342
NOVICE
—   Umor redarja. V Požunu je redar Erumpek prijel nekega neznanca, ki je lomil vrata neke hiše. Ko ga je redar peljal na stražnico, je neznanec redarja z nožem zaklal in nbežal Eedarja so našli hudo poškodovanega. Povedal je še, kaj se je zgodilo, potem pa umrl.
—   Po nesreči ustrelil. V Felviču so štirje dijaki višje gimnazije hoteli iti na neki izlet. Pri lekarju Kosi so se preskrbeli s samokresi. Jeden misleč, da samokres ni nabasan, na druzega pomeri in ustreli. Samokres je bil nabasan in dijak se je mrtev zgrudil na tla
—   Samomor bankroterja. V Košičah je trgovec z usnjem Leon Schiller, ki bi bil zaradi napovedanega konkurza moral k sodišču, se vlegel na železniški tir, da ga je vlak povozil.
—  Nesreča na železniškem kolodvoru. V Paschingu so izstopile tri osebe iz osebnega vlaka in ne zmeneč se na opomin sprevodnika, naj malo počakajo hitele čez železniška tira. V tem je prišel drug vlak iz Welsa in ju povozil. Dva sta mrtva, jeden težko poškodovan.
—  Prej na smrt obsojen, potem oproščen. Porotno sodišče v Mostu na Češkem obsodilo je dne 7. maja t. 1. 261etnega pekovskega pomočnika Josipa Weissgarberja iz Studenca na smrt na višalih Weissgarber bil je^ obtožen, da je dne 10. oktobra min 1 s sekiro ubil svojega očeta in svojo mater in težko ranil svojo Sletno sestro Klaro. Obsojencev branitelj vložil je proti obsodbi ničevno pritožbo pri najvišjem sodišči Leto je uvažilo pritožbo in odredilo novo razpravo. Ista končala je s tem, da so porotniki obtoženca proglasili soglasno nekrivim.   Weissgarberja stavili so takoj na svobodo.
—   Poneverjanje pri nemški banki. V Bremenu je zginil uradnik tamošnje podružnice nemške banke, ko je poprej ponevKil 36.000 mark.
—   Petdeset Ijudij podsulo. V Deveru v Ameriki se je podrl, ker se je razletel neki parni kotel, hotel „Gumry." Petdeset Ijudij je podsulo.
—   Kolera v Rusiji. V volhinski guberniji je od dne 21. julija do 3. avgusta 688 oseb zbolelo za kolero in 238 pa umrlo.
—  Ljubica ga je ustrelila. V Berolinu je ustrelila ljubica zdravnika dr. Julija Steinthala, ker je hotel drugo vzeti, Bila je z doktorjem znana sedem let in jej je tačas petkrat pomagal odpraviti telesni plod.
—   Umor pri gledališči. V Solunu je umoril ravnatelj tamošnje italijanske opere Massini svojo ljubico in njenega otroka, da se ju znebi. Bil je namreč zaljubljen v neko pevkinjo svoje družbe. Turška policija ga je prijela in izročila italijanskemu konzulatu, ki ga je odposlal v Italijo, kjer pride pred sodišče
—   Most se je podrl. V Stettinu se je podrl most, katerega so pijonerji naredili blizo mesta. 84 pijonerjev je palo v vodo. Jeden je utonil, drugi so se rešili.
—   Razstreljen železniški vlak. Z dinamitom razstrelili so kubanski poštni vlak, ki je peljal več španjskih prostovoljcev. Skoro vsi vojaki, ki so se peljali z vlakom, so mrtvi.
—   Umor na Reki. Dne 18. t. m. sta se v neki gostilni na Keki sprla dva Italijana. Krčmar jih je odpravil iz gostilne. Nekaj minut pozneje našli so jednega zabodenega. Morilec je ušel.
—  Ladija se je potopila. Pri Varnichovendu se je potopila neka finska ladija. Vse moštvo je utonilo.
—   Dijamanti v Temsi. V Temsi našel je nekdo torbico, v kateri so bili demanti in denar, ki je bil lani ukraden v vili princezinje Soltikove. Vrednost najdbe znaša 200.000 gL
—   Roparski napad. Te dni sta se peljala dva bogata posestnika iz Barija v Matero v Spodnji Italiji. V gozdu so ustavili voz štirje roparji. Kočijaža so privezali k drevesu. Posestnika so ustrelili. Najbrž bi bili tudi kočijaža umorili ^ da niso prišli mimo žandarji, ki so vsega prestrašenega kočijaža odvezali.
-— Nesreča na železnici. Dne 15. t. m. sta pri Bekeš Sabi na Ogerskem vkupe trčila jeden osobni in jeden tovorni vlak. Jeden voz je zdiobljen, več poškodovanih. Človeka sta se k sreči le dva poškodovala.
—   Nesreča v premogovniku. V premogovniku Char-leroi na Belgijskem se je utrgala vrv priprave, s katero so spuščali delavce v jamo. 5 delavcev je mrtvih, 19 težko poškodovanih.
—   Marquis pred kazenskim sodiščem. V Bour-gesu na Francoskom se bode imel v kratkem pred sodiščem zagovarjati marqnis de Naye, katerega dolže, da je pred desetimi leti v Neapolju umoril svojega pastorka Henrika Menaldo. Pravda bode težavna, kajti prečitalo se bode nad tisoč aktov. Zagovarjal ga bode sloveči pariški advetnik Denis.
—   Zviti vojaški begun. Na Dunaji je sklenil od vojakov pobegniti lep huzar, le to je premišljal, kako bi dobil civilno obleko. Seznanil se je z nekim hlapcem. Sla sta na sprehod iz mesta in pogovarjala se o tem jn onem. Huzar začne hvaliti hlapca, kako je lepe rasti in da bi se njem gotovo dobro ]:odala huzarska uniforma. Izgovorita se, da bo-deta za poskušnjo obleki zamenjala, da bodeta videla, kako se hlapcu uniforma poda Zlezla sta v grmovje in se slekla^ Hlapec obleče buzarsko uniformo, huzar pa civilno obleko. Hiizar je bil že oblečen, hlapec je pa uniformo še zapenjal. Ko se okoli ozre, huzarja že ni bilo Ubežal je že bil v njegovi civilni obleki. Hlapec je naznanil vse vojaškemu oblastvu. Civilno obleko bi še pozabil, da bi ga le še ne kaznovali, ker je pomagal huzarju pobegniti od vojakov.
—   Lepe razmere! Te dni so prijeli stražarji v Trstu 401etnega postopača Andreja JeleršiČa iz Gorice, katerega je iskalo sodišče rovinjsko, ker je na sumu sokrivnje pri neki veliki tatvini. Vrli Jeleršič je bržkone vedel, kako izborna nadzorujejo v mestni bolnišnici obolele jetnike, za to se je javil bolnega in res so ga odposlali v bolnišnico. Tam je Jeleršič, kakor pred njim že marsikoji drugi, vporabil ugodni trenotek, ko ga nihče ni nadzoroval ter pobral svoja kopita. Kam ? to zna le on sam in Bog. Zares lepe razmere v mestni bolnišnici !
—   Strašna nevihta. Dne 14. t. m. ob 3. uri popo-ludne bila je strašna nevihta v okraju mesta Pivnice, v ko-mitatu Bač Bodrog na Ogerskem. S ploho vsula se je toča, debela kakor orehi. Pobila je neštevilno opek in šip, ubila je mnogo manjših živalij. Zajedno je tulil silen vihar. Kmetje^ ki so delali na polju zunaj mesta, pobegnili so v tam stoječi leseni senjak. Hkrati je vihar razsul poslopje, pokopavši uboge kmete pod ruševinami. Izkopah so izpod ruševin devet ubitih^ mnogo veče število pa jih je težko ranjenih.
343
—   Umor pri sv. Jožefu. V tem mirnem pobožnem, selu, ležečem pri Eicmanjih, dogodilo se je dne 9. t. m. strašno hudodelstvo. Kmetijca Antonija Žuljan vrgla je svojo 141etno hčerko Marijo v vodnjak, kjer je otrok seveda utonil, Brezsrčna mati stavila se je zatem sama orožnikom, ki so jo odpeljali v Koper v zapor. Nečloveška žena izgovarja se s tem, da je otroka umorila radi tega, ker ji je njen mož baje očital, da otrok ni njegov.
—   Samomor bolnice. Na Dunaji se je te dni zaradi bolezni in bede sama umorila postreščk^ žena Ivana Behren-feld. Imela je štiri otroke in je dolgo tako bolehala, da je neka sorodnica morala gospodinjiti. Videč svoje obupno stanje zlezla je s težavo na okno svojega stanovanja in skočila s tretjega nadstropja na cesto ter bila takoj mrtva.
—   Pogorelo gledališče. V Dijouu na Francoskem je v noči mej 16. in 17. dnem tega meseca pogorelo kazinsko gledališče. Goreti je začelo po predstavi. Užgale so se tudi sosedne hiše in kolodvor.    Grašenje je bilo težavno.   Človek se
v
ni noben ponesrečil. Škode je 60 000 frankov. Sodi se, da je ogenj zanetil kak obiskovalec gledališča s tem, da je vrgel proč gorečo smodko.
—   Ropni napad na Dunaji. Na Eingstrasse je dne 16. t. m. neki človek kuharico Franjo Svancino prijel za usta, da ni mogla kričati. Ona se je jako prestrašila. Tujec jej je z drugo roko hitro vzel zlato uro z verižico in zbežal. Čudno je vsekako, da se je rop posrečil, kajti tedaj je bilo na ulici polno Ijudij Ukradena ura je bila vredna 35 gld. Vsa poizvedovanja policije so ostala brez vspeha.
—  Ljubček — tat. 251etna dekla Ivana Melicher na Dunaji je naznanila svojemu hlapcu, da je podedovala nekaj stotin goldinarjev. Drugi dan je pa našla, da je njen kovčeg vlomljen in manjka ves denar. Takoj je sumila, da je to storil njen ljubček Ivan Grraf. Hitela je hitro v njegovo stanovanje, kjer je izvedela, da se je odpeljal z doma z dvema tovarišema v Mauer popivat. Sedaj je stvar naznanila policiji. Policija se hitro odpravi v Mauer in je vse tri prijela. Pri Grrafu so aašli še ves denar razen 18 gld. Vse tri so izročili deželnemu sodišč'!.
—   Simulant. V Parizu obsodili so v štiriletno ječo nekega Petra Delannoja, ki je štiri leta sleparil razne sloveče zdravnike s tem. da se je delal bolnega.
—   Samomor v Trstu. 54letna prodajalka tobaka Marija Škarel, stanujoča v ulici del Bosco hšt. 3 in službujoča pri lastnici tobakarne Mariji vdovi Collan, na vogalu ulice Farneto in Tintore, je šla na pokopališče, kjer je spila stekle-ničico karbolne kisline. Odpeljali so jo hitro v bolnišnico, tam so ji zdravniki izprali želodec, toda ni več pomagalo. Žena je umrla, ne da bi bila spregovorila. V žepu nesreČnice so našli listič, na katerem je bilo zapisano s svinčnikom, da se je zato usmrtila, ker je bila sita življenja
—  Parnik se je potopil. Parnik „Etfuge" se je potopil dne 2. avgusta blizu New Yorka blizu sohe „prostosti." Na parniku se je razpočil kotel in se je takoj pogreznil v valove. Ljudje so se menda srečno rešili. Parnik „Refuge" je bil pripravljen za tovor in ne   za  ljudi.   Ker   je   bil   že  jako
*star in ne preveč trden, se ni kapitan z njim upal na  visoko morje, ampak je vozil samo v bližini mesta New Torka
—    Hči generalova. Gospica Elizabeta Flagler hči generala Flaglerja, načelnika topničarstva zveznih držav, je ustrelila 141etnega zamorca Ernesta Grreena, ki je na vrtu kral sadje Sodišče jo je pa oprostilo, češ, da ni mislila ga usmrtiti. Mej zamorci je zaradi tega velika razburjenost, ker se je bati, da bodo ljudje boljših krogov zamorce streljali kakor pse.
—   Sleparji pri banki. Pokazalo se je, da so pri wadtski kantonalni banki poslednje leto izplačali 70.000 gld. na račun inozemskih klijentov na pisma s ponarejenim podpisom. Neki uradnik banke je sumljiv te sleparije.
¦
— Newyorška policija. Nedavno se je vozil na nad« cestni železnici policaj, poleg pa znanec, kteri je imel pri sebi v listnici kakih 1000 dolarjev. Policaj videč to, ga okara, kako zamore nositi toliko denarja pri sebi, ali zoanec mu pove, da ni bil nikdar še okraden in je previden dovolj. Policaj je hotel znancu pokazati, da človek ni nikdar dovolj previden in mu za šalo ukral listnico, češ kak obraz bode napravil, ko denarja ne bode imel Blizu teh pa je sedel bivši profesijonelni Žepni tat, a sedaj pošten meščan, videl policajevo započetje in temu ukral listnico z denarji. Na neki postaji ii« stopijo in policaj gre z znancem in ga vpraša za listnico, zelo se je ustrašil ta, še bolj presenečen pa je bil policaj, ker mu je hotel dati listnico, a je sam ni imel. Nato je došel bivši žepni tat in ju vpraša kaj imata Nista mu hotela povedati zadeve, toda on ju vpraša, ako ne obravnavata zaradi listnice z lOOO dolarji. Nato je dal listnico poseotniku, policaju pa rekel, da tudi on ni dovolj oprezen pred žepnimi tatovi. — 4 avgusta je dobil policijski paša Roosevolt od neznanega po-šiljalca bombo ! Ali bilo je vse le šala, kajti bomba je bila s koruzno moko natlačena! Isto nedeljo je hotel tuii nek zelo „službo spolnujoči" policaj necega gostilničarja spraviti v zapor, na iopovski način. V soboto večer je kupil policaj steklenico „whiskya" in prosil gostilničarja, da jo bo vzel drugi dan, ker ima ta večer službo. Gostilničar mu je rekel, da bode v nedeljo imel zaprto gostilno. .,Bodem pa na stanovanje potrkal, da mi ga bodete dali, ker pojdem na izleta mu odgovori policaj. V nedeljo je policaj potrkal, gostilničar mu je dal v soboto kupljeni „whiskej'', a policaj je pri tej priči gostilničarja — aretoval, ker ob nedeljah je točiti v New Yorku prepovedano. Pred sodnikom se je stvar raztolmačila in bil gostilničar odpuščen brez kazni; policaj bode pa radi svoje bedarije tudi odpuščen toda — iz službe! Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade!
Ponarejalci denarja vjeti. Že dolgo časa so policaji skušali dobiti neke ljudi, kteri so mnogo ponarejenih bankovcev med svet pošiljali, toda jim niso mogli na sled priti. Papirnati denar je bil tako dobro ponarejen, da ga je bilo težko od pravega spoznati. Policija je nabrala za 90.000 dolarjev ponarejenega denarja, toda hudobnežev vendar niso mogli zasačiti. Naposled je vzel vso zadevo v roke spreten skriven policaj Hazen, kteri je zaprisegel, da hoče ponarejalce dobiti. Dolgo je bilo njegovo iskanje brez vspeha, nazadnje je pa vendar opazil v Hobokenu blizu New Torka sumljive ljudi, kteri so se zbirali v hiši nekega Smitha Policaj Hazen in njegovi pomočniki so hodili na to 14 dnij v nek salon, od koder so opazovali ono hišo. Med obiskovalci so pa videli ljudi, kteri so bili že zaradi ponarejanja denarja zaprti Ko je policaj Hazen to zapazil, je nenadoma v hišo prišel ter hudobneže zaprl V kleti so bili razni stroji za ponarejevanje papirnatega denarja in tudi veliko ponarejenega denarja so dobili. Vodja te družbe je bil 731etni starec William E Brockway, kateri je bil že trikrat zaradi Ponarejevanja bankovcev zaprt. Pri tem delu si je že nakopičil mnogo premoženja.
Nevihta v Ameriki. Ravno ko se je končalo 4 t m. v Fle-mingu zjutranje opravilo v metodistovski cerkvi, udarila je strela v poslopje in več oseb ranila, med temi jih je nekaj, ki ne bodo več okrevali. V cerkvi je nastala velika zmešnjava in ljudje bi kmalu drug druzega pohodili. Blizo 20 oseb je ranjenih. Med nevihto udarila je strela ta dan v „OrieQtal hotel" v Coney Islandu ter razbila okua po vsej hiši. Na vzhodni strani poslopja je začelo goreti, toda gasilci so og^nj takoj pogasili Sk<^de je precej veliko. — V Altoni je 4. t. m. po-poludoe razsajala velika nevihta po mestu in okolici. V predmestju je strela udarila v več poslopij, katera so do tal pogorela V bližini mesta Duncansville je treščilo v drevo, pod katerim so stale tri osebe, dve ste bili takoj mrtvi, tretja pa lahko ranjena Med veliko nevihto ravno ta dan sta se hotela dva delavca   od Niagara Falls Paper Oo   prepeljati   čez reko,
344
toda čoln se :ima je preobrnil in oba sta našla smrt v valovih. Mesto Nyak je bilo obiskano od tako velikanske nevihte kakoršne ne pomnijo stari ljudje. Ceste in ulice so vse razdrte od velikih nalivov. Skoda napravljena po nevihti je jako velika, ker je tudi veliko poljskih pridelkov uničenih.
—   Boji mej italijanskinii in črnimi delavci v Ameriki. Med Italijani in zamorci v Fornectonu je pr.šlo do resnih tepežev. Zamorci so bili prišli v te kraje, ko so drugi delavci štrajkali in tako štrajkarjem veliko škode naredili. Italijani in zamorci so torej drug druzega sovražili ter se pri mnogih priložnostih stepli. Italijan Bernard Kulli je bil umorjen in oropJ^n od zamorcev in to dejanje je druge Italijane tako razburilo, da so napali zamorce z revolverji ter njih štirinajst težko ranili. 5. avgusta so imeli beli delavci veliko zborovanje pri katerem so sklenili, zamorce iz tega okraja pregnati.
—   Veliki gozdni požari. Iz severnih delov države Michigan v Ameriki se poročajo žalostne novice, toda natančnega se Se nič ne ve, ker je zveza z onimi kraji popolnoma pretrgana in zatorej se mora jako malo zvedeti o veliki nesreči. Že več tednov razsaja veliki požar v gozdovih okrajev Grand Traverse in Benzie Več malih mest in krajev je bilo popolnoma uničenih. Lepo mesto Tompsonville je sedaj v razvalinah. Prebivalci so se vendar Se o pravem času rešili. Milje in milje na daleč gore gozdovi in noč je svitla kakor dan. Malo mestice Mechanie City je v veliki nevarnosti, kajti ogenj se vali od vseh strani in je žuga uničiti. Tudi v krajih kakor Alpena, Cheboygan Charleroix se je ogenj razširil. Koliko Ijudij je v tem požaru ponesrečilo Se sedaj ne ve, toda število gotovo ne bode majhno. Škoda, katero je požar napravil, se tudi ne more natanko določiti.
—  Vihar je razrušil {kopališče na otoku Portoferraio in je silno veliko škode.
—   Dinamitna eksplozija. V tovarni hilbersdorfski za dinamit je razletelo se 30 centov dinamita, ki so bili že naloženi na voz, da ga odpeljejo v Marienberg Pok se je čutil več ur na okrog. Okna je razbilo še celo po hišah, ki so tri četrt ure oddaljene od tovarne. Tudi v tovarni je mnogo škode.
—   Umor tovarniškega ravnatelja. V stekleni tovarni Gustava Sušelke v Michalči se je pripravljal že nekaj časa štrajk. Delavci imeli so razna posvetovanja. Tovarniški ravnatelj Aleksander Friedl si je prizadeval, da zatre štrajk že v kali. Delavci so ga pa poiskali in ubili v bližnjem gozdu.
— Nesreča na morji. Angleški parnik Cathsthu se je potopil na potu iz Sydneja v Hon-kong. Nekoliko moštva s6 je rešilo, drugi so utonili. Blago je vse izgubljeno.