182. številka. Ljubljana, v četrtek 10. avgusta. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan iveoer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za Avstr o-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 18 gld., za Četrt leta gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po Mi kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po T> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Naš naraščaj. Kadar nagi narodnjaki in tudi nenarodnjaki na večer, po umornem vsakdanjem delu, utegnejo domisliti se tudi siabejše polovice svojega bitja, katere nikakor ne gre zanemarjati, ter krenivši v gostoljubne prostore „za lepe mize sedajo, jedo, pijo, besed'-vajo,* tedaj bo jim pogovor kaj rad zasuče tudi na našo anadepolno mladino". Toda „Tempora mutantur itd."; dočim so se Se pred nekolikimi leti vsi taki možakarji, narodni veterani, stari pa tudi mladi zjedinjevali v tej misli, „da naša nada je mladina11, je dandanes refren vseh tac h razgovorov ves drugačen. Ne morejo se gospodje, ki so sedaj „in Wtlrden und Aemtern", dovolj načuditi, „kako da današnja mladina peša; poaet gimnazij je toli ogromen navzlic vsem oviralnim viBokim odredbam, vsako leto prebije toliko in toliko slovenskih mla-deničev zrelostni izpit; a kam zgine ves ta nebrojni materijal? Kaj pa da bo ga veliko pogubi," zatrjujejo si gospoda, „današnja mladež je preveč „kro-karaka"; „pomanjkanje katoliškega duha", poudarja se od druge strani. Samoljubno si potem gospoda pogladijo brade, kosmate ali obrite, spominjajo se svojih let in svojih sošolcev, ter s ponosom naštevajo, kako so ti že skoro vsi „kaj", ta duhovnik, ta zdravnik, oni uradnik, odvetnik ali profesor itd. „Samoljubne* sem imenoval tiste „Laudatores temporis acti"; zakaj namreč s slastjo pogrevajo reminiscencije o svoji dobi ter mastito naštevajo imenitne svoje sošolce? Zato ker menijo, da nekaj ti-Btega sijaja, v katerega zavijejo svojo dobo, obvisi tudi na njih ljubi osebici. Ta statistika, ki se uganja po pivskih klopeh, bila bi res žalostna ter bi svedočila ob obupnem našem položaju, ako bi bila osnovana dejanski; a hvala Bogu, da ni. Res, da otepa brezsrčna ta statistika, slahtno naštevajoč naše tobožnje gubitke, z nekimi številkami, a tudi številke so potrpežljive. Vedno sem pobijal take pesimiste (pravi narodnjaki niso pesimisti) tudi za pivskim omizjem, a kar sem ob takih prilikah storil bolj instinktivno in s temperamentom, naj tu izvršim s treznim pre- mislekom ter dokaže.m površno temeljitost onih na-rodnjakarjev s tehtnimi vzroki Glavno dokazilo našim črnogledcem je ogromna frekvencija naših gimnazij, s katero da niso v ni-kakeršnem zdravem razmerju nje rezultati; na pr. učnih sil za Brednje šole že občutljivo nedostaje. Stojte gospoda! ,Nihil novi suh luna!tt Obilno pohajanje na gimnazije ni nič novega; gimnazija je starodavna ustanova, oua preskrbuje od pamtiveka naraščaj za razumništvo, iz nje se novačijo „go-spodjea v obče in zlasti „gospodje" kal1 eksobeu. Zato imponuje našemu narodu, vanjo ima zaupanje. Kmet je konservativen in pa praktičen, kaj teško in le počasi premaguje mržnjo do novodobnih šol. In tako je prav : naš Bpas so gimnazije. „ Ni hi I novi sob luna", sem rekel, in to je tudi res! Pred seboj imamo šolsko poročilo o veliki gimnaziji Ljubljanski (in Ljubljanska gimnazija nam sme pač biti merilo za slovenske gimnazije v obče) za 1. 1 8 64. Tu je izkazano abiturijentuv za leto 18C3: 41, reci: jeden in štirideset; osmošolcev pa je bilo takrat (1864) 88 (45 + 43), paralelke se bile po vseh razredih, a skupno število učencev ju znašalo 6 7 2. Pomislite, to je bilo 1. 1864, a danes pišemo 1. 1893. Ta številka se vse do zadnjih let ni skoro nikoli presegla (1. 1883: 39; I. 1884: 36; I. 1885 : 41; 1. 1886: 38; 1. 1887: 45 ; I. 1888 : 34 ; I. 1889: 40) in Šele 1. 1890. ;a hipoma poskočila na 60. A tega leta abiturijentje pri našem računu še ne morejo priti v poštev. Potet gimnazij, vsaj Ljubljanske, bil je torej, kolikor morem soditi iz podatkov, ki so meni na raz|)olaganje, vedno precej jednakomeren, konstanten. Opešal je pač znatno jedenkrat, okoli sedemdesetih let ; temu začasnemu nazadku so bile menda vzrok novo ustanovljena realka Ljubljanska in pa „habrus" slavuega spomina. To je bilo tačas, ko je židovski ,r" Ljubljanske realke, kjer so jedenkrat v prvi morali otvoriti 3 vsporednice, je preminil kmalu po onem polomu. Posledico te začasne „baisse" naših gimnazij občutil je samo jeden del našega razumniiHva: du- hove nstv o. Dočim so v prejšnjih letih Kranjci ne minul oskrbovali svojo vladikovino z dovoljnim Številom dušnih pastirjev, ampak tudi sosednje vla-dikovine zalagali s svojimi ljudmi, zlasti tudi Koroško m Istro, jelo se je pred nekolikimi leti celo kranjskih duhovnikov število tako jasniti , da so dotični krogi že resno mislili , da bode treba importa. Izimši ta nedostatek nam ni nikoli nedostajalo razumništva; svojim skromnim potrebam smo vedno labko ustrezali s svojimi domačimi močmi, in to je glavna stvar, katera je jedro tudi temu našemu članku. Da so se nam često urivale tuje moči, a naše pošiljale v „diasporo", to ni naša krivda. To so bili runi, ko so se hrbti naših „cesarekih kraljevih" krivili pod nemško knuto, ali pa so morali „hundert Meilen weit von der windischen Grenze". (Konec prih.) Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina. dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu. (Oficijelno poročilo družbinega odbora.) VI. V. Vodstveni tajnik Anton Ž log ar obvesti, da bo v smislu § 14 družbinih pravil zglašeoi s posvetovalno in glasovalno jiravico: Izmej družbinib pokroviteljev: Direktor Tomo Zupan, deželni poBlanec Luka Svetec, deželni odbornik dr. V oš u jak, Kurat Ž log ar. Oroslav Dolenec, mestni odbornik. Prof« dr. Svetina. Župnik Ivan Vrhovnik. Dr. Fran S tur, odvetnik; pri I. Ljublj. Litijske in Šmartinske Slovenke: Št. I. zastopnica gospa Tereza Svetec, iste št. II, goBpica Ljudmila Robi e k, iute št 111. gospica Kristina K o bi ar, iste št. IV. gospa Ivana Knaflič. Gospica Vekoslava K ob I ar. Gospa Marija Kob 1 ar, rojena Itehar, posestnica. Trg Litija: zastopnik Luka Svetec. ^Dolenjski Sokolu in Novomeški samci: zastopnik Viktor Rohrman, tovarnar v Ljubljani. Ivan P lan ta o, e kr. notar. Ženska podružnica v Postojini: gospdč. Malči V i č i č. LISTEK. Potopisne črtice iz Italije. Spisal It. (Dalje.) IV. Baja. Zahodno od Napolja vleče se zelo slikovita, deloma strma, deloma nizka in rodovitna obala, polna zgodovinskih spominov, ki deluje na vsakega obiskovalca z neznansko-čarobno močjo in ga sili, občudovati jo. Tu opazujemo redke prirodne prikazni in delovanje še ne popolnoma ugaslih vulkanskih Bil, ki gonijo iz tal rudninske studence iu žvepleno paro. Gotovo je to uplivalo že na najstarejše prebivalce tega predela, da so si ga mislili kot posebno priljubljeno bivališče skrivnostnih bitij in nepoznanih božanstev. Iz daljnega vzhoda naselili so se tu kupci in poljedelci ter sezidali kraBne palače in vitka svetišča. Najbolj pa je bila omilila ta obala mogočnim Rimljanom, ki bo prihajali tu sem doli zapravljati zaklade, katere so uplenili ubogim podjarmljenim ljudstvom daleč okoli po svetu. Rimljani bo si sezidali na tej obali tako krasna letovišča in kopališča, kakerfinih ne nahajamo nikjer drugod v starem veku, a tudi dandanašnji si jih moremo le mislili in nikakor ne nadomestiti. Tu sem so se umikali rimljauski mogotci in državniki hrupnemu življenju in napornemu delovanju; tu so uživali v popolni meri avoj „otiutn", bogate pridelke rodo-vituih tal in čisti zrak zdravega podnebja. Ti predeli so bili za časa Rimljanov tako bogati, da jih Ciceron imenuje kraljestva: „Puteolami et Cu-maua regnaw. Skozi Posilip, to je skozi oni podolgosti ozki hrbet, ki za^raja Napolj na njegovi zahodni strani, pripelje nas hlapon ali pa tramvoz na malo ravnico Iiaguoli, ki je vsa polua uaraoč, citron in drugega južnega sadja, ter jirebogata rudniuskh toplih studencev, kakor Že ime tega kraja samo kaže. Nad to ravnico vzdiga se ugasnjen vulkan, na čegar robu se uahajajo starorimske žveplene toplice in znaua npasja jama*. Zojiet skozi nekoliko manjših predorov pridemo do lepo položenega meBta Pozzuoli, Btarega Puteolis, ki je bilo ustanovljeno že davno pred začetkom Rima. Rimljani so tu postavili svojo orožarnico in do druge punske vojne je bilo to mesto njih najimenitnejše tržišče. Luka in forum puteolski Bta bila tako imenitna, da je Ciceron primerjal ta kraj „malemu Rimu". Tudi krščanstvo se je tu zgodaj ukoreninilo in sv. Pavel se je baje tu mudil na svojem potovanji v Rim. Tudi cesar Nero je mesto rad imel in dal prvotnim prebival- cem tiste pravice, kakeršne so imeli Rimljani eami. O nekdanji mogočnoBti tega mesta priča le še nekaj stebrov Serapovega svetišča in pa arafiteater nad mestom, ki je še dobro ohranjen in Je imel prostora za 35.000 gledalcev. Nad mestom višje gori ne vzdiga drugi ugssnjen ognjenik, na čegar robu se nahaja glasovita solfatara, to je pokrožnasta kotlina, iz katere se vzdiga polno smrdeče žveplene pare. Dalje proti zahodu stoji Monte Gauro ali Barbaro, na čegar obronku je rastel sladki Bfa-lernec", katerega je Horacij tako navdušeno opeva1. Še sedaj imenujejo neko vinograde tam gori Iloraoi-jeve in vino iz njih se najdražje prodaja. Najčudnejši je naslednji vulkanski grič, ki S3 jo I. 1538 kar najedenkrat vzdignil sredi žitnega polja ter zajezil Lukrinsko in Avernsko jezero. Prvo leži tik obale in stoji z morjem v zvezi, drugo pa je kaj lepo natočeno v dnu vulkanskega žrela iu ima torej skoro popolnoma okroglo obliko. Že CaeBar je bil dal napraviti umetno zvezo mej obema jezeroma in Avgustov vojskovodja Agrippa dal je tu napraviti imenitno bojno luko „clasBis Julia". V Lukrioskem jezeru gojili so izvrstne ostrige in ukusne ribe. Tudi so prirejali na njem razne zabave, zlasti po noči pri bakljeni razsvetljavi. Malo dalje na njegovi zahodui strani kažejo Neronovo kopališče, ki ima tako vroče toplice, da njih pare človeka ukoru zaduše. Gospića Antonija Kadivec, posestnica. Ženska Šentjakobsko - Trnovska podružnica »t. I. zastopnica gospa Ivana Gutnik, uradnikova soproga, ista St. II. zastopnica goapica Antonija Kadivec, ista St. III. goapica Minka Marovt, mestna učiteljica. — MokrotooSka podružnica: Anton Ž logar, poob-laščeuec. l'ivska podružnica: kurat Ivan Zupan. Župnija Sv. Ivan pri Trstu: Josip GafiperšiČ. „Bralno društvo" Sveti Ivan pri Trstu: Josip Ne-gode, tajnik. »Vas Podholm" : župnik Martin Ma-lenšek, pooblaščenec. Ženska podružnica v Trstu: državni poslanec Nabrgoj. Ženska Šantpeterska podružnica v Ljubljani: gospa Marija Trček, vele-posestnica. Ženska podružnica v Kamniku: mestni župan Jos. Močnik. Ženska podružnica v Sežani: gospa Maborčičeva. Možka podružnica v Krntiji: Ciril Piree, posestnik in trgovec. Trnovska župnija v Ljubljani: Ivan Vrhovnik. Župnija Šent Lambert: župnik A. BrceV Prof. Jos. Zeleni k. Ptujska posojil niča : Jos. Zelen i k, pooblaščenec. Župnik Martin Drčar. Župnija Višnja Gora: Ivan Če baše k, pooblagčenec. Ivan Valenčič, posestnik in trgovec. .Narodna Tiskarna" v Ljubljani: Ivan Hribar, deželni poslanec. Vas Šmartno pri Litiji: F. Knallič, trgovec. .Narodna čitalnica" v Kranj i : Ciril P i r e c. Dr. Josip Še bes ta za dr. Ant. viteza V i ceo. Banka »Slavija" in „Ljubljanski Sokol": Iv. Hribar Posojilnica v Ribnici: dr. Treo. I. Gerdol, pcseBtnik. Župnija Cerklje na Gorenjskem: Radoslav Hočevar, farmacevt. Slovanska čitalnica v Trstu: dr. M. Pretnar, odvetnik. Dr. Janko Marovt, okrožni zdravnik. Fran Jurca, trgovec. Dr. Fran Štor, odvetnik, pri Teharski podružnici. Župnija Zagorje ob Savi: Matija Medved, starosta „Sokolov*. Dunajski viBokošolci 1. 1802: Studiosus S v igel j. Zmagoslav R o D r m a u , tovarnar v Ljubljani. „< J injanski Dom" v Gorijah, mestni župnik Malenšek, pooblaščenec. Od družbinega vodstva: Prvotnestnik prof. Tomo Zupan. Podpredsednik Luka S v e t e c , Ivan Hribar, deželni poslanec. Blagajnik dr. Josip V oš o jak, deželni odbornik. Zapisnikar Anton Ž 1 o g a r. Od družbinega nadzor ništva :\ Mestni odbornik Oroslav D o 1 e n e c. ProfeBor dr. Ivan Svetina. Župnik Ivan Vrhovnik. Od družbinega raz: sod ništva : Deželno-sodiŠčni svetnik Ljud. Ravnikar. Dr. Fran S tor, odvetnik. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. avgusta. Nova bremena. V drugi polovici meseca septembra ali — kakor se danes javlja — začetkom meseca oktobra se snide državni zbor in vlada se že pripravlja, da mu predloži nekoliko važnih rečij. Razven državnega proračuna baviti se bode državnemu zboru zlasti s tremi predlogami, zadevajočinii vojaško organizacijo, s katerimi ae bodo prebivalstvu naložila nova težka bremena. Vlada namerava preosnovati deželno brainbo, potem črno vojsko iu tudi premeniti zakon o pri- Ša imenitnejše pa je Averosko jezero, ki leži v skrivnostnem zatišji, obdano z lepimi gaji citron, kostanjev in vrb. Zaradi te osamljenosti mislili bo stari, da je tu bivališče podzemeljskih božanstev in ves kraj je bil posvečeu IIAnti, boginji smrti. Prebivalci bližnjih Kum opravljali so v tem zatišji svoje pogrebne obrede, žrtvovali bogovom Hada in tu so si mislili tudi »elisejske poljane", po katerih se šetajo sence pravičnih pokojnikov. Virgil pripoveduje v svoji Eaejidi, da je pri tem jezeru vhod v podzemeljski svet in Dante ga je v tem posnemal. Virgil je pri tukajšnjih prebivalcih na glasu kot velik čarovnik (tudi med Hrvate se je ta njegova slava razširila, primeri „Vrzino kolo I"), ki je baje prodrl s svojo umetnostjo Posilipov hrbet, kjer je nekda pokopan. Na južni strani Avernskega jezera vodi umeten predor (dal ga je izkopati Cocceius po zapovedi Agrippe) skoro do Lukrinskega jezera in ta predor imenujejo ,S.tulimo jamo* (Grotta della Sibilla Cnmana) ter kažejo v njej vodo, čez katero je Virgil skakal. Drug umeten predor ,Grotta della Pace" vodi od Avernskega jezera proti zahodu 1 hn daleč blizu do onega kraja, kjer stoji „Arco felice", vrata nekdanjih Kum. Tudi ta predor je ukazal Agrippa izkopati, da so Kumljani ložje prihajali do mesta svojih mrtvaških opravil. (Konoc prih.) p r e g i. Poslednji ne bo obtežil prebivalstva, torej ni treba o njem govoriti, v toliko večji meri pa prva dva predloga. — Glede deželne brambe namerava vlada ustanoviti kadre za 164 novih k o m p a n t j. V to svrho bi bilo v domobranstvo uvrstiti 320 častnikov, 1300 podčastnikov in 3200 mož, kar bode povišalo vsakoletne troške z a d o m obrans t v o za okroglih 4 milijonov gol d. — Glede črne vojske namerava vlada premeniti jedno najvažnejših toček dotičnega zakona. Sedaj ni nihče vezan, zglasiti M za črnovojno službo; vlada pa pravi, da sedaj ne pozoa tistih ljudi), ki so dolžni službovati v črni vojski, da porabljive ne more razločevati od nepo-rabljivih in zato hoče tudi za črnovnjnike uvesti dolžnost zglaševanja. Da je to jako izdatno obremenjenje, katero bi oviralo vsako prosto gibanje, izprevidi vsakdo na prvi hip. Kdor je zdaj doslužil svojih 12 let in stekel vojaško suknjo — v naših razmerah je to vsakdo storil z največjim veseljem — bil je prost in samosvoj, odslej pa to ne bode več. Najhuje bode to zadelo doBtuŽene vojake v starosti mej 33. in 37. letom, katerim se na ta način faktično podaljša vojaško službovanje. Radovedni smo, ali bodo imeli zastopniki raznih kast moralni pogum, naložiti ta nova neznosna bremena tistim, katera obteže v prvi vrati, kateri pa sedanjih poslancev niso volili, ker imajo pač krvave dolžnoBti napram državi, a mkakih pravic. Javni napisi. Kakor smo že včeraj javili, prepovedalo je Praško namestništvo samočeške javne napise ter ukazalo, da je že napravljene zopet odstraniti ter nadomestiti z dvojezičnimi. V Pragi zavladala je vsled tega silna razburjenost. „N a rod ni Listy" priobčili so strastno pisan članek »A t' žije članek devatenact^ statnfch zakladnfch zakonu.", v katerem dokazujejo neopravičenost te naredbe, navajajo vse slučaje, v katerih je vlada pripustila napravo snmonemških javnih napisov ter pravijo: Era Taafjeova se je pri petnajstletnici svojega obstanka rehabilitirala; zdaj vsaj vo. da je v veljavi neki čl. 19. drž. osn. zak.; ona spoštuje ta člen in si šteje v dolžnost, varovati ga VBskega kršenja v Šoli, v uradu in v javnem življenju. Raduj se češki narod, veselite ho slovanski narodi 1 Zdaj je konec ponižanju in tlačenju. Začenši pri namest-ništvu pa do najnižega urada, povsod bo obveljala ravnopravnost, povsod se bi grof Thun izkazal kot verni čuvar čl. 19. Jutri že bodemo slišali, da so se napravili dvojezični javni napisi v Libercah, v Duchcovu, v Litomef cah, v Češki L'pi, v Trut-novu, v Jabloncu, v Mostu, v Chomutuvu, v Tepli-cah, v Krumlovu, v Brni, v Opavi itd. Pozivljemo vse češke manjšine, naj bo obrnejo do namestništva; pomagalo jim bode do pravice z isto hitrostjo in rezkoBtjo, kakor ravnokar v Pragi. Ž vel čl. 19. pod varstvom Taalt'ovim. »Česk£ Politika" pravi, da je vsled namestoiškega odloka prišlo vprašanje o javnih napisih na nevarno pot. Zdrava pamet sodi, da bo jednaka pravica povsod obveljala, sicer bi nastale razmere, katerih konsok venci je ni moči določiti. Javni napisi no postali merilo za pravno razmere na Češkem. — D.»čira izvajajo Čehi iz uamestuiške naredbe logične konsekvencije in tirjajo jednako pravo tudi v mestih, kjer so v manjšini, bite nemški listi dokazovati, da to, kar velja za Prago, ne velja za druga mesta, kjer imajo Nemci veČino, češ namestniška naredba zahteva v Pragi dvojezičnih napisov, ker je Praga g I a v n o m o h t o cele dežele in ker so bili v njem vedno dvojezični napisi, kar ne velja za druga mesta. Da švepa to argumeutovanje na obeh nogah, vidi vsakdo Zdaj so na Č *škem tam, kjer smo mi Slovenci. V slovenski Ljubljaui ne smejo biti samoslov.mski napisi, v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru, Celovcu pa samouemški ali samoitalijanski To je kraHna ravnopravnosti Pri tej priliki naj omenimo, da je Ljubljanski obč. svet skoro že pred jednim letom podal v tej stvari svojo pritožbo na upravno sodišče, a dasi je stvar jako jedooBtavua in priprosta, dasi je že davno potekel navadni zakoniti rok, vender so stvar še ni rešila. Ljudje se Čudom čudijo, kako je to mogoče, slišijo se razni glasovi in splošno se izrekajo misli in dvomi, iz katerih se da sklepati na dušno razpoloženje, iz katerega bi Be mogla roditi nezaupnoBt glede popolne neodvisnosti in pravičnosti justice. Y nanje države. Frankobrodske konferencije. Slabe finančne razmere, v katerih se nahaja Nemčija in ukrb, kako in kje dobiti za reorganizacijo vojske potrebne milijone, vse to je napotilo nemško vlado, da je sklicala vse nemške finančne ministre na posebno konferencijo v Fraokobrod. Ta konferencija se je sešla predvčerajšnjim. M quel, pruski finančni minister je izdelal načrt, kako bi bilo pomnožiti državne dohodke, da bi se mogli pokriti troški in Bploh kako bi bilo urediti finančno razmerje mej drŽavo kot tako in poBamnimi zavez-nimi državami. Princip je, da bodi državna finančna uprava samosvoja. Sklepi konferencije so tajni. Jllejnarodni shod socijalistov. Takozvani neodvisni socijalisti in anarhisti prišli so tudi na mejnarodni socijalistični shod v Curih, toda tisti socijalisti, ki perhorescirajo revo- lucijo in ntBilstva ter ne marajo imeti posla z ljudmi, ki zmatrajo bombe in nože za dokasilne argumente, sklenili so kuj v prvi seji, da je izključiti revolucionarne neodvisne socijaliste in anarhiste. Predlog je obveljal in ker se itkljačetct niso iz lepa udali, pahnili io jih smerni socijalisti tiloma iz dvorane ns ulico. Vsled lega so se izključenci zbrali v nekem drugem lokalu in po dolgih srditih debatah sklenili, sklicati trn četrtek mejnarodni kongres neodvisnih socialistov le anarhistov. Torej bodeta v Curinu hkrati ksr dve kongresa ,prekacuhov". Ameriška kriza. Predsednik združenih drla v, R >ver Cleveland, poslal je kongresu o velevaieih prilikah običajno poslanico, s katero se predlaga kak zakon, to pot odprava takozvanega Sherman-zakona o uredbi ameriške valute, radi katere je bil kongres sklican na izredno zasedanje. Poslanica pojasnjuje kritične trgovinske razmere in nevarni položaj drž. financ ter dokazuje, da je to zakrivil zakon o nakupovanju zlata. Reserva v zlatu, katero so imele zjedinjene države, se je izdatno zmanjšala, za to pa je narasla reserva drugih držav. Samo v dobi od I. 1890 do 1. 1893 se je izdalo zlata za 132 milijonov dolarjev, srebra pa nakupilo za 147 milijonov. Če ostane zakon, ki to določa, v veljavi, morala bo država plačevati vs-*, kar je plačati z malo vrednim srebrom in prišla ob svojo veljavo. Država mora za to najprej skrbeti, da se razveljavi Sbermanov zakon ter uredi valnta tako, da bodo mogle Ziedinjene države svoje obveze plačevati z denarjem, priznauim v vseh civiliziranih državah. Dopisi. . Is Trsta, 9. avgusta. [Izv. dop.] (Izlet v P lav je.) Kakor znano, namerjala sta »Tržaški Sokol" in »Slovansko pevsko društvo" napraviti v nedeljo dne 6. avgusta izlet v Piavje v Istri. Ali Tržaška slovanska društva obračajo, slavna vlada pa obrne. V poslednjih dneh, ko je bilo že vse pripravljeno, prepovedala nam je slavna vladi korporativni izlet »z ozirom na javni red". Ako ne smemo iti korporativno, pojdemo pa privatno, mislili smo Bi in tako smo tudi storili. Ob 3 uri popoludne odpeljali Brno se na treh velikih vozeh v tužno Istro Pridružil se nam je precej močni zbor »Slo-vanskega pevskega društva" a svojim predsednikom g. prof. dr. G laserjem na čelu, nadalje so se udeležili še gg. prof M Mandić, dr. Gregu-rini. dr. Ali kakor je bilo videti, zarotilo se je vse proti nam; še predno smo dospeli v Piavje, začelo je grmeti in kmalu so jele padati debele kaplje. Ko smo prišli v Piavje, je že prav pošteno deževalo; ali navzlic slabemu vremenu pričakovala nas je vsa vas, in staro in mlado nas je pozdravljalo z živahnimi »Živio"-klici. Pevci „Slov. pevskega društva" so zapeli jedno pesem in domače pevsko društvo jim je istotako odgovorilo. Čudili smo se, kako je mogoče, da ima tako majhna vas tako dobro orgaoizovsno pevsko društvo, ki je zares v čast Plavčanom. Peli so raznovrstne umetne pesmi, ali vse na pamet. — Ker nam je vreme vedno nagajalo, morali smo iti v sobo in tu se je razvilo kmalu prav živahno življenje. ^Slovansko pevsko društvo Tržaško" in domače pevsko društvo sta peli raznovrstne pesmi, \mus pa so se vrstili govori in na-pitnice. Govorili so gg. dekan Kom pare iz Ospa, domači kapelan, prtf. M. Mandić, dr. Grego-riu i. dr. Vsi govorniki so poudarjali, da je prva in poglavitua dolžnost vsakega Slovenca, pokazati pri vsaki priliki in povsod, da je Slovenec in zahtevati to, kar mu gre po pravici. Burno odobravanje je sledilo vsakemu govoru v dokaz, da so navzočni kmetje dobro razumeli te besede. Le prehitro je prišel čas ločitve. Poslovili smo Be naJBičueje od domaČega g. kapelana in gostoljubnih Plavčanov in odkorakali smo v sosednjo vas, kjer so nas čakali vozovi. Mej potjo smo se Še je-denkrat ustavili in tu so se nadaljevale navdušene napitnice. Govorili so tu gg. dekan Kom p are, prof. Mandić, urednik »Edinosti" M. Cotič, jeden član „Slov. pevskega društva" in napivalo se je »Tržaškemu Sokolu", »Slov. pev. društvu", istrski duhovščini iu nje denašnjerou zastopniku g. dekanu Komparetu in ueustrašenemu boritelju za narodna prava g. prof. M M a n d i ć u. Vse napitnice so bile vzpreiete z velikim navdušenjem, posebna pa ona g. dekanu. Gosp. dekan Kompare nam je slikal z živimi bojami, kako trnjevo pot hodi istrska duhovščina, koliko mora pretrpeti in to vse radi tega, ker nasprotniki naši uvidevajo, da je ravno duhovščina tisti faktor, ki se tako uspešnj ustavlja poitalijančenju slovanske Istre. Kdor je poslušal g. dekana, moral je vzklikniti: Takih mož nam je potreba in dokler bode imela Istra take voditelje, ni se ji treba biti, da bi propadla. Par takih mož na Kranjsko in — složni bodemo! — Le prekmalu smo se morali ločiti tudi od g. dekana, kličoč mu na veselo svidenje. — Bila je že jedna čez polnoč, ko srn> se pripeljali v Trst, vsi dobre volje in v svesti si, da smo navzlic prepovedi dosegli v polni meri to, kar smo želeli in nameravali. Velika pevska slavnost v Mariboru dne 6. avgusta t. 1. II. Navzl>c temu, da je bilo po deputacijah in posamičnih odposlancih pri slavuosti zastopano toliko slovenskih krajev, došlo je lepo število brzojavnih pozdravov, ki so navdušeno pritrjevali gojiteljem slovenske pesmi. Evo jih: Celje. — Iz Maribora, zibelke krasnih narodnih idej, prisijai žarek narodne sloge ! Domača sloga najlepša godba S To moj iskreni pozdrav! — Dr. Janko Pa|k. Celje. — Pesem slovenska ponosno se dvigaj! — Tujca u M, kdo da smo mi! — Narod slovenski drami in vzdigaj, — Da vidi, kje zora svet'f. — Rodbina Petričičeva. Dunaj. — (Gospodu J. Rad. Puklu, pod predsednik Slovanskega pevtkega društva.) V »Ktlhl-fasse" shromaždeuv žadame Te, abys jmenem zpčv. spolku pozdravil hratfv zpčvaky a co naš zastupcs chrabrj nas zastal. Slož uctu knSŽi-škofu od nas všecb. — Tvoji vdani L Bouchal, Al. Buchta, dr. Lenoch, dr. Zavadi I, Franc, Fr. Vabuii, M o 11 k e , (Nečitljivo). D u u a j. — Službeno oviran udeležiti se slavne veselice kličem Vam: Živili zbrani Slovenci! — Dr. P l o j. Dunaj. — Pozdrav ustne shromaždeae zpč-vačke sbory v Gambrinu, pozvi omladinu slovenskou, aby zavitati v kruhy naše ve Vidni. — Bouchal, \ f edseda. G r u ž. — Iz južne Dalmacije kličem prekrasni slovenski pesmi in zbranim slovanskim gostom trikratni Živio in Na zdar! — Korošak, poročnik. Krško. — Druži, ti slovenska pesem, vse Slovence v vez jedino! Živite ljubke pevkinjel Živili vrli pevci! Živili častilci slovenske pesmi! Živila narodna duhovščina! Živilo narodno posvetnjaštvo! Živila bratska sloga! — Bralno društvo. Laški trg. — V duhu združena z Vami kličeva zbranim pevskim subratom: Živili! Živio „Slavec"! — Hribar, Boc. Litija. — Pozdravljeni pevci slovenski, bodi zmagovita slovenska peBera! Naj veselo napreduje in navdušuje svoj narod! Bog živi vse udeležnike ! V duhu z Vami — P r i j a t e 1 j i i prijateljice pevcev v Litiji. Litija. — Pesem dar je iz neba, — Ki srce veselo vžiga, — Kader tare skrb duha — Petje ga nad prah povzdiga. — Joločnik, bivši predsednik .Slavcau. Ljubljana — Slovenska pesem naj navduši udeležnike današuje slavnosti za sveti boj, za narodove pravice; slovenska pesem naj zjedini vso Hinove Slovenije v goreči ljubezni do domovine. Slava! — „Slovenski Narod"! L i u b I j a o a. — Po neodložnih uradnih poslih zadržan kliče Vam zbranim slovenskim pevcem, Vam neustrašenim pionirjem narodnega probujenja na severnem bran ku domovine: Hej Slovani, uaprej, Burno naprei! — Dr. T r i I I e r. Ljubljana. — Pevsko društvo »Liubljana", korporativno zbrano v srcu Slovenske, kliče ob periferiji zbranim pevcem in čestiteljem pesmi slovenske prisrčni: Na zdar! Ljubljana. — Doni pesem glasna — Doni, doni do neba, — Budi brate, budi sestre — Vseh slovenskih dežela. — Ž I o g a r. Ljubljana. — Milim slovenskim glasom, kateri donijo ob deroči Dravi, naše najsrčnejše pozdrave! — Gostje p r i »severnem tečaji". Mokronog. — Slavnemu slovenskemu pevskemu društvu ter VBem častitim gojiteljem in vrlim Aastilcem naše prelepe narodne pesmi gromoviti Živio! — Bralno društvo v Mokronogu. Mozirje. — Trikratna slava zbrsnim alo-venskim slavčkoin! Budite narod s petjem! — Muzi r s k n čitalnica. Novo M e s t o. — Mogočno pesen naj doni slovanska! — Dolenjsko pevsko društvo. O b d a c h. — Petje razlegaj se v zvezdja prostore! Živili Slovenci! — Ivan K a p I e r. Ormož. — Moč slovenske peBmi naj prodiru v vse strani slovenske domovine ! Vsem gojiteljem slovanske vzajemnosti krepek: Na zdar! — Kap u s, Krajne, Miki, P i r n a t. Radeče. — Vaša pesem naj se danes razlije kot slovenska povodenj čez nemško mesto na slovenskih tleh! Živili I — Bralno društvo. Radgona. — Pevskemu društvu kličemo Gorenje-Radgonski Slovenc' gromovito Živio! — Jaiez P e 1 c 1 , Frančišek Josip Pelcl, Martin R o š k e r , Joži in Leopold P r a j n d I, France Janez Lančić. Slovenji Gradec. — Vrlim slovenskim pevcem in pevkam trikraten: Živih! V duhu z Vami — Slovenjegradki Slovenci. T r s t. — Odbor »Slovanskega pevskega društva" pozdravlja zbrane pevce. Razlegaj se slovenska pesem v čast in slavo domovine ! Velenje. — Bralno društvo Gorenje Šaleške doline kliče iz svoiih planjav vsem slavcem pozdrav! — Ježovnik, Huber, Koru o. Velenje. — Slovenska pesem budi speče, navdušuj mlačne, krepi zavedne in odločne sestrice in brate milega našega naroda, ubogega naroda trpina, da hi priborimo in zagotovimo složno časteu naroden obstanek. Bog in narod ! — Ježovnik, Skubic, Lager, Mahenc, Skasa, Dovan. Vojnik. — Koder slovensko petje krepko doni, tam domoljubja kipi vrelec. Naprei zastava Slave! — Dr. Gregoree, državni poslanec. Zagreb. — Slovenska pesen naj živi — Slovence drami in budf! — Ivan Žmavc, vse-učiliščnik; Andrej Žmavc, učiteljiščuik; Fran C i z e I , ekonom. Žalec. — V«em »branim pevcem in njih gostom kličejo gromoviti Živio! — Zbrani Slovenci na Hausenbihlerjevem kegljišči. Zidani most. — Se savskih pluujav — Vsem slavcem pozdrav! — Loški samec pri Zidanem mostu. Zidani most. — Petja glas — Budi nas — Vsaki Čas! — Zaostali Ločani pri Zidanem mostu. Zidani most. — V Slovencih se gibljejo nove moči — V slovenskem se jietji narod budf! — Zbrani Ločani in Radečaui. Domače stvari. — („ R a d og o j u ") pristopil je za ustanovni ka, darovavši 100 kron, olličen duhovnik Ljubljanske vladikovine, ki pa ueče biti imenovan. — Blagemu možu bodi na tem dokazu plemenitega njegovega srca najiskrenejša zahvala. Dode-li našel posnemovalcev ? — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Slovenjem Gradci nabral je 10 kron mej tamošnjimi rodoljubi gosp. Ivan Saje; darovali so po 2 kroni: gg. Iv. Hromadnik, Lovro Vavpot, Ivsn Saje; po 1 krono: g. Antonija Šupnik, gg. Franjo Vrunč, Ivan Janžek, Josip Žuidur. V Ljubljsni so darovali: g. Fr. Kollman 1 k. (prej premalo zaračunjeno); — potem pri zabavnem večeru dne 25. julija gg. Četni k, Gričar, Kollerman in Michel vkupe G kron. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Dramatidna šola) Ker se prične žj bodoči teden dramatična šola v Liuhljani, opozarjamo vse one, ki imajo sposobnost in veselje za dramatično umetnost, da se prijavijo pravočasno, to je do 16. t. m. Oglasi bo vzprejemajo v gledališki pisarni »Dram. društva" od 1. do 3. ure po-poludne. Pouk je brezplačen. — (Glas iz občinstva.) Na sadnem trgu omislili so si pred kratkim prodajalci sadja primerna, s platnenimi strehami prevlečena stojala, na katerih imajo Bedaj svoje sadje na prodaj razstavljeno. Kako koristna in potrebna je bila ta naprava, razvidi lahko vsak, kdor obiskuje ta trg, najbolje pa gotovo mestni zdravstveni tizikat. Poprej prodajalo se je v hudi vročini občinstvu pod skromuimi in zakrpali um dežniki, kar gotovo ni bilo v olepšavo trga, ali pa še celo brez teb, vse sj>arjeno in vsled tega zelo nezdravo sadje, katero je za marsikaterega, ki je je užil, imelo slabe nasledke. Prodajalci Bami bo v zboljšanje teh razmer precej pripomogli, želeti bi pa tudi biio, da slavni mestni tizikat gleda na to, da se sadni trg vsak dan zjutraj in zvečer poškropi in ne mej dnevom, ker se sadje preveč napraši. Jednako bi bilo želeti, da se ta trg tudi vsako soboto, kakor druge dneve zvečer, ko prodajalci odidejo, snažno pometa. — (Izgubljen denar.) Uboga dekl ca, hči upokojenega aprovodnika Janeza Poka izgubila je v torek na potu od velicega trga do [šolskega drevoreda listnico s 27 goldinarji, to je mesečno pokojnino očetovo. Pošteni najditelj te avote je na-prošen, da blagovoli denar oddati na Rssljevi cesti štev. 6. — (Promenad ni koncert.) Danes popolu-dne ob Va(j uri svira godba domaČega pešpolka pod Tivolijem v parku. — (Občni zbor fer. društva »Sava') vršil se bo v nedeljo ob 9. uri zjutraj. Ker se bodo v dvorani KranJBke čitalnice delale priprave za večer, blagovolilo je mestno županstvo, da društvu prepusti mestno dvorano za zborovanje. Slavnostni vlak se pripelje v Kranj še le opoludne, Savani pa morajo priti z jutranjimi vlaki bodisi s Koroške, bodisi z Ljubljanske strani. Ljubljanski Savani Be zbirajo ob '/»7. uri na kolodvoru južne železnice. Savani pridejo s polnim couleurjem: trakom in čepico. Po zborovanju položi društvo venec na grob pesnika - velikana Prešerna. — Popoludne pa s * društvo korporativno udeleži tridesetletnice Kranjske čitalnice. — (Ustanova.) Nedavno na Trati pri Skofji Loki umrli župnik gosp. Fran Doli nar volil je 2000 gld. za dijaško ustanovo. Poleg druzih legatuv volil je tudi 100 gld. domačemu zavodu za revne in 50 gld. Ljubljanski ljudski kuhinji. — (Ustanovljenje posojilnic.) »Zveza Blovenskih posojilnic11 v Celji sklicuje ustanovne zbore za novi posojilnici v Kostanjevici v nedeljo, 13. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni* gospe Bučarjeve, in v Radečah v torek, 15 t. m. v prostorih ondotnega bralnega društva ob 4. uri popoludne. — (Huda toča) je pobila v nedeljo v Št. Jurji, v Voalem in v Vogljah v Kranjskem okraji in naredila veliko škodo na polji. Tudi treščilo je večkrat, a na srečo strela ni vnela. — (Razstava učil.) Ob priliki letošnje okrajne učiteljske konferencijo za Mariborsko okolico otvori se v prostorih c. kr. učiteljišča v Mariboru razstava učil, katera bode od 11. do 16. avgusta predpoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. ure pristopna učiteljem in prijateljem šole, ki si jo hočejo ogledati. OJ drugih sličnih razstav razlikuje se ta posebno 8 tem, da so tukaj razstavljena skoraj le taka učila, katera so izdelali učitelji sami. Prebivalci na deželi navadno ne uvidijo potrebe učil; radi tega jih zelo pičlo kupujejo. Da se temu pomanjkanju v okom pride, treba je torej vzbuditi pri učiteljih zanimanje za izdelovanje učil. Razstavljena učila ne odlikujejo se toliko po lepi zuuanjosti in umetnem izdelovanji, kakor po svoji praktični rabljivoBti , priproBtosti in po nizki ceui. — (Koncert pevskega društva B A d r i j a " v Barkovljah) minulo nedeljo je bil prava narodna slavnost, navzlic neugodnemu vremenu. Navzoča sta bila poslanca gg. dr. Sancin in Dolenec in mnogo drugih odličnih narodnjakov. Društvo »Adrija" pelo je 13 zborov, mej njimi 3 z orkestrom, društvo »Slava" pa 6 zborov, izmej katerih so se morali nekateri ponavljati. Oba zbora, blizu 80 pevcev, pa sta zapela skupno nekatere zbore in mogočno je donela slovanska pesem ob obali jadrauski. Pevsko društvo »Ljubljana" p' slalo je iskren jiozdrav, ki je bil navdušeno vzprejet. B'dJ je zares lep naroden praznik Tržaških okoličanov. — (Vihar v Trstu) je bil minolo nedeljo prav Bileu in bo bili mali jiarniki, na katerih so se VOfUi izletniki v Istro in v Miramar, v veliki nevarnosti. Blizu Barkovelj prevrnil je vihar ribiško la-dijo s štirimi ribići, katere je rešil mali finančni pat trk. Zgodile so 89 baje še druge nesreče. — (Avstrijska eskadra) priplula je dne 5. t. m. pod poveljništvom podadmirala Spauna v Puljsko pristanišče. — (Hrvatska čitaonica vKastvu) priredi v nedeljo dne 20. t. m. v prostorih »Narodnega doma" zabavo, katero vzpored obsegu jietje, dekla-iimciie, sviranje na gosli in glasovir, gledališko igro »Putujući d jaci", tombolo in ples. Vstopnina za osebo 1 gld, za rodbine 1 gld. 50 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Razpisane službe.) Na štirirazredni ljudski šoli v Radečah pri Zidanem mostu izpraznjeno je tretje učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Prošnje do dne 31. t m. jni okr. šolskem svetu v Krškem. — Na trirazrednici v Dobrem polji razpisano je tretje učiteljsko mesto z dohodki IV. jdač. razreda; na jednorazrednici v Velikih Poljanah pa mesto vodje in učitelja z dohodki IV. plač. razreda, s funkcijsko priklado 30 gld. in s prosi i m stanovanjem. Prošnji za obe službi do dne 3. septembra pri okr. šolskem svetu v Kočevji. Prvo krono družbi sv. Cirila in Motoda! 1 Razne vesti. * (ČeSka „Matice školska,) to izborno urejeno šolsko društvo obstoji Že 12 let. V tem Času je vzprejela 2,040.705 gld. 93 kr. dohodkov, izdala pa je 1,775.164 gld. 13 kr. za vzdrževanje in podpiranje raznih šol. Društvo vzdržuje jedno višjo gimnazijo z 10 razredi, mnogo ljudskih pa vzdržuje samo ali pa lih podpira. Posebno zavira prevladanje nemštva na Češkem v onib mestih, kjer imajo Nemci večino in ie nevarnost germanizacije največja. Tako po na Češkem ne samo umanjuje germanizacija, nego se ob jednera budi in jači češka narodna zavednost. *(Obsojen vojaški kapelnik) V Mainzu bil je obsojen vojaški kapelnik Kern zaradi razžaljenja Veličanstva na osem let zapora in da »e izbriše iz vojaškega titanu. * (Z odra v mrtvašnico.) Minulo soboto prigodil se je tragičen slučaj v gledališči v Karlovih varili na Češkem. Igralka Avgusta Schmecbel omedlela je vsled srčnega krča in so jo morali prenesti na nien dom, kjer je kmalu potem umrla. Telegrami „Slovenskomu Narodu4': Dunaj 10. avgusta. Polkovnik pe&polka st. 97 baron Štefan Bi llek- A u e ns f e 1 d je imenovan polkovnikom pri kranjskem pešpolku baron Kuhn št. 17. Dunaj 10. avgusta. „P. C." javlja iz Belegagrada, da je materijal, s katerim bo preiskovalni odsek podprl zatožni predlog, tako izdaten, da je obsodba bivšega liberalnega mi-nisterstva neizogibna. Praga 10. avgusta. Poslanec Ada mek hoče radi raspora Gregr-Masarvk odložiti svoj mandat. Za slučaj , da se posl. Masarvk izključi iz kluba, mislijo odstopiti tudi poslanci dr. II e r o 1 d, K a i z 1 in K r a m a r. Veliki Varadin 10. avgusta. Sinoči zbralo se pred palačo rumunskega škofa Pavela okolu 2000 Madjarov. Izgrednik] pobili okna v škofovi palači, v rumunskem semenišču in v sosedni cerkvi. Načelnik policije in jeden komisar bila pretepena. Jeden vojak ranjen. Ob 11. ponoči so izgredi še trajali. Peterburg 10. avgusta.„Severni burean" javlja: Iz zanesljivega vira se čuje, da je za Sredozemsko morje določeno stalno rusko bro-dovje že sestavljeno in sicer večinoma iz tistili ladij, ki bO sedaj pri Kolumbovi slavnosti v Ameriki. Bruselj 10. avgusta. Vlada bo od parlamenta zahtevala 10 milijonov frankov za napravo novih trdnjav na helgijsko-nemški meji. Narodno-gospodarske stvari. — Darila za zboljšanje Krasa. Poljedelsko minislerstvo dalo je Tržaški kmetijski družbi na razpolaganje primerno subvencijo, iz katere se bodo razpisala darila takim kmetovalcem, ki zboljšajo kamuate predele Kraaa v dubre pašnike. Darila bodo po 40 in 20 gld. in se je zame oglašati v pisarni kmetijske družbe (Via canal piecolo, v borzinem poslopji) do konca meseca oktobra. — Nova železnica. Ogersko trgovsko mioi-sterstvo podelilo je gosp. Milanu Stan ković u in soinieresentom dovolienje za zgradbo viciualne že-leznice (ieueralski stol — Priboj. — Svetovne razstave v Evropi. V Antver-penu se snuje svetovna razstava, kakor znano. Govori se nadalje o razstavi v Londonu I. 1895 ali 1896. Istotako začelo se je zopet ravpravljati o Berolinski razstavi, kutero posebno zagovaria trgovinska zbornica Draždanaka ter predlaga zanjo 1. 18'J7. ali 1898. Nemci pa se boje deficita in se ne ogrevajo preveč za projekt Poslano. Prijatelji in čestilci — kje ste? Prirejate veselico za veselico, radujete se — --okolu moje zapuščene in zanemarjene, b plevelom in grmičevjpm ohraBle gomile se pa milo pogledujejo tujci, obiskujoči grobove rodoljubov slo- ven8kil,! Tos. Jurčič, slovenski pisatelj. Bratje Sokoli! Ker se vrči slavnost tridesetletnice narodne čitalnice v Kranji v nedeljo dne 13. avgusta popoludne, odpelje se .Sokol' korporativno ob II uri 50 min. dopoludne. Sokoli zbira)« se v nedelio ob ',11. uri dopoludne v čitaloiških prostorih ter odkorakajo točno ob II. uri z zastavo in trobentači na južni kolodvor. Po sklepu odbora je vožnja za člane v društveni obleki prosta. Udeležite se prav mnogobrojno! Na zdar! Odbor. Tujci: '.t. avgusta. Pri Matildi t KompoHCh, Steni, Puzold, Ritschel z Dunaja. — Berdajs iz Maribora. — Ambroscb, Pavlin iz Trsta. — Potočnik iz Kočevja. — Langer iz Brna. — Jonke la Budimpešte. — Dr. Taubiig iz Gorioe. — Dr. Moretti iz Dalmacije. Pri Slona t Wild, Dvvorschak iz Gradca. — Gold-schmid, Kuss, Noel, Livver t Dunaja. — Kasalovsky, Kug-mani iz Prage. — Petsche, Žagar iz Starega trga. — Ber-ger, Arnstein it Zagreba. — Scotti, Benda iz Gorioe. — Dr. Barle iz Kamnika. — Jurak iz Zagreba. Meteorologično poročilo. __L«Š .barometra zovanja * v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 7. zjutraj 9, popoi. 9.zvečer 740-2 h 737-8 m 738 2 mi U-6° C 24 0° C 17 O9 C si. zah. jasno al, jzh. d. jas. brezv. I jasno 0-001 Srednja temperatura 152°, ca 4-6° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. avgusta 1893. Prejinji teden Bankovcev v prometu 457,207.000 gld. (-f- 1,805.000 gld.) Zaklad v gotovini . 279 331.000 . (— 121.000 „ ) Portfelj.....166,455.000 , (— 626.000 n ) Lombard..... 23,368.000 „ (-f- 1,102.000 n ) Davka prosta ban- kovčna reaerva . . 23,819.000 , (— 2,418.000 , ) Drž. not v prometu . 312,652.000 , (— 19.000 „ ) ZDTjLnsijslssi borza dne 10 avgusta t. I. včeraj — danes Papirna renta . . . Srebrna renta . . , Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Lordon ..... Napol. ..... C. kr. cekini . . Nemške marke Italijanske lire . . . Papirnati rubelj . . Dne 9. avgusta t. 1. 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po 2B0 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/o zlati zast. listi gld. 9670 — gld. 96-55 Ob ■ 9645 — ■ 9610 f) 118 70 — 1 11« 75 96 50 _ 9645 Ob n 97«-— — 978 — rt 33675 — 335 — i» 12530 — * 125-70 •i ji 9-89'/, — it 992 »» n 6-90 — m 5-91 n 61-17'/. — m 61-277, n n 4535 1-30 — n n • — Ob 147 gld. 192 , 127 ; 122 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 198 Rudoltove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . 150 Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v..... 250 50 kr. 60 , 50 J 50 ; 30 „ 50 ■ Tninega srca naznanjamo vsem Borodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Viktorja Eržeiva trgovca in posestnika danes 9. avgusta zjutraj ob 7. uri, v 50. letu starosti, p-ovidenega s sv. zakramenti za umirajočo, poklicati v oni boljSi svet. Pogreb dražega rajnkega bode v potek dne 11. avgusta zjutraj v Selcih. Rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Selcih pri Skofji Loki, 9. avgusta 1893. Julijana Eržen rojena Grilc, soproga. Ivanka Eržen, hči, (824) Učenca veščega slovenskega in nemfikega jezika, vzprejiuem pod ugotlulml pogoji takoj v Hvojo protlujululco z nn-saii im hlugoui. (827—1) Fran Fischer v Kamniku. No kupujte iuozoiMMkiifc receptov za most, ker so predragi in tudi nepopolni. Kdor si hoče napraviti satu dobro in zdravo domačo pijaco naj se potrudi k Ivanu Sajovitz-u v Gradei, Murplatz št. 1, .pri črnem psu", tam bo dobe vbi predmeti, ki so potrebni k temu, in se plaća za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. 50 kr. Po izrekih in dopisih mnogobrojnih naročiteljev gospoda Ivana Nujoi liz-ii. so isti z njegovim receptom za napravljanjo mostu jako zadovoljiti, ker dobe za uiajbeu denar Izbornu moSt. (825—1) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. zelenic. Izvod iz voznega reda -rrel5a.Tr3n.OB-«. od 1~ j-a.ia.lja, 1G93. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi označeni bo v srednjeevropskem 4-asu. Odhod iz IJubijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po nodl osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Aussee, Ischl, Ginunden, Solnograif, Lomi Gastein, Zeli ain See, Inomost, Bregenz, Ziirich, G -nt', Pariz, Sleyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj vi a A m s ter t en. Ob 7. ari O6 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selathal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 90 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograd a, Line«, Sreyr;i, Iselila, Graundena, Ischla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zilricha, Bregom a, Inomosta, Zella am See, Lend Gastuina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznia, Budejevio, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža. O. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljttb-neg*. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz LJubljane (drž. kol.). 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 05 „ popoludne v Kamnik. „ 50 ,, sveder v Kamnik. „ IO „ sveder v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). url 51 minut zjutraj iz Kamnika. 15 ,, dopoludne ll Kamnika. 20 „ sveder iz Kamnika. 55 n sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je kraj nem u čaBU v Ljubljani 2 minuti naprej. (12—172) 2. 6. IO. e. 11. e. o. za Zaradi natH ne. (826—1) (Blop*) rumen 1 rujavim gobcem, srednje velikosti, »e Je Izgubil ilne '*H. julijo svečer, ko je njega lastnica odpotovala na Gorenjsko. — Tisti, ki g;i je naSel, naj to blagovoli naznaniti pod naslovom ,,C. T. pottte rentaule Idrija«*. (8^1—2) Naznanilo. Zai glavnega snaženja osti deželna blagajna kranjska od 16. do vštetega dne 19. avgusta 1893.1. strankinemu prometu zaprta. ~"^KS Deželni odbor vojvodine Kranjske v L:ubljatn, dne 8 avgusta 1893. I. Hajtollit sredstvo proti libim boleznim! i; eo, ProNpelcti /,:iN