli dobrih gospodarskih stikov z njimi Tega nam Vzhod ne sme zameriti, če gre pri tem za naše skupne gospodarske interese. Mi gradimo socializem po naših izkuš- njah, toda te stvari ne smejo vplivati na naše mirno sodelovanje Mi nočemo so- vraštva niti z Vzhodom, niti z Zaho- dom, mt se nočemo prepilirati. Ob koncu svojega govora se je tova- riš Tito dotaknil tudi kmetijskega vpra- šanja in letine, ki dobro kaže ter po- udaril, da se nam ni treba bati naše bodoče poti, na katero lahko gledamo z zaupanejm in vero v lepše in boljše življenje. O d vsepovsod, iz mest, kolektivov, vasi in orga- nizacij je dobival pred- sednik Tito ob svojem rojstnem dnevu tople če- stitke. Dobil jih je od naših diplomatskih pred- stavništev v zamejstvu, od visokih predstavni- kov tujih držav vsega sveta. Najbolj toplo in prisrčno pa je bilo v okolju, kjer se je slav- Ijenec — predsednik Tito, na svoj praznik nahajal. Na ta dan so mu prihi- teli čestitati iz vseh kra- jev države njegovi naj- ožji sodelavci, toda naj- bolj množični so bili po- zdravi, ki so jih prinesli nosilci »Titove štafete«. Nove nologe kmetijskega zadružništva v Ljubljani je bil pred dnevi občni zbor Glavne zadružne zveze Slovenije. Prisostvovali so najvišji predstavniki naše oblasti, med njimi tudi podpred- sednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj. Predsednik Glavne zadružne zveze, tov. Ingolič, je v svojem govoru po- udaril, da je obdobje med 4. in 5. občnim zborom bilo kratko, po uspehih pa zelo bogato. Kmetijstvo je dobilo nove gospodarske objekte, kar je še bolj pospešilo kmetijsko proizvodnjo. Naše kmetijstvo je že stopilo na pot večje proizvodnje in vsak dan je več oblik kooperacij — od najpreprostejših pa do takih, ki bistveno menjajo do- sedaj običajne odnose na vasi. Kme- tijstvo mora s hitrejšimi koraki kot doslej stopati po poti, da uresniči na- logo, ki mu je postavljena. V razpravi je sodeloval tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je potrdil mnenje ostalih govornikov, da so slovenski za- družniki dosegli lepe uspehe v razvoju kmetijstva. Ti uspehi, kot je dejal tov. Kardelj, so potrdili pravilnost naše orientacije v kmetijstvu. Pravi uspehi v kmetijstvu pa bodo tisti, ki bodo dali trajne materialne rezultate in ki bodo hkrati privedli do socialističnih odnosov na vasi. V razpravi so sodelovali tudi delegati iz celjskega okraja: Peter Hlastec, Franc Lubej in ing. Fani Jugovič. Mladina ie praznovala svoj in Maršalov paznik... Rojstni dan predsednika Tita so jugoslovanski narodi letos spet zelo svečano proslavili, zlasti pa mladina, ki je ta dan proglasila za svoj »Praznik mladosti«. Po vsej državi so ta dan preživeli v prazničnem razpoloženju. Mladina je letos prvič praznovala »Dan mladosti«, ki je ponekod dosegel naravnost ob- sežne manifestacije naše mlade generacije. Kakor v vseh glavnih mestih, tako so tudi po vseh večjih središčih prirejali na ta dan, ponekod tudi ves teden poprej, celo vrsto najrazličnejših prireditev, od kulturnih do športnih. Na vseh teh prireditvah je zbrana mladina, skupaj s starejšimi, manifestirala svojo pri- vrženost predsedniku Titu in mu pošiljala svoje tople pozdrave in čestitke. vreme. Mestne ulice so bile v zastavah kot v največjih praznikih, na Trgu V. kongresa pa je bilo že zgodaj popol- dne veliko meščanov, ki so pod raz- petimi dežniki ugibali, če bo napove- dana parada ali ne. Toda mladine rahlo deževje ni za- držalo. Vsekakor je slabo vreme po- vzročilo, da vsi športniki niso mogli nastopiti v svojih dresih, toda tudi če so bili v toplejših oblačilih, pestrost udejstvovanja mladine ni izgubila svo- jega učinka. Množica, ki se je ob petih popoldne zbrala na trgu, je navdušeno pozdravila prve oddelke v paradi mla- dosti. Pred gledalci in gosti na balkonu magistrata, so se zvrstili najprej moto- risti, za njimi odred zastavonoš vajen- ske šole, dalje pionirske in mladinske vrste celjskih športnih društev od »Par- tizana«, »Olimpa«, »Zelezničarskega športnega društva«, plavalnega kluba »Neptun« pa do mladinskih nogometnih odsekov, strelskih družin, tabornikov, šahistov, planincev, članov Aero-kluba, kajakašev itd. Med temi oddelki so ko- rakali pionirski odredi osnovnih šol in nižjih gimnazij. V paradi so se zvrstili tudi mladinski aktivi iz šol, kolektivov in terenov. Najprisrčnejši pa je bil pogled na Cicibančke, ki so nosili za- stavice, balončke, med njimi pa so bili nekateri oblečeni v pravljične kostume ter stopicali pod napisi, ki so označe- vali dramatske družine najmlajših. V sprevodu so se zvrstili tudi mladinski pevski zbori in razne sekcije mladine pri celjskih kulturnoprosvetnih dru- štvih. Parado mladosti, v kateri je na- stopilo najmanj štiri tisoč mladih ljudi, od tistih, ki so komaj šele shodili, pa do onih, ki že stopajo v resno življenje, je zaključilo nekaj odredov pripadni- kov predvojaške vzgoje in skupina mla- dih konjenikov. 2e med parado je bil Trg V. kon- gresa poln Celjanov, ko pa so se vrnili udeleženci parade, je bil dobesedno na- tlačen. Lahko rečemo, da je bila orga- nizacija te velike prireditve vzorno iz- peljana. Medtem ko so mimo tribune stopali zadnji oddelki, se je na velikem odru zbralo nad šest sto mladih pevcev. Pri paradi so sodelovale tri godbe na pihala: godba KUD »France Prešeren«, godba na pihala Tovarne emajlirane posode ter godba iz Štor. Po zaključku parade je zbrani mno- žici mladine in Celjanov govoril pred- sednik Občinskega komiteja mladine tov. Andrej Drole. Navzoči so med nje- govim, govorom vzklikali predsedniku Titu in mladini. Potem, ko je tov. Drole svoj govor zaključil, se je godba KUD »France Prešeren« razvrstila pred oder z mladimi pevci, na zborovodski oder pa se je povzpel znani in prizadevni (Nadaljevanje na 3. strani) Šc ena toplina peč v Rogošhi Slatini INDUSTRIJSKA STEKLARSKA ŠOLA JE PROSLAVILA TITOV ROJSTNI DAN S SPUŠČANJEM V POGON STEKLARSKE TOPILNE PECI Rogaška Slatina ne slovi samo po svojih zdravilnih vrelcih, temveč prav tako po kvalitetnih izdelkih steklarske industrije. Ta industrija postaja vsak dan bolj pomembna. V bližini steklarne, tam, kjer je še lani stala samo enonadstropna stavba steklarske šole, se danes iznad dvonadstropnice dviga tovarniški dimnik, v neposredni bližini pa stoji novo moderno poslopje, v katerem so delavnice za praktičen pouk učencev. V nepolnih sedrtiih mesecih je zrasla na tem mestu mala tovarna, ki je po svojih kapacitetah le sedemkrat manjša od steklarne »Boris Kidrič«. To je edina tovrstna šola v Jugoslaviji. V njej vzgajajo kvalificiran kader za steklarsko industrijo v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in Makedoniji. Takih šol je v svetu zelo malo ter smo lahko ponosni, da je Jugoslavija prva država na Balkanu, ki je zgradila šolo te vrste. Y okviru Mladinskega tedna ter v Počastitev Titovega rojstnega dne so v šoli 26. maja svečano spustili v pogon steklarsko topilno peč. Sveča- '^osti so se udeležili predstavniki celj- skega okraja, rogaške občine ter šte- vilnih kolektivov. Direktor industrij- sko-steklarske šole, tov. Simon Gorišek, I® Uvodoma seznanil goste z razvojem ^ šole ter poudaril njen pomen za Razvoj in izobrazbo steklarskega kadra. Zastopnik celjskega okraja, republi- ški ljudski poslanec tov. Jakob Žen, je v svojem govoru najprej podčrtal po- l^^^n steklarske šole za vzgojo kadrov J^r napore ljudske oblasti, da se učen- ^^ni omogoči čim.boljša vzgoja, nato je pozval mladino, da se še z več- poletom uči steklarske umetnosti se na ta nači oddolži naši skup- nosti za vso skrb in vložena denarna ^fedstva. Za tem je tov. Zen s steklar- no pipo izvlekel iz topilne peči prvo J^eklo in tako spustil v pogon še eno topilno peč za proizvodnjo stekla. Peč ^^ dobila svojo lastno topilno j^°stje so si nato ogledali novo zgra- ne delavnice, šolske prostore, prosto- internata ter izložbo izdelkov učen- Viri ^^^klsrske šole. Na njej so gostje izd ^^ razne steklene izdelke, od prvih Dr P^ vse do kozarca, izdelanega nekaj trenutki v lastni delavnici. Izdelki brusilcev so bili gostom še po- sebej všeč. Na lepih kristalnih vazah je bilo videti različne gravure, delo bratov Kočice. Človek skoraj ne bi mo- gel verjeti, da so ^se te artikle izde- lale pridne in vešče roke mladih moj- strov — učencev. Bogat in raznovrsten je bil asortiment izbrušenih izdelkov, ki se le redko vidijo v naših trgovinah. Dezeni so v glavnem zamisel samih učencev ter izključno njihovo delo. Nič manj pa ni pritegnilo pozornost obisko- valcev slikano steklo — najrazličnejši ornamenti, ki so bili v modi že pred več desetletij pa vse do najmodernejših sodobnih figur. Učenci te šole pa niso le dobri moj- stri pri svojem poklicnem strokovnem delu, temveč so zelo aktivni tudi izven šole. Posebno so se izkazali zlasti v telovadnem društvu Partizan, v kate- rem telovadijo skoraj vsi učenci. Vod- stvo društva pa je skoraj v njihovih rokah; načelnik je učenec Edo Ger- madnik, načelnica pa Angela Klemen. Priredili so že več uspelih nastopov ter na raznih tekm.ovanjih zasedli kar naj- lepša mesta. Tudi uspeh nastopa v orodni telovadbi na akademiji v poča- stitev rojstnega dne tovariša 'Tita je bil izreden. Učenci te šole prav tako vodijo sekcijo modelarjev v Aero klu- bu, kjer sta pokazala posebne uspehe učenca Perkovič in Zalokar. Učenci so pokazali posebno veselje tudi pri no- gometu, šahu in v dramski sekciji, ne- kateri pa sodelujejo pri godbi na pihala. O tem marljivem šolskem kolektivu bi lahko napisali še mnogo več, vendar naj bo zaenkrat dovolj. Cez nekaj me- secev bo ta šola praznovala že deset- letnico svojega obstoja, pa bomo takrat prav gotovo napisali o teh mladih moj- strih steklarske umetnosti še marsi- katero pohvalno besedo. M. V. jrogied na del parade in mlade pevce na odru v ozadju POSPEŠEVALNE ODBORE USTANAVLJAJO Pri Gozdarsko kmetijski proizvajalni poslovni zvezi v Mozirju so pred kratkim ustanovili prve pospeševalne odbore. Doslej sta imela ustanovne občne zbore že sadjarski in poljedelski odbor. V kratkem bodo ustanovili še čebelarski, živinorejski in gozdarski odbor. Velika parada mladosti v Celju, klfub slabemu vremenu Mladina celjske občine je prvo praz- novanje »Dneva mladosti« zasnovala zelo na široko. Od ponedeljka do sobo- te so se vrstile razne prireditve v celj- skih dvoranah, na katerih je nastopala mladina, bodisi v pevskih zborih, or- kestrih, dramatskih skupinah itd. Ma- lone slednja celjska trgovina je imela v eni izmed izložb razstavljen mate- rial, ki je ponazarjal delo in priza- devanje posameznih mladinskih akti- vov. Tako je središče Celja bilo prav- zaprav ena sama razstava. Na tisoče ljudi si je lahko ogledalo, kaj mladina dela, kaj koga zanima, koliko zna in kolikšni so njeni uspehi. Med tednom so bile tudi druge pri- reditve. Tekmovnje v šahu, streljanju, atletiki itd., o čemer podrobneje poro- čamo v športni rubriki. Na dan 25. maja pa je bilo Celje pri- zorišče velikega mladinskega zborova- nja, ki ga ni motilo niti hladno deževno STRAN 31. *AJA — Stey. at POGLED PO SVETU Pričujoči weekend ne pogreša zuna- njepolitičnih novic različne teže in po- mena. Da je Italija prebolela vladno krizo, niti ni senzacija, čeprav so jo rešili z enobarvno vlado, kar v matemi deželi fašizma utegne ustvariti dispo- zicijo za še težje politične težave. K sreči je v tej enobarvnosti nove Zo- Ujeve vlade toliko in tako različnih nians, da se skoraj nič ne razlikuje od prejšnjih, v katerih so sedeli zastopnika itirih meščanskih strank. Večji odmev ima francoska vladna kriza. Guy Mollet, srednješolski pro- fesor za angleščino, pretekli teden pred parlamentom ni več dobil zaupnice, ki jo je v dobi svojega vladanja kar štiri- inštiridesetrat terjal od parlamenta. Za- upnico so mu odrekli komunisti, pu- Sadisti, kmečka stranka in še tako imenovani progresisti. Ta kombinacija se Molleta spodnesla brez posebne par- lamentarne parade, ki naj bi jo z ble- ščečo kretnjo opravil, na primer Men- des-France. Mollet je, to še dobro pom- nimo, svojo predsedniško kariero uspešno in pametno začel: njegov obisk 9 Moskvi, njegov odnos do koeksisten- ce, do naše države in do vprašanja svetovnega miru, vse to je bilo naj- pozitivnejše, kar je Francija po vojni dala k urejanju sveta. Ob Alžiru in kasneje — navidez logično — ob Su- ezu pa si je polomil noge, zapleten v mreže desničarskih sil, tako da s po- litiko srednje poti francoskih sociali- stov ni bilo nič. Kdo bo zdaj prevzel breme finančne zagate, v kateri je Francija, kdo bo stopil pred gordijski vozel, ki se zapleta okoli Alžira in Sueza in Severne Afrike sploh, se še ne ve, gotovo pa komunistična stran- ka, ki ima največ poslancev, ne. Da se bo težko odločiti in da je Molletov pa- dec trd oreh za francoski parlamen- tarni mehanizem in za zaledje, ki ga tvorijo francoske velikaške družine, je jasno. Predsednik države Coty je za- tegadelj odložil obisk pri Eisenho- toerju. V ZDA je petič v svoji karieri pri- letel Adenauer. Vzdušje, ki tam vla- da, je pobožnemu kanclerju gotovo všeč. Tam preganjajo komunizem z metodami, ki bi jih uvedla katoliška akcija povsod, kjer bi prišla do poli- tičnega vpliva. Pred sodiščem stoji eden najvidnejših ameriških drama- tikov Artur Miller, češ da je podpiral organizacijo, ki velja za filokomuni- stično. In podobno! Eisenhower je pred kratkim sprejel Ngo Din Diema, ame- riškega vazala, ki se v južnem Viet- namu utrjuje predvsem z bojem zoper komuniste in bi zato za prvo silo rad dobil 320 milijonov dolarjev. Na Fili- pinih, centru SEATO pakta, je parla- ment izglasoval smrtno kazen za ko- munistične organizatorje. Skratka, Ade- nauer ve, kam mora potovati. Vendar je precejšen razloček med tem poto- vanjem in onim izpred štirih let. Zdaj je vprašanje nemške združitve bolj za- pleteno kot takrat. Mir v hladni vojni je terjal oboroževanje in ga razvijal, zdaj pa se govori o hladni vojni, ki bo terjala razorožitev. Harol^ Stassen je to napovedal, Eisenhower soglašal, pisino Bulganina in Hruščevljeva iz- java o miroljubnem torpedu dopove- duje nekaj podobnega. Adenauer nima lahkega stališča, če- prav Zahodna Nemčija po vojni še ni nikoli imela take gospodarske bilance, kot jo ima letos. 536 milijonov mark je znašal marca 1957 pozitivni saldo nemške zunanje politike, medtem ko je znašala zaloga tujih deviz ogromno vsoto 20 milijard mark. Taka bilanca pa utegne vzbujati pri štirih velikih tudi nezaupanje. Da bi se poleglo, je Strauss, nemški vojni minister, raz- glašal v Londonu, da Nemčija ne misli na atomsko oborožitev, niti ne na sa- mostojno oborožitev klasične narave, kajti oborožitvene avtarkije da ni več in to iz političnih, psiholoških, tehnič- nih, geografskih in gospodarskih raz- logov. Konec koncev gre pri vsem tem za velike stvari: za nemško združitev, za vprašanje nevtralne cone, zračne kontrole, vprašanje, ali bo Anglija pu- stila svoje čete na kontinentu, gre za praktično vrednost atlantskega pakta v spopadu s posebnimi koristmi vsa- kega partnerja posebej: Francije, An- glije in Nemčije. In seveda ZDA. Ni čudno, če se je 82 letni starec odločil za svoj peti polet čez Atlantski ocean. Indijski predsednik Nehru je na obi- sku pri Bandaranaiku na Cei/lonu pod- prl akcijo Japonske zoper atomske po- skuse in to istočasno, ko so v Indiji odkrili največje azijske zaloge urana v Radžastanu v severozahodni Indiji. Pri tem je ugotovil, da je nevarnost radioaktivnosti za Azijce 100-krat večja kot za Evropo, kar res ni majhna stvar. V ZDA pa že preiskušajo zdra- vilo AET, ki naj bi primemo dozirano služilo zoper posledice radioaktivnega izžarevanja. Japonski ministrski predsednik Kiši si svojo pot v Indiji odpira s proti- atomskim vitrihom, medtem ko ne ka- že nobene volje, da bi uredil odnošaje z največjo azijsko državo, LR Kitajsko. V zunanji politiki se naslanja na SEATO pakt, orodje ofenzivne politike, s čimer njegov boj zoper atomske po- izkuse izgublja realne in iskrene •snove. Na srednjem vzhodu sta se dolgo- letna nasprotnika. Irak in Saudska Arabija znašla v istem taboru, najbrž tudi pod istim klobukom, ameriškim dolarjem. Kralj Fejsal in Saud sta se torej oba odločila za oportunistično di- nastično politiko, brez ozira na koristi arabskega ljudstva. Z Eisenhowrovo doktrino grozi tudi tuniški premier Abib Burgiba, ki so mu Francozi od- rekli 12 milijard frankov, češ da pod- pira Alžir. Skratka: snovi za pogovore na wee- kendu dovolj, posebno če . snov pogle- damo z različnih strani. In tako je tudi treba pogledati, sicer je življenje tako sivo enolično in preveč preprosto, pre- več poenostavljeno. T. O. Pred kongresom delavsklli svetov Navzlic težavam je delavsko samoupravljanje v gradbeništvu doseglo zadovoljiv napredek RAZGOVOR Z DELEGATOM »BETONA« NA KONGRESU DELAVSKIH SVE- TOV V BEOGRADU, TOV. FRANCEM VITANCEM Pred kratkim je bilo končanih 14 kooiferenc zastopnikov delavskih sve- tov, na katerih so razpravljali o problemih delavskega samoupravljanja in volili delegate za kongres delavskih svetov v Beogradu. Med izvoljenima delegati, ki bodo na kongresu zastopali gradbeništvo celjskega okraja, je tudi tov. FRANC VITANC, član kolektiva »Betona« v Celju. Te dni smo obiskali tov. Vitanca in ga zaprosili za kratek razgovor. Kako ste zadovoljni s konferenco zastopnikov gradbenih podjetij celj- skega okraja, na kateri ste razprav- ljali o prbblemih delavskega uprav- ljanja? Moram priznati, da Je ta konferen- ca zastopnikov delavskih svetov gradbe- nih podjetij celjskega okraja zelo uspe- la, saj se Je odlikovala po zanimivi pro- blematiki, ki so jo vsi navzoči proučevali z največjo vnemo, hkrati pa dajali tudi veliko koristnih predlogov za rešitev. Kateri so glavni momenti, ki so vplivali na razvoj delavskega samo- upravljanja v gradbeništvu? Za gradbeništvo, kot izredno važno in močno gospodarsko panogo so značilne nekatere specifičnosti, ki dajejo tej pa- nogi svojsitven pečat. V prvi vrsti je treba ugotoviti zaostalost gradbeništva kot panoge, ki se zlasti kaže v slabi me- hanski opremi. Medtem, ko znaša stop- nja mehanske opreme v nekaterih dru- gih državah od 0,90 do 1,10, pa znaša pri nas v povprečju le 0,177. Ta zaositalosit se vidi še v tem, da odpade na enega za- poslenega delavca v gradbeništvu v po- vprečju le za 131.000 din osnovnih sred- stev, medtem ko je to razmerje v indu- striji pri nas za 6,75-krajt večje. Razum- ljivo je, da se tak organski sestav pod- jetij odraža v strukturi delavstva, v sla- bi delovni storilnosti itd. Druga značilnost panoge je sezonski značaj, tretja pa specifični položaj grad- benih podjetij na tržišču, ki je neureje- no in ki prinaša ogromne težave ne le gradbeništvu, temveč tudi celotnemu na- šemu gospodarstvu. Gre tu med drugim za vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s kalkuliranjem gradbenih storitev. Grad- beno podjetje namreč proda delo, oziro- ma objekt vnaiprej. Ker pa trajaj dela na objektu tudi leto ali dve in ker grad- beno podjetje nii dovolj zaščiteno glede priznavanja sprememb pri ceni materia- la, ki se med letom stalno spreminja, pri- de pogosto do čudnih odnosov med inve- stitorji in gradbenimi podjetji. Tipičen primer takega stanja je prav položaj v teh mesecih, ko bodo morala gradbena podjetja po nepotrebnem preko sodišč uveljavljati svoje zahtevke, ki so na- stali samo zaradi zviševanja cen grad- benemu materialu. Nadalje, pri nas je še vedno usidrano mnenje, da zna »zidati« vsak. Zato so režijske skupine znova v velikem pora- stu. Računi govore, da so dela takih skupin dražja, na dru^i strani pa se tu začenja tudi drobljenje že itak nezadost-. nih kadrov ter podcenjevanje gradbe- ništva kot stroke. Zato se, vsaj po našem mnenju, upravičeno sprašujemo, kaj bi bilo, če bi se na primer gradbeno pod- jetje začelo ukvarjati z rudniškimi ali livarskimi posli. Ko govorimo o vseh teh problemih, pa bi ne bilo prav, če hi zamolčali lastne slabosti, ki se kažejo v primitivnem gle- danju na probleme. Razveseljivo Je, da smo gradbinci končno te slabosti spozna- li in da se je v naših vrstah že pojavila borba za napredna mišljenja. Kako ocenjujete razvoj samoui>rav- Ijanja v gradbenh podjetjih? Pravkar povedane značilnosti, poleg tega pa še nekateri ekonomski problemi gradbeništva, so glavni vzrok, da smo vse doslej iskali in stalno spreminjali organizacijske oblike organov samo- upravljanja v gradbeništvu. Tudi danes še ne moremo trditi, da smo našli končno in najboljšo rešitev. Ne glede na to, pa pomeni dosedanji razvoj ogromen na- predek, velik korak naprej. Medtem ko pri nas ne moremo govoriti o šablonskem delu organov samouprav- ljanja, pa so sporne in pestre oblike in pristojnosti organov na gradbiščih. Drži ugotovitev, da so organi delavskega sve- ta na gradbdščih nujni, ker bi bUo de- lavsko upravljanje iz oddaljenega sre- dišča neživljenjsiko. Doslej so organi de- lavskih svetov na gradbiščih proučevali le orgaiMzaoijo dela in proizvodnjo sploh, nadalje odnose na gradbišču ter skrb za delovnega človeka. Čeprav Je bil delokrog teh organov omejen. Je vendar- le posegal v najbolj pereče probleme dela in življenja na gradbiščih. Ce je problem velikih in vsaj za daljše obdob- je stalnih gradbišč več ali manj jasen, pa je uveljavljanje organov delavskega sveta na majhnih in bolj oddaljenih stavbiščih bolj zamotano. Doslej so bila ta stavbišča brez povezave s problemi samoupravljanja. Zdaj pa proučujemo predloge, kako bi tudi na takih stavbi- ščih uvedli oargane delavskih svetov, ki bi delali le tako dolgo, dokler bi pač tra- jlalo delo na stavbišču. Z ukinitvijo stav- bišča bi torej prenehala tudi funkcija organa delavskega samoupravljanja. Ko govorimo o vsebini in metodi dela, je treba povedati, da je bil zlasti v lan- skem letu dosežen pomemben kvalitetni napredek. Drži ugotovitev, da Je težko stanje, v katerem so se znašla gradbena podjetja, pozitivno delo delavskih sve- tov, ki so se ponekod sestajali tudi v tedenskih obdobjih. Glede metode dela so se ponekod uve- ljavili poslovniki s točno razmejitvijo pristojnosti, drugje pa celo okvirni pro- grami dela za delavske svete, in to za eno polletje ali pa celo za vse leto. Poleg tega so imeli vsi delavski sveti tudi stal- ne komisije. Problem zase v gradbeništvu je poro- čanje članom kolektiva o delu in sklepih delavskega siveta. Pri tem sta se uvelja- vila dva načina: (izdajanje lastnega ča- sopisa ali pa občasne konference s člani kolektiva, na katerih so poročali člani delavskih svetov. Ali so se na konferenci poja^dli še drugi problemi? Da, teh je bilo še veliko. Eden med nji- nai Je tudi pomanjkanje strokovnih ka- drov. Gotovo je, da bo ta problem v mno- gočem rešen že takrat, ko bomo lahko govorili o stabilizaciji gradbeništva, o urejenem sistemu nagrajevanja itd. Po- tega bo treba rešiti tudi vprašanje terenskih dodatkov za nekvalificirano delovno silo. Mimo tega se na gradbiščih republiškega podjetja »Gradiš« pojavlja zahteva po večjih pristojnostih delavskih svetov. V gradbeništvu bomo morali še vskladiti norme s plačama itd. Tudi glede preskrbe gradbenih delavcev bo treba več napraviti, zlasti glede ustanavljanja delavskih kuhinj in podobno. Enkrat za vselej se bo treba pogovoriti o delovnih območjih remontnih obratov... Kakor vidite Je problemov dovolj. Na konfemnei v Celju smo jih temel^to pre-' mleli, zato tudi stališče delegatov na kongresu ne bo težko. ŽIVAHNA DEJAVNOST občinskih podjetij v Frelioldu v Preboldu je kar šest občinskih pod- jetij: konfekcija, gradbeno podjetje Remont, opekarna, mizeu-ska in čevljar- ska delavnica in pekama. Lansko leto so se skoraj vsa ta pod- jetja znašla v precej težavnem položa- ju. Pri nekaterih so celo grozili z uki- nitvijo! In zakaj? v knjigovodstvu je manjkalo dobrih in sposobnih ljudi. Sindikalna podružnica obrtnih delav- cev v Preboldu je sklenila, da podjetja vztrajajo v borbi za svoj obstoj. Pod- jetja zaposlujejo skoraj sto ljudi, ka- dar je seveda sezona na višku. Zelo so se izkazali ravno mizarji. Lansko leto so bili v precejšnjem defi- citu, letos pa je stanje popolnoma drugačno. S prostovoljnim delom in majhno dotacijo so si uredili prostore. Delali so, pa čeprav lansko leto niso kar pet mesecev prejeli plače. Toda ko so letos proslavili delavski praznik, so v svečano okrašenih prostorih ugoto- vili, da je v delu in slogi moč. Pre- bredli so težave in letos so zabeležili že precej lepe uspehe. Kar se delavskega samoupravljanja tiče še ni na najbolj trdnih nogah. Vendar je upanje, da se bo tudi ta sla- ba stran popravila. Saj zdaj, ko so v knjigovodstvu resno pričeli z delom, je kar pri vseh podjetjih viden napredek. Skoda le, da imajo nekatera podjetja tako slabe prostore! Upati pa je, da bo sčasoma tudi ta težava odpravljena. Poleg trenutne dejavnosti posameznih občinskih podjetij v Preboldu, moramo pribiti, da je še polno potrebnih in tudi nepotrebnih ovir, ki otežkočajo popolno normalizacijo dela. Vsi člani pa so trdno prepričani, da bo s po- močjo in razumevanjem raznih foru- mov oblasti mogoče priti tako daleč, da bo z njihovim delom zadovoljna vsa naša socialistična skupnost. Viktor POSREČENA OBLIKA DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA NA VAJENSKI SOLII Odkar so pred dvema letoma v Celju odprli novo zgradbo Vajenske šole, je v njej zaživelo novo življenje. Poleg stro- kovnega pouka se je začelo tudi kuiltur- noprosvetno udejstvovaaije vajenske mladine. Orkester^ pevski zbor In Počit- niška zveza so prispevali svoje. Družbeno upravljanje na tej šoli je bilo v začetku bolj šibko. Danes pa že člani šolskega odbora globoko posegajo v delo 'in življenje vajenske mladine.^i jim dovolj, da zvedo, kako se vajenci učijo, vedeti hočejo tudi, zakaj je tako in kaj je treba storiti, da bodo uspehi boljši. Zastopnik mladinske organizacije prenaša želje mladincev na šolski odbor in sproti opozarja na nove probleme. Šolski odbor pa skrbi tudi za posredno pomoč manj nadarjenim vajencem. Posrečena oblika tega sodelovanja s šolo so roditeljski sestanki in sestanki mojstrov oziroma zastopnikov proizva- jalcev, ki skrbno spremljajo delo in živ- ljenje vajencev. OB PRAZNIKU MLADOSTI SO Mladina Tovarne emajlirane posode je za praznik mladosti šla na izlet v Ljubljano. Ob tej priložnosti so mla- dinki in mladinci obiskali tudi grob- nico herojev in pred njo položili venec. Heroje so počastili z enominutnim mol- OBISKALI GROBNICO HEROJ^^ tKi" kom, potem pa je tov. Lesjak v kra besedah obnovil spomin in vseh, ki v tej grobnici počivajo, kj® . kako so darovali svoja življenja na ® tar domovine. Reklama pa taka . . . Tovariši, to je naša miroljubna »atomska« bomba! NAŠ KOMENTAR Priprave za Vll.kongres Zveze komunistov Jugosiavije V vodstvih in organizacija]^ Zveze komunistov Jugoslavije so že v teku priprave za sedmi kon- gres. To je po vojni, v svobodiu domovini, že tretji kongres. Peti kongres je bil 1948. leta v Beogra- du^ šesti 1952. leta v Zagrebu, se^, mi pa bo letos novembra v Ljub- ljani. Ta kongres bo imel velik po- men za nadaljnji razvoj ne sanio Zveze komunistov, temveč za vso našo socialistično skupnosit. Kon- gres bo ocenil dobo razvoja me^ dvema kongresoma, ki jie bila iz- polnjena z ustvarjalnim delom ti- stih smernic, ki so bile začrtane na šestem kongresu. Kot je znano, je ta kongres smelo in revolucionar- no nakazal novo fazo socialistič- nega gibanja pri nas ter dovede! našo revolucijo na doslej še ne- izkušeno pot socialističnega raz- voja. Zaradi tega ne bo lahko oce- niti vloge Zveze komimistov v preteklem obdobju. Prav tako ne bo lahko delo pri ugotavljanjo uspehov in pridobljenih izkustev. Te ocene se že zbirajo, pa tudS volilne konference v osnovnih organizacijah bodo morale anali- zirati svoje delo predvsem s tega stališča. Točneje rečeno, te kon- ference bodo sestavni del priprav za kongres in uvod v širšo aktiv- nost, ki bo sledila. Zaradi tega se tem konferen- cam daje velik značaj. Kajti or- ganizacile komunistov so bile in so se med dvema kongresoma še bolj razvile v glavno, usmerje- valno ideološko silo naše družbe. Komunisti so se z vso energijo borili za zmago novih socialistič- nih odnosiov, za nadaljnjo kre- pitev vloge delovnih ljudi in nji- hove samouprave. Volilne konfe- rence osnovnih organizacij bodo ocenUe delovanje svojih članov, vse to pa bo služilo za realnejši Zvezi komunistov kot celoti. V prikaz uspehov in problemov, v Centralnem komiteju Zveze ko- munistov in njegovih organih kot v republiških centralnih komite- jih intenzivno pripravljajo razne referate in študije, ki bodo služUi kot osnova za analizo razvoja med dvema kongresoma, Sedm\ plenum je izvolil tudi komisijo za izdelavo osnutka programa Zveze komunistov Jugoslavije ter komisiijo za statut. Ti dve komisij sta začeli delati že prej. Pričako- vati je, da bodo organizacije Zve- ze komunistov kmalu sprejele v razpravo tudi programske teze. Volitve delegatov za kongrM bodo nekoliko drugačne, kot so bi- le za šesti kongres. Delegati bodo voljeni na občinskih in ne na okrajnih konferencah. Ta sprememba je povsem razumlji- va, če upoštevamo velik pomen občin v našem društvenem in po- litičnem sistemu. Na 400 članov Zveze komunistov bodo volili enega delegata. Ker obstajajo ob- čine, ki nimajo toliko članov, se je uveljavilo stališče, da bodo ob- činske organizacije, ki štejejo preko 300 članov, lahko tudi vo- lile svojega delegata. Občine, ki imajo manj kot 300 članov, pa bo- do na skupnih volilnih konferen- cah z drugimi občiiuuni izvolile svoje delegate. Po navodilih, ki jih je izdelal oirganizacijski sekretariat Cen- tralnega komiteja, se predvideva tudi možnost, da bodo nekatei^ osnovne organizacije, ki imajo preko 300 članov, lahko volile svoje delegate neposredno. To velja v glavnem za organizacije v velikih podjetjih. Pravtako bo- do lahko neposredno volile tudi univerzitetne organizacije ter or- ganizacije Zveze komunistov JLA, in sicer samo na divizijskib konferencah. Za delegata bo lahko izvoljen vsak član Zveze komunistov, ne- glede na to, kateri organizaciji pripada ter če je delegat na ob- činski konferenci, ali ni. Vsi člani Centralnega komiteja Zveze ko- munistov Jugoslavije bodo sode- lovali v delu sedmega kongresa ^ vsemi pravicami delegata (razeo pravice, da glasujejo o porooUu CK ZKJ), pa zaradi tega ne bodo posebej voljeni kot delegati. Volilne konference bodo od 15- avgusta do 15. oktobra letos. S. S. ___ SI. MAJA — Štev. 20 3 STRAN Od kolesa do avtomobila Človek ne bi verjel, če se ne bi pre- ričal na lastne oči. To kar je bilo še PLraj v zraku, je danes postala res- ^ičnost. Toliko je vsega lepega, da se tudi z denarjem v roki ne bi vedel od- ločiti ali za to ali za ono vozilo, pred gospodarskim razstaviščem vas ritegne s svojo rdečo barvo športni tip Volkswagna in motorna vozila že- lezniškega prometa. V prvem delu raz- stavnega prostora je oddelek motornih vozil NSU v licenci, ki jo je prevzela tovarna »Tito« v Vagoščah. To so lična motoma vozila, podobna Vespam. Pra- vijo, da bodo čez kakšen mesec tudi ta motorna dvokolesa prišla v prodajo. Od tu dalje razstavljajo naša podjetja sko- raj vse, kar je potrebno za našo avto- mobilsko industrijo. V tem delu raz- stavnega prostora so tudi kolesa naše proizvodnje, in sicer »Rog« in »Bicikli- sta«. Se preden pridemo v veliko ste- kleno dvorano, nam uhaja i>ogled na razna italijanska in nemška vozila. V veliki hali, ki ji pravijo »mala dvo- rana«, pa so zastopana predvsem naša podjetja. Fiat oziroma Zastava dz Kra- gujevca razstavlja vse svoje primerke. Največje pozornosti so deležni »Fiat 600« in motorna dvokolesa tovarne »Tomos« iz Kopra. V tej veliki hali razstavljajo še simpatična vozila »Alfa Romeo«, »DKW«, »TAM« in izdelave karoserij podjetja »Karoserija« iz Ma- ribora. Izven razstavnega prostora pod platneno streho je razstavljeno štiri- sedežno športno letalo domače proiz- vodnje. Poleg tega so na istem pro- storu razstavljena še kmetijska motor- na vozila, ki jih razstavlja tvrdka »Ha- nomag« iz Hannovra. Precej je vsega tega in skoraj ne- verjetno je, da marsikaj od tega izde- lujemo že pri nas. Ko zapuščaš gospo- darsko razstavišče dobiš občutek, da bo le napočil čas, ko bo marsikateremu dana možnost nakupa tega ali onega prometnega sredstva. Ce potujete v Ljubljano in imate čas, ne pozabite obiskati to zanimivo razstavo. Razstavo prometnih sredstev v Ljubljani je odprl član Izvršnega siveta FLRJ, ((Tvariš Peko Dapčevič. Na sliki ga vidimo v sliupini prvih obisskoval6ev, ko se prav posebej zanima za, avtomobilček domače proizvodnje. Sprejet ie družbeni plan in proračun občine Mozirje Občinski ljudski odbor Mozirje je te dni sprejel občinski družbeni plan in proračun za leto 1957. Družbeni plan občine daje poseben poudarek razvoju kmetijstva, gozdar- stva, obrti ter turizma in gostinstva. Industrijska proizvodnja bo napram letu 1956 zmanjšana, kar je posledica zmanjšane proizvodnje za predelavo lesa, saj bodo kapacitete žagarskih obratov le delno izkoriščene. Tega je kriva nepravilna razdelitev hlodovine. V kmetijstvu se predvideva, da se bo ob upoštevanju ekonomskih, tehničnih in organizacijskih ukrepov fizični ob- seg proizvodnje povečal napram letu 1956 za 7%. Obrtna dejavnost bo predvidoma ostala na lanski višini. Večjo skrb pa bomo posvetili uslužnostni obrti, ki jo bomo zlasti zaščitili pri odmeri druž- benih dajatev. Vsa obrtna podjetja bo- do pavšalizirana. Proračun občine znaša 106 milijonov dinarjev in je za 36 milijonov dinarjev večji od lanskega. Največ teh sredstev bomo porabili za prosveto,^ zdravstvo in socialno politiko. (Nad 65 milijonov dinarjev, ali dobra polovica celotnega proračuna občine.) Za komunalno de- javnost in negospodarske investicije je namenjenih nad 13 milijonov dinarjev, kar je znatno več kot v lanskem letu. Občinski investicijski sklad znaša nad 9 milijonov dinarjev. Občinski cestni sklad z dotacijo iz proračuna znaša nad 2 milijona dinarjev. Od lanskega leta je višji za milijon dinarjev. Poleg teh sredstev bodo dobili krajevni odbori še del sredstev za razna komunalna dela (ureditev pokopaUšč, kanalizacije, javne razsvetljave itd.). Stanovanjski sklad, v znesku nad 33 milijonov dinarjev bomo v glavnem uporabili za gradnjo novih stanovanj, ki jih gradijo podjetja. Z. R. Za ureditev drobnih komunalnih problemov o namenu paireditev pod naslovom »Celje 19-57« smo že pisali. Ne gre pri tem toliko za najrazličnejše razstave, dasiravno je gotovo, da bodo tudi raz- stave spodbudile delovne kolektive celj- skega okraja k osvajanju novih proiz- vodov, zlasti pa tistih, ki jih naš potroš- nik težko pričakuje, temveč bolj za re- šitev nekaterih perečih problemov me- sta Celja. Ustanovna »Celjska razstava« bo namreč dohodke prireditev »Celje 1957« namenila za ureditev enega trakta zdravstvenega doma ob Gregorčičeva uli- ci in še za nekatere druge potrebe. Mimo tega pa bo v tem času v mestu ob Savinji urejenih še par drugih pere- čih komunalnih problemov. Ta dela ima v načrtu svet za komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru in jih bo finansiral s sredstvi proračuna. Tako bo v času razstave in ostalih prireditev, to je od 24. avgusta do 4. septembra, do- končno urejena Ulica XIV. divizije. Po- leg tega bo urejen tudi prostor pred sta- novanjskim blokom trgovskega konzor- cija na Slandrovem trgu. Tu so dela že v- polnem teku. Do začetka gospodarske razstave bo urejen del kolesarske steze na Mariborski cesti. Gre predvsem za predel ob ibodočem upravnem poslopju Tovarne emajlirane posode. V načrtu je bila sicer gradnja kolesarske steze od železniškega prelaza do bencinske črpal- ke, žal pa zarad'i prestavitve telefona in podobnih stvari ta načrt ne bo v celoti iz- vršen. Delno bo urejeno še okolje zdravstve- nega centra. Tako bo med drugim ure- jena krožna cesta z dvema novima doho- doma do bolnišnice. Prva dovozna cesta bo urejena med poslopjem občinskega ljudskega odbora in sosednjo (bivšo Stermeckijevo) hišo, druga med ob&n- sko palačo ter Kalanovo hišo. Urejen pa bo tudi sedanji dovoz s Kersnikove uUce. Tu bo v prvi vrsti popravljen oster ovi- nek s Kersnikove ulice do vboda v bol- nišnico. Poleg cest pa ibodo na območju zdravstvenega centra urejeni še nekateri nasadi in ix>dobno. Do začetka gospodarske razstave bodo končana dela še na telovadišču Partizan Celje-mesto ob Kersnikovi ulici. Tako bo urejeno okolje zdravstvenega centra ter novo telovadišče dajalo temu predelu mesta dosti bolj prikupno lice. Do konca i unij a bodo izvršena dela pri obnovi Leskoškove ulice v Gaberju. Mimo vseh teh predvidenih del pa skriva Celje še veliko drobnih proble- mov, ki 'bi jih lahko rešili tudi prebivalci sami. Celjska občino bo imela samostojen katastrski urad Ker katastrski uirad pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju spričo obsež- nosti dela (24 občin) dostikrat ne zmore uspešno reševati svojih nalog, so pristoj- ni ljudje na celjski občini dali pobudo za ust^ovitev samostojnega katastrskega urada za področje celjske občine. O predlogu je na svoji zadnji seji razprav- ljal svet za gradnje in komunalne zade- ve pr; občinskem ljudskem odboru. Čla- ni sveta so soglasaši, da se ta urad v Ce- lju čim prej ustanovi. Da bodo Okrajni katastrski zavod čim bolj razbremenili, so začeli zadnje čase tudi v drugih občinah ustanavljati sa- mostojne katastrske urade. Tako je sa- mostojni katastrski urAd nedavno do- bila šmarska, te dni pa tudi konjiška občina. KREDITI ZA OSVAJANJE NOVE PROIZTODNJE Asortimcmi izdelkov v naših proizvodnih organizacijah še ved- no ni dovolj širok, da bi z njim lahko zadocsiili potrebam domače- ga trga, oziroma da bi lahko ži- vahneje sodelovali v večji izvozni dejavnotstt Vzrok za to je v tem, da razgibanost pri osvajanju no- vih proizvodov ni vsklajena s povpraševanjem na domačem in tujem tržišču. Za hitrejše in širše os/vajanje novih proizvodov nam še in še manjka vrsta važnih pogojev: kvalificiraini kadri, predvsem pa kcnstruktorji, dalje tehnična do- kumentacija, boljša organizacija dela, izpopolnjene kapacitete itd. Predvsem pa manjka denarnih sredstev. Stroški za osfvajanje no- vih proizvodov so najpogosteje v breme redne proizvodnje in brez posebnih kreditov. Dru«^ih sred- stev podijetja nimajo, razen red- kih primerov, ko potrebne vsote j!emljejo iz sredstev za samocsitojno razpolaganje. Nič čudnega ni, če je v takih pogojih bilo zelo malo uspehov v tej smeri. Da bi omogočili nadaljnji raz- voj iodusitrijske proizvodnje, je bil pred divemi leti ustanovljen v ta namen poseben sklad. Toda izkoriščanje tega sklada je bilo omejeno predvsem na industrij- sko proazvodnjo splošnega znača- ja. To pa je močno oviralo indivi- dualno aktivnost podjetij na tem področju. Zvezni izvršni svet je zaradi ta- kega stanja sklenili ustanoviti kre- ditni sklad za osvajanje novih pro- izvodov. Gospodarsika podjetja bo- do v bodoče lahko dobila pokrit- je stroškov pri osvajanju novih proizvodov v Narodni banki v obliki kreditov, seveda bodo mo- rala podjetja to svojo dejavnost prikazati ali da so začela izdelo- vati prototipe novih izdelkov ali osvajati nov tehnološki postopek za obstoječo proizvodnjo itd. V stroške pri osvajanju nove proizvodnje spadajo: stroški za material in usluge, plače z dobič- ki, amortizacija in ustrezen del pogonsfee ter upravnoprodajne režije, posebni stroški pri osvaja- nju in izdelavi ter nabavi poseb- nega orodja ter končno stroški za načrte. Podjetje lahko zahteva kredite v banki, pri kateri ima svoj ra- čun, seveda mora podjetje pred- ložiiitd poleg potrebne dokumen- tacije tudi priporočilo Zvezne in- dustrijske zbornice. Za odobren kredit bodo pod- jetja plačevala 2% obresti letno, kredit pa morajo vrniti najkasne- je v petih letih in to v obrokih, ki se določijo v pogodbi med ban- ko in podjetjem. Kot vidimo so ti novi pogoji ^ogo ustreznejši, zato upravi- čeno pričakujemo, da bodo naša podjetja lahko resneje začela de- lati na področju osvajanja tistih novih piroizvodov, za katere je povpraševanje na tržišču naj- večje. B. P. Proslave ^Praznika mladosti" Parada mladine v Celju... (Nadaljevanje s 1. strani) zborovodja tov. Feritne. Kot je bila parada veličastna, tako je tudi nasled- nji dogodek zajel srca vseh prisotnih. Nad šest sto mladih grl je zapelo dvoje zborovskih mladinskih pesmi, da je na odprtem trgu donelo prav tako, ko bi jih poslušali v zaprti dvorani. Petje pionirjev je spremljala godba na pi- hala. Tak množični nastop smo slišali samo še pred leti, ko so združeni pev- ski zbori nastopili na veliki prireditvi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Kot v Celju, tako so tudi v drugih krajih praznik mladosti in Titov rojst- ni dan nad vse svečano proslavili. Skoraj ni kraja, kjer bi mladina na svoj način ne dala duška svojemu ve- selju ob rojstnemu dnevu ljubljenega predsednika Tita in ob prazniku vse mlade generacije naše socialistične do- movine. tudi pozimi ne počiva. To je čas študija in priprav za taborenja. Organizacija celjskih tabornikov ima tudi svoje dobrotnike. Med prvimi so Tovarna emajlirane posode, lesna indu- strija »Savinja«. V okrajnem merilu naj omenimo še to, da marljivo delajo taborniki tudi v Šmarju, Slov. Konjicah, v Šentjurju, v Topolšici in na Polzeli. Republiško Združenje šteje danes okrog eo enot s 6(X)0 člani. -nik DAN MLADOSTI V NAZARJIH Tudi v Nazarjih je mladina prazno- vala »Dan mladosti«. Dan pred rojst- nim dnem maršala Tita so pionirji na- zarske šole odšli po partizanskih poteh na Dob rovi je. Vreme je bilo slabo, to- da kljub temu je bilo dovolj veselja. Z raznimi igrami in ob pripovedovanju partizanskih zgodbic je kaj kmalu mi- nil dan. MOZIRSKI PIONIRJI, LE TAKO NAPREJ iF*ionirji osnovne šole.v Mozirju so se za Titov rojstni dan — Dan mladosti — skrbno pripravili. Na igrišču gozdne šole v Lokah so v okvirju športnega dne iz- vedli zanimiv kulturni spored in spre- jeli prvošolce v pionirsko organizacijo. Organizirali so tudi razstavo ročnih del, risb in zvezkov, katero so tudi obiskali starši pionirjev in drugi. Vsi so se pohvalno izražali o izdelkih, pa tudi o organizaciji razstave same. MANIFESTACIJA MLADIH SAVINJCANOV Pod tem naslovom se nam je v zad- nji številki lista vrinilo nekaj neljubih napak. Zato objavljamo naslednji po- pravek: Tovariš Predan ni o tednu mladosti govoril v imenu občine, marveč v imenu občinske zveze prijateljev mladine. No- beden od preboldskih zborov ni samo- stojno nastopal, pač pa je gimnazijski zbor iz Prebolda sodeloval le pri skup- nem nastopu vseh zborov. Med osnovno- šolskimi zbori je bil najboljši braslov- ški pod vodstvom učiteljice Kolarjeve in nikakor ne drži, da mladim Braslov- čanom ni šlo vse ix) sreči. Pri eni pe- smi je spodrsnilo zaradi hude vročine na odru nekemu drugemu zboru. Celjski taborniki ob dnevu mladosti ob tabornem ognju Kakor vse pionirske in mladinske or- ganizacije so se tudi celjski taborniki vključili v proslavo dn manifestacijo E>neva mladosti. Da bi na svoj poseben 'lačin in čim lepše proslavili ta mladin- ci praznik, so priredili tridnevno tabo- Sredi gozda, nedaleč od gostišča *Pri lovcu« v Liscah so uredili vzomo ^i^jen tabor s 54 šotori. Okrog 120 čla- nov je tu preživelo tri dni svoje srečne «iladosti. Na predvečer velikega praznika je v '^raku zaplaix>lal taborni ogenj. V kro- Su zbrana mladina in okoli 700 gostov, ki ta večer prihiteli iz mesta, je priso- stvovalo svečanosti z zanimivim spo- redom. Mladino in goste je pozdravil starosta celjskega Rodu Gorskih borov ^ov. Martin Ambrož. Taborniški himni Je sledila recitacija Roševe Pesmi tabor- JUkov. Tabornik Veter je naznajal točke ^gatega sporeda. Prisrčna j.e bila za- ^oljuiba in sprejem novih članov. . Na spontano željo taborniške mladine je spregovoril pesnik in pisatelj Fran Njegove prikupi j i ve besede so obu- spomin na žalostno dobo, ki jo je ^adina doživela med okupacijo, p>a zo- ^ veselih in srečnih dni v novi Jugo- ^aviji_ Poseben pozdrav je veljal Dnevu ^ladosti in rojstnemu dnevu maršala ki^ "^^koliko ibesed o celjskih tabomi- ^ petletnem organizatoričnem delu šteje danes ta organizacija 36 vodov po 10 članov. Njihovo delovanje se odvija v družinah z značilnimi imeni na raz- ličnih delovnih mestih. Mušnice in Li- ščki so zrasli iz obeh osnovnih šol, Su- meči topoli in Cmi kosi iz obeh gimnazij, Ruševci iz dijaških domov, Zeleno zlato iz učiteljišča, taborniki Dolgega polja se imenujejo Zeleno polje, Tovarno emaj- lirane posode spremlja Klub dveh levov, mlajše vzpodbuja Klub starejših, poseb- na družina Gorske straže pa čuva pla- ninsko cvetje in živalstvo pred nevzgo- jenimi človešk:;mi škodljivci. Naši taborniki imajo za sabo že oko^ 200 izletov v bližnjo in daljno okolico. Svečanostni tabor ob letošnjem Dnevu mladosti je obiskalo okoli 1000 celjske mladine. Sedaj se pripravljajo na repub- liško tekmovanje v taborniškem mnogo- boju in na zvezni zlet v Palah pri Sara- jevu. Od 1. julija do 22. avgusta bodo priredili 3 vodmške tabore. Njihovo delo V Šentjurju gradijo stanovanjski blol( Ne samo v mestih, tudi v manjših krajih je stanovanjska stiska problem, ki dostikrat zavira uspešen gospodarski pa tudi kulturni in politični razvoj kraja. 2e v mestih je težko dobiti stro- kovnjake, kaj šele na podeželju, če zanje ni potrebnih stanovanj. Stavba, ki je že pod streho, je sicer projektirana za šest komfortnih sta- novanj, toda zaradi prevelikih potreb so nekatera večja predelih, tako da bo pod novo streho lahko našlo stanovanje devet družin. Blok gradi občinski ljud- ski odbor iz svojih sredstev. V Šentjurju pri Celju je stanovanjsld problem zelo pereč. Tod so doslej le malo gradili. Zadnje čase pa lahko vi- dimo, da ob glavni krajevni ulici raste iz tal moderna stanovanjska zgradba, katere način gradnje lahko primerjamo z najnovejšim načinom gradbene de- javnosti v Celju. Uporabljajo skoraj enak cenen material, kot stanovanjska zadruga v Celju. Oglašuj v Celjskem tedniku KOMUNALNA BANKA CELJE, PODRUŽNICA ZALEC sprejme v službo 1 uslužbenca s popolno isrednje- šokcko izobrazbo. Nastop službe takoj! KULTURNI OBZORNIK Kjer vztrajajo, imajo tudi uspehe Šolanje odraslih je ena najvažnejših nalog, ki so si jo naložile »Svobode« in prosvetna društva. Okrajni svet Svo- bod in prosvetnih društev je našel menda najprimernejšo obliko izobra- ževanja, oziroma šolanja odraslih. V osmih večjih centrih so v jeseni 1956 pričeli s šolo za odrasle. Ob koncu aprila in v začetku maja letos so se pokazali prvi rezultati te oblike izobraževanja. Ponekod so se ob začetku predavanj zelo zanimali za to šolo, prijavilo se je dosti slušateljev. Počasi pa se je število slušateljev ni- žalo. Lepo so uspeli v Šoštanju, Storah in Velenju. V Šoštanju se je prijavilo kakih 60 mladih ljudi, vztrajalo jih je do konca 27. Končali so prvi letnik te šole. V Šentjurju pri Celju se je pri- javilo za šolo 47 slušateljev, počasi pa so izostajali, vedno manj jih je bilo, dokler šola ni prenehala. V Storah se je prijavilo 72 slušateljev, ki so bili razdeljeni v dva oddelka. Udeležba pa je postopoma padala in se je do konca januarja skrčila na 25 slušateljev, ki so vztrajali do konca prvega leta šolanja. V Velenju se je prijavilo sprva 182 za- poslenih, število obiskovalcev šole pa je obstalo le na 40, k zaključnim izpitom pa se jih je prijavilo le 24. Rudarji se zavedajo, da modernizacija in meha- nizacija rudnikov zahteva vedno več, kakor so se sami izrazili v razgovoru po razdelitvi spričeval. S prisrčnimi be- sedami so se toplo zahvalili predava- teljem, posebno še tov. Vutkovičevi, ki je vztrajala tudi z najmanj podkova- nimi slušatelji in jih poučevala tudi v svojem stanovanju, če drugje ni bilo prostora. V Velenju so se namreč mo- rali večkrat seliti in menjati učilnico. Dosti slušateljev se je sredi pouka vpi- salo v strokovni tečaj. Uspeh prvih absolventov pa bo gotovo opogumil marsikaterega omahljivca, tako da pri- čakujejo v jeseni večji vpis in več resnosti ter vztrajnosti pri slušateljih. Zanimivo je, da so med absolventi I. letnika v Velenju delavci s Kozjan- skega, iz Haloz, s Trebanjskega, iz Prek- murja in seveda iz Šaleške doline. Vsi so našli v Velenju zaslužek in se se- daj tudi izobražujejo, da bodo lažje opravljali vsakdanje naloge. Čudno pa je, da se za to šolo niso odločili delavci elektrarne in drugih vej gospodarske dejavnosti v Velenju. Krajevni činitelji pa za to šolo niso pokazali nikjer pravega smisla in ji niso nudili,»prave pomoči, razen upra- vitelj ste v Ibl, predavateljskega kadra, železarne v Storah in rudnika v Ve- lenju. Sindikati so pomagali le pri vpi- spvanju članov, potem pa so prepustili vso skrb šoli, zato se ne smemo čuditi, če je število slušateljev povsod občut- no padlo. Pred začetkom nove sezone bo treba zopet sklicati po večjih sre- diščih zastopnike vseh množičnih orga- nizacij in društev, da poskrbijo za šte- vilen vpis in se tudi potem zanimajo, kako pouk poteka, kako so slušatelji in predavatelji zadovoljni, kje je treba še kaj pomagati, bodisi s prostori, učili in pripomočki. Po zaključku I. letnika šole za odrasle so povsod priredili ekskurzije" in si ogledali muzeje ter kulturne usta- nove v Celju in Ptuju. Kjer v pro- gramu ni bilo matematike, so slušatelji želeli, da bi v prihodnje uvedli tudi ta predmet. Drugje so zopet želeli več fi- zike in kemije, kot na primer v Ve- lenju. Okrajni svet Svobod v Celju se je že posvetoval, kako bi prilagodil program šole, da bo še bolj koristen slušateljem. Enak posvet bo spet skli- can v kratkem, na njem pa bo poročal gimnazijski ravnatelj prof. Jakhol o svojih vtisih v Beogradu, kjer so ob- ravnavali tudi šolanje odraslih. S skup- nim prizadevanjem ljudsko-prosvetnih delavcev in množičnih organizacij bodo doseženi v prihodnosti gotovo še lepši uspehi na tem polju izobraževanja. U.R. Parada mladih harmonikarjev v okviru Tedna mladosti so pretekli petek nastopili v Narodnem domu mla- di harmonikarji, gojenci Glasbene šole DPD Svobode Celje. Harmonikarski od- sek te šole vodi priznani celjski glas- benik Oskar Leskovšek. S tridesetimi točkami je nastopilo petdeset harmo- nikarjev, starih od sedem do štirinajst let. v prvem delu programa so nasto- pali začetniki, ki se učijo igrati na har> moniko komaj pol leta, v drugem pl nadaljevalci, ki se učijo že leto ali dve Začetniki so pokazali zelo lepe uspe^ he, saj so igrali dela, ki zahtevajo ž^ precejšnje obvladanje instrumenta. Po.. zna se jim sicer še vedno, da ne igrajo dolgo, v prvem delu so najlepše zg, igrali Radovan Teslič (Naša vojska' Sumadinka), Tomažek Juhart (Dunaj.! ske melodije), Tatjana Vastlova (vau ček Otroci Dunaja) in Boris Lah (Mo- zartova Uspavanka). Tudi zbor začet- nikov je lepo zaigral tri skladbe, pose- bej zanimivo je bilo, da sta zboru diri- girali učenki Krista Sornova in Nuška Tonkova. Nadaljevalci so pokazali, da so že v veliki meri dosegli to, kar si začetniki šele prizadevajo. Njihovi nastopi, po- samezni, dueti, kvartet in zbor, doka- zujejo, da se tudi harmonikarska glasba vedno bolj uveljavlja v koncertni for- mi in uspešno utemeljuje harmonikar- sko umetnost. Med nadaljevalci so naj- lepše uspeli Zvonko Krolo (Večer na Robleku, po navdušenem ploskanju je dodal še Avsenikovo — Tam kjer mur- ke cveto), Andrej ček Cimerman (melo- dije iz operete Vesela vdova), Pavli Smigoc (Zihrerova Romanca), duet Kri- sta Sornova in Nuška Tankova (Peter Fries, Gva dueta) in Rudi Pavšer (Liszto- va Madžarska rapsodija št. 2). Na- zadnje je nastopil še zbor nadaljeval- cev, ki ga vodi Oskar Leskovšek sam. S poln ©zvočnostjo in skladnostjo se je izkazal in prepričal, da lahko v dogled- nem času pričakujemo v Celju zani- mive in umetniško visoko vredne har- monikarske nastope. Mladim harmonikarjem in vodji har- monikarskega odseka, Oskarju Leskov- šku, lahko čestitamo in mu priznatno lep uspeh. Želimo mu, da bi lahko s svojimi harmonikarji kmalu dobil na razpolago dvorano za vaje, saj še vedno velja, da le vaja dela mojstra. Koncert mešanega zbora v ZPD France Prešeren To agilno društvo praznuje letos 10. obletnico obstoja. V to počastitev je tu- di pevska sekcija z mešanim zborom priredila v soboto samostojni pevski koncert. 60-članski zbor vodi požrtvo- valni mladi zborovodja Jože Kores. Program je bil izredno skrbno pri- pravljen. V prvem delu smo slišali 8 umetnih pesmi, ki jih je zbor odpel s tako preciznostjo, tehnično dogna- nostjo, posebno v pianissimu, da nas je spominjal na čase, ko je osvajal vodil- na mesta med slovenskimi zbori. Zal, ga nismo slišali zazveneti še v forte, ki so v izvajanih skladbah tudi napi- sani in bi prinesli prav goto več živ- ljenja v izvajanje. Srednji del programa je izpolnila so- pranistka Marija Tabor jeva z dvema samospevoma (Fleišman, Kozina: »Me- tuljček« in Fr. Groette: »Slavček«). Od- pela ju je s čustvenim poudarkom in kulturno oblikovanim glasom ob solid- ni spremljavi Milene Trčkove. Le ško- da, da ni bil vsaj eden samospev res- nejše glasbene vsebine. Za solistko je nastopil ženski zbor, kar je novost te sekcije. Izvajal je dve pesmi (D. Bučar: »Vse rožice rumene« in M. Tomca: »Mrazek«) tako toplo in neprisiljeno, da je bila to brez dvoma najlepša točka sporeda. V drugem delu programa je mešani zbor odpel še osem narodnih pesmi, med njimi priljubljene: »Tam v dolu« (S. Mihelčič), »Venite rožce moje« (C. Pregelj)^ in »Pa se sliš« (K. Pahor), ta- ko dovršeno, da jih je moral kar po vrsti ponavljati in na koncu dodati še eno pesem. Obilica cvetja je bilo lepo priznanje izvajalcem, posebno pa še tov. zboro- vodji, ki je z načrtnim požrtvovalnim delom ustvaril zboru tako tehnično osnovo, da se bo v novem programu lahko lotil zahtevnejših skladb. B.F. VEČER UMETNIŠKE BESEDE V CELISKEM GLEDALIŠČU Ivan Cankar: Ob svetem grobu. Pripoveduje Marijan Dolinar Kot vsako leto — tako je tudi letos član Celjskega gledališča pripravil nov spored govorne umetnosti: kot vnet ljubitelj Cankarjevega pisateljstva se je zopet zatekel v neizčrpno zakladnico tega največjega mostra slovenske be- sede. Toda če nam je lani predstavil Cankarjevo najglobljo, najintimnejšo, a hkrati najbolj zapleteno prozo, namreč izbor »Podob iz sanj« — se je letos od- ločil za besedilo, ki je povprečnemu bralcu ali poslušalcu laže dostopno in že po snovi razumljivo, zgovorno in priljudno: to je znameniti ciklus črtic o materi pod skupim naslovom »Ob svetem grobu«. V tem ciklu je zname- nita Skodelica kave, je Desetica, je Njena podoba, je Greh in še sedem drugih klasičnih besedil iz tega Can- karjevega najbolj znanega prepleta osebnih izpovedi. To so pravzaprav ti- sta besedila, ki jih vsak Slovenec iz Cankarjevega dela najprej spozna — že v šolskih berilih: kasneje pa ga spremljajo skozi vse življenje, saj se lahko znova in znova zatekamo k bo- gati moralni sili tega izpovedovanja najtanjših spoznanj vesti in doživetij človeške lepote. Ravno v teh črticah je Cankar ustvaril nesmrtno podobo kla- sične slovenske matere, podobo, ki je kasneje vtisnila svoj pečat vsakemu premišljevanju ali pisanju o materin- stvu na Slovenskem, saj si danes po- vprečni izobraženi Slovenec pojma matere že skoraj ne zna več dru- gače predstavljati kot v luči Cankar- jevega poveličanja. Četudi iz beril in knjig skoraj vsi poznamo večji del teh besedil, bodo ob živi interpretaciji govorjene besede vse drugače zaživele. V nekaterih manjših krajih je Dolinar že nastopil tudi s tem svojim novim delom — in nepre- stana nova in nova povabila pričajo, da je s svojim vnetim prizadevanjem že širokemu terenu odprl posluh za umetnost pripovedovanja. Zato je prav, da ga spozna tudi občinstvo matičnega mesta. Na odru Celjskega gledališča bo nastopil v sredo, 5. junija. Hormonikopslio - tamburoški koncert Od »Prešernovih« odsekov, ki pro- slavljajo društveno desetletnico s sa- mostojnim nastopom ali prireditvijo, sta bila pretekli teden na vrsti zbor harmonikarjev in tamburaški orkester. Pred. dneVi sta v Narodnem dom.u pri- redila skupni koncert. Harmonikarji so nastopili pod tak- tirko strokovnega učitelja Cirila • Ra- kuše, tamburaši pa pod taktirko društ- venega predsednika Janka Hočevarja. Oba dirigenta sta znana kot dolgoletna, požrtvovalna nosilca in negovalca ome- njene zvrsti ljudske glasbene dejav- nosti. Zato koncert ni predstavil le tre- nutnega stanja v domačih vrstah har- monikarjev in tamburašev, ampak v prvi vrsti uspeh ljubiteljskega glasbe- novzgojnega prizadevanja obeh! diri- gentov. Upoštevaje subjektivne in ob- jektivne okoliščine, ki tudi v tej panogi ljudske prosvete niso najbolj rožnate, je koncert moral zadovoljiti večino ljubiteljev te vrste glasbe; upoštevaje pa še končni smoter, a to je, da bi se preko te glasbene zvrsti večal in širil krog častilcev glasbene umetnosti sploh, pa je moral koncert s priznanjem sprejeti vsak, ki mu pomeni glasba več kot le priložnostno razvedrilo ali sred- stvo za dosego vtisov in razpoloženja. Razen splošnega zadovoljujočega vtisa koncerta, je treba še posebej pod- črtati: v harmonikarskem delu koncer- ta solistični nastop Edija Goršiča ter izvajanje pionirskega para »posne- malcev« Avsenikov, v tamburaškem zboru pa predvsem dejstvo, da je polo- vico repertoarja izpolnila klasična glas- ba, med drugim tudi prvič izvajani iz- vleček iz Gounodove opere »Faust«. G. G PROMENADNI KONCERT V MESTNEM PARKU V nedeljo bodo priredili celjski uči- telj iščniki (mešani in ženski zbor) v Me- stnem parku koncert. Pcdprite z vstop- nino 20 din zaključno ekskurzijo ma- turantov! V Obsotelju pojo Zadnje čase so se z vzgojo glasbe in petja posebno izkazala Prosvetna društva v Pristavi, Podčetrtku in Polju ob Sotli. Pionirji in mladinke v Polju ob Sotli so ix)d skrbnim vodstvom tov. Erne Trobina naštudirali pester pro- gram partizanskih in narodnih pesmi in pri tem dosegli presenetljivo kvali- teto v danih pogojih. V nedeljo so go- stovali v Podčetrku. Takoj po njihovem koncertu so se vrnili s tamburaškim orkestrom iz Podčetrtka v Polje, kjer so pod vodstvom tovariša Brile j a imeli drugi nastop. Pri delu obeh društev se vidi, da naša mladina ljubi pesem, saj nekateri, kot Franc Krofi iz Peclja, ho- dijo na vaje po 7 km daleč. Upamo, da nas bodo krhalu spet raz- vedrili z novimi programi, če ne dru- gače, pa vsaj po radiu LT Šmarje pri Jelšah, ki je prenašal pred kratkim pro- grame vseh treh društev. Obsotelje je s tovariši Trobino, Brilejem in Kramer- jevo dobilo ljudi, h katerim se rada za- teka mladina, ki bo pela svoji lepši prihodnosti naproti. Sotelski KONCERT CELJSKE SVOBODE V LJUBLJANI Moški zbor celjske »Svobode« je pri- redil v nedeljo v Ljubečni pevski kon- cert. Zarad: izredno slabega vremena je bilo le malo poslušalcev. Ti pa so dali vse priznanje izvajalcem za brezhibno izvajani program. Zatitev^no delo rtet konjišRem odru Igralci v Konjicah so z uprizoritvijo spevoigre »Srce nikdar ne laže«, ki so jo igrali pretekli teden, pokazali, da so zmožni podati tudi težja in zahtevnejša dela. Pri tej igri sodeluje kakih 70 ljudi, saj poleg igralcev nastopa še kmečka mladina, orkester in gasilci, vsi skupaj pa so pripomogli pod vodstvom agilne režiserke Serajnikove, da je bilo res vse dobro podano. Tu je še posebm treba pohvaliti kmečko mladino iz ko- njiške okolice, ki se je redno udeleže- vala vaj, prav tako pa tudi vse ostale igralce, ki so zaposleni v konjiških pod- jetjih, šolah in ustanovah. V glavni vlogi odvetnika dr. Oblaka je nastopil prof. Zavolavšek ter poleg tega po- magal tov. Rozmanu pri mladinskem zboru, ki je istočasno vodil še orkester. Tudi tov. Kari Pekovšek se je to pot izkazal pri ureditvi odra. Gledalci so dvakrat napolnili dvo- rano kulturnega doma. Bili sta dve po- sebni predstavi za šolsko mladino in obveznike predvojaške vzgoje. Najbrž bodo igro še ponovili in gostovali v nekaterih sosednjih krajih. Ker so to delo v Sloveniji šele drugič igrali, sta si premiero ogledala tudi oba avtorja, znana pisateljica Mimi Malenšek in skladatelj Ciril Pregelj. Trgovsko podjetje „VOLNA" nudi vsakemu vse Trgovsko podjetje »Volna« v Celja je •največja in najbolj založena trgovina s tekstilnim blagom, svilo, bombažem, trikotažo, posteljnino in opremo za do- jenčke. V oddelkih naše trgovine boste našli vse, kar ho ustrezalo Vašemu okusu in denarnim prilikam. Pri nas dobite blago od najpreprostejših in ce- nenih vzorcev do blaga za izredne ter občasne prilike. V VOLNENEM ODDELKU nudimo kamgarne vseh vrst v najnovejših vzor- cih in barvah iz domačih tovarn ter uvoza za moške obleke, ženske kostume itd. Nadalje imamo na razpolago vse vrste volnenih modnih tkanin v vseh kvalitetah, volnega blaga za ženske obleke in plašče. V ODDELKU SVILE IN BOMBAŽA Vam postrežemo s svilenimi tkaninami vseh vrst od navadnega Creppe dechi- na do najboljšega nylona ter perlona, dalje z bombažnimi modnimi tkaninami iz stanične volne za ženske obleke, de- leni, popelini itd. V ODDELKU TRIKOTAŽE dobite vseh vrst gornje pletenine, žensko pe- rilo iz svilenega trikoja, perlona in ny- lona, razne ženske bluze iz svilenega in bombažnega trikoja, nogavice vseh vrst, ženskih, moških in otroških, modrčke, damske pasove, naglavne rute, robčke rokavice, dežnike itd. V ODDELKU ZA POSTELJNO PE- RILO je na zalogi platno raznih kva- lilet, damast, gradelj za žimnice, za- vese, pohištveno blago, namizni prti, brisače, posteljne garniture, volnene in prešite odeje itd. V MODNEM ODDELKU nudimo iz- gotovljene moške srajce vseh kvalitet od navadnega oxforda do najboljšega popelina v najnovejših barvah in kro- jih. Dalje moško trikotažno perilo, no- gavice, kravate, rokavice, spodnje pe- rilo itd. »BABY« ODDELEK je bogato zalo- žen z garniturami za dojenčke ter raz- nimi oblačili za otroke do desetih let, tako volnenimi, trikotažnimi in plete- nimi. Trgovsko podjetje »Volna« skrbi za izpopolnjeno zalogo raznovrstnega bla- ga, ki ga nudi po konkurenčnih cenah. Vse našteto blago nudi tudi na potroš- niški kredit. CE IMATE NAMEN KUPOVATI BLAGO ZA OBLEKE, PERILO, PO- STELJNINO IN PODOBNE IZDELKE, PRIDITE IN OGLEJTE SI BOGATO ZALOGO BLAGA PO KONKURENČ- NIH CENAH PRI TRGOVSKEM POD- JETJU »VOLNA« V CELJU. Celjsko področje je dobilo pomembno socialno ustanovo - Rehabilitacijski center Rehabilitacija vojnih, delovnih in so- cialnih invalidov sodi med najvažnejše ustanove, zlasti še v naši socialistični družbi, kajti ta ustanova opravlja važ- no nalogo, tako v korist invalidov, ka- kor v korist celotne družbe. Določeno je bilo, da bodo rehabili- tacijski centri v Ljubljani, Kopru, Ma- ^'iboru in Celju. Celjski zavod je usta- novil okrajni svet za socialno varstvo s pomočjo širšega in v ta namen po- sebej postavljenega iniciativnega od- bora. Zavod je v začetku maja začel delovati kot zavod s samostojnim finan- siranjem, kar se razlikuje od prvotnih namenov, da bi deloval kot proračun- ska ustanova. Svoje začasne prostore ima zavod zaenkrat v dvoriščnem trak- tu Narodnega doma. Ko bodo v sklopu bolnišnice končana adaptacijska dela, bo zavod tudi v po- gledu prostorov zaokrožena celota. Tu bodo prostori uprave zavoda, prostori za zdravniško invalidsko komisijo in vse, kar zavodu pripada. V bolnišnici urejajo tudi prostore za fizikalno te- rapijo, ortopedijo itd. Vse to bo gotovo približno v dveh mesecih, potem pa bodo invalidi lahko vse opravili na istem kraju brez iskanja in izgube časa- Naloge zavoda so jasne: Z vsemi so- dobnimi sredstvi usposobiti invalide z^ nadaljnje produktivno delo. Invalidi ne bodo imeli več občutka, da so v breme družbi, ker bodo po svojih močeh uspo- sobljeni za proizvajalce. Zavod bo pO' leg minimalnega števila administra' tivnih moči imel predvsem sposoben strokovni kader; zdravnika, tehnologa« psihologa, socialnega delavca itd. Svojih obsežnih nalog pa zavod n® bo mogel reševati brez sodelovanja pomoči raznih ustanov, podjetij družbenih organizacij. Veliko vlogo tiO igrala povezanost s posredovalnico z® delo, ki naj rehabilitiranim invalidoi"' preskrbi delovna mesta, zavod pa skrbel za njihov razvoj, za njihove de' lovne in zdravstvene pogoje itd. jansko bo zavod spremljal invalide vse do upokojitve. Seveda bo potrebno sO' delovanje podjetij, sindikalnih orga' nizacij, inšpekcije za delo in drugi'' množičnih organizacij ter ustanov. f.b- 31. MAJA ^ Stev. 20 fl^ STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Kmetijsko gospodarstvo „Slom" pri Ponikvi dobro gospodari Kmetijsko gospodarstvo »Slom« pri Ponikvi zavzema nad 200 ha površine, fl^edtem ko so se na posestvu do sedaj javili predvsem s sadjarstvom in ži- inorejo. posvečajo v zadnjem času največ pozornosti hmelju in njegovi azširitvi. Lani so pridelali 3500 kg fj^elja, letos pa ga predvidevajo nad <"000 kg. Hmelj ska površina zavzema 9 ha, od tega je 4 ha žičnih nasadov. iCer ta kultura dobro nese, bodo hmelj- ske površine povečali še za 5 ha. Kadar je dobra letina, daje sadjar- stvo posestvu lepe dohodke. Vseh dre- ves inia posestvo 1800, strnjenih plan- taž pa je 12 ha. Lanskoletni pridelek je znašal enajst vagonov sadja; od tega so pet vagonov izvozili. Pravijo, da je zeleno gnojenje najcenejše gnojenje. Na okoliške kmetovalce močno vpli- va to, da ima posestvo že nad 90% živine sivorjave pasme, medtem ko po- mursko pasmo opušča. Od osemdesetih gla^ živine je 30 krav in osem konjev, Ici jih rabi posestvo za obdelavo. Toda obdelava s traktorji je cenejša kakor s konji. Dnevno oddaja posestvo okoli sto litrov mleka. Posestvo ima na Po- nikvi nov hlev z modernim silosom, ostala dva hleva — na Blagovni in Slomu — pa sta stara. Posestvo goji tudi semenska žita, med katerimi so najvažnejša pšenica, ječ- men in oves, sadi pa tudi ribezelj. Vsa obstoječa poslopja — tudi uprav- no poslopje — so v slabem stanju, za- starela, in tako ne odgovarjajo današ- njim potrebam. Tovariš upravnik Pod- bregar, je povedal, da predvideva in- vesticijski načrt za letošnje leto po- stavitev nove remize, v kateri bodo garaže za traktorje, vozove in stroje, skladišča za umetna gnojila, skladišča za poljske pridelke, glavni prostor pa bo za skladiščenje suhega hmelja. Ker je na Blagovni 5 ha hmeljskih površin, bodo letos tam postavili novo hmeljsko sušilnico, eno pa bodo uredili na Slomu. Obe bosta gotovi v dveh mesecih. In tako bodo tri hmelj ske sušilnice, ena je že gotova, zadostovale posestvu, upo- rabljali pa jih bodo tudi privatniki. Razen tega bo letos posestvo uredilo upravno zgradbo, vodovod, štiri dru- žinska stanovanja in zgradilo gnojišče in gnojni jami. Za vse to predvideva investicijski načrt V) milijonov dinar- jev. Upajo, da bo letos vse to gotovo. Posestvo zaposluje 42 stalnih in 30 sezonskih delavcev. Hranijo se v lastni m^^nzi in plačajo na dan okrog 140 din. In načrti Kmetijskega gospodarstva »SJorn« za pospešitev kmetijske proiz- vodnje? Letos bo gotov ureditveni načrt po- sestva, na katerem bodo razvidne vse parcele pa t^di analiza zemljišč. Saj prav razdrobljenost posestva, ki ima svoje parcele na Blagovni, Dramljah, na Slomu in v raznih krajih Ponikve, dela gospodarstvu velike težave. Po- raba umetnih gnojil je iz leta v leto večja; tako so letos porabili preko 8 vagonov umetnih gnojil. Zaradi boljše kvalitete, in da bo krma bolj sočna, bodo sušili seno in deteljo na sušilih, deloma pa bodo travo insilirali. Zato bodo postavili štiri silose: betonskega in tri lesene. Kmetijsko gospodarstvo je imelo lani 814.000 dinarjev dobička; tega je raz- delilo na razne sklade, nekaj pa ga bo- do razdelili za nagrade. L. M. Mnogo dežia v prvi polovici iuniia in juliia IZJAVA METEOROLOGA BORISA KOLJCICKEGA Vremenske prilike bodo letos ugodne za kmetijstvo in lahko trdimo, da bo letošnje leto izrazito »kmetijsko«. To pomeni, da bo letos dovolj deževja z dokaj enakomerno razporeditvijo. Iz- kušnje iz preteklih podobnih let jasno diokazujejo, kakšne bodo vremenske prilike letos. Skoraj vsa pretekla leta, ki so bila v prvi polovico pomladi su- ha, so po navadi imela mnogo ali do- volj deževja v poznejših mesecih. Zla- sti poleti, kar je izredno važno za kme- tijstvo. Navadno po blagih zimah pride do zadostnih padavin, po hladnih zimah pa nastopajo hude vročine. Prav tako nastajajo po hladnih zimah zaradi kop- njenja snega močvirja ter se zemlja težko in z zakasnitvijo obdeluje. Tak primer je bil lani. Poletje, ki sledi blagi zimi, ni vroče ter ima obilo dežja. Sedanji razvoj vremenskih prilik jasno kaže, da bo tako vreme trajalo vse poletje. Pred- vsem bo mnogo dežja v obliki popol- danskih nalivov vse do polovice junija. Podobno vreme bo tudi v prvi polovici julija. V drugi polovici junija in julija pa je treba pričakovati kratkotrajne vročine in bolj suho vreme. Najbolj topel mesec bo avgust, čeprav bodo tudi v tem mesecu nalivi, seveda red- kejši. V septembru bo nastopila sta- bilizacija vremenskih prilik. Pričako- vati je relativno malo padavin in več sončnih dni, oziroma toplejše vreme. Kmetovalce zanima predvsem ali bo v poletnem času tudi toča. Gotovo je, da bo padala toča predvsem v prvi polovici junija in julija, ko je pričako- vati močnejše nalive. Kajti toča na- staja zaradi velike razlike v tempera- turi. To pomeni, če ni velike vročine, ni niti toče. Z eno besedo, kadar so velika nihanja temperature, in to je po navadi pri menjavi toplih in hlad- nih zračnih plasti, tedaj pride do lo- kalnih neviht in nalivov. Takšne vremenske prilike, kot so le- tos prinesejo kmetijstvu manj škode, kakor sušna leta. Le spomnimo se na 1949., 19ol.,a9i>3. in 1955. leto. Ta so bila vsa plodna, oziroma povprečni donos je bil v teh letih boljši v primerjavi z leti suše. Priborile so si mesto v upravnem odboru Zaradi premale zasedbe uslužbencev, je imela KZ Rimske Toplice komaj te dni svoj redni letni občni zbor. Neka- tera poročila so bila še kar zadovoljiva, čudno pa je bilo, da v njih ni bilo prav nič slišati o delovanju žena zadružnic. Prav nič razveseljivo tudi ni bilo fi- nančno poročilo, da so bili primanjkljaji in izguba v trgovini. Ta nedostatek se je poslabšal predvsem zato, ker ni bilo ažurnega knjigovodstva. Predlagatelj kandidacijske liste je imel za upravni odbor predvidene le moške zadružnike. Toda oglasile so se zadruž- nice in zahtevale, da pridejo v uprav- ni odbor tudi žene. Pravilno so pou- darjale, da bo mogla sekcija žena za- družnic uspešno delovati le, če bodo že- ne zastopane tudi v upravnem odboru. To stališče je podprl tudi zastopnik OZZ. Zbor je.-upošteval predloge in sklenil da- ti v upl-avni odbor 2 ženi. Plan dela te KZ je obširen, tako v pospeševanju kmetijstva, kot v investi- cijski izgradnji. Da pa bo delo steklo, zadruga prvenstveno rabi primeren tr- govski lokal in skladišče za odkup. Razprava se je sukala predvsem okrog živinoreje in so bili iznešeni kar pa- metni predlogi. Zadovljivo pa je predvsem dejstvo, da je bilo v upravni odbor izvoljenih več mladih ljudi ki kažejo mnogo volje za napredek v kmetijstvu. NafučinkovUelše sredstvo proti pozebi Letošnja majska pozeba je napravila našemu gospodarstvu ogromno škodo. Borili smo se z najrazličnejšimi sredstvi proti pozeb: (dimljenje, pokrivanje itd.). Toda vse skupaj ni dosti zaleglo. Tovariš Pilih iz Celja pa se je proti pozdbi uspeš- no boril na tale način: Trto je pokril — mladiko za mladiko — z otavo. Delo ni bilo preveč zamudno in mehka otava se je nežno prilegla čez mlade vršičke. Tudi dimil je v noči od 6. na 7. maj. Kljub kurjenju na štirih mestih, je termome- ter padel na —4 stopinje Celzija. Zjutraj je pregledal trto. Kjer mu je veter od- stranil otavo, so bile mladike zmrznjene, z otavo pokrite pa so vse ostale nepoško- dovane. Naslednjo noč ni več kuril, tem- peratura je padla še niže, a z otavo po- krita trta je ostala vsa nepoškodovana. Sosed ga je posnemal. Za nekaj trte mu je zmanjkalo otave, pa jo je prikril šti- rikrat s papirjem. Ta trta je pozebla, z otavo pokrita pa spet ostala živa. Uspeh tovariša Piliha je vsekakor po- memben, zato svetuje vsakomur, ki poseduje trto ali vrt, naj čez leto skrbno spravlja mrvo, katero naj mlado kosi, da bc mehkejša. Trdo, zrelo seno ne bi od- govarjalo. Pokriti ni treo nosila naslov »Celje 1957«, bodo tudi Oni sodelovali s podobno prireditvijo, kot je bila ona pred tedni. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da Je v njihovih vrstah spet zavladala aložnost, ki je po nerodnem primeru bila skaljena. Zgodilo se je namreč, da je poročilo o njihovi nedavni priredit- Ti v našem listu bilo pomanjkljivo in Je zaradi tega izostala pohvala o pri- českah, ki jih je pripravilo socialistično podjetje »Zora« in še^ nekateri drugi. Ta dogodek je sprožil neljuba in ni- komur koristna trenja, ki so spominjala na preostre odnose med socialističnimi in zasebnimi podjetji iste stroke. Dan- danes je tako stanje nevzdržno in škod- ljivo, saj ocenjujemo ljudi po njihovi prizadevnosti, poštenosti in znanju in ne po naslovu firme, v kateri dela. Na enem izmed zadnjih sestankov so ugo- tovili, da bi nadaljnje napihovanje, si- cer precej brezpomembne stvari, ško- dilo tako posameznikom kot celotni or- ganizaciji, katere člani so eni in drugi. ZBOR VOLIVCEV NA ALJAŽEVEM HRIBU Volivci na Aljaževem hribu so na lepo obiskanem zboru volivcev obrav- navali osnutek družbenega plana in proračun celjske občine za leto 1957. Referat je podal tov. prof. Aškerc. Po referatu se je razvila živahna diskusija, zlasti v zadevi družbenega standarda. Volivci so bili ogorčeni nad zopetno podražitvijo mesa. Poudarili so, da je potrebno najprej zadovoljiti domači trg. Poostriti je treba družbeno kontrolo v podjetjih samih, ker bo le tako mož- no doseči znižanje cen proizvodov. Volivci so zahtevali ureditev kana- lizacije ob cesti v Selcah, dalje uredi- tev vsaj začasne kanalizacije ob Cesti na grad. Definitivno se bo tukaj kana- lizacija lahko izvedla takrat, ko bodo začeli širiti cesto, ki pelje na Stari grad. Prebivalci Skalne kleti se pritožujejo zaradi prenizke napetosti električnega omrežja, ki znaša dostikrat 180 V. Po- jasnjeno je bilo, da je podjetje Elektro Celje že pristopilo k preureditvi in oja- čenju omrežja. Pričeli so urejevati tudi transformator pri stopnicah na Aljažev hrib, ki bo prevzel del obtežbe za oko- lico Skalne kleti. VSI ČLANI DELAVSKEGA SVETA PRI »KONUS« V KOMISIJAH Na zadnjem zasedanju delavskega sveta »KONUS« v Konjicah so razprav- ljali tudi o sestavi posameznih komisij kot pomožnih organov v upravljanju. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da ni dovolj, če so člani DS prisotni le na sejah, ne sodelujejo pa v do- voljni meri v komisijah, ki priprav- ljajo material za zasedanja. Zato so le- tošnje leto vključili vsakega člana DS v eno, do največ v tri komisije, ki ob- ravnavajo različna vprašanja iz pro- izvodnje, računovodstva itd. Na tak na- čin bodo dosti bolje sodelovali že v osnovi pri obdelavi določenih nalog, tako da na zasedanjih ne bo potreba več reševati vsakodnevnih nalog, ki so včasih odvzele preveč časa. Obravnavali so tudi usposabljanje članov organov upravljanja, predvsem iz vrst delavskega sveta in upravnega odbora ter vodstva sindikalne in mla- dinske organizacije. Ena najbolj pri- mernih oblik naj bi bili diskusij ski ve- čeri, na katerih bi se lahko podrobneje seznanili s tekočimi nalogami in pro- blemi, ki se pojavljajo v podjetju. Stro- kovnjaki bi na teh večerih pojasnjevali različne nejasnosti, tuje izraze in po- dobno. Taka razlaga bo lahko mnogo koristila pri različnih poročilih, ki jih bodo laže razumeli, preden bodo o njih dokončno sklepali. L. V. BRECKO FRANC — REPUBLIŠKI PIONIRSKI PRVAK V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Dvanajstletni Brečko Franc je vklju- čen v strelsko družino »Kovinar^ Store ie nekaj let in je v tem času že več- krat sodeloval na okrajnem in repub- liškem prvenstvu v streljanju z zračno puško. Te dni si je na republiškem prven- stvu v Ljubljani priboril naslov letoš- njega republiškega pionirskega prvaka v streljanju z zračno puško. Brečko obiskuje gimnazijo v Celju, v prostem času pa mu je največje vese- lje delo v strelski družini. V ŽELEZARNI STORE — 600 ČLANOV PREŠERNOVE DRU2BE V cilju razširitve članstva Prešernove družbe in pridobivanja novih naročni- kov, je bilo že leta 1953 pri sindikalni podružnici štorske železarne ustanovlje- no »-Poverjeništvo za Prešernovo druž- bo-«. Poverjenike imajo pri vseh sindi- kalnih odborih v obratih in delavnicah (skupno 17). Za leto 1953 so pridobili ko- maj 191 naročnikov, za letošnje leto pa že okrog 600 — med njimi preko 500 delavcev. V obratih so pridobili največ naročni- kov tovariši: Jože Polanc, Janez Tajni- kar in Ivan Gračner. Glavni poverjenik tov. Jemejšek pa opravlja svojo dolž- nost nadvse vestno in uspešno že peto leto. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI: PRI ISTEM ŠTEVILU DELAVCEV — VECJI OBSEG PROIZVODNJE Delovni kolektiv tovarne usnja v Re- čici ob Savinji je dosegel v prvem tro- mesečju letošnjega leta za 67% večji fi- zični obseg proizvodnje kot v istem ob- dobju lansko leto. Uspeh je dosegel ob istem številu delavcev z dobro orga- nizacijo dela, višjo storilnostjo ter pra- vočasno nabavo potrebnih surovin. Delovni kolektiv LIP Nazarje pa je dosegel v prvem tromesečju letošnjega leta za S% večji fizični obseg proizvod- nje kot lani v istem času. Ta uspeh pa je dosegel kolektiv celo z za 3% zmanj- šanim številom delavcev napram lan- skemu letu. Storilnost dela se je torej pri njih občutno dvignila. ZA ŠTIPENDIJE — MILIJON DINARJEV Občinski LO Mozirej dobro skrbi tudi za šolanje strokovnega kadra, zlasti za zdravstveno prosvetno in ekonomsko sluifbo v občini. Letos je razpisal šti- pendije za 13 mest, za štipendije name- njenih iz proračuna je m-lijon dinarjev. Pri dodeljevanju štipendij bodo imeli prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. IZ SLOVENSKIH KONJIC NAM POROČAJO... — da so v paradi mladosti poleg mla- dine sodelovali še gasilci, obvezniki predvojaške vzgoje in člani vseh orga^ nizacij. Slavnostni govor je imel pred- sednik občinskega sveta zveze Svobod, tov. Časi, pred štafetnim tekom pa je bil še sprejem mladincev v taborniško organizacijo. — da tudi v konjiški občini kmetje- zadružniki in kmetijska posestva tek- mujejo v. okviru zveznega tekmovanja za večje donose. KZ tekmujejo za večje donose krompirja in pšenice, konjiško kmetijsko gospodarstvo pa tudi pri mleč- nosti krav. — da je konjiška Reševalna postaja dobila pred kratkim nov rešilni avto, ker je bil stari že dodobra iztrošen. Po- staja je imela za nakup precej lastnih sredstev, za ostanek pa je najela po- sojilo. IZ smartnega OB PAKI Mladi zadružniki so v počastitev Dne- va mladosti priredili igro: Brigada pri- haja. Priznati moramo, da so mladinci vložili mnogo truda v to, da bi se delo res v pravi luči prikazalo. Da so bile tu in tam hibe, je razumljivo, ker so nekateri izmed njih šele prvič nastopali na odru. V splošnem pa lahko rečemo, da so dosegli kar lep uspeh. Kmetijska zadruga je začela te dni z gradnjo nove hmeljske sušilnice v Re- čici ob Paki, kjer bodo tudi potrebni prostori za kolarsko in kovaško delav- nico ter za shrambo raznih strojev. Upamo, da bo do časa, ko se bo hmelj začel sušiti, že pripravljena za obra- tovanje. Splošna želja staršev je, da bi sani- tarna inšpekcija prepovedala prodajo sladoleda po naših cestah. Sladoledar iz Šoštanja prihaja skoraj vsak dan s svo- jim vozičkom v Šmartno in čaka otro- ke, da pridejo iz šole. Marsikateri otrok porabi denar za sladoled, čeprav so ga starši namenili za kaj drugega. Po na- ših cestah pa je tudi ogromen promet, ki dviga cestni prah. Ce je na takih cestah prodaja sladoleda primerna, naj odločijo oni, Id so za to poklicani. koncerti V Šentjurju Preteklo nedeljo je moški pevski zbor KUD »Bratov Ipavcev« priredil v Šent- jurju pri Celju letni koncert umetni- ških in narodnih pesmi. Zbor šteje 30 pevcev, vodi ga že več let uspešno tov. Emest Rečnik, upravitelj osnovne šole. Ob tej priliki je nastopil tudi 10-član- sM mladinski tamburažki zbor, pod vodstvom znanega tamburaša in pro- svetnega delavca tov. Tončka Klanjška. Čeprav je bila prireditev prirejena dvakrat zaporedoma, je bila udeležba polnoštevilna, kar je najboljši dokaz, da jih občinstvo rado posluša. S tem koncertom bodo gostovali še v\ raznih drugih krajih. PREŠIBKE PROMETNE ZVEZE NA KOZJANSKO... V našem okrajnem območju je Kozjan- sko še najbolj odmaknjeno od sveta, toda ne toliko zaradi dejanskih daljav, kolikor zaradi prometnih zvez. Celoten kozjanski predel je povezan s Celjem in okoliškimi središči edinole s cestami. Ljudje iz teh krajev morejo priti v mesto samo enkrat na dan. Avtobus je v te kraje vozil že pred desetletji en- krat na dan, toda promet, oziroma po- treba po njem, je močno narasla. Ljudje ne potujejo samo iz osebnih po- treb. Politični in gospodarski razvoj je povzročil potrebo večje povezanosti s svetom. Toda na Kozjansko še vedno vozi en sam avtobus v obe smeri. Ljudje pa kljub temu potujejo. Ti- sti, ki najdejo prostor v avtobusu, za- mudijo ves dan na poti, tembolj pa drugi, ki se obešajo na razne tovor- njake, traktorje ali pa potujejo celo peS. Prebivalcem tega območja bi bilo treba omogočiti boljše in pogostejše ZTCze s Celjem in občinskimi središči. Pol stoletja ZQ tekstilnimi stroji Pol stoletja zares niso mačje solze. To zmorejo le žilavi in odporni ljudje. Mi, v Preboldu, premoremo kar tri take veterane. Pa bi jim človek nikoli ne prisodil. Se vedno so vedrega obra- za, kar nič se jim ne pozna, da so to- likšen del življenja prebili v bučnih prostorih tovarne, da so preživeli pol stoletja za tekstilnimi stroji. Ribičeva Marija iz Latkove vasi se je rodila 1874. leta. Za stroj je stopila 1888. Štirinajstletna mladenka je mo- rala delati od jutra do večera. Takrat niso bili časi za jhdikovanje in pri- tožbe. Bil je čas poslušnosti; sicer se je zgodilo, da so človeku pokazali široko cesto; široka cesta pa je pomenila pra- zen želodec. Sest let pozneje je stopila za tek- stilne stroje tudi Skokova Tončka. Kdo bi ji danes prisodil, da si je začela služiti košček vsakdanjega kruha že s štirinajstim letom in da je stregla črnim pošastim več kot pol stoletja! Se vedno ima v sebi neko mladostno go- tovost, njene kretnje so še vedno gibč- ne, njene oči ji še vedno nekam mla- dostno žarijo; kakor da se ves ustroj človeškega telesa ne more umiriti po- prej, dokler ne odpove zadnje mišično vlakno, ki je preko pol stoletja bilo vajeno žilavega in krepkega dela. In tretji veteran je Franc Bukove! Ko bi ga videli, ne bi mu prisodili Abrahama! Brki so še vedno temnoko- stanjeve barve, korak je še prožen; si- Ribič Marija guren pa prav gotovo bolj kot pri ka- kem dvajsetletnem mladeniču. Možje v njegovih letih so navadno precej raz- burljivi, včasih že otročje sitni. Ali naš Franček je še vedno korenina! Se vedno je v družbi vesel in živahen, še vedno se živo zanima za vse, kar se godi do- ma in po svetu. In kakor se ne pozna Ribičevi Mariji in ne Skokovi Tončki, se tudi Bukovčevemu Frančeku ne pozna, da je pred več ko petdesetimi leti stopil v današnjo preboldsko tek- stilno tovarno kot nebogljen fantek. Prišel je in v sebi nosil eno samo željo: rad bi postal mojster. Toda takrat so bili za učečo se mladino resnično težki časi. Vsak, ki je imel le malo besede v tovarni, je lahko učencu ukazoval, ga obrcal in pretepel, kolikor se mu je pač zljubilo. Težko si današnja mla- dina predstavlja čas, ki je bil za mla- di rod prava poguba. In kakor je bil mali Bukovčev Franček droban, tako je bil žilav in poslušen. In le ljudje z močno voljo v življenju nekaj posta- nejo. Kimavci, jezičniki in brezvoljne- ži se vedno nekje zgubijo. Takih de- lovno ljudstvo .ne mara! Franček pa ni bil med takimli. In rezultat? Bil je šestintrideset let mojster tekstilne stro- ke! Stroj mu je bil najboljši prijatelj. Kakor je znal prisluhniti utripu druž- be, družine in sebe, tako je znal pri- sluhniti utripu stroja. Poslali so ga na Madžarsko, da si je znanje še izpo- polnil. In njegova še otroška želja je postala resnica. Bukovčev Franček je postal mojster! Toda nikoli ni bil med tistimi, ki so jim pravili: mojstri pri- ganjaČi! Leta 1910 je bil v Prebold^ prvi štrajk, in med tistimi, ki so za.^ htevali zvišanje plač, je bil tudi Fran- ček. Skok Antonija Da, da, pol stoletja preživeti za tež- kimi železnimi stroji zares niso mačje solze! Toda danes so še vsi trije ljudje z živim in mladostnim pogledom; vsi trije so dočakali, ko tovarne niso tem- ne in zatohle luknje, ko delavcu m treba od jutra do večera stopati z bo- simi nogami po z oljem prepojenih tleh. Danes so na težke dneve le še spomini. Nekaj je lepih, nekaj pa trp- kih in žalostnih. Trinajstega leta je tovarna nehala obratovati In takrat sta šli Ribičeva in Skokova daleč gori v Nemčijo. Ka- pa so začeli Nemci na fronti zgubljati, je bilo življenje vse težje in težje. Vrnili sta se v domovino in v domo- vini so vsi trije dočakali zasluženo po- kojnino. In nazadnje so najtežji spomi- ni, spomini, ki trgajo človeku srce. Prišla je druga svetovna vojna in Sko- kova Tončka je morala žrtvovati edi- nega sina; padel je kot hraber parti- zan. Bukovčev Franček pa je moral v prvih dneh okupacije z vso svojv- družino v pregnanstvo. Da, težka je pot delavca, proletarca. Toda naši trije veterani so ji celega pol stoletja dobro kljubovali. In ko jih je vodila pot za kruhom širom po tuje^ svetu, ne samo da so bili zgledni i« pošteni delavci, v srcih so vedno no- sili: Slovenci smo! Danes uživajo po- Bukovc Franc kojnino v lepi in svobodni domovini. In kadar slišijo glas tovarniške sirene, se v prepletu spominov nasmehnejo. »Da da, tudi nas je več kot pol sto- letja klicala na delo ...« KRONIKA NESREČ V kamnolomu Apnenika v Pečovniku se je pri delu ponesrečil delavec Srečko Bratuž. Kamen mu je padel na levo nogo in mu jo težje poškodoval. Traktorist Franc Krevzelj je vozil traktor s prikolico iz kamnoloma v Smartnem ob Paki. Ko se je peljal po cesti proti neki baraki, so odpovedale zavore. Zavozil je v barako. Pri trčenju je utrpel zlom ključnice in poškodbe na desni roki. Ivan Spes iz Lipovca pri Ljubečni je padel s kolesom in si zlomil ključnico. Ignac Romih z Vranskega je pri vskladiščenju bakrenega dušika zaradi vdihavanja prahu utrpel zastrupljenje pljuč. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 18. do 2";. maju 1957 je bilo rojenih 25 dečkov in 26 deklic. Poročili so se: Vjekoslav Subotič, metalurški tehnik iz Stor in Jozefina Zeme, knjigovodkinja iz Celja. Milan fiter, frizerski pomočnik in Pavla Oprškal, gosp. pomočnica, oba iz Celja. Stipo Ceko, lesorez, iz Zagreba in Milena Ivana Sok, nslužbenka iz Celja. Ivan Tanšek, kurjač iz Stor in Helena Vacac, perica iz Celja. Rudolf Erjavec, mizarski pomočnik in Marija Krajnc, gosp. pomočnica, oba iz Celja. Alojzij Košec, polj. delavec iz Ogorevca in Ana Krajnc, gosp. pomočnica iz Celja. Jernej Razboršek, vratar iz Celja in Ma- rija Krajnc, polj. delavka iz Bukovja pri Slivnici, Ivan Fortnnat, uslužbenec in Marija Sibanc, ameščenka, oba iz Celja, Milan Baudek, zobo- tehnik iz Celja in Vida Delak, tekstilni tehnik iz Migojnic. Umrli so: Kari 2araj, upokojenec iz Planinske vasi, star K let. Jurij GradiSnik, tesar iz Celja, star M let. Kari Berger, gradbeni delovodja iz Polul pri Celju, star 46 let, Vladimir Kud«r, otrok iz Lev- ca, star 1 leto, Nevenka Omahne, otrok iz Za- gorja, star 2 leti, Marija Krnmer, gospodinja iz Celja, stara 5? let. Tiak« Motoh, poljski dela- vec iz Sopot, star 47 let, Danica Koroiec, otrok iz Velenja, stara 3 lata, Primož Kadilnik, upo- kojenec iz Vojnika, star 72 let, Anton Križnik, •trok iz Zegra, star 2 dai. Angela Križnik, otrok iz 2e(ra, stara 1 dan. Pri delu v gozdu je udaril hlod Ma- rijo Kamenik iz Podgrada pri Šent- jurju. Pri tem ji je zlomilo levo nogo. Posestnik Jože Smid iz Poljane pri Jurkloštru se je pri sekanju drv močno vsekal v nogo. Na cesti med Rogatcem in Dobovcem sta na ovinku trčila dva avtomobila. Pri trčenju sta bila poškodovana Stan- ko Zolger z Ostrožnega, ki je dobil poškodbe na rokah, nogah in tilniku ter Srečko Lipnik iz Sp. Mestinja pri Pristavi, ki je dobil poškodbo na glavi. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. KONCERT SOŠTANJSKIH GIMNAZIJCEV V nedeljo je pevski zbor šoštanjske gimnazije zapel pred napolnjeno dvo- rano, Poslušalci so dali hvaležno pri- znanje mladim pevcem in zborovodji Trobinovi. Pevski koncert je bil na vi- šini in pokadi, da lahko zbor pri- števamo med najboljše v okraju, če že ne izven njegovih meja. Tak koncert prireja zbor redno vsako leto, toda radi bi jih večkrat slišali. G. J. TABORENJE OBVEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE V Šoštanju že nekaj časa taboni prva skupina obveznikov predvojaške vzgoje iz mozirske občine, Taborenje je orga- nizirano skupno s šoštanjsko občino, vo- dijo pa ga v glavnem rezervni oficirji, V dopoldanskih urah so na programu vo- jaške vežbe, popoldan pa imajo razna politična, gospodarska in prosvetna pre- davanja. »SAVINJA« LESNA INDUSTRIJA CELJE sprejme v službo takoj 3 KURJACE s položenim izpitom za uprav- ljanje lokomobile 12 atmosfer, — Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja, Jurčičeva ulica št. 1. Pivovarna Laško PRODAJA na osnovi 21. člena pravil podjetja razne motorje, hladilne omare, kmečke vozove-platonarje, transportne sode po 1 in 2 hI, razmnoževalni stroj, radio aparat znamke »Minerva«, centrifugalne črpalke, tovorne avtomobile GMC in »Magirus« s prikolico ter osebni avto »Fiat« 1500 in osemokenski kozolec. Vsa zgoraj navedena osnovna sredstva proda podjetje po zelo ugodni ceni. — Ogled predmetov je v podjetju vsak dan od 11. do 12. ure, kjer se dc^e tudi ostale informacije. CELJSKI JEDNIK v TSAKO msoi 31. MAJA — Star. 20 7STRAlf ŠPORT Šport lil telesna ^^z^oja splošno narodnega pomena nb Dnevu mladosti je tov. Tito na stadioni -A v BeofSradu pred 60.000 f(lcdalci ob prevzemu -^fetne palice spregovoril pomembne besede « mena in vlogi športa za našo mladino. Med 5 otim je dejal: »Šport in telesno vzgajanje sta U^no narodnega pomena za našo državo. Po- "P Lyjemo močno, mlado generacijo. Naša nova ^'^kolenja, ki prihajajo, morajo biti vsestranske jena v športu in telesni kulturi. Nekateri I- dje morda mislijo, da je šport zabava, da je 1 luksnz. To pa je zastarelo pojmovanje. Me- •m da sta šport in telesno vzgajanje naših Jržavljanov splošna narodna zadeva iiv la po- enita ustavarjanje novih generacij zdravih Tudi' ^^ bodo v svoji mladeniški dobi ojekle ^ili s športom.« ODLIČEN USPEH VA2ICA IN VIPOTNIKA V BEOGRADU Ka rojstni dan tov. Tita je bila na stadionu n A v Beogradu veličastna proslava z izbranin ^lovadnim in športnim sporedom, kateri je pri- ^tvoval tudi tov. Tito. V atletskem sporedi ^a atleta Kladivarja tOT, Vipotnik in Važič do- «eela izreden uspeh. V teku na 800 m je Vipotnik •remagal vse izbrane tekače iz države in pre- fekel stezo v praT dobrem času 1:51.6. Važič j« ^skrbel za presenečenje. V teku na 3000 m je dosti opravka velikemu tekaču Crvenc jtezde Mugoši. Mugoša je moT-al vložiti vse svoje jaanje, da je pred samim ciljem premagal Va jija. Važič je ob tej priliki znatno izboljšal slovenski rekord na tej progi, njegov čas pa je 8:21.4. Po pisanju beograjskih časopisov je fažič navdušil s svojim tekom 60.000 gledalcev go prisostvovali tej prireditvi, postal je eder aajvečjih naših tekačev in kot tak bo tudi si #Bren državni reprezeritant ter Mugošin partner fipotnik je letos v odlični formi in strokovnjaki Bspovednjejo, da bo na progah od 800 do 15M m rekorde! VELIČASTNE PRIREDITVE OB DNEVU MLADOSTI Mladina celjskega okraja je skorajda povsod, kjer razvija svojo dejavnost, pokazala v zad- ijem tednu z najrazličnejšimi prireditvami svoj »ofan polet in ustvarjalno sposobnost. Prazniku primerne so bile tudi prireditve, od katerih je kilo brez dvoma največ telovadnih in športnih. Ali naj naštevamo vse izmed njih? Pri roki ni- hamo niti vseh poročil. Veličastne parade pionir- jev in mladine so bile odraz zdravja in radosti, pregled svežih in zdravih mladih sil, ki korakajo laprej po poti napredka. Akademije, nastopi in tekmovanja so pokazala pred širšo javnostjo, da se naša mladina vsestransko vzgaja in da se vse T večjem številu oklepa telesne vzgoje in športa. V samem Celju moramo poleg veličastne parade predvsem omeniti tekmovanje pionirjev, pionirk, mladincev in mladink šol celjskega okraja n« ftadionu Borisa Kidriča. Preko 450 mladih tek- movalcev v atletiki je najprej pozdravil tovarU Aškerc Anton, predsednik Sveta za šolstvo celj- skega okraja, ki jim je čestital praznik z željo. bi se še z večjo ljubeznijo oklenili zdravegu razvedrila in športa, ki je velikega pomena za vzgojo mladega človeka. Tekmovanje samo je ^kazalo, da se v atletskih storitvah podeželske šole vse bolj približujejo celjskim pionirjem. Le kratek pogled po najl^ljših, ki bodo morda s časom zamenjali sedanje velike atlete Kladi- T«rja. Pri pinirjih so bili na 60 m najhitrejši Vipot- •ik, Vrunč in Pestotnik (vsi I. gim.), na 400 m Leskovšek (Vransko), Krašovec (Laško) in Ba- je« (I. gim.). V metn krogle je zmagal Krajšek iz Ljubečne pred Vipotnikom (I. gim.) in Lipovškom (II. gim.), v skoku v daljino pa Logar (Laško) pred Urhom (II. gim.) in Golcem (Ljnbečna). Se štafeta 4x60 m: 1. I. gimnazija, i. Žalec, 3.-4. II. gimnazija in Prebold. In ekipni plasma: 1. I. gimnazija, 2. 2alec, 3. II. gimnazija, 4. Šoštanj, 3. Šentjur, 6. Polzela itd. In pionirke? Na 60 m je bila najhitrejša Gore- jakova (II. gim.) za r.;o pa Pinterjeva (Šentjur) in Lipovškova (II. gim.). V metu žogice je zmaga- la Rotarjeva (II. gim.) pred Končanovo in Krul- itfo (I. gim.). V skoku t daljino je bila prva Terškova (Laško) za njo pa Gorenjakova in Spegličeva (II. gim.). V štafeti 4x60 m pa je bil vrstni red naslednji: 1. I. gimnazija, 2. Laško. 3. n. ginuazija. Ekipna zmaga je pripadla 1. gimnaziji, za njo pa so se zvrstile II. gimna- «ija, Laško, 2alec, Šoštanj, Polzela itd. Pri mladincih in mladinkah letnika 1941-42 so ili doseženi zelo kvalitetni rezultati. Oglejmo si -najboljše pri mladinkah: 60 m Leban (ESS) 8.2 Silan (ESS) 8.4, Leskovšek (IL gim.) 8.4. Daljina: Leban (ESS) 4.87 m, Jamnik (IL gim.) 4.43 m, Urbujs (Šentjur) 4.26 m. Met krogle: Rihtar (ESS) '.36 m, Kugler in Drgajner (II. gim.) 9.10 in 9.07m. Višina: Cvikl in Leskovšek (II. gim.) 146 in 143 •m. Silan (ESS) 133 cm. Štafeta 4 x 60 m: II. gim- zija, ESS. Šentjur. Ekipe: 1. H. gimnazija. 2. ESS, 3. Šentjur, 4. I. gimnazija, 5. Šoštanj, Prebold itd. Se mladinci! Na 100 m: Smigovec (I. gim.) 12.3, *egnar (Dobrna) 12.4, Polovič (MIS) 12.5, Na 60« metrov: Stebernak (Prebold) 1:33.2, Lakner (Ža- lec) 1:34.2, fešarek (Laško') 1:34.8. Višina: Koklič UL gim.), Koražija (I. gim.) in Sluga (IL gim.) 355 cm. Daljina: Tovornik (MIS) 5.73 cm, Golner Ulaga (IL gim.) 5.38 oz. 5.26 m. Met krogle: Polovič (MIS) 12.99 m, Jeraj (Mozirje) 12,70 m, Poklic (II. gim.) 12.41. Štafeta 4 x 100 m: II. gim- nazija 48.0, I. gimnazija 50.1, MIS 50.8. Ekipe: 11. gimnazija, 2, I, gimnazija, 3. MIŠ Štore. 2alec. 5. Prebold, 6. Šentjur. Streljanje ODLIČEN USPEH MLADIH CELJSKIH STRELCEV Na medokrajnem mladinskem prvenstvu v stre- •Janju z zračno puško so v nedeljo v Ljubljani •ladi celjski strelci dosegli velik uspeh. Kot so bili najboljši z 949 krogi, za njimi je za krogov Ljubljana, nato Trbovlje, Kranj, Ma- "bor itd. Tudi kot posamezniki so bili celjski 'elci najboljši — prvi je bil Kajba z 218, drugi M Vehovar z 215 krogi (oba iz Celja oziroma On. Na državnem prvenstvu v streljanju z facno puško, ki je bilo zadnjo nedeljo v Beogra- pa najdemo pri pionirjih Dečmana iz štor ^ 2. mestu s 170 krogi, vsega za 2 kroga manj zmagovalca Sasovskega iz Ohrida! Nogo««t VEC TOČK ZA DOMAČA MOŠTVA Z uspehi naših nogometašev smo lahko zado- voljni v zadnji nedeljL Kladivar je sredi Cakov- ca nepričakovano pobral proti Jedinstvu obe točki z zmago 2:1, z goloma Posineka in Kojnika. Kladivar je dal dobro igro, izkazali so se vsi igralci, še posebej pa Bencik, ki je ubranil celo kazenski strel! Dragoceni bodo točki za Kladi- varja, ki se je doslej pomikal proti repu v lestvici VMC lige, — Zelo pomembna je bila tudi zmaga Celja na Skalni kleti proti Nafti z 1:0 (1:0) z golom, ki ga je dal Hrastnik. Nafta se je po- kazala kot žilavi nasprotnik, s katerim so imeli Celjani polne roke dela, čeprav so gostje nastopili .e z 10 igralci. — V Velenju je Rudar premagal Svobodo (Trbovlje) z 2:1 (1:0), strelca pa sta bila Kiš in Hudarin, — Ta veliko presenečenje lahko smatramo zadnje izide mladinskih tekem CNP, Olimp je na svojem igriščn v povratni tek- mi » Kladivarjem zopet iztisnil neodločen re- zultat 0:0, v nedeljo je v Storah premagal Ko- vinarja z 2:0 in je tako osvojil prvenstvo v celjski skupini mladinskega tekmovanja! Mladi- na Kladivarja je za letos morala dati slovo na- daljnjemu tekmovanju, Celjane bo na polfinaln prvenstva LRS zastopala mladina Olimpa, ki je doslej pokazala izredno požrtvovalnost in bor- benost in upajmo, da bo s temi kvalitetami do- stojno zastopala CNP z izbranimi ekipami Slo- venije. — Mladina Celja je doma premagala Nafto s 3:2! — Usnjar je doživel v Mariboru s Kovinarjem poraz 8:10! Rokomet KLADIVAR PRVI - CELJE? Rokometaši Kladivarja so t deževnem vreme- nu v Ptuju premagali Dravo s 13:7 5:3) in s tem že osvojili 1. mesto v vzhodni slovenski roko- metni ligi. Rokometaši Celja so imeli v gosteh ekipo Fužinarja iz Raven, proti kateri pa so dosegli le neodločen rezultat 4:4 (1:2). Kljub premoči Celjani niso znali zmagati, ker razen Florjanca niso imeli v svojih igralcih človeka, ki bi znal uspešno streljati na vrata. Razvrstitev Celja v tabeli še ni dokončna, pričakujemo pa lahko, da bodo med prvo trojico. CELJE : KLADIVAR 4 : 14 A' zadnji prvenstveni tekmi je v lokalnem srečanju Kladivar visoko premagal Celje. Zmaga bi bila še izdatnejša, če bi strelci Kladivarja bolj precizno streljali na vrata (sedemkrat je žoga zadela prečko!) in če bi v vratih Celja ne bilo odličnega Lesjaka. Pri Kladivarju so za- dovoljili vsi igralci, pri Celju pa poleg Lesjaka še Salekar in Levstik. LESEK ROMAN — V SOFIJI 4,30 ml Odličen Lešek Roman, član AD Kladivar, je v nedeljo prekosil samega sebe. Na mednarodnem atletskem mitingu v Sofiji je preskočil ob palici rekordno višino — 4,30 m! Postavil je nov jnnior- ski državni rekord in absolutni slovenski rekord v tej disciplini, MEDNARODNI ATLETSKI MITING V CELJU AD Kladivar pripravlja Celjanom v letošnjem letu več kvalitetnih atletskih prireditev z ude- ležbo izbranih inozemskih atletov. 2e v torek 4, junija bodo na stadionu Borisa Kidriča v Celju nastopili atleti iz Frankfurta iz Za- hodne Nemčije, med katerimi je tudi več držav- nih reprezentantov. Nemška ekipa šteje 3ž atle- tov! Njim se bodo postavili po robu domači atle- ti, ki v zadnjem času postavljajo odlične rezul- tate. Prvič po zadnjih olimpijskih igrah bomo videli v Celju na startu na visokih ovirah Stanka Lorgerja! Upajmo, da bo tudi v Celju dosegel mednarodno zmago. Odličnim nemškim tekačem na srednjih progah bosta nudila velik odpor Vi- potnik in Važič, oba sta letos t odlični formi in upajmo, da nas pred domačimi gledalci ne bosta razočarala. Tu je še odlični Lešek, Brodnik, Zu- pančič, brata Kopitarja in drugi. Ljubitelji atle- tike bodo prišli prav gotovo na svoj račun! Prire- ditev bo v ponedeljek, 3. junija ob 16,30 na atletskem stadiona v Celju. Vstopnice so t pred- prodaji v konfekciji Naprijed, Tomšičev trg. V TOREK, 4. JUNIJA OB 16,30. URI NA STA- DIONU BORISA KIDRIČA MEDNARODNI ATLETSKI MITING Z NASTOPOM ATLETOV FRANKFURTA (Zahodna Nemčija) OPO ZORILO družiaaM s pedročj« tifsdaajega Občinskega Ijud- itkega »dbcra Celje, ki « v narodnoosvobodilni borbi izgnbilF svojce. Občinski odbor Zveze borcev NO B Celje pri- pravlja izdajo spominske knjige za področje celjske občine, v kateri naj bi bili vsi, ki so padli v NOB ali postali žrtev fašističnega terorja in So pred vojno in med vojno stanovali na sedanjem področja celjske občine. Komisija za zbirunje zgodovinskega materiala pri Občinskem odboru ZB Celje je za spodaj na- vedenih 334 borcev in žrtev fašističnega terorja zbrala in pripravila življenjepise. Ker pa ver- jetno pri tako obsežnem delu prav gotovo ni mogla zajeti prav vse, sporočamo javnosti imena, za katere so življenjepisi pripravljeni. Ti »o: Za vse, ki niso imenoaa navedeni in jik svojci še niso dali vpisati kje drugje, pa so tudi padli v NOB ali postali žrtve fašističnega terorja, p« aj svojci nemudoma dostavijo Občinskemu od- boru ZB Celje, Kajuhova ulica 1 kratke Ur- Ijenjepise svojcev. V teh življenjepisih je po- trebno poleg osebnih podatkov navesti tudi toČM« podatke, kako je padel, kakšnega političneg« prepričanja je bil, kakšne so bile socialne pri- like v družini, iz kakšnih razlogov je odšel partizane, zakaj je bil zaprt, interniran, nstr*> Ijen ali na kakšen način je postal žrtev fašistiS- ega terorja. Torej n« kratko vse, kar bi pri- pomoglo pri sestavljanju življenjepisa, ki naj bi bil kolikor se da točen, Ako tega svojci «li znanci do 20, junija tega leta ne bodo storilk, Občinski odbor ZB v Celju ne prevzame krivde, če posamezniki ne bodo v tej spominski knjigi, ki bo imela za zgodovino Celja velik pomen. Občinski odbor ZB Celje istočasno prosi rs* osnovne organizacije ZB Celje, naj še posebe) opozore prebivalce svojega področja na to op*- opozorilo. OBČINSKI ODBOR ZB CELJE PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI OSEBNIH IZKAZNIC Matični urad Občinskega ljudskega odbora Celje obvešča prebivalstvo mesta Celja, da bomo podaljševali veljavnost osebnih izkaznic od dne 3. do 8, junija po naslednjem razporedu: Dne 3, junija: Rebekova, Resljeva, Robova, Roška, Savinjska, Savinova, Savska, Sernečeva in Skaletova ulica. Dne 4, junija: Slomškov trg. Soška ulica, Spla- varsko nabrežje in Stanetova ulica. Dne 5. junija: Stritarjeva, Sternetova, Sera- novičeva, Sercerjeva, Slandrova, Stiftarjeva, Svabova in Tavčarjeva ulica. Dne 6. junija Teharska ulica, Titov trg. Tkal- ska ulica. Dne 7. junija: Tominškova ulica, Tominškov hrib, Tomšičev trg in Tovarniška ulica. Dne 8, junija: Tremerje, Trg bratov Vošnjakov, Trg herojev. Trg V. kongresa in Trg svobode. Opozarjamo vse imetnike osebnih izkaznic, da se navedenih datumov strogo pridržujejo, ker zamudnikov ne bomo upoštevali. Podaljševanje bo od 14, do 18, ure, STARSI! Drugo cepljenje otrok in dojenčkov — letnikov 1956 in 1955 — bo v Celju 3. in 4, junija od 9,-14, ure v prostorih Zdravstvenega doma, Gregorči- čeva ulica 4. Pozivamo vse prizadete, da zagotovo prinesejo otroke k cepljenju, ker je za odpornost proti davici in tetanusu potrebno troje injekcij, in sicer dve v prvem letu starosti v presledku 4 ted- nov in še tretja injekcija po enem letu. Večina obveznikov je prejela poimensko va- bilo, v kolikor pa 'tega vabila niso prejeli, je treba otroke prinesti k cepljenju v smisla za- konitih določil. Prav tako naj pridejo k cepljenja še ostali predšolski otroci, ki iz kakršnega koli vzroka niso bili cepljeni v preteklih letih. Kdor se cepljenja ne bo odzval, bo uveden zoper starše postopek pri sodniku za prekrške. ' Higienska postaja Celje PUTNIK - CELJE vabi vse cenjene stranke, da si ogledajo v po- slovalnici nove programe izletov v drugem pol- letju za tu- in inozemstvo. Potovanja bodo v Celovec, Dornbern, Milano, London, Dunaj, Brno, Bolzano, Mtinchen itd. Posvetujte se z nami, ko se odločate za leto- vanje, dobili boste vse potrebne podatke o zna- čilnosti krajev in hotelskih cen. Nadalje obveščamo, da imamo v prodaji vozne rede v novi izdaji. Pridite in posvetujte se z nami, postreženi boste hitro in solidno! VABIMO NA DRUŽABNI VEČER Dne 1. VI. 1957 ob 20. uri bo priredila osnova« organizacija ZB NOV Dolgo polje — Nova va« v dvorani »Kladivar« na Dolgem polja družabni večer s pestrim programom. Igral bo priljubljeni »Cin-bum«. Vabljenil EKONOMSKA SREDNJA SOLA V CELJU javlja, da bo pismeni sprejemni izpit 11., ustni pa 12. do vključno 14. junija 1957, vsakokrat ob 8. uri. Prošnje, kolkovane s 30 din državne in 20 dia občinske takse ter opremljene s spričevalom nižje gimnazije in rojstnim listom, sprejema ravnateljstvo do 9. junija 1957. SPREJMEM pridnega in poštenega vajenca, ki bi imel veselje do ščetarske obrti. Simec Ignac, ščetar, Celje, Levstikova 2. SPREJMEMO trgovsko pomočnico za večjo trga- vino v industrijskem kraju. Nastop 1. junija ali po dogovoru. Pismene ponudbe na uprava lista pod šifro »Na deželi«. PRODAJALKO, mlajšo, sposobno moč, sprejme trgovsko podjetje »Jadran«, Celje. ISCEM popoldansko zaposlitev za gospodinjska dela. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno malo parcelo z začeto zidava hiše med Savinjo in Ljubljansko cesto. Cena 450.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM več trosobnih stanovanj v centru me- sta. Naslov v upravi lista. PRODAM nxanjši, lep lokal, primeren za kroja- ško ali šiviljsko delavnico. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo v bližini kolo- dvora, parketna tla, kopalnica, vrt in sadno drevje. Vseljiva takoj pri plačilu. Naslov t upravi lista. PRODAM stavbno parcelo na lepem kraju v 2alcu. Vprašati Žalec št. 26. MED, »PRIMORSKA AKACIJA«, prodaja Rajh- man, Zvezna 29 (Jožefov hrib). PRODAM novejšo vseljivo enodružinsko hišo v predmestju Celja.. Naslov v upravi lista. PRODAJAM dobro kozje mleko. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja ribiške 'palice, najdene pri kamnolomu, da jo vrne proti nagradi pri Ri- biškem društvu, Celje, Razlagova ulica. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega ljubega moža ia očeta, brata, strica in svaka BERGER KARLA, sočustvovali z nami, mu poklonili številne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo dr, Malgajn, dr, Rojniku in dr. Flajsu za ves trud in skrb ob njegovi težki bolezni. Zahvala gre tudi strei^ nemu osebju za vso požrtvovalnost. Posebna za- hvala govornikoma tov. Trbovcu in tovariša ia Stanovanjske uprave za ganljive poslovilne be- sede in čč. duhovščini. 2alujoča žena, sin in sorodniki CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1, junija ob 20 — Prežihov Vorane: Pernjakovi — Gostovanje na Vranskem Nedelja, 2, junija ob 16 — Miloš Mikeln: Petra Seme pozna poroka — Gostovanje v Radečah Torek, 4, junija ob 16 — Prežikov Vorane: Pernjakovi — lil. srednješolski abonma Sreda, 5, junija ob 20 — Ivan Cankar: Ob svetem grobu — Pripoveduje Marijan Dolinar — Izvea Petek, 7, junija ob 20 — Prežihov Vorane: Pernjakovi — Gostovanje v Laškem kino union. celje Od 30. V. do 2. VI.: »TUJEC V SEDLU«, ameriški barvni film Od 3. do 6. VL: »KRUH IN SOL«, jugoslovansko-nemški film Od 7. do 10. VI.: »ZGODILO SE JE NA ULICI«, bolgarski film KINO METROPOL. CELJE Od 51. V. do 3. VL: »REVIJA«, ameriški barvni film Od 4. do 7. VI.: »ABOT IN COSTELLO V TUJI LEGIJI«. Od 8. do It TL; »DOLIMA MAŠČEVANJA«, ameriški barvni filai Nedelja, 2. junija 11,15 Celjski mozaik 11,30 Izbrali ste — prisluhnite! 11,45 Pogovor z državljani Ponedeljek, 3. junija 17,30 Zabavna glasba 17,35 Domača kronika, reklame in objave 17,45 Športni komentar 17,55 Zabavna glasba Torek, 4, junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Našim kmetovalcem 17.45 Poje moški zbor DPD Svoboda Store p, v. Avgusta Ulage Sreda, 5, junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Pariške popevke 17,30 Kulturni obzornik 17,40 Poje mladinski meiaai zbor 1. gimnazije p, v, Egona Kuneja Četrtek, 6, junija 17,00 Domača kronika, reklame in objave 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 5 minut za naše gospodinje 17,40 Zreče včeraj Tn danes — reportaža Petek, 7. junija 17,00 Domača kronika, reklame in ftbjave 17,20 Glasbeni mozaik 17,35 Gospodarska vprašanja 17,45 Polke in valčke igra Celjski instramentalni kvintet Sobota, 8. junija 17,00 Domača kronika, reklame ia objave 17,20 Izbrali ste — prisluhnite! 17,35 Za vsakogar aekaj KEGLJANJE Na kegljišča »Beton« v Celju se bodo pome- rile ekipe v borbenem tekmovanju za prvenstvo Okrajne kegljaške zveze Celje, Sodelovale bodo vse registrirane ekipe. Tekmovanje se bo pri- jela 2. VI. 1957 in bo trajalo do vključno 9. VL 1957. Ljabitelji kegljaškega športa vabljeni. Okrajna kegljaška zveza Celje «-SLiOVENIJALES^ Celje — ZidanSkoT« uL 15. telefon 26-34 DOSTAVLJA VSEM STKANKAM. KUPLJENO POHIŠTVO BREZPLAČNO NA DOM d« 25 km v okolico Celja. C!ene konkurenčne! Postrežba solidna! celjski tednik — izdaja okrajni odbor szdl v ce- lju — urejuje uredniški odbor — odgovorni ured- nik tone maslo — ured- ništvo in uprava: celje, titov trg 3 — postni pre- dal 123 — tel. uredništva 24-23, uprave in oglasnega oddelka 25-23 — tekoci ra- čun 620-305-t-1-266 pri mest- ni hranilnici v celju — izhaja vsak petek — let- na naročnina 500 din, pol- letna 250 din, Četrtletna 125 din — rokopisov ne vračamo — tisk celjska tiskarna v celju zanimivost Fpyi tishovni proces pred celjsho poroto pred 80 leti Te dni so zabeležili na okrožnem sodi- šču v Celju zanimivo obletnico. Pred 80 leti je bila pred celjsko poroto prva ti- •skovna obravnava, odkar je bila uvede- na porota. Stvar je bila zanimiva tudi zato, ker je šlo za obtežbo proti sloven- skemu izobražencu, ki je imel v takrat- nih avstrijskih razmerah težko stališče že samo zato, ker je bil Slovenec. Pri tej svoji prvi preizkušnji v tiskovnih zade- vah so se porotniki, ljudje iz ljudstva, pokazali zelo odločne in so po svoji vesti odgovorili na postavljena vprašanja, ne da bi se bili pustili vplivati od državnega tožilca. Maks Ivanetič, 20-letni učitelj v Kra- nju, je objavil v mariborskem »Sloven- skem učitelju« članek, v katerem je raz- pravljal s stališča novih šolskih predpi- sov o dolžnosti okrajnega šolskega nad- zornika in je pri tem očital nadzorniku Mihi Kustru v Kranju neznanje, nedo- stojnost in nasilne ter policijske metode uradovanja. Maribor je takrat spadal še pod celjsko okrožno sodišče. Zato je bil učitelj obtožen motenja javnega miru in reda, ker je »sramotil vladnega organa v izvrševanju uradne dolžnosti«. Zadev- na številka »Slovenskega učitelja« je bila zaplenjena. Okrajni šolski nadzor- nik Kuster je izjavil, da nima 'interesa na kaznovanju učitelja Ivanetiča. Kljub temu je prišlo do javne obtožbe. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega so- dišča Heinricher, obtožbo je zastopal namestnik državnega tožlca dr. Geirčer, zagovarjal je dr. Zurbi. Obtoženec se je pričel zagovarjati slovensko, čeprav je seveda popolnoma obvladal tudi nem- ščino. t>redsednik pa mu ni pustil upo- rabljati slovenščine. IvEinetič je priznal, da je pisal zadevni članek ter se je za- govarjal, da je opisal vse po resnici in je grajal le nepravilno Kustrovo posto- panje ter je bil njegov članek namenjen izboljšanju razmer v šolstvu, nikakor pa ne rova riti proti javnemu redu. Državni tožilec je izjavil, da je tisJc važna sila za širjenje napredka, da pa postane zelo nevaren, če prestopi zakoni- to dovoljene meje. Zadevni članek pa je prestopil takšne meje. Zagovornik dr. Zurbi je v izredno stvarnih izvajanjih PKJkazal, kako neutemeljena je obtožba, ko gre kvečjemu za osebno žalitev, ne pa za sramotenje. Porotniki so se spričo trdega oreha, ki £0 ga prvič imeli pred seboj o tiskovni zadevi, posvetovali v svojem krogu nič manj kot eno uro. Ko so se vrnili v dvo- rano, je sporočil njihov predsednik, da so porotniki z 11 glasovi proti enemu potrdili vprašanje obtoženčeve krivde, so pa zanikali vse podtočke krivdnega vprašanja, ki jim ga je bil postavil pred- sednik sodišča. Zaradi takega nejasnega odgovora porotnikov je prišlo do živah- nega nasprotovanja med državnim to- žilcem in zagovornikom. Prvi je trdil, da so porotniki potrdili krivdo v celoti, do- čim je dr. Zurbi pravilno tolmačil, da so krivdo zanikali, kajti krivde ni, če se zanikajo točke, ki utemeljujejo krivdo. Predsednik porotnikov, neki vitez pleme- niti Pichl, je ponovU že objavljeni sklep porotnikov. Nato pa je na lepem vstal še eden izmed porotnikov rekoč: Obtoženca smo hoteli oprostiti, vendar nismo mogli zanikati vprašanja, da je bil članek ob- javljen v časopisu. Sodni senat je po tajnem jKisvetova- nju razglasil, da je treba smatrati vpra- šanje krivde kot potrjeno. Zagovornik je zahteval točno protokoliranje vsega postopka in je napovedal ničnostno pri- tožbo, ker so bili vsi porotniki javno vprašani za zadevni odgovor. Na še večje začudenje poslušalcev se je nato dvig- nilo nič manj kot 10 porotnikov in izja- vilo, da so hoteli obtoženca oprostiti krivde. Z ozirom ha to je predsednik se- nata po predlogu zagovornika ponovno razložil porotnikom, za kaj sploh gre v tej tiskovni zadevi in jih je ponovno po- slal k tajnemu posvetovanju. Ker so porotniki še vedno prihajali prosit za pojasnila, so želena pojasnila dobili od predsednika senata, državnega tožilca in zagovornika. Po krajšem posvetovanju so se porotniki vrnili v dvorano, njihov predsednik pa je med prijetno razbur- jenostjo poslušalcev razglasil, da je gla- sovalo 10 porotnikov za nedolžnost in samo 2 porotnika za krivdo, nakar je sodni senat takoj razglasil oprostilno sodbo. Ostanki zidanih vislic V Holmu pri Gornjem gradu Ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja So tudi v naši deželi službovali tako 'ime- novani »krvavi rihtarji«. To so bili kra- jevni sodniki v davčni občini, ki so skr- beli za vzdrževanje cest, za red in mir v soseski, predlagali so vojaške novince in jih pomagali loviti. Lovili pa so tudi tatove in zločince in jib navadno javno sodili. Ob cesti, ki pelje iz Radmirja proti Gornjemu gradu, vidimo še danes sretj- gozda — streljaj od glavne ceste — ^! dobro ohranjene zidane stebre, ki jjj^ domačini kratko imenujejo »gauge«. To so ostanki vislic, ki jih je leta 1789 dai postaviti gornjegrajski »krvavi rihtar«. Ustno izročilo pripoveduje, da so malo pred gradnjo zidanih vislic na tem kraju obesili nekega zločinca na visokem boru. Obešen ju je prisostvovala vsa so- seska. Ta usmrtitev je dala »krvavem'a rihtarju« povod, da je dal na tem kraju postaviti vislice. Prišli so zidarji iz vse soseske 'in se domenili, da je vsak od njih vzidal vsaj en kamen, da ne bi morda pozneje enemu zidarju očitali, češ, ti postavil vislice. Vislice so bile postavljene, obesili pa baje niso na tem mestu nikogar več, ker je v tem času že bila ukinjena »krvava rihta«. Trije dobro ohranjeni stebri, ki so vezani z obziidjem, pa še danes spo- minjajo domačine na zgodovinsko dobo »krvave rihte«. film Kaj naj pričakujemo od koprodukcijskega KRUH IN... Prodorni uspeh De Sice s serijo fil- mov »Kruh, ljubezen in ...«, je marsi- kateri filmski družbi povzročil izliv zavisti. Medtem, ko so nekateri pri- znali, da De Sici niso kos, so se drugi lotili posnemanja. In kje naj bi bili poslednji, če ne med Nemci. Ljudi pri filmski družbi »Ba^raria« je zelo za- skominalo, da bi vrgli v svet kakšno takšno »Ljubezen ...« Toda kako? Kje naj oni vzamejo temperamentno okolje za svoje »Lole«. Planšarice in jodlarji v kakšni »Kruh, ljubezen in sir« ...? Ne. Obrnili so svoje poglede na jug, pod vroče sonce. Okolje je bilo tu. Po- vabili so k sodelovanju »Zagreb film« in pri nas precej aklimatiziranega reži- serja Františka Capa, kateremu reži- serskih sposobnosti ne gre oporekati, zlasti ne za posebne vrste scen, ki jih pri taki »Kruh in...« ni mog(^e po- grešati. Film so posneli lani v Piranu. Vse- bina obeta tipično ljubezensko zgodbo, katere osnova naj bi bila temperament- nost, ki naj ogreje dvorane na severu v dolgih mrzlih zimah. Nosilci glavnih vlog so vsi od zunaj. Tokrat celo kom- ponist filmske glasbe. Ce pomislimo, da celo režiser ni popolnoma naše gore list, potem res ne vemo, zakaj je bila ta koprodukcija potrebna, saj za poso- janje ambienta še ni treba sodelova- nja domačega filmskega podjetja. Kako je ta nemško-jugoslovanski »Kruh in...« opravičil posnemanje slavnega De Sice,^to bomo kmalu vi- deli, ko bodo film zavrteli tudi v Ce- lju. Dvomimo pa lahko, da bi bili vsaj tolikšni mojstri v posnemanju, da bi iz filma izzvenela tolikšna barvitost značajev, naravnega temperamenta, so- cialnih prilik ter tolikšnega poznava- nja človeških slabosti ter vrlin, kot smo jih vajeni pri De Sici. Morda so se tega zavedali ljudje od »Bav^aria Filmkunst« in »Zagreb film« ter odločili, da naj »Kruh in sol« ostane le kot delovni na- slov filma, v javnost pa so ga poslali pod imenom »Dekleta in možje«. Prezgodaj je, da bi sodili, toda upra- vičeno smo lahko skeptični. Ce bi ob začetku ne razglašali, da v Piranu na- staja film take vrste, pa bi sedaj ljudje ugotavljali, da je v njem precej podob- nosti, bi bilo veliko boljše kot sedaj, ko ljudje pričakujejo nekaj, česar film ne bo mogel nuditi. Sicer pa bo kmalu lahko vsak zase sodil. Pripomniti je treba, da je film posnet v barvah in v Superscop si- stemu. Prizor iz f Ima »Dekleta in možje« SLOVO OD MAJA Minil je maj in majski sneg in mraz, sprostile izpod teže so se veje, kar poteptal jih ni usodni plaz. In spet se sonce milostno nam smeje. Motilo zlobno vreme več ne bo poskusov z bombami po svetu širnem ne konferenc o tem, kako lahko ljudje živeli bi v ozračju mirnem. O zbogom, maj! In že je straji skopnel potrošniku, ki nima več kuriva. Sneženi majski mož slovo je vzel — ta zima mu bila je ljubezniva! Vremenski prerok je odložil plašč, da junijsko ga sonce bo ogrelo, pozabil je blamažo, ko nalašč ga vreme ni ubogati hotelo. A. najbolj majskega je hrošča maj prikrajšal za prijetne dni v naravi. In ker cikorija je dražja zdaj, utegne zrasti cena »turški« kavi. Glazija suha čaka spet na ples — no nove vroče nogometne bitke. Vamplinu se je že zacelil dres — spomin na grdi dan usode bridke. Lopate spet zvene in lepi sen Celjanov uresničenju se bliža. Kot žabe bomo skakali v bazen z rekordi v slavi novega prestiža. V objem že vabi ga narava vsa, kdor svojega še nima stanovanja. Upokojencu se srce smehlja, ko spet o novi pokojnini sanja. Po parku se sprehaja parček mlad in išče klopco si na skritem kraju. Z zamudo je nebroj veselih nad vzcvetelo zdaj šele namesto v maju. Kdor brez pozebe je preživel maj, svoj zimski kožuh naj pogumno sleče! Vse leto maja več ne bo nazaj, a junij mesec bo pomladne sreče! PETKRAT JE RODILA DVOJCKE Neka kmetica iz okolice Graza je ro- dila pred kratkim peti par dvojčkov. Ta, srečna mati ima 17 otrok. Prvih sedem, je prišlo na svet posamič, med- tem ko se je ostalih deset rodilo v parih. Z LETALI IŠČEJO DIAMANTE ... V Sovjetski zvezi so zadnje čase za- čeli raziskovati bogastvo neraziskanih področij kar z letali. Tako z letali, opremljenimi s i)osebnimi aparaturami obeležuje slabša ali močnejša ležišča žlahtnega kamenja. Taka najdišča obe- ležijo na zemljevidih in jih potem po- drobneje raziščejo zemeljske razisko- valne ekspedicije. Lani je bilo na ta na- čin raziskano področje jakutske tajge v Sibiriji, ki meri okoli 600.000 kvadrat- nih kilometrov, pri tem pa so odkrili precej ležišč diamantov. IZNAJDLJIVI ŠOFER TAKSIJA... Neki šofer taksija v Kopenhangnu je prišel na izvrstno idejo, kako pri moč- ni konkurenci pridobiti čim več strank. Začel je ,p)o okusu in dostopnosti strank med vožnjo pripovedovati kriminalne ro- mane v odlomkih. Pametnjakovič je uspel, kajti kljub konkurenci ima vedno poln avto, saj vsak, ki je slišal začetek romana, hoče slišati tudi njegov konec. GOVOREČA PISMA ... V Hambu'rigu je zadnje čase precej gneče pred svojevrstnimi avtomati. Izum je namenjen tistim, ki so leni za pisanje. Posebnost avtomata je namreč v tem, da človek, ki se mu ne ljubi pi- sati pisma, pozdrava, čestitke ali po- dobnega sporočila, stopi pred avtomat, spusti vanj denar na gramofons'ko plo- ščo, ki po preteku 70 sekund pride iz avtomata. Ce vrže še majhen drobiž, dolbi kuverto in vse skupaj pošlje ti- stemu, ki mu je želel nekaj 'sporočiti. Kako pa opravijo vso reč jecljači in listi, ki se jim ne ljubi napisati niti na- slova, vest o tej noviteti ne pove. ODLIKOVANJA V KLETI VOJNEGA MINISTRSTVA ... Ce bi stopili v klet kanadskega mi- nistrstva za vojsko, bi gotovo mislili, da se Kanada pripravlja na vojno. Tam leži okoli milijon in sto tisoč odlikovanj. Toda ta odlikovanja niso pripravljena za bodočo vojno. Ostala so od druge sve- tovne vojne. To so samo tista odlikova- nja, ki jih kanadski vojaki po razpustu iz vojske niso dvignili, da bi jih nosili. VETERAN Na razstavi prometnih sredstev v Ljub- ljani so razstavili tudi najstarejši tip avtomobila, ki so ga našli v Sloveniji, toda brez tege motornega kolesij a bi tudi današnjih ne bilo. SUŠA »Zakaj pa ležiš na dežju?« »Naužil bi se ga rad, pravijo, da vse potelje ne bo!« CELJE1S57 RAZSTAVE: industrije, kmetijstvo, obrti, šolstva, zdravstva. Ljudske tehnike, trgovine, kulturne, športne in zabavne prireditve. 24. avgusta 4. septembra