junij 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. julija 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 20. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 19. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Volf, Vas 4/a, 1336 Kostel 2. Suzana Oroz, Mlakarjeva 19, 4000 Kranj 3. Ivan Krašnja, Geršakova 12, 2000 Maribor Rešitve križanke: SPISOVNIK, POMARANČA, ODPLET, IJ, DURAL, IKE, ANKA, KULAK, OKREŠELJ, STATIVA, POMLAD, ASIR, RAŠ, OMA, MORSKO DNO, MUNGO, HORNISTKA, IN, NAM, RAIN, ARNE, NINO, ULIKS, VODA, SEJALEC, TELAMON, TM, RIMAČ, LE, PRE, IKEBANA, APENDIKS, MACESEN, STATURA. Geslo: SPODNJA SORICA, IMPRESIONIST, POMLAD, SEJALEC, MACESEN, KROMPIR. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. julija 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PLEMIČEV SLUŽAB- NIK ČRTA, KI VEŽE OGLIŠČI, PREKOT- NICA GESLO TREFALTMITO ROČAJ GLAVNO MESTO GRČIJE NADA VIDMAR DELCI Z ELEKTRIČ- NIM NABOJEM ZELO HUDO, TEŽKO DOŽIVETJE IZLET S POUČNIM NAMENOM SANITETNI MATERIAL ODSTRA- NJENJE STAR IZRAZ ZA PISATE- LJICO RAČUNAL. BRALNO- PISALNI POMNIL- NIK ČURLIČ ERVIN IT. MESTO V LOMBAR- DIJI AM. KARI_ KATURIST (THOMAS) SOZVOČJE TONOV VOGEL, OGAL LAHKO- VERNICA SKANDI- NAVSKA DRŽAVA PRIHODEK KRAVJI GLAS IZDELO- VANJE MREŽ PREBIVA- LEC AVČ ELEKTRO- DA ZA DOVOD TOKA VEČJI KOS POHIŠTVA RAZSEŽ- NOST PREDMETA PO ZUNANJI STRANI, ZLASTI GLEDE NA ŠIRINO PRIPRAVA ZA ODMETA- NJE SPREMI- NJANJE PROCESOV PRI ŽIVIH BITJIH MAJHNA RIBA V SEVERNIH MORJIH PISATE- LJICA PEROCI NOGO- METNI ZADETEK DERIVAT AMONIAKA RAJKO RANFL ZELENICA ZVONKO VARGA PREDSTOJ NIK FA- KULTETE LINO VENTURA NAŠA IGRALKA GREGORAČ SKUPNI DEDIČ TATJANA MATEJAŠ ŽENSKA, KI JE DIPLOMI- RALA POTREBA PO TEKOČINI MORAL- NOST NAMAZ, PREMAZ SKAND. DROBIŽ, ERE PRIPADNIK AKANOV VOJAŠKI DUHOVNIK (IZ: KUTAR) DOBA, RAZDOBJE PTIČ SRŠENAR PODZEMNI HODNIK GLAVNO MESTO ZAHODNOAFRIŠKE DRŽAVE GANA SLOVEN- SKI FILMSKI REŽISER KAVČIČ DRŽAVNA BLAGAJNA JOSIP BROZ ŽIVILO ZA UŽIVANJE NAMIZNO PREGRI- NJALO PERJE PRI REPI BELGIJ- SKO ZDRA- VILIŠČE IN LETOVIŠČE ŽIVALSKA KOŽA, STROJENA BREZ DLAKE ANTON TROST VZDEVEK EDVARDA KARDELJA NEON KONEC OTOKA LADKO KOROŠEC ANTON RAMOVŠ IVAN MINATTI LEN ČLOVEK, LENUH NAPLAV- LJEN MATERIAL MAFIJSKI ZAKON MOLKA (IZ ČRK: TERAMO) PRIPRAVA ZA NATANČ- NO DOLOČANJE HITROSTI IZVAJANJA SKLADB, METRONOM / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 20 9 772463 821805 junij 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Bukovo: v spomin garibaldincem Kolumna / Jože Poglajen Kratka zgodovina uradnega zmerjanja Kolumna / Martin Premk Kdor poje, zlo ne misli V metežu zgodovine / Davo Mihev Rupnikova linija na Koroškem S T R A N 6 S T R A N 7 S T R A N 1 8 – 1 9 43 O B L E T N I C A naj bo sposobna se bojevati proti po- novnim izbruhom ksenofobije, rasizma in populizma, ki se v tem času pojavlja- jo in razraščajo v Evropi.« Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, je ori- sal bojno pot udarne brigade Garibaldi, ki so jo sestavljali borci iz Benečije, Re- zije in Furlanije, in poudaril velik pri- spevek vojakov italijanskega rodu, ki so se pridružili partizanom v protifaši- stičnem boju v Sloveniji in Jugoslaviji. Pripoved očividke poboja garibaldin- cev, danes 89-letne Štefke Bevk, roje- ne Razpet, je prebrala dramska igralka Milena Zupančič. Pripis: govora Milana Gorjanca in Dina Spanghare sta objavljena na spletni strani www.svobodna.beseda.si. Po 35 letih spet slovesnost na Bukovem v občini Cerkno Skupaj proti razraščajočemu fašizmu V vasici Bukovo, ki leži na pobočjih Kojce na prehodu iz doline Idrijce v Baško grapo, so 4. julija pred več kot 200 obiskovalci slovesno odkrili obnovljen spomenik 24 partizanom garibaldin- cem, ki so tukaj padli 21. januarja 1945. Spomenik so leta 1982 postavili domačini s prostovoljnim delom, po načrtu idrijskega slikarja Nandeta Rupnika pa ga je izdelal nekdanji pripadnik bri- gade Garibaldi, videmski kipar Reno Cois, ki se je tudi udeležil tokratne slovesnosti.. Decembra leta 1944 so Nem-ci začeli veliko ofenzivo na širšem območju Trnovskega gozda, da bi obkolili in do- končno uničili enote IX. korpusa, ki so delovale na tem območju. Ofenziva ni uspela in partizani so se umaknili na Čepovansko planoto. V vrstah IX. kor- pusa NOV so se tukaj bojevali tudi borci divizije Garibaldi Natisone, v katero so se po kapitulaciji Italije vključili protifa- šisti iz Furlanije, Benečije in Rezije. Nji- hova enota je v hladnem jutru 21. janu- arja 1945 po zasneženih poteh prihajala s Šentviške planote proti vasi Bukovo. Tu pa so jih v zasedi pričakali Nemci in domobranci. V boju je padlo 24 partiza- nov garibaldincev. Za obnovo spomenika si je najbolj prizadeval Jože Jeram, predsednik KO ZB za vrednote NOB Cerkno, ki je zaslužen tudi za številna spominska praznovanja na Cerkljanskem. Za nje- govo vsestransko delovanje mu je ZZB NOB Slovenije podelila srebrno plake- to. Tokratno prireditev so organizirali ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno, območno združenje ZB Cerkno in Ob- čina Cerkno. Sodelovali so praporšča- ki ZB, veteranov vojne za Slovenijo, društva Tigr, društva Sever in Sloven- ske vojske, v kulturnem programu pa učenci OŠ Cerkno pod mentorstvom ravnatelja Milana Koželja, Ljudski zbor Upor iz Vidma, Ženski pevski zbor Iris Bukovo in recitator Vojko Hobič ter scenaristka in voditeljica prireditve Martina Kolenc. Med govorniki so bili podpredsednica Zveze koroških parti- zanov Marija Koletnik in svetovalec ru- skega veleposlanika v Sloveniji Anatolij Kopilov, svoje spomine ob odkritju spo- menika pa je obudil tudi Štefan Cigoj, ki je bil ob postavitvi spomenika pred 35 leti konzul Jugoslavije v Trstu. Žu- pan Občine Cerkno Jurij Kavčič je pri- sotne spomnil, da občina podpira skrb za več kot trideset spominskih obeležij v občini, in obljubil, da bodo to počeli tudi v prihodnje. Predsednik in koordinator ANPI v Vi- demski pokrajini – Vsedržavne zveze partizanov Italije iz Vidma Dino Span- gharo se je v govoru zavzel za skupni boj proti naraščajočemu fašizmu in za strpnost vseh, ki živimo na tem obmo- čju, in dejal: »Predlagajmo vsem ustvar- janje skupne protifašistične fronte, ki Garibaldinec Reno Cois, ki je izdelal kip. Milena Zupančič je prebrala pričevanje Štefke Bevk. Jože Jeram, brez njega ne bi bilo obnove spomenika. // PIŠE: Bojan Jeram , Vojko Hobič // FOTO: Vojko Hobič Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J demijo za likovno umetnost. Najprej je ilustrirala pesmi in zgodbice za revije Ciciban, Pionirski list (sedanji PIL), Ku- rirček (poznejši Kekec), nato se je lotila ilustracij knjig, med katerimi so še naj- bolj znane zgodbica Lučka Regrat Gre- gorja Strniše, zajetna knjiga Pravljice za lahko noč Ele Peroci, številna dela Kri- stine Brenkove, Polonce Kovač in števil- nih sodobnih avtorjev. Kot je povedala ob visokem jubileju, je vedno risala po- dobe, ki jih je nosila v svojem srcu, z željo, da najdejo njene risbe pot do srca mladih bralcev. Ilustratorka Ančka Gošnik Godec praznuje 90 let Ob njenih podobah so rasle generacije otrok Pred sto leti je izšla prva slovenska slikanica: to je bil Levstikov Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja. Pred 60 leti je izšla legendarna slikanica Muca Copatarica, za katero je zgodbo napi- sala Ela Peroci, z nepozabnimi ilustracijami muce, ki otrokom krpa pozabljene copatke, pa jo je navdihnila Ančka Gošnik Godec. Ta je na začetku junija praznovala svoj 90. rojstni dan. V počastitev njenega življenj-skega jubileja so pri Mladinski knjigi, s katero Ančka Gošnik Godec sodeluje vse od začet- kov svoje ustvarjalne poti, izdali knjigo pravljic Zlata skledica z njenimi podobami. Prav tako so ob visokem jubileju ugledne ilustratorke ponatisnili rezijsko ljudsko pravljico Tri botre lisičice ter slikanici Muca copatarica in Zelišča male čarovnice. Knjiga Zlata skledica je zbirka pravljic z vsega sveta, ki jih je izbrala Kristina Brenkova, pisateljica, prevajalka in le- gendarna urednica založbe Mladinska knjiga. Pravljice pa so na papirju in v do- mišljiji tisočih otrok zaživele prav zaradi izjemnih ilustracij Ančke Gošnik Godec, ki je ne le tehnično izjemno dovršena ilustratorka, temveč tudi zelo subtilna poznavalka otroškega sveta. »Ljudske pripovedke govorijo o vprašanjih, ki so brezčasna, o iskanju vsakega izmed nas. Govorijo o iskanju ljubezni, o iskanju doma, o iskanju samega sebe in o trno- vi poti, ki jo človek ob vsakem takem iskanju prehodi. Govorijo o človekovem odnosu do drugih ljudi, do živali, do baj- nih bitij in do narave nasploh. Govorijo o človekovem odnosu do življenja, ki se kaže skozi njegovo poštenost ali nepo- štenost, pogum ali strahopetnost, rado- darnost ali skopost, naivnost ali pret- kanost, skromnost ali lakomnost,« je zapisala Kristina Brenkova. Ančka Go- šnik Godec je vsem tem pripovedkam, osebam, živalim in dogodkom s svojim pretanjenim občutkom dodala podo- be, ob katerih so odraščale generacije slovenskih otrok. Številne od teh pripo- vedk svojim otrokom berejo tudi današ- nji sodobni starši, pogosto prav zaradi prisrčnih ilustracij risb. Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. ju- nija 1927 v Celju, njen oče je bil pleskar, soboslikar in črkoslikar, znal pa je tudi lepo risati. Med drugo svetovno vojno so jo zaradi prepevanja slovenskih pe- smi izključili iz šole, šolanje pa je na- daljevala na šoli za oblikovanje v av- strijskem Gradcu. Po vojni se je najprej zaposlila v Tiskarni ljudske pravice v Ljubljani, pozneje pa je končala Aka- // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ančka Gošnik Godec 3 B E S E D A 6 – 7: Kolumni Jože Poglajen: Kratka zgodovina uradnega zmerjanja Martin Premk: Kdor poje, zlo ne misli 9 – 14: Aktualno Avstrijska državna pogodba Nova knjiga o Titu 15 – 17: Na obisku Jože Muhič, Attilio Plesnicar, Branko Žiger 18 – 19: V metežu zgodovine Rupnikova linija na Koroškem 20 – 23: Reportaže Ljubelj, Janče, Podraga, Vuzenica 24 – 30: Dogodki 31 – 32: Pisma 33 – 35: Imeli smo ljudi 36 – Sporočila ZZB 38 – 39: Rekli so 41: Razstava Lep pozdrav, saj veš čigav Fotografija na naslovnici: Slovesnost na Bukovem pri Cerknem (Foto: Bojan Jeram) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar telefon: (01) 434-46-17 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana onalizacijo in tajkune, ni nihče priča- koval, da bo dobrih dvajset let pozneje milijon Britancev delalo po pogodbah, v katerih ni določeno niti plačilo za delo niti koliko ur bodo v enem mesecu mo- rali opraviti (tako imenovane pogodbe »zero-hour«), da bo vsak peti Nemec zaposlen prek tako imenovanega ma- lega dela, ki prinaša plačo okrog 450 evrov na mesec, in da bo več kot 70 od- stotkov ljudi v naši Luki Koper zaposle- nih prek nezakonitih agencij za posre- dovanje dela (tako imenovani izvajalci pristaniških storitev). Ni naključje, da je evropski kapitalizem postal tak prav po propadu socialistič- nega sveta. Človeški obraz je izgubil prav zato, ker ni imel nikakršne opozi- cije. Leta 1991 so razglašali, da je po fašizmu in nacizmu kapitalizem izgubil še zadnjega tekmeca in da človeštvu od tod naprej ostane samo ena pot. A prav v državah, kjer je bilo to prepri- čanje najmočnejše, je danes tudi opo- zicija kapitalizmu najostrejša. V ZDA je po meritvah javnega mnenja trenutno najbolj priljubljeni politik demokratični socialist Bernie Sanders. V Veliki Brita- niji bi, če bi bile volitve danes, zaneslji- vo zmagali laburisti pod vodstvom Je- remyja Corbyna, ki obljublja vnovično nacionalizacijo železnic in zdravstva, vnovično uvedbo brezplačnega šolstva, po požaru v londonski stolpnici Gre- enfell Tower 14. junija pa je predlagal zaplembo praznih stanovanj bogatašev, da bi tja namestili ljudi, ki so zaradi po- žara ostali brez stanovanj. Njegov pred- log podpira večina Britancev. Levica se je minulo soboto v Ljubljani zbrala z jasnim sporočilom: časi, ko ka- pitalizem ni imel opozicije, so minili. Tu smo, da nastavimo ogledalo tranzicijski politiki, da končamo plenjenje naše dr- žave in da vrnemo oblast tistim, ki jim po ustavi pripada – ljudstvu. Prihodnost je demokratični in ekološki socializem. Na to pot vabijo vse, ki spoštujejo iste vrednote. U V O D N I K Zadnji konec tedna v juniju sta zaznamovala dva dogodka, dan državnosti in ustanovitev stranke Levica. Rečeno dru- gače: šestindvajseta obletnica razdru- žitve Jugoslavije na eni strani ter zdru- žitev Združene levice v enotno stran- ko na drugi. Ob prvem dogodku se spominjamo dne, ko je bila trobojnica Socialistične repu- blike Slovenije z rdečo zvezdo spuš- čena z droga, drugi dogodek pa rdečo zvezdo, tokrat na zeleni podlagi, vrača v slovensko politiko. Če prvi dogodek simbolizira smrt socializma 20. stoletja, ustanovitev Levice obljublja, da bo oži- vila socialistični projekt in ga umestila v 21. stoletje. V enem koncu tedna sta se tako srečala smrt in vstajenje. Niso redki glasovi, ki pravijo, da s(m) o na plebiscitu glasovali za odcepitev Slovenije od Jugoslavije, ne pa tudi za konec socializma in tranzicijo v kapita- lizem. Ozko gledano imajo prav – vpra- šanja o družbeno-ekonomski ureditvi na plebiscitu ni bilo. A vendar so bile poosamosvojitvene elite ne glede na siceršnje politične spore enotne v tem, da je treba udejanjiti parolo »Evropa zdaj!«, ki se je v Sloveniji pojavila v dru- gi polovici osemdesetih let. To je nei- zogibno pomenilo premik od samou- pravnega socializma h kapitalizmu, od Beograda k Bruslju, od Internacionale k Odi radosti. Slovenija je ta premik opravila najbolje od vseh tranzicijskih držav, a prispeli smo v drugačen svet, kot so si ga ljudje predstavljali v 80. letih, ko so si ogledo- vali kapitalizem v Trstu, Gorici in Ce- lovcu. Tam so še videli povojni kapita- lizem, ki so ga vodili socialdemokrati in socialdemokratsko usmerjeni konser- vativci – ta je omogočal visok standard, dobre plače, a hkrati socialno varnost in relativno družbeno enakost. Tako kot ni nihče slutil, da bo osamosvojitev pri nas prinesla rop družbene lastnine, denaci- Smrt in vstajenje // PIŠE: Luka Mesec, poslanec Levice junij 20174 N O V I C E Umakniti morajo ime s spomenika domobrancem Višji sodniki so na zahtevo družine Mihe Pelana, ubitega med drugo svetovno vojno, potrdili, da morajo njegovo ime odstra- niti s spomenika domobrancem v Grahovem. Višje ljubljansko sodišče je zavrnilo pritožbo društva Nova slovenska zaveza na sodbo sodišča na nižji stopnji in potrdilo, da je treba ime pokojnega Mihe Pelana odstraniti s spomenika. Za pritožbo so se svojci Mihe Pelana odločili, ker v društvu niso upoštevali njihovega mnenja, saj so skušali že pred postavitvi- jo spomenika prečiti, da bi se na njem znašlo tudi ime Miha Pelan. Prepričani so namreč, da ni sodeloval z domobranci in zato njegovo ime ne bi smelo biti na spomeniku. Po besedah sorodnikov naj bi bil pokojni Pelan simpatizer partizanov in je z njimi med drugo svetovno vojno aktivno sodeloval, po pomoti pa naj bi pod njihovimi streli umrl. Kljub pravnomočni sodbi pa društvo imena še ni odstranilo s spomenika. O odstranitvi imena je odločilo že prvostopenjsko sodišče, ki je presodilo enako, a so se v društvu Nova slovenska zaveza na to odločitev pritožili s trditvijo, da gre le za osebne želje in mnenja tožnikov in da je vojni zločin tudi v primeru, če so partizani Pe- lana po pomoti ubili. Senat višjih sodnikov pritožbi ni ugodil, po njihovi oceni je že prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo. Na pritožbo, da za Pelanovo opredelitev ni nepristranskega dokaza, je pomembno dejstvo, kako njegovo vlogo med drugo svetov- no vojno vidijo njegovi svojci. V tem primeru gre za prednost pravice sorodnikov do pietete pred pravico društva do svobode izražanja, so menili sodniki. Pred izidom revije so nas obvestili, da naj bi s spomenika že izbrisali ime Mihe Pelana. M. T. Potrditev sodbe belogardistom Vrhovno sodišče je potrdilo legitimnost in legalnost sodišča med drugo svetovno vojno s tem, ko je zavrnilo trditve Vide Svetek, hčere usmrčenega belogardista V. H., da je izredno vojaško so- dišče v kočevskem procesu kršilo pravila poštenega sojenja. Izredno vojaško sodišče je v ekspresnem, zgolj tri dni trajajo- čem sojenju V. H. obsodilo zaradi narodnega izdajstva. Skupaj s še petnajstimi soobtoženimi je bil spoznan za krivega, da je bil leto dni – od septembra leta 1942 do septembra 1943 – pri- padnik oborožene belogardistične tolpe pri Bizoviku ter da je decembra leta 1942 pri italijanski blokadi v Bizoviku izdajal pripadnike OF, s tem pa povzročil internacijo 20 Bizovičanov, usmrtitev četverice Bizovičanov in enega Hruščičana. Obso- jen je bil tudi, da je med napadom v Bizoviku odpeljal v belo- gardistično postojanko starše in sestro partizana ter jih med bojem postavil na vrata postojanke, tako da sta bila oče in se- stra ustreljena. V. H. je bila izrečena smrtna kazen z ustrelitvijo. Vida Svetek je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila po tis- tem, ko je ustavno sodišče odločilo, da je to pravno sredstvo mogoče vložiti za vse pravnomočne sodbe, izrečene pred le- tom 1995. V zahtevi je navajala, da njenemu očetu ni sodilo sodišče, ustanovljeno v skladu z načeli, ki so jih poznali civili- zirani narodi, pa tudi da Osvobodilna fronta ne bi smela usta- navljati izrednih sodišč, zato je bilo to sodišče po njenem ne- legalno in nelegitimno. Kazenski zakon pa naj bi bil prekršen, ker kazniva dejanja, ki so bila očetu očitana, niso bila kazniva dejanja po zakonu Kraljevine Jugoslavije, temveč po aktu poli- tične stranke. V zahtevi je poudarila, da je bil njen oče civilist v samoorganizaciji vaške straže in da so se imeli pravico zavaro- vati pred nasilnimi odvzemi premičnin. Prav tako je menila, da je bila njenemu očetu kršena pravica do obrambe, saj ni imel odvetnika, ki bi mu pomagal pri obrambi, in da se zoper sodbe ni bilo mogoče pritožiti. Zahteve je vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljene, prav tako je sklenilo, da je bilo tedanje izredno vojaško sodišče po načinu formiranja, sestavi senata, po vrsti primerov, ki naj jih to sodišče obravnava, primerljivo z ureditvijo sodišč v vojni ali vojnem stanju. Imenovalo je svoja pravila, postopke, oprede- litve kaznivih dejanj, kar nakazuje, da pri tem ni šlo za neko izredno sodišče, ki bi vodilo izreden postopek in izrekalo izre- dne sankcije, ki ne bi bile predpisane. Vrhovno sodišče je pri tem dodalo, da ker je bilo sojenje v postopku v vojnem času, ni mogoče uporabiti vseh meril, ki veljajo za sojenje zdaj, ko so urejene in stabilne razmere. Države lahko v vojnem času sodne postopke poenostavijo in zaostrijo pravila, kar se v ve- čini dojema kot pravilo in ne le možnost, saj sta v vojni nujna splošni interes in zagotovitev obrambe. M. T. Mladi in zgodovinski spomin na vrednote NOB Na začetku aprila so v dvorani Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru v okviru dogodka Ure spomina, ki ga organizira Združenje borcev za vrednote NOB Maribor, na pobudo ob- močne organizacije ZB za vrednote NOB Ormož spregovorile učenke OŠ Središče ob Dravi. Mariborčankam in Mariborča- nom so predstavile kronologijo dogodkov narodnoosvobodil- nega boja v Središču ob Dravi in jih povezale z dejanji upora okoliškega dela Prlekije. Poudarile so vrednote, ki so mlade med NOB tudi v tej regiji spodbujale k uporu proti fašizmu. Učenkam je bila v pomoč pri seznanjanju s prispevkom do- mačinov aktivistov OF mentorica zgodovinarka Ivica Kanič s sodelavko zborovodkinjo Dragico Cvetko, za tehnično podpo- ro pa je poskrbel Matjaž Hanželič. Bučen aplavz poslušalk in poslušalcev, med katerimi so bili tudi vrstniki in vrstnice z OŠ Franceta Prešerna, je bil pohvala odlični izvedbi mladih Sredi- ščank. Ob koncu je bilo slišati: »Ta šola je upravičeno dobila srebrno plaketo republiške borčevske organizacije.« Ura spo- mina, ki je presegla že število 60, je ponudila dobre obete, da v družbi ne bo izginil zgodovinski spomin, če so mladi le sezna- njeni s tako pomembnim zgodovinskim obdobjem. Besedilo: Borica Vičar; foto: Matjaž Hanželič Poškodovani spomenik v Vojniku Sredi maja so neznanci v Vojniku poškodovali osrednji spo- menik NOB. Obelisk predstavlja drevo z odrezanimi vejami 5 Polaganje vencev v Kragujevcu in simbolizira žrtve (78 umrlih). Ob samem obelisku je tudi kostni- ca, v kateri počivajo kosti petih partizanov, ki so padli v okolici Vojnika, in sedmih ne- dolžnih talcev, ki jih je okupator 19. decembra 1944 ustrelili ob voj- niškem pokopališkem zidu. Ustreljenih talcev je bilo osem. Enega so svojci po vojni pokopa- li na domačem poko- pališču v Dolu pri Hrastniku. Besedilo in foto: Marko Zdovc Pozabljeni spomenik pri Socki Razbiti spomenik na fotografiji je bil postavljen v spomin na preboj 14. divizije v noči s 15. na 16. februar 1944. Divizija se je kljub blokadi in žrtvam pozimi uspešno prebila na Paški Kozjak. Prekrasen spomenik je dolgo stal ob cesti Socka–Vita- nje pri Senegaškem mlinu pri Socki. Spomenik je pred leti za- sul zemeljski plaz. Na Občini Vojnik in v ZB za vrednote NOB ni bilo interesa, da bi razmere tedaj sanirali, odkopali zemljo in spomenik znova postavili, čeprav sem na to opozoril. Namesto tega so malo stran, na škarpo pri hiši pri mostu čez reko Hudi- njo, postavili nič kaj ugledno zelo majhno tablo, spomenik pa so pustili zasut. Slika je s konca maja. Besedilo in foto: Marko Zdovc Na obisku v Srbiji Člani Združenja borcev za vrednote NOB Moste - Polje, KO Sneberje - Zadobrova, smo pred prvomajskimi praznikov obi- skali osrednjo Srbijo. Ogledali smo si številne kulturne zna- menitosti v mestih Kragujevac, Čačak, Zaječar in Negotin ter obiskali več muzejev v soteski Džerdap, pa tudi Lepenski vir in ostanke starih mest. Pot nas je vodila tudi po soteski reke Donave, mimo nekdaj znamenitih hidrocentral Džerdap 1 in Džerdap 2. V Kragujevcu smo se v parku Šumarice poklonili med drugo svetovno vojno ustreljenim dijakom in profesorjem tamkajšnje gimnazije ter pri spomeniku položili venec in priž- gali sveče. Nato smo se srečali s predstavniki srbske borčevske organizacije, s podpredsednikom ZZB Srbije, s predsednikom ZZB Kragujevac, s podžupanom mesta Kragujevac in se dogo- vorili za nadaljnje sodelovanje, prav tako pa smo jih povabili na obisk v Slovenijo. Obiskali smo tudi nekaj etno vasi, v ka- terih predstavljajo svojo bogato zgodovinsko in etnološko tra- dicijo, in pokusili srbske kulinarične dobrote ter se z gostitelji zadržali v prijetnem razpoloženju. Besedilo in foto: Matjaž Hrabar Knjiga Franja Zoreta, 1204 dni teme Sredi maja smo se člani ZB za vrednote NOB Hrastnik v knji- žnici Antona Sovreta, udeležili predstavitve knjige 1204 dni teme, avtorja Franja Zoreta. Franjo Zore se je rodil 19. no- vembra 1909 na Slatnem nad Dolom pri Hrastniku v kmečki družini očetu Francu in mami Julijani. Takratno ljudsko šolo je obiskoval na Dolu in z osemnajstimi leti uspešno končal sad- jarsko in vinarsko šolo v Mariboru. Kot mlad fant se je tudi kmalu poročil z Vlasto Roš iz znane hrastniške družine. Dru- žina je že štela pet otrok, ko je prišla druga svetovna vojna in oba z Vlasto sta se takoj vključila v odporniško gibanje. V hiši Zoretovih so se začeli sestajati napredni in ugledni kmetje z območja Dola, Turja in okolice ter oskrbovali prve partizane. A že 19. decembra 1941 so bili izdani in odpeljani v zapore. Franja so najprej odpeljali v Trbovlje, nato v Maribor, od tukaj v taborišče Flossenberg v Nemčijo in nato v dachausko po- družnico Allach pri Münchnu. Iz taborišča se je vrnil 16. junija 1945 na svoj dom na Slatno. S seboj je prinesel vse liste dnev- nika, ki ga je skrbno in na skrivaj pisal vsa štiri leta trpljenja in želje po svobodi in vrnitvi domov. Leta 1951 je od predsedstva narodne skupščine republike Jugoslavije v Beogradu prejel or- den zasluge za narod 3. stopnje. Vse te originalne zapiske in dnevnike hrani njegov vnuk Jože Razpotnik (na sliki), ki je pri Mohorjevi založbi po 70. letih iz- dal knjigo pod naslovom 1204 dni teme. Pogovor z vnukom Jo- žetom ob predstavitvi knjige je v polni dvorani knjižnice vodila urednica celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber. Pred vho- dom v knjižnico pa je Rudarska godba Hrastnik z dirigentom Urošem Razpotnikom, pravnukom Franja Zoreta pripravila kratek koncert koračnic. Danijela Kovač; foto Fanči Moljk junij 20176 K O L U M N A Jože Poglajen Kratka zgodovina uradnega zmerjanja »A mpak, gospe in gospodje, vemo, kakšna je povezava med Kemisom in Gorenjem. Vemo, kdo je glavni v Gorenju, vemo za ša- leški lobi in iz tega naslova me ne čudi, da je bila celotna zadeva pospravljena pod mini- strstvo za obrambo, ki ga vodi ministrica za obrambo Andreja Katič. Kakšne so povezave Andreje Katič in šaleškega lobija, mislim, da mi ni treba govoriti …« je pred dnevi na za to posebej sklicani izredni seji parlamenta vedno dežurni poslanec SDS Žan Mahnič določil krivce in odgovorne za požar na Vrhniki. Šesturna »gasilska« raz- prava poslancev ni prinesla nič novega, je pa za spremembo minila v presenetljivo korektnih političnih tonih. Le omenjeni Žan ni mogel iz svoje kože. Kljub temu smo jo še dobro odnesli, kajti po nepremišlje- nemu in nekorektnem govorjenju proslavljeni vodja parlamentarne- ga odbora za obrambo tokrat vsaj Rusom ni spet napovedoval vojne. A Žan še zdaleč ni tisti, ki bi pri nas izumil nekorektno politično govorico oziroma sovražni govor. Za idejnega očeta bi lahko imeli Ivo Hvalico, tudi poslanca SDS iz časov, ko se je stranka še imela za socialdemokratsko. Ivo je svoje retorične »bravure« pred kritiki branil, češ, parlament se imenuje po latinskem glagolu parlare, to je govoriti. Solkanski deputat je to seveda razumel, kot da lahko v parlamentu vsakdo govori, kar mu pride na misel. Toda on je bil vsaj dober govornik. Tudi pred njim, ko je bil državni zbor še skup- ščina, smo tam lahko slišali marsikatero krepko neumnost. A teda- njim – predvsem Demosovim – delegatom ne gre toliko zameriti, kajti nekateri so v parlament prišli dobesedno iz hleva – kar ni mišljeno slabšalno! – in se jim je večini marsikdaj zavozlalo do nerazpoznav- nosti, ko so hoteli kaj pame- tnega povedati. Največ zara- di popolnega nepoznavanja politične govorice. Jezik in glavo jim je ohromila tudi trema, ko so večinoma prvič gledali v televizijske kamere. Vse skupaj so poslabšala še naročila njihovih strankar- skih veljakov, da morajo za vsako ceno besedno obračunati s političnimi nasprotniki. Ne samo besedno, Grosovi liberalci, na primer, so to precej pobalinsko počeli tudi z bananami. V tem muzeju voščenih lutk poslancev, ki so bili (in so najbrž še vedno) prepričani, da je korektna politična govo- rica tudi v parlamentu odveč, častno mesto pripada plemenitemu Jelinčiču. Danes je njegova maksima, da je torej treba v parlamen- tu pihati na dušo ljudstvu kot v vaški gostilni, postala že skoraj vsesplošno pravilo. Ne verjamete, da je slovenski parlament »žlahtna« podoba vaške gostilne? Da je res tako, med drugim priča stenogram ene od prei- skovalnih komisij iz marca leta 2011. Ta »Grimsova« komisija naj bi odkrila zaroto zoper Janšo v zvezi s patriami. Takole se je začelo: Grims: »Začenjam 1. nujno sejo preiskovalne komisije …« Slapnik: »Po poslovniku od včeraj niste več predsednik te komisije in sploh ne vem, kaj iščete tukaj.« Grims: »Spoštovani kolega, dajte se normalno obnašati. Nimate besede!« (mu izklopi mikrofon) Jelinčič: »Drži gobec!« Slapnik: »Hvala enako.« Jelinčič: »Kaj! Kaj hvala enako! Boš po pički dobil, pa boš imel hvala enako!« Grims: »Nimate pojma o veljavnem zakonu in poslovniku …« Jelinčič: »Kar glej …« Slapnik: »Kaj ti je? Te zabrišem skozi okno …« Jelinčič: »Koga, mene?« Slapnik: »Boš ti meni grozil, Jelinčič?« Jelinčič: »Grims, pokliči varnostnike, naj gre ven!« Slapnik: »Potepuh, boš ti meni grozil, da me boš udaril!« Jelinčič: »Jaz sem se samo figurativno izrazil, Slapnik pa mi je gro- zil s smrtjo. Počutim se zelo ogrožen in ne bom kar tako utihnil …« In kaj je povzročilo hudo kri? To, da so trije poslanci, med nji- mi tudi Slapnik, nekaj dni prej pisno zahtevali, da se predsednik komisije Grims zasliši kot priča, ker je bil v času nakupa oklep- nikov patria predsednik sveta SDS. Zakon o parlamentarni preiskavi pa v takem primeru pravi, da priča v zadevi, ki jo komisija preiskuje, ne more več sodelovati v komisiji. Da mora Grims torej takoj prenehati de- lovati v komisiji. In epilog? Ni ga bilo. Še več, na citirani stenogram so udarili oznako »interno«. Pozneje, ko Grims ni bil več predsednik, so jo sicer umaknili. Poslanec nek- danje stranke Zares Slapnik je danes državni sekretar v Cerarjevem kabinetu. Jelinčičeva stranka je doživela neizbežno: izpadla iz par- lamenta. Zdaj se plemeniti menda spet vrača. In napoveduje pakt z janšisti. Ti danes povsem odkrito govorijo, da je korektno – se pravi resnicoljubno – nagovarjanje javnosti pravzaprav levičarska prevara. Zato se niti ne gre čuditi, da je sovražno zmerjanje do- besedno eksplodiralo tudi na spletnih straneh in nasploh postalo prevladujoč vzorec političnega obnašanja. A tedanjim – predvsem Demosovim – delegatom ne gre toliko zameriti, kajti nekateri so v parlament prišli dobesedno iz ¬hleva – kar ni mišljeno slabšalno! – in se jim je večini marsikdaj zavozlalo do nerazpoznavnosti, ko so hoteli kaj pametnega povedati. Največ zaradi popolnega nepoznavanja politične govorice. 7 V časih se vendarle zgodi, da prevlada razum. To se je zgodilo prejšnji mesec, ko je bil prepovedan koncert tretjerazrednega hrvaškega pevca Thompsona. Pevca, ki ni znan po umetniški vrednosti svoje glasbe, po ubra- nem petju ali lepem ali šolanem glasu – iz ust izpušča le nekašno »dinaridsko« hropenje, spojeno s podlago, ki smo jo včasih imenovali »ćobanski rock«. Znan je edinole po svojem spogledovanju z ustaštvom, po opevanju pokolov nad Srbi, po tem, da na njegovih koncertvih občinstvo nosi ustaške simbole in se dere ustaška gesla. Takšno podpihovanje ustaštva, enega najnasilnejših gibanj celotne človeške zgodovine, ta »pevec« zavija v ovoj »domoljubja«. Tu se za pravilno izkaže trdi- tev, ki jo je že v 18. stoletju izrekel angleški mislec Samuel Johnson, da je »domoljubje zadnje zato- čišče podležev«. S svojim »do- moljubjem«, spodbujanjem k nasilju, z zlorabo najnižjih čustev ljudi zaradi notranjepolitičnega obračunavanja Thompson nima nič z glasbo kot umetnostjo. Zad- nja leta je postal glasnik hrvaške »desnice«, ki svojo politiko prav tako gradi na hujskanju ljudi proti manjšinam in drugače mislečim, na spreminjanju dejstev o drugi svetovni vojni in na poglabljanju raz- kola med ljudmi. Vse samo zato, da lahko zakriva porazno gospo- darsko stanje in bedo ljudi. Zato ni čudno, da si je vstopnice za na sre- čo prepovedani koncert med prvimi priskrbel vodja »najbolj poštene stranke« in »predsednik opozicije«, kot ga naslavljajo v desnih sred- stvih javnega obveščanja. Koncert proslulega Thompsona, ki svoje ime dolguje brzostrelki, pred drugo svetovno vojno značilni za ameriške gangsterje, je »pred- sednik opozicije« takoj želel izkoristiti za netenje sovraštva tudi pri nas. Početji hrvaške in naše »desnice« sta si tako ali tako podobni kot jajce jajcu, res pa je, da je v primerjavi z razmerami na Hrvaškem pri nas vseeno malo bolje, tudi kar se tiče prevrednotenja druge svetov- ne vojne in potvarjanja zgodovine. Takšno odkrito spogledovanje z ustaštvom, kot se z dovoljenjem uradnih oblasti dogaja na Hrvaškem, pri nas še ni zaživelo, lahko pa slutimo, da nas v primeru zmage naše »desnice« čaka prav tako podžiganje »švabobranstva«. Poleg oči- tnega prikrajanja zgodovine tako naša in hrvaška desnica živita od hujskanja ljudi, od zlorabe človeškega neznanja, izkoriščanja najniž- jih čustev in razdvajanja ljudi za notranjepolitična obračunavanja, ki jim sledita želeni prevzem oblasti in nato brezobzirno mastenje pri ko- ritu. Zato so se naši »desničarji« prav lepo ujeli in uspešno sodelovali s hrvaškimi pri netenju »incidentov« v Piranskem zalivu. Ne naša ne hrvaška »desnica« pa se ne zavedata, da sta spremi- njanje izidov druge svetovne vojne in spreobračanje nacističnih pora- žencev v zmagovalce samomorilsko početje. Celotna Evropa oziroma ves svet temelji na boju poti nacizmu in fašizmu v drugi svetovni vojni in takšno spreminjanje zgodovine, kot si ga privoščijo nekateri pri nas in na Hrvaškem, nima primerjave v preostali Evropi. Pravzaprav niti ni razumljivo, kaj je sploh mogoče doseči s takšnim prevrednotenjem in obračanjem zgodovine druge svetovne vojne, kot se dogaja pri nas ali pa na Hrvaškem. Mar da se bo zgodovina pisala tako, da so slo- venski švabobranci, del nacističnega morilskega stroja in organizacije SS, skupaj z Britanci osobodili Slovenijo ali pa morda kar Berlin? Na Hrvaškem so si denimo že izmislili zgodbo o »povojnem Jasenovcu«, kjer naj bi umrlo še več ljudi kot med vojno (med vojno je bilo seve- da tam »letovišče«), čeprav ni o tem nobenih dokumen- tov ali pričevanj. Na srečo takšne zgodbe takoj potone- jo, ko se srečajo s tujino ali tujimi državniki. Tudi naša »desnica«, ko je bila na oblasti, ni imela težav s partizani ali rdečo zvezdo, ko so bile na obisku ameriške, francoske, ruske, kitajske ali kakšne druge delegacije. Takrat je bilo vsem jasno, kdo je bil s kom zaveznik med drugo svetovno vojno, kdo je bil v službi nacistov in fašistov in kdo je zmagal v vojni. Takšna dvoličnost nam jasno potrjuje, da je vse pre- obračanje zgodovine tako pri nas kot na Hrvaškem (kjer se je trenu- tna oblast zahtevam Judov po odškodnini uprla s sklepi ZAVNOH-a oziroma AVNOJ-a), da sta potvarjanje in spreobračanje zgodovine le njena zloraba v notranjepolitične namene. Žal imamo tako na Hrvaškem kot pri nas na položaju, ki naj bi ga zasedal najuglednejši človek v državi, dve prazni obličji brez vsebine. Ne samo da ne storita nič, da bi se stvari postavile na pra- vo mesto, potvarjanje in spreobračnje zgodovine izkoriščata v svoj prid za pridobivanje političnih točk. V obeh deželah se to početje skriva pod krinko »sprave«, ki je podobno kot »domoljubje«, posta- la zatočišče za spodbujanje najbolj pritlehih čustev. »Sprave«, ki je tako nihče ne potrebuje, se tudi nikakor ne da doseči s spreobrača- nem in prevrednotenjem zgodovine ter z razglašanjem poražencev za zmagovalce. Takšna »sprava« ne bo nikoli »združevala ljudi«, kot jih tudi ne združuje uboga glasba nekega Thompsona. Izjavo o »združevalni moči« Thompsonove glasbe si je privoščila najviš- ja hrvaška predstavnica in moramo ji priznati, da lahko ponosno stoji ob boku našemu najvišjemu predstavniku, ki tudi ne skopari s slaboumnimi izjavami. Žal pa v primeru Thompson ne drži več tudi misel, da »kdor poje, zlo ne misli«, a vedeti je treba, da sta ta misel in istoimenski hravški film nastala v nekih drugih, lepših časih, ko ni bilo raznih »Thompsonov«. K O L U M N A Martin Premk Kdor poje, zlo ne misli »Sprave«, ki je tako nihče ne potrebuje, se ne da doseči s spreobračanjem in prevrednotenjem zgodovine ter z razglašanjem poražencev za zmagovalce. junij 20178 K O M E N TA R dr. France Križanič O sedanji hitri gospodarski rasti na Slovenskem S tatistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije re- dno objavljata podatke o delovanju slovenskega gospo- darstva. Med njimi so vsake tri mesece podatki o gospo- darski rasti (o bruto domačem produktu) in rezultati an- kete na trgu dela, ki kaže, koliko ljudi je delovno aktivnih oziroma nezaposlenih, tudi če upoštevamo neformalne oblike dela (denimo tako imenovane pomagajoče družinske člane). Drugi podatki (o inflaciji, zunanji menjavi, posojilih bank gospodar- stvu, javnih financah) so objavljeni pogosteje, v kombinaciji s podatki o gospodarski rasti in zaposlenosti pa omogočajo jasno sliko, v ka- kšnem stanju je naše gospodarstvo oziroma v kakšni smeri se giblje: ali je gospodarska rast stabilna, ali se obeta sprememba smernic ipd. V prvem četrtletju letos je bil slovenski bruto domači produkt (BDP), merjeno v evrih, za skoraj sedem odstotkov večji kot pred letom dni. Če upoštevamo inflacijo (rast cen), se je od prvega lanskega do prve- ga letošnjega četrtletja povečal za dobrih pet odstotkov. Obdelani po- datki (izločitev vpliva inflacije in sezone) kažejo, da se je v prvem četr- tletju letos slovenski BDP povečeval po šest odstotkov na leto. Ugodna gospodarska rast se nam torej obeta tudi v prihodnje. Od prvega četrtletja lani do letos se je slovenski izvoz realno povečal za skoraj devet odstotkov, investicije za približno enajst odstotkov, poraba gospodinjstev za štiri odstotke, državna pora- ba pa za slaba dva odstotka. Pregled po gospodarskih panogah potrjuje, da se je ob nadaljevanju hitre rasti izvoza (vpliv zlasti na predelovalne dejavnosti in turizem) letos okrepilo tudi investicijsko povpraševanje (vpliv na gradbeništvo, tehnične in poslovne storitve, finančno in zavarovalniško dejavnost), oboje skupaj pa je ugodno učinkovalo na pospešitev trgovine, prometa, komunikacijskih in in- formacijskih dejavnosti. Glede na prvo četrtletje leta 2008 (primerljiv podatek pred svetovno finančno krizo) je bil naš BDP prve tri mesece letos, merjeno v evrih, večji za 12 odstotkov, če upoštevamo inflacijo, pa za 0,3 odstotka. Slovensko narodno gospodarstvo »lovi« razvitejša gospodarstva in si lahko s prevzemanjem dobrih praks (tehnologij, poslovnih pristopov, ipd.) v daljšem obdobju zagotovi hitrejšo gospodarsko rast od svojih razvitejših trgovinskih partneric. Tako smo v Sloveniji imeli od leta 1995 do 2005 hitro in stabilno rast realnega bruto domačega produk- ta. Lahko bi jo nadaljevali, če se ne bi začela neracionalno pregre- vanje gospodarstva v letih od 2006 do 2008 in posledično hiter upad BDP med finančno krizo leta 2009. Gospodarska rast se je leta 2010 in 2011 sicer povrnila, in če ne bi bilo napak slovenske gospodarske politike v letih 2012 in 2013, bi gotovo že prej pospešila in nadome- stila zamujeno. V primeru, da bi v Sloveniji rast BDP do leta 2016 v povprečju dosegla enako hitrost kot od leta 1995 do 2005 (empirično ocenjen trend), bi imeli lani približno za petino večji BDP od dejansko ustvar- jenega in bi bili, merjeno na prebivalca, še vedno približno 40 odstot- kov pod nemškim ali avstrijskim BDP. V letu 2017 nadaljnje poveče- vanje povpraševanja (izvoznega, investicijskega, za osebno ali držav- no porabo) še ne more voditi v inflacijo in poslabšanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Da BDP v Sloveniji še ni blizu svoje potencialne ravni (produkt pri polni zaposlenosti), kažejo tudi rezultati ankete o trgu dela, podatki o zunanjem presežku in podatki o inflaciji. 1. Anketa, izvedena po metodologiji Mednarodne organizacije dela za prvo letošnje četrtletje, kaže, da je v Sloveniji 935 tisoč delovno ak- tivnih oseb in 79 tisoč ljudi brez dela (tudi če upoštevamo neformalne oblike gospodarske dejavnosti). Število delovno aktivnih se je po tej oceni v zadnjem letu povečalo za 40 tisoč ali pet odstotkov, število iskalcev zaposlitve pa znižalo za osem tisoč ali devet odstotkov. Med- narodno primerljiva stopnja brezposelnosti je bila 7,8 odstotka. Do njene naravne stopnje (med štirimi in petimi odstotki) jo loči še zmanj- šanje števila iskalcev zaposlitve za približno 40 tisoč. 2. Po podatkih za prve tri letošnje mesece je znašal presežek na teko- čem računu slovenske plačilne bilance 767 milijonov evrov (76 odstot- kov več kot v enakem obdobju lani), izvoz blaga in storitev pa je bil za 13 odstotkov večji od primerljivega uvoza. Pomanjkanje deviz in druge težave pri financiranju uvoza ne morejo spet (kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja) zavreti gospodarske rasti in države privesti do nove stagflacijske krize. 3. Primerjava majskega indeksa cen življenjskih potrebščin v Slove- niji in evrskem območju kaže, da so se v zadnjem letu cene pri nas po- večale za 1,5 odstotka, v evrskem območju pa za 1,4 odstotka. Kljub hitri gospodarski rasti po inflaciji ne izstopamo iz povprečja evrskega območja. Nadaljevanje stabilne gospodarske rasti nakazujejo tudi naslednji podatki za prve tri mesece leta 2017 glede na enako obdobje lani: po- večanje obsega svetovne trgovine (trije odstotki), stabilna raven efek- tivnega deviznega tečaja evra (glede na valute trgovinskih partner- jev), prekinjena rast cen surovin na svetovnem trgu (in naših uvoznih cen) ter z anketami ugotovljena rast gospodarskega optimizma tako v evrski skupini kot v Sloveniji. Mednarodno primerljiva stopnja brezposelnosti je bila 7,8 odstotka. Do njene naravne stopnje (med štirimi in petimi odstotki) jo loči še zmanjšanje števila iskalcev zaposlitve za približno 40 tisoč. 9 O sedanji hitri gospodarski rasti na Slovenskem A K T U A L N O Avstrijska državna pogodba Zakaj Avstrija ne razume pomena notifikacije ADP? Obisk predsednika Republike Avstrije Alexandra Van der Bellna v Sloveniji 24. in 25. maja je priložnost, da znova spregovorimo o pomenu ratifikacije Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ne more nam namreč biti vseeno, kaj o tem za Slovenijo pomembnem vpra- šanju misli predsednik sosednje Avstrije. Posebno nam ne more biti vseeno, če predsednik Avstrije izjavi, da avstrijska stran ne razume, kakšen pomen bi imela notifikacija za Slovenijo. Avstrijski predsednik je bil na obisku v Sloveniji dva dni. Prvi dan je zasebno obiskal Kulturno društvo nemško go- vorečih žena Mostovi in se sešel s 17 predstavniki nemško govorečih skupin oziroma društev v Sloveniji. V Mari- boru so Van der Bellna pričakali pred- stavniki društev nemške skupine (Sta- roavstrijcev) iz Maribora, Apač, Celja in Ljubljane in še zastopniki treh kočevar- skih društev. Naslednji dan je bil v Sloveniji na ura- dnem obisku pri predsedniku republike Borutu Pahorju, s katerim sta pozdravi- la publiko na Kongresnem trgu, potem sta imela dvostranske pogovore, udele- žila sta se predavanja o prihodnosti EU na Fakulteti za družbene vede, sodelo- vala sta na poslovni konferenci gospo- darstvenikov obeh držav, zvečer pa sta se udeležila slovesnosti na slovenski gi- mnaziji v Celovcu ob 60-letnici njenega delovanja – gimnazija je bila ustanovlje- na na podlagi 7. člena ADP. Iz pogovora, ki sta ga oba predsednika imela z novi- narji, preseneča izjava avstrijskega pred- sednika, da avstrijska stran ne razume, kakšen pomen bi imela notifikacija ADP. Ker Van der Bellen kot profesor go- spodarskega prava verjetno ne pozna dovolj državnopravne zgodovine raz- pada avstro-ogrske monarhije in osa- mosvajanja Slovenije vse od majniške deklaracije, ki jo je v avstrijskem parla- mentu 30. maja 1917 prebral dr. Anton Korošec, pa do osamosvojitve Repu- blike Slovenije, naj na kratko navedem najpomembnejše dogodke. Republika Slovenija je po razpadu Jugoslavije 25. junija 1991 sprejela Te- meljno ustavno listino o samostojno- sti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL). Ustavni zakon za izvedbo TUL določa (3. člen), da veljajo v Sloveniji mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. Ni dvoma, da je med temi pogodbami ADP poleg osimskih sporazumov naj- pomembnejša. Po razpadu Jugoslavije je pet novih držav (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna re- publika Jugoslavija) na Dunaju 29. ju- nija 2001 podpisalo sporazum o vpra- šanjih nasledstva. Petnajst let pozneje (7. junija 2016) so te države v Ljubljani podpisale Sporazum o vprašanjih nas- ledstva. Drugi vidik nasledstva po Jugoslaviji pa zadeva nasledstvo glede ADP, ker je bila Jugoslavija podpisnica ADP (ratifi- cirala jo je 14. novembra 1955). Ta vidik nasledstva zadeva predvsem Slovenijo, ker je nasledila Jugoslavijo kot sosednja država. Določen interes za nasledstvo bi imela edino Hrvaška zaradi zaščite hrvaške manjšine na podlagi 7. člena. Notifikacija nasledstva je prva formal- nopravna naloga vsake nove države. To je tako rekoč rojstni list nove države oziroma certifikat, v katerem so bistve- ni podatki o razmerjih med državama pogodbenicama, v tem primeru med Dr. Ivan Kristan // PIŠE: dr. Ivan Kristan Avstrijo in Jugoslavijo, zdaj pa Sloveni- jo kot naslednico Jugoslavije. Formalno in vsebinsko je bila ADP za Avstrijo dejansko mirovna pogod- ba, s katero je bil razveljavljen Hitlerjev anšlus in je bila znova vzpostavljena ne- odvisna Avstrija z državno mejo iz leta 1938. Jugoslavija je s pristopom k ADP privolila v to ureditev Avstrije kot so- sednje države po koncu druge svetovne vojne. Jugoslavija je bila enakopravna z drugimi članicami, ki so pristopile k ADP. Ne glede na to, da so za Jugoslavijo veljale vse določbe ADP, pa so bile zanjo pomembne predvsem tiste določbe, ki so določale položaj Jugoslavije v okvi- ru ADP, predvsem pa tudi tiste določbe, ki so zavezale Avstrijo, da bo očistila dr- žavo nacistične preteklosti. S tega vidi- ka so posebno pomembni členi: 5, 7, 9, 12,19, 26 in 27. Te določbe so enako (še bolj) pomembne tudi za Slovenijo. Ven- dar pa lahko Slovenija prevzame polo- žaj, ki ga je imela Jugoslavija kot članica ADP, samo z notifikacijo ADP. Notifikaci- ja ADP je nujno potrebna, ker bo z notifikaci- jo Slovenija kot nova sosednja država Avstrije privolila v ureditev iz ADP, kakršna je veljala za Jugoslavijo. Člen 5 je pomemben, ker je z njim iz- ničena Hitlerjeva priključitev Avstrije k Nemčiji leta 1938 in so s sosednjimi dr- žavami določene meje, ki so obstajale 1. januarja 1938. Člen 7 je pomemben, ker so v njem podrobno določene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške narodnosti so enakopravni z avstrijskimi državljani, vključno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem Z notifikacijo ADP bo Slovenija pokazala, da ni več (samo) nekdanja republika SFRJ, ampak je neodvisna država. junij 201710 A K T U A L N OP R I P O V E D jeziku. Člen 9 in člen 12 sta pomembna s stališča denacifikacije Avstrije. Člen 19 zavezuje Avstrijo k spoštovanju in vzdrževanju vojnih grobov in spome- nikov. Člen 26 zavezuje Avstrijo, da bo vrnila lastnino, pravice in koristi manj- šinskih skupin v Avstriji, ki so jim bile odvzete zaradi rasnega izvora ali vere lastnikov. Člen 27 govori o usodi avstrij- skega premoženja na ozemlju zavezni- ških in pridruženih sil. Drugi odstavek 27. člena daje edino Jugoslaviji pravico, da avstrijsko premoženje, pravice in ko- risti, ki so ob uveljavitvi te pogodbe na jugoslovanskem ozemlju, zapleni, obdrži ali likvidira. Bistvena pa je določba, da mora odškodnino avstrijskim državljanom za to lastnino plačati Avstrija. Očitno je, da je predvsem ta določba drugega ostavka 27. člena tista, zaradi ka- tere Avstrija nasprotuje notifikaciji ADP. Nimajo prav tisti, ki pravijo, da no- tifikacija ADP ni potrebna, ker so med Slovenijo in Avstrijo uveljavljeni dobri sosedski odnosi, in da bi se zaradi no- tifikacije ti odnosi pokvarili. Nasprotno! Notifikacija je potrebna za zagotovitev korektnih odnosov med dvema ena- kopravnima državama. Z notifikacijo ADP bo Slovenija pokazala, da ni več (samo) nekdanja republika SFRJ, am- pak je neodvisna država. Spomniti se je treba, kako je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Khol 3. febru- arja 2005 na Dunaju slovenski parlamen- tarni delegaciji povedal, da se ne more pogovarjati o položaju slovenske manjši- ne v Avstriji na podlagi 7. člena, ker Slo- venija ni pravna naslednica Jugoslavije. Slovenija bo z notifikacijo ADP glede bistvenih določb ADP prevzela položaj, ki ga je imela Jugoslavija. Seveda naša država ne more prevzeti položaja, ki ga je imela Jugoslavija, ki je k ADP pristo- pila na podlagi 37. člena ADP (bila je 8. maja 1945 v vojni z Nemčijo in bila je članica ZN). Prevzela pa bo izvrševanje določb ADP, ki ji pripadajo kot nasledni- ci Jugoslavije. Enako velja tudi za Češko. Najpomembneje pa je to, da bo z notifikacijo ADP Slovenija kot nova su- verena država priznala ureditev, s ka- tero se je strinjala Jugoslavija kot čla- nica ADP. Gre torej za to, da Slovenija kot nova suverena država prizna ureditev odnosov z Avstrijo, v katere je privolila Ju- goslavija, ko je leta 1955 pristopila k ADP in je ADP tudi ratificirala. Z notifikacijo ADP bo Slovenija potrdila, da se strinja z odločitvijo Jugoslavije, da je za ceno dobrososedskih odnosov odstopila od zahtev za spremembe meje v korist Re- publike Slovenije v okviru jugoslovan- ske federacije. Nenavadne odločitve v OZN V maju smo bili znova priče dveh nenavadnih odločitev predstav-nikov OZN. Tako so konec maja za podpredsedovanje skupščine Sve- tovne zdravstvene organizacije (SZO, ang. World Health Organization ali WHO) izvolili Severno Korejo, pri tem pa je bil za enega izmed novih petih podpredsednikov SZO za dobo enega leta izvoljen severnokorejski minister za zdravje Kang Ha-kuk. Drugi novi podpredsedniki so iz Republike Ze- lenortski otoki, s Cookovih otokov, iz Somalije in Surinama. Skupščina SZO je organ odločanja, katerega glavne naloge so oblikovanje njene politi- ke, izvolitev generalnega direktorja in nadzor nad finančnimi politikami. Let- nih srečanj se udeležujejo delegati in delegatke vseh članic držav WHO. Druga takšna nenavadna odločitev je bila, da so prav tako konec maja v okvi- ru Sveta organizacije ZN za človekove pravice izvolili Sudan za vodjo medvla- dnega telesa, ki bo skrbelo za uvelja- vljanje in varovanje delovanja nevlad- nih skupin za človekove pravice. Izvo- ljeni diplomat, ki bo predstavljal Sudan, je Hasan Idris Ahmed Salih, pri čemer je znano, da režim v Kartumu prega- nja tako aktiviste in aktivistke kot sku- pine za človekove pravice tako, da jih brezobzirno zaslišuje, večkrat poseže v njihovo delovanje, zaseže zapise (dato- teke) brez legalnih nalogov, preprečuje možnosti dostopa do vladnih sredstev in donacij iz tujine, nastavlja birokrat- ske ovire za ustanovitev in delovanje skupin, in nazadnje celo ukinja skupine za človekove pravice. Tako je denimo vlada leta 2015 zavrnila ustanovitev ali podaljšanje delovanja kar 40 registrira- nih organizacij in pod drobnogled vzela njihove dejavnosti in delovanje. Izvršni direktor UN Watch Hillel Neuer je dejal, »da je izvolitev Sudana za nad- zorovanje dela nad aktivisti in aktivistka- mi za človekove pravice pri OZN, kot da bi izbral lisico za varovanje kurnika, medtem ko ima v ustih še vedno per- je od svojega zadnjega obroka«. Neuer je poleg tega opozoril, da večina od 19 držav omenjenega medvladnega telesa predstavlja režime, ki so sovražni do ak- tivistov in aktivistk za človekove pravice, vključno z državami, kot so Iran, Burundi, Kitajska, Kuba, Mavretanija, Nikaragva, Pakistan, Rusija, Turčija in Venezuela. Obstajajo pa še drugi primeri nenavad- nega obnašanja OZN, ko se ne upošteva v zadostni meri realno stanje človekovih pravic v posamezni državi, npr. v Izraelu in odnosu tega do sosednjih držav. Katarina Majerhold www.svobodnabeseda.si B E S E D A 11 Nenavadne odločitve v OZN A K T U A L N O Obujanje preteklosti naj nam pomaga pri ozaveščanju naše odgovornosti do tega, kar se je zgodilo – zato da se ne ponovi nikdar več –, in predvsem od- govornosti do prihodnosti. Tako je ena najbolj etično zavezujočih in izstopajo- čih misli Vladekove poti v neznano tale: »Zelo pomembno je, da se stvari spomi- njamo, četudi so tragične. Če se jih ne, obstaja velika nevarnost, da jih bomo ponovili. Edino pravično do vseh tistih, ki so bili umorjeni – ter posledično do potomcev žrtev holokavsta – je, da jih ohranimo žive v spominu. Če jih poza- bimo, je to še en način, kako jih znova ubijemo. Za potomce tistih, ki so zag- rešili njihovo smrt, pa je zavedanje po- membno zato, ker nas opominja, česa smo ljudje sposobni.« Vemo, da se indu- strija smrti, genocidi še vedno dogajajo, in bil bi že skrajni čas, da bi človeštvo z njimi prenehalo, in to za vselej! Ta knjiga nas opozarja še na moč iz- raznosti fotografije, ki dejansko oveko- večuje v neskončnost nekaj sicer enkra- tnega in neponovljivega in »kar se eksis- tencialno ne more nikoli več ponoviti«. Vladekove oči na naslovnici nas otožno opozarjajo, da mu ni bilo dano stopiti v življenje, kamor bi sicer rad stopil, pa so mu prepovedali. Izstopa še ena otroška fotografija, fotografija Vladekovega pri- jatelja Ernija. Pogled teh oči je veder in mali Erni se odpravlja v življenje, ki mu je vrata odprlo, da je vstopil, in v njem je vse do danes. Erni je Ernest Eben- španger, rojen leta 1939), eden nekda- njih najuspešnejših direktorjev Mure, trenutno predsednik uprave Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija na Petanjcih. Vladekova pot v neznano – kronika judovske družine iz Murske Sobote Otroško življenje, ki je ugasnilo v krematoriju Januarja letos je izšlo delo Bojana Zadravca, docenta na Bioteh- nični fakulteti v Ljubljani, z naslovom Vladekova pot v neznano in s podnaslovom Kronika židovske družine iz Murske Sobote. To je re- snična zgodba prekmurske družine Pollak, ki jo je Bojan Zadravec posvetil najmlajšemu družinskemu članu, Vladeku, ta je 22. maja 1944 umrl v Auschwitzu. Letos bi bil star 80 let. Knjiga ni samo zgodba Pollakovih, temveč je povest o Judih iz Murske Sobote in okolice. Podkrepljena je z opisi judovskih praznikov in zgodovinskih mejnikov od leta 1887, ko avtor začne zgodbo, do leta 1944, ko je v plinskih celicah življenje končala večina članov iz judovskih skup- nosti Murska Sobota in Lendava. Na ovitku knjige nas najprej nagovori fotografija dečka, ki je »imel obraz nesrečnega angela« in ki mu ni bilo dano stopiti v življenje. Knjiga je prvo delo, ki govori o vsakdanjem življenju Judov na naših tleh, saj avtor problematiko holokavsta osvetljuje s povsem druge- ga zornega kota, z opisi življenja pred vojno. Nastajati je začela v Izraelu, kjer se je avtor srečal z Vladekovim očetom, ki pa je medtem že umrl. »Vladekova fotografija je v meni vzbu- dila toliko razmišljanja, da nisem mogel zaspati do jutra,« med drugim pravi av- tor. Tiste angelske oči nedolžnega ot- roka, ki ga je vzela noč, ko so Nemci »žrtvovali«. S tisto dolgo nočjo, ki se je vlekla več let, ko so po evropskih tabo- riščih namerno pobijali milijone ljudi, tudi otrok, ko je svet molčal, ko so umrle sanje, ki jih je zahodni človek zasnoval v 18. stoletju, v katerih zarjo je verjel, da vidi v letu 1789, sanje razsvetljencev, ki so klavrno končale pred tistimi vagoni, natrpanimi z ljudmi, z majhnimi otroki, z Vladekom. In z njimi so polnili plinske celice in krematorije. Takrat je ljubezen umrla. Knjiga pred nami pa je kot eno samo uporno kljubo- vanje smrti in pritrje- vanje življenju. V Zadravčevem delu izvemo marsikaj zanimivega o svetu, v katerega smo se rodili in odraščali v Prekmurju. Tri monotei- stične religije so sobivale pred vojno v slogi, ki so jo poosebljali katoliški du- hovnik, kanonik Janoš Slepec, evangeli- čanski pastor, senior Štefan Kovač, in ju- dovski nadrabin, dr. Lazar Roth, in ljudje »so s presenečenjem opazovali, ko so na soboških ulicah videvali skupaj tri vr- hove verskih skupnosti v mestu«, kar je »še danes v spominu nekaterih starejših Sobočanov«. Dragocen spomin! »Pošte- njé« vsakemu in vsakomur. V knjigi so zanimivi opisi še drugih prekmurskih krajev, kjer so Judje pred drugo svetov- no vojno živeli v sožitju s krajani. Za državne praznike je soboški ko- mandant vojske »šel bodisi v evangeli- čansko cerkev, bodisi v tempelj, bodisi v katoliško župnijsko cerkev« in v mes- tu je bilo »kar nekaj mešanih zakonov«. S poznejšimi, fašističnimi okupacijskimi ukrepi madžarskih oblasti se je marsikaj spremenilo, čeprav tako množičnih de- portacij Judov kot drugod do leta 1944 v Prekmurju in na Madžarskem ni bilo. Z nemško zasedbo Madžarske 19. mar- ca 1944 se je to končalo in začela se je getoizacija in z njo strahotno obdobje množičnega uničevanja Judov. Neke noči 25. aprila 1944 je bilo treba Vladeka zbuditi samo nekaj ur po pra- znovanju njegovega šestega rojstnega dneva. Šel in odšel je za vedno, kajti pri- šel je tisti »strašni majski dan«, »ko so sežigali Vladeka«, ki je takrat »imel ob- raz nedolžnega angela«. Iz življenja je bil izgnan – za vselej. // BESEDILO IN FOTO: Cvetka Hedžet Tóth Ernest Ebenšpanger, Anton Vratuša in Marjan Šiftar junij 201712 A K T U A L N O // PIŠE: dr. Marjan Toš // FOTO: Založba Modrijan pronicljivo spomnita na Titov odločni »ne« Stalinu leta 1948 in ob tem ne sko- parita z dejstvi o brutalnem notranjem spopadu jugoslovanskih komunistov s »tovariši«, ki so ostali zvesti Stalinu. Velika večina teh je v dobršnem delu okusila strahote komunističnega tabo- rišča Goli otok. Kot informbirojevci pa so bili deležni nadzora Uprave državne varnosti tudi po prestani kazni. O tem temnejšem poglavju lahko preberemo marsikaj sicer že znanega, a z dodatki novejših ugotovitev in ocen, predvsem o številu smrtnih žrtev, ki naj jih ne bi bilo več kot 400. A tudi to je bilo pre- več, posebno ker naj bi Tito nasproto- val usmrtitvam »tovarišev, ki so skrenili s poti«, pač pa je zagovarjal le njihovo »prevzgojo«. Za Goli otok pa je seveda še kako vedel. Knjiga nam torej prinaša precej sve- žo podobo o Josipu Brozu kot revnem zagorskem fantiču, ključavničarju, sin- dikalnem funkcionarju, zdomskem »fremterju«, avstro-ogrskem vojaku na vzhodni fronti, ujetniku v Rusiji, obrob- nem revolucionarju in o poznejšem ne ravno pomembnem funkcionarju ilegal- Novo branje: Ivo in Slavko Goldstein: Tito Od revnega fantiča do vplivnega državnika sveta Slovenske knjižne police so bogatejše za zajetno knjigo izpod pere- sa očeta in sina, Slavka in Iva Goldsteina, s kratkim in preprostim naslovom Tito. To res zajetno knjižno delo je vredno pozornosti in skrbnega branja, saj čeprav avtorja ne odkrivata »tople vode«, pri- naša vrsto dokumentiranih trditev in zaključkov, ki so bili do zdaj ali neznani ali pa premalo poudarjeni. Knjiga korektno dopolnjuje ali celo koristno ponavlja mnogo do zdaj izdanih tovrstnih del. Knjiga je izšla pri založbi Modrijan v mojstrskem prevodu Maje Novak in Andreja E. Skubica. Njena dodana vrednost je av-torska poštenost, saj oba pi-sca ne idealizirata lika pokoj-nega jugoslovanskega pred- sednika Josipa Broza, temveč v maniri dobrih poznavalcev materije in virov ni- zata njegovo biografijo in uravnoteženo in kritično predstavljata vzpone in pad- ce. Brez olepševanja in ideološke navla- ke, pri čemer poskušata biti previdna pri vrednostnih sodbah nekaterih Bro- zovih dejanj, saj pošteno poudarjata, da nekaterih trditev, ki jih prinaša popla- va novodobne kritike jugoslovanskega maršala, ni mogoče potrditi ali dokaza- ti, ker arhivskih dokumentov o tem vsaj za zdaj še ni. Morda bodo prišli na plan in šele takrat bo mogoče verodostojno govoriti tudi o vseh očitanih odklonih in popolni osebni odgovornosti tega veli- kega državnega in partijskega vodite- lja, ki ga zgodovinopisje kljub kritikam uvršča med največje osebnosti novejše svetovne zgodovine. Avtorja v obširnem predgovoru zelo preprosto zapišeta, da v tej knjigi sledita nenavadni Titovi življenjski poti, »ven- dar hkrati postavljava nekatera vpraša- nja, na katera bi tudi sama težko našla odgovor«. V Titovi biografiji se prelam- ljajo vsa ključna vprašanja zgodovine jugoslovanskih narodov kot tudi zgo- dovine Jugoslavije od tridesetih let 20. stoletja do njegove smrti leta 1980 in celo časa po njej. Tukaj se lahko strinja- mo z njuno trditvijo, da ta vprašanja in dileme »zadevajo vse nas, ki smo v Ti- tovem obdobju živeli na ozemlju nekda- nje Jugoslavije«. Njuno delo temelji na množici dokumentov, virov in literature (tudi slovenskih avtorjev, predvsem dr. Jožeta Pirjevca) in solidno sloni na no- vejših ugotovitvah, upoštevaje zdaj že zavržene ocene nekaterih starejših Tito- vih biografov. Med njimi moramo vse- kakor omeniti Vladimirja Dedijerja, ki je prvo različico Titovega življenjepisa ob- javil davnega leta 1953, torej v času, ko se je Tito razšel z enim najtesnejših voj- nih tovarišev, Milovanom Djilasom. De- dijer je skupaj s svojimi sodobniki pač pisal v času, ko še ni bilo znamenj po- polnega razpada komunistične Jugosla- vije in ko je bilo o tem govoriti na glas smrtno nevarno. Dedijer in drugi takra- tni avtorji niso imeli pred očmi propada treh najpomembnejših sestavin celotne Titove politike – socializma, Jugoslavije in neuvrščenosti. Zato se lahko in naj- brž celo moramo strinjati z avtorjema, da »je danes temeljno vprašanje o Titu, kakšen je naš današnji odnos do njego- vega dela, zdaj ko so tri njegove pogla- vitne sestavine propadle«. Temni madeži na Titovi biografiji Vnovič predstavljata tudi prevladujoča mnenja o Titu v svetovnem zgodovi- nopisju in ilustrativno omenjata samo nekaj avtorjev, tudi tistih, ki o Titu niso imeli najboljšega mnenja, a so vseeno priznavali, da je bil »prvi disident iz po- vojnega komunističnega bloka, človek, ki je prvi prebil železno zaveso in se edini enako uspešno boril najprej pro- ti Hitlerju, nato pa še proti Stalinu«. V knjigi nas avtorja v posebnem poglavju // BESEDILO IN FOTO: Cvetka Hedžet Tóth 13 ne KPJ. Hkrati nas spomni na njegovo uporništvo konec 20. in v 30. letih 20. stoletja in na njegov nagli vzpon po hi- erarhični partijski lestvici, vključno z moskovskim obdobjem in s Stalinovimi čistkami. To obdobje naj mu ne bilo v posebno čast, saj mu številni novodob- ni pisci očitajo krvave roke in sodelo- vanje pri pogromu nad vodilnimi jugo- slovanskimi komunisti v letih 1937 in 1938. Kot ob tem pripominjata Ivo in Slavko Goldstein, »do danes dostopni arhivski dokumenti niso potrdili ocen, da je Tito sodeloval z OGPU ali Obve- ščevalno službo Rdeče armade«. Hkrati pa dodajata, da je mogoče trditi, »da je celotna zgodba o Titovem novačenju in vsem, kar se nanaša na njegovo sodelo- vanje z NKVD, zasnovana na domnevah in hipotezah. Z NKVD je Tito priložno- stno sodeloval, vendar ne kot zaupnik, temveč na drugih ravneh. Res pa je, da se je Tito strinjal z likvidacijami in smrtjo svojih tekmecev, ki jih je izvajal NKVD v okviru Stalinovih čistk. Smrti ni sam zakrivil, a kot zvesti vojak par- tije se je z likvidacijami sprijaznil in jih celo pohvalil. Ta pohvala zločinov nad bližnjimi sodelavci in drugimi tovariši v vodstvu KPJ je eden od največjih, po mnenju nekaterih celo največji moralni madež na več kot pol stoletja dolgi ži- vljenjski in politični poti Josipa Broza.« Podobno pišeta tudi o drugih poglav- jih iz Titovega vojnega in povojnega delovanja v času nastanka povojne so- cialistične Jugoslavije. Pri tem ne sko- parita z ocenami o njegovem zasebnem življenju, o življenju na veliki nogi, o njegovih konjičkih in seveda o državni- škem in partijskem delovanju. Posebno poglavje namenjata JLA, ki je bila »Ti- tov otrok« in je bila najzvestejša in naj- trdnejša podpora Titovega režima. Odlični strateg, ki je delal tudi napake Skratka, biografija je celovita pripoved o Josipu Brozu od rojstva do smrti s številnimi svetlimi in tudi temnejšimi poglavji iz njegovega bogatega življe- nja in političnega delovanja. Brez olep- ševanja ali zanikanja osebne krivde za številne napake zlasti med NOB, ko je kot vojaški poveljnik naredil tudi nekaj velikih napak, ki jih je celo priznal. Če omenimo samo Užiško republiko 1941, ko je sprejel frontalni spopad, ki se je izkazal za usodno napako. Drugače od veliko posplošenih trditev o njegovi osebni odgovornosti za povojne poboje avtorja opozarjata, da Tito ni odobraval tega, kar se je zgodilo po končani vojni leta 1945, ko so vojaške enote prezrle njegov ukaz, da je treba z vojnimi ujet- niki ravnati v skladu z ženevsko kon- vencijo in preprečiti poboje vojnih oseb in ujetnikov. Te morajo odgovarjati za vojne zločine, a o tem morajo odločati sodišča. Kot je o tem leta 1974 povedal Milovan Djilas, Tito pobojev ni odob- raval predvsem zato, ker so »dogodki ušli izpod nadzora in prerasli v anarhi- jo. Zaradi tega je tudi zahteval poročila in pojasnila, hkrati pa tudi opravičilo in razumevanje za maščevalni bes, uper- jen proti 'tolpi', ki se je tudi po koncu vojne še borila in zadajala izgube našim ljudem.« Eden od avtorjev, Slavko Goldste- in, je bil Titov vojak v letih od 1942 do 1945 in je po vojni doživel veliko razo- čaranje, najprej leta 1953 in nato v letih 1971–1972. A kljub temu ni pozabil na pozitivni prispevek Broza, ki je števil- nim vendarle ponudil priložnost, da se »borijo proti modernizirani apokalipsi«. Njegov sin Ivo je pripadnik mlajše ge- neracije zgodovinarjev in se spominja nekaterih ukrepov partijskih oblasti iz časa hrvaške pomladi v letih 1971 in 1972, ko je njegova družina doživela hi- šne preiskave in druge policijske ukre- pe. Z novejšo zgodovino se ukvarja od sredine devetdesetih let minulega sto- letja in v tem kontekstu veliko raziskuje in piše o holokavstu, trenutno je hrvaški veleposlanik v Parizu. Oba, oče in sin, sta torej marsikaj doživljala osebno, zato bi bralec priča- koval, da bosta docela kritična o vsem, kar je povezano s Titom. A ni tako, dela sta se lotila znanstveno korek- tno, in čeprav je mogoče razbrati, da le nista zanemarjala svojih osebnih do- živetij, se zdi, da sta dejstva postavila v širši kontekst prostora in časa in da sta poskušala kolikor le mogoče oseb- no sodbo o Titu »uravnotežiti«. Zato bi lahko pritrdili njuni končni oceni, da »sta s knjigo poskušala izreči umirjene, nepristranske ocene o Titu in njego- vem delu«. Knjiga je opremljena z nekaj izbranimi fotografijami in obširnim znanstvenim aparatom. Priložena sta seznam kratic z obrazložitvijo in obsežno imensko kaza- lo. Delo je vredno branja in brez lažnega pretiravanja negira številne novodobne enostranske in posplošene ocene o Jo- sipu Brozu in njegovih sodelavcih. Po- nuja nam sliko, ki ni ne samo bela in tudi ne pretirano rdeča, ampak polna raznovrstnih barvnih kombinacij, ki na koncu predstavljajo sklenjeno mavrič- no podobo ljudi in časa, v katerem so živeli. V Ljubljani se je predstavitve knjige udeležil le Ivo Goldstein, ki je skupaj z očetom Slavkom avtor knjige. Ivo Goldstein je diplomat, veleposlanik Hrvaške v Parizu. Z njim se je pogovarjal nekdanji televizijski novinar Lado Ambrožič. junij 201714 P O G O V O R // POGOVARJAL SE JE : Primož Primec // FOTO: Iztok Pipan Jože Muhič, župan Dolenjskih Toplic, dobitnik zlate plakete ZZB NOB Menim, da sprave še ne bo kmalu Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na razširjeni slavnostni seji pred dnevom upora proti okupatorju podelila najvišja priznanja organizacije. Med prejemniki visokih odličij, ki jih ZZB za vrednote NOB Slovenije vsako leto podeljuje pred dnevom upora proti okupatorju, je bil letos tudi Jože Muhič, župan Občine Dolenjske Toplice. Zlato plaketo je dobil za življenjsko delo. V dogovoru z uredništvom revije Vrelec, glasilom Občine Dolenjske Toplice, objavljamo povzetek pogovora z županom. Celoten pogovor je objavljen na spletni strani www.svobodna.beseda.si Delitev Slovencev na leve ali desne sicer ne izvira iz obdobja druge svetovne vojne, je pa od takrat najbolj izrazita. Od takrat se delimo na bele in rdeče. Zgodovinsko gledano so bili ta rdeči povezani s komunistično partijo, ta beli pa s Katoliško cerkvijo. Kako gledate na odnos ljubljanske škofije na medvojno dogajanje? Res je najbrž, da si je ljubljanski škof Gregorij Rožman v sodelovanju z oku- patorji prizadeval, da bi bilo čim manj žrtev. Vendar je ta njegova skrb povzro- čila bratomorno vojno s strahotnimi po- sledicami. Domobranci, ki so bili usta- novljeni z njegovim blagoslovom, so iz- dali svoj narod, bojevali so se na strani okupatorja proti osvoboditvi. Podobne zgodbe so se vrstile tudi v drugih repu- blikah Jugoslavije, na primer s takra- tnim zagrebškim nadškofom Alojzijem Stepincem, za katerega zgodovinski viri celo pravijo, da je osebno sodeloval pri pobojih civilistov v Jasenovcu. Danes pa je na poti v svetništvo. Oba sta nare- dila hude napake, katerih posledice še danes niso odpravljene. Dr. Jože Dežman, nekdanji predsednik vladne komisije za prikrita grobišča, je v intervjuju za Večer povedal, da je bil maja leta 1945, ko se je druga svetovna vojna končala v Evropi in Sloveniji, severovzhodni del Slovenije, štajerski pas s Celjem in Zidanim Mostom, »morilski epicenter Evrope« ter da naj bi v Sloveniji ležalo skupaj približno deset »Srebrenic«. Kako gledate na povojne poboje? Za razumevanje povojnih pobojev in nasploh dogajanja takrat je treba razu- meti čas. Govorimo o koncu vojne. Pri nas so boji potekali tudi po uradni raz- glasitvi zmage nad okupatorjem. Vrača- li so se tisti, ki so hoteli prevzeti oblast. Tisti s krvavimi rokami so poskušali pobegniti pravici. Obstajale so hude za- mere in sla po maščevanju. Vzroki za povojna maščevanja so nastali v času vojne. Zakaj jih bežeči Nemci niso vzeli s sabo? Zakaj jih naši zahodni zavezniki niso zadržali v Avstriji? Zakaj so jih vra- čali? Nihče ni maral izdajalcev. Večina pobojev se je zgodila organizirano, do- gajale pa so se, žal, tudi pri zmagovalcih hude zmote in napake. Kar nekaj žrtev je bilo civilistov, večinoma pa so bili pri- padniki kolaborantskih vojska (ustašev, četnikov, domobrancev). Ti ljudje so iz- dali svoj narod. Ampak taki procesi so prisotni v in po vseh vojnah. O dejavnosti Jožeta Dežmana pa je moje mnenje zelo zelo slabo. Iz osebnih tragedij pobitih kuje zaslužek in še bolj deli slovenski narod. Ali ne bi bilo bolje, da bi na mestih, kjer počivajo posmrtni ostanki pobitih, uredili spominski pros- tor in ga blagoslovili kot pokopališče? Tam je zemlja že vsrkala njihovo kri in se pomešala z njihovim mesom! Zakaj ne bi tam smele ostati še kosti? Zdaj pa jih izkopavajo ter dajejo v hladne zabo- je in hranijo v kostnicah. To ni pokop žrtev, to nima nikakršne zveze s pieteto! Gre za njihovo izkoriščanje v politične in finančne namene. Kaj pa želi pravzaprav doseči? Vze- mimo za primer Barbarin rov. Nikoli ne bo mogoče ugotoviti niti točnega števila, kaj šele identitete žrtev. Če pa že bi, bi si morali odgovoriti še na bistveno vpraša- nje, namreč, zakaj so bili tisti ljudje tam pobiti. In v mnogo primerih bi našli stra- hotno resnico, da so bili to klavci iz Ja- senovca, ki so na čim bolj boleče načine pobili sedemsto tisoč ljudi! Brez sodišča, brez krivde! Med pobitimi je bilo tudi se- dem slovenskih zavednih duhovnikov. Vsaj eden med njimi, Janez Kodrič, bi lahko postal svetnik. Naj gospod Dež- man začne zgodbo tam, kjer se je začela, v Jasenovcu! Morda ga bo potem sram zaradi tega, kar počne. In tudi tiste, ki se hodijo klanjat pred Barbarin rov. Ali je sprava med Slovenci sploh mogoča? Sprava med Slovenci bo mogoča takrat, ko bodo Cerkev in vsi, ki so sodelova- li z okupatorjem, priznali svojo zmoto. Do takrat pa bomo ostali na tem mes- tu, kjer smo. Po mojem mnenju sprave še ne bo kmalu, predvsem zato ne, ker volivci v vsak naš parlament naplavimo tudi nekaj blodnih politikov, ki potem vešče vlečejo poteze stran od nje in tako hujskajo tudi uboge volivce. Osebno bi se tudi zelo težko »spravil« z belogardistom, ki je na Jami s krikom »v imenu Kristusovih ran« prerešetal mater z otrokom, enoinpolletnim Milančkom Bobnom v naročju, pa s tistimi, ki so na najnizkotnejši način pomorili pet žužem- berških mladoletnih skojevk in nekaj me- secev pozneje še 36 mater in otrok. Da ne govorim o tistem, ki je kriv za aretaci- jo in poboj šestnajstih podhoških talcev. Strica moje žene, zavedenega Slovenca, so domači belogardisti zverinsko muči- li do smrti in iznakazili. Kako naj bi se spravil z njimi? Kot sem rekel, najprej priznanje zmote in krivde, zatem iskreno kesanje in potem se bi lahko odgovorno pogovarjali o spravi. 15 // PIŠE: Jožica Hribar // FOTO: Osebni arhiv N A O B I S K U gov so želeli, da zapusti letalsko šolo in se vpiše v eno od tamkajšnjih glas- benih šol. Vendar je to odločno zavrnil, saj je menil, da je njegova dolžnost, da kot pilot služi svoji domovini. Ko je kon- čal vojaško kariero, pa se je v Ljubljani vpisal na glasbeno akademijo in jo tudi končal, šolal se je pri znani pedagoginji Zlati Gjungjenoe in leta 1959 dobil prvi angažma kot tenorist v reški operi. In tako se je začela njegova druga karie- ra, v kateri so se vrstile številne vloge in med katero se je, kot pravi, zelo dob- ro počutil. Poročil se je s hrvaško pevko Darinko Šegata, ki je naredila izvrstno kariero na največjih opernih odrih in še vedno poučuje petje v Stuttgartu. Sam je zadnjo vlogo odpel leta 1974 v Lju- bezenskem napoju, potem pa se je spet povsem posvetil letalstvu, ki ga ni nikoli opustil. Kolikor mu je čas dopuščal, je delo- val kot inštruktor na številnih letališčih, sodeloval je na aeromitingih, izšolal je ogromno mladih pilotov, v pilotsko ka- bino pa se je znova vrnil leta 1974 in naslednjih 12 let pilotiral vladno letalo Republike Hrvaške. Na tem mestu je spoznal tako rekoč vse tedanje najviš- je jugoslovanske politike in iz njihovih pogovorov v letalu sklepal, da se državi napovedujejo hudi časi. Še vedno je ve- sel, ko sreča kakšnega svojega nekda- njega potnika, tako kot je vesel družbe svojih kolegov, upokojenih pilotov, saj tem za pogovor in anekdot kar ni konca. Z neizmerno ljubeznijo govori o svojih starših, o mami, ki je vzgajala in skrbe- la za njuno hčer, saj sta bila oba z ženo razpeta med glasbenimi odri in modri- mi višavami, kamor letijo jeklene ptice. Pa o domovini, ki je ena sama, saj si v tujini, četudi priznan strokovnjak, ved- no le tujec. Kljub častitljivim letom ostaja večni optimist, človek, ki se rad smeje in še rajši poje, in je nadvse skrben dedek dvema vnukoma, na katera je zelo po- nosen. Nobenega od njiju ni zaneslo ne med pilote ne med pevce, »a po- membno je le, da sta zdrava, vesela in poštena mladostnika«, ponosno pove. Branko Žiger, razpet med glasbo in letali Najboljši pilot med opernimi pevci »Po zaslugi staršev, zavednih Slovencev, ki so naju z bratom vzgajali v naprednem duhu in v veliki ljubezni in dolžnosti do domovine, sem ponosen na vse, kar sem v življenju počel. Delal sem tisto, za kar menim, da se pričakuje od vsakega zavednega domoljuba,« pravi 90-letni Branko Žiger, upokojeni pilot in upokojeni operni pevec, član ZZB za vrednote NOB Zadvor - Sneberje. Če ima le priložnost, v družbi svojih prijateljev še vedno z veseljem zapoje odlomek kakšne bolj znane arije. Čeprav se je konec aprila 1927 rodil v Taboru pri Žalcu, pa so vsi njegovi mladostni spomini vezani na Maribor, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. Zelo dobro se spomni prihoda nemških okupatorjev v Maribor in tes- nobnega razpoloženja in strahu, ki sta se ob tem naselila med napredno dela- vstvo v mestu ob Dravi. Oče je bil tr- govec, mama pa tekstilna delavka, oba člana Sokola. Oče in stric, ki nista mog- la razumeti, da so nekateri domači ve- ljaki pozdravili prihod okupatorjev, sta se želela pridružiti jugoslovanski vojski in odporu, a so ju na Hrvaškem, kamor sta se napotila, ujeli ustaši in ju odpeljali v nemško taborišče. Naslednje leto so ju izpustili, ob vrnitvi v Maribor sta se takoj vključila v odpor, kjer so že delo- vali mama in kljub mladosti tudi oba si- nova. Pred božičem leta 1943 so zaradi izdaje še pravočasno pobegnili v parti- zane in se v Martinj Vrhu vključili v Go- renjski odred, v njem je bil oče Ludvik Žiger - Perun komisar v več bataljonih in na koncu v štabu Kokrškega odreda. Mamo so leta 1944 ujeli Nemci in jo preko Begunj odpeljali v Ravensbrück, 15-letnega brata Ljuba so razporedili v partizansko tehniko, tam ga je pod svo- je okrilje vzel France Slana, Branka pa so leta 1944 poslali na šolanje v Rusijo. »A do tja je bila zelo dolga in na- porna pot, ki nas je vodila od škofjelo- ških hribov prek Primorske do Metlike do Drvarja, kamor smo prispeli le dan pred desantom. Nato pa smo potovali čez Italijo, Malto in Teheran, z menoj sta bila Dušan Prašnikar in Štefan Mi- kec, ki sta zelo pazila name,« pravi. In tega res dolgega potovanja sredi vojne vihre se še danes natančno spomni, saj se mu je, 17-letnemu fantiču, za vedno vtisnilo v spomin. Šolanje so začeli oktobra leta 1944 v eni izmed ruskih šol za pilote, januarja leta 1947 so se vrnili v Jugoslavijo kot piloti lovskih letal. »Moj prvi razpored je bil 113. lovski polk, ki je bil name- ščen v Ljubljani. Aprila istega leta smo poleteli za Skopje, od tam pa sem bil premeščen v novoustanovljeni izvidni- ški lovski polk, ki je imel v svoji sestavi angleška letala. Sledila je premestitev v Pančevo, pa spet v Ljubljano,« strne svojo kariero vojaškega pilota. Vmes je končal višjo letalsko oficirsko šolo in leta 1953 končal v rezervni sestavi. In kako je pilot postal operni pevec? Že v Rusiji so opazili njegov melodični in močan glas, ljudje iz glasbenih kro- Na šolanju v Rusiji leta 1946, z leve stojijo: Ludvik Kladivar - Bibi, Dušan Prašnikar, Štefan Mikec, Franc Božič - Frando, Branko Žiger; spodaj: Mirko Hlačar in Jaka Vehovec. Branko Žiger junij 201716 N A O B I S K U poslali na Prosek, kjer smo Nemcem zasegli artilerijo. S Proseka so nas nato preselili v Štandrež in Gorico, od koder pa smo morali junija proč, saj je mes- to prevzela zavezniška oblast. Po vojni sem služil v Jugoslovanski ljudski ar- madi vse do 1. marca 1946, ko sem se vrnil v Trst. Dobro se spominjam, kako so me sprejeli v uradu, kjer sem zaprosil za obnovo dokumentov. Najprej so me vprašali, kje sem bil med vojno. Odgo- voril sem jim, da sem bil partizan. Funk- cionar je odvrnil: »Alora torna de Tito che te fazi i documenti«. Kljub temu so mi uredili osebno izkaznico. Podobno vprašanje mi je postavil ameriški funk- cionar, ki sem ga vprašal za kakršno koli zaposlitev. Odgovoril sem mu: 'Good!' (dobro) in zaposlili so me v pristanišču.« Leta 1952 se je poročil z Bianco Unussich, ki je stanovala pri Ferlugih. »Po vojni sva se ženila in se nato odloči- la, da stopiva na skupno pot. Poročena sva že celih 65 let. Jubilej bova prazno- vala letošnjega septembra.« (se zasme- je) Leta 1953 se jima je rodila prva hči, Renata, deset let pozneje pa še druga, Marina. »Vsako leto 14. septembra, na datum odhoda v partizane, smo s prija- telji šli v Trnovski gozd. Večine teh pa žal ni več,« je ugotavljal Attilio, ki je član Vsedržavnega združenja partizanov Ita- lije (ANPI). »Pred kratkim smo dobili priznanje iz Rima. Ponosen sem na to, ampak prišlo je prepozno,« je dodal in hkrati pozval mlade, naj ne pozabijo na partizanstvo. »Z odhodom v partizane in z uporom smo pripomogli, da se je v Evropi rodila demokracija, ki jo moramo še naprej čuvati,« je končal Plesnicar. Attilio Plesnicar s Kolonije nad Trstom Ponosen, da sem bil partizan! »Trnovskega gozda, Črnega Vrha in Cerknega ne bom pozabil do smrti. Tam smo se bojevali proti nacifašističnemu okupatorju in njegovim pomočnikom,« je takoj poudaril Attilio Plesnicar, ki je 20. marca praznoval devetdeseti rojstni dan. Moža, nekdanjega parti- zana, kot vsakič rada poudarita tako on kot tudi njegova ponosna žena Bianca, smo obiskali na njegovem domu na Kolonji nad Tr- stom, kjer se je rodil leta 1927. Prav takrat, ko je fašistična oblast v Rimu izdala dekret za popolno poitalijančenje celotne Primorske. Doma na Kolonji so jim rekli pri »Rokcu«. Attiliev oče se je rodil prav tako na Kolonji in je bil zaposlen v tržaškem pristanišču. Nono je bil doma iz Čepo- vana. Mama je bila Furlanka, doma iz Gradišča. »Pravijo, da Plesnicarji, prav- zaprav Plesničarji s č-jem, prihajamo od tam,« je dodal Attilio. Ko se je pridružil partizanom, je bil star 17 let. Preden se je odločil za od- hod v partizane, je bil mehanik v de- lavnici v Trstu. Ko je slišal za nemško prisilno mobilizacijo, ni dvakrat pre- mišljeval. Partizanom se je pridružil 14. septembra 1944. »Vključili so me v ar- tilerijsko brigado 31. divizije IX. korpu- sa. Komandir prve baterije je bil Petelin, komandant pa Jože Vodnik. Meni so zaupali havbico 116. Spominjam se, da smo iz Trsta najprej pešačili proti Re- pnu, nato pa proti Škrbini. V prvi res- nejši spopad z Nemci smo se zapletli oktobra leta 1944, ko smo napadli Ho- tedršico med Logatcem in Idrijo.« Zanimivo je, da Attilio pred odhodom v partizane ni govoril slovensko. »Oče je umrl mlad, z mamo smo govorili po tržaško. V šoli, obiskoval sem jo v Roja- nu, pa je bila slovenščina prepovedana. Tega jezika sem se naučil pri partizanih. Še dobro, da je bilo v naši brigadi kar nekaj tržaških Slovencev, ki so me spro- ti učili! Najbolj mi je pomagal pokojni Renato Brišček od Ferlugov. Spomi- njam se tudi nesreče, ki je bila usodna za Tržačana Rika Mihaliča: pred boži- čem leta 1944 mu je v rokah eksplodi- rala granata. Takoj so ga odpeljali v bol- nico Franja, kjer je umrl, in so ga tam tudi pokopali. Šele po vojni so njegovo truplo pripeljali v rojstni Trst.« Pred 72 leti, od 19. do 21. januarja 1945, je na Trnovem pri Gorici poteka- la velika bitka enot IX. korpusa NOV za osvojitev postojanke fašistične enote X. MAS. »Takrat sem zbolel in so me od- peljali v bolnišnico, ki so jo na hitro ure- dili v šoli v Cerknem. Tam sem se spet srečal s prijateljem Renatom (Brišček op. av.), ki je bil zaprt v karanteni, saj je zbolel za škrlatinko.« Attilio se spominja nenehnih poho- dov po gozdu, kjer so v največjih nalivih in snegu spali kar pod drevesi. Konec vojne je Plesnicar doživel v Ozeljanu, 2. maja pa je dospel v osvobojeni Trst. »Nastanili so nas v vojašnico Beleno v današnji ulici Revoltella. Kmalu so nas // PIŠE: Jan Grgič Partizanska enota oktobra leta 1944 pri Črnem Vrhu pred napadom na Hotedršico. Attilio je četrti z desne. (Foto: osebni arhiv) Attilio Plesnicar z ženo Bianco (Foto: Jan Grgič) 17 A K T U A L N O teh je bilo veliko: poleg številnih prapor- ščakov še domača glasbena skupina Če češ posluš, harmonikarja Matija Marinč in Toni Obranovič in učenci Osnovne šole Fara; plesalci šolske plesne skupi- ne Jasmin in odličen šolski band. Prid- ružili pa so se jim še gostje: recitatorja Jožica Kapele iz Semiča in Tone Šepec iz Loške doline ter nadarjeni mladi har- monikar Luka Kambič, prav tako iz Se- miča. Jože Oberstar, predsednik ZZB za vrednote NOB Kočevje, je Osnovni šoli Fara in Vandi Bratož izročil priznanji za njihovo delo. Petrina pri Kostelu ob 75. obletnici prvega osvobojenega ozemlja Med sosednjimi državami je zaupanje nujno »Dobrososedski odnosi temeljijo na zaupanju. Vnovična vzposta- vitev zaupanja s konkretnimi dejanji je zato naloga, ki je v dvo- stranskih odnosih za obe državi pomembnejša od vseh drugih. Za- upanje bo ovrglo sumničenja o namenih ene ali druge države, pa tudi dvome o iskrenosti in pripravljenosti spoštovati dogovorjeno. Nihče v današnjem negotovem svetu ne more uspeti sam, živeti sprt s sosedi in brez prijateljev,« je med drugim dejal Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije, v svojem nagovoru na slovesnosti sredi junija na Petrini v občini Kostel. Proslava je bila posvečena 75. obletnici ustanovitve prve-ga osvobojenega ozemlja, 75. obletnici italijanske ofenzive in 74. obletnici bojev XVIII. divizije v Gorskem Kotarju. Da so odnosi med ljudmi na obeh straneh slovensko-hrvaške meje dobri in da so takšni v resnici vedno bili; da so politiki tisti, ki se prepirajo med seboj, sta dokazali tudi dve močni delegaciji borcev in protifašistov iz sosednje Hra- ške, ki sta se udeležili slovesnosti. Iz so- sednjih Delnic so prišli člani Združenja borcev in protifašistov skupaj s svojim predsednikom Marijanom Dukićem, iz Primorsko-goranske županije pa pod- predsednik Zveze antifašističnih borcev in protifašistov Vilijem Malnar s člani, iz Matuljev predsednik tamkajšnje or- ganizacije UABA Liburnija Branko Afrić s sodelavci. Območne in krajevne bor- čevske organizacije dobro sodelujejo z ZZB NOB Kočevje, KO ZB Kostel in z drugimi krajevnimi organizacijami. Na tem območju so bili ljudje od nekdaj tesno povezani, posebno pa med dru- go svetovno vojno, saj so se slovenski in hrvaški partizani skupaj bojevali na ob- močju Gorskega Kotorja. To je poudaril tudi Marko Vrhunec, ki je te kraje spoz- naval kot komisar Ljubljanske brigade. O tem je govorila tudi županja Koste- la Lilijana Butina, to povezanost je bilo čutiti v besedilu voditeljice prireditve Vande Bratož, ki je tudi predsednica KO ZB Kostel. Organizacija ima 50 članov, večinoma so starejši, mnogo jih je po domovih za starejše. Zato so pri pripra- vi te zahtevne slovesnosti poprijeli vsi v vasi, tudi članice društva podeželskih žena, ki so obiskovalcem za dobrodošli- co na mizah ponudile domače pecivo. Organizacija takšne prireditve je za majhen kraj velik zalogaj, je pa števil- nim v veselje, da na njej nastopijo, in // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Gostje in gostitelji Marko Vrhunec in Milan Kučan Županja Kostela Lilijana Butina in predsednica KO ZB Kostel Vanda Bratož Spomenik pri Petrini junij 201718 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Rupnikova linija na Koroškem Ko država zavaruje svoje meje Članek, ki je pred vami, govori o Rupnikovi liniji, dandanes širši jav- nosti manj poznanem sklopu obrambnih fortifikacij, ki jih je Kra- ljevina Jugoslavija zgradila v letih pred izbruhom druge svetovne vojne na svoji zahodni in severni meji. Bolj natančno se bo ta čla- nek posvetil delu bunkerjev obrambne linije na severni meji, na ob- močju današnje Koroške. Bunkerji tega odseka od začetka svojega propada (ki žal traja še dandanes) niso bili v celoti sistematično raz- iskani vse do nagrajene raziskovalne naloge, ki sem jo napisal pred časom in je bila plod večletnih ljubiteljskih raziskovanj z očetom. V danes javnosti dostopni li-teraturi pa je ta tematika na splošno najbolje obravnavana v knjigi Miloša Habrnála Ru- pnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941. Zgodovina linije Če želimo razumeti namembnost in vzroke za postavitev utrjene meje, kar je dandanes spet aktualna tema, se mo- ramo vrniti v preteklost. Po koncu prve svetovne vojne se je zemljevid Evrope dodobra spremenil. Slovence je priho- dnost čakala v skupni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, oziroma kot se je po- zneje izkazalo, v Kraljevini Jugoslaviji. Ta je imela v obdobju po svojem nastan- ku (1. decembra 1918) veliko zunanjih in notranjih političnih težav. Tu velja opozoriti predvsem na odnose s sose- dnjo Italijo, ki je imela zaradi obljub za- veznikov Atlante (Londonski sporazum v Londonu leta 1915) velike zemeljske ambicije po območjih zahodne Sloveni- je in Hrvaške. Z Rapalsko pogodbo, pod- pisano novembra leta 1920, je nastala nova meja, ki je potekala po črti Peč, Ja- lovec, Triglav, Bogatinsko sedlo, Možic, Črni vrh nad Cerknim, Blegoš, Bevkov vrh, Hotedršica, Planina, Javorniki, Bič- ka gora, Snežnik, Kastav in Reka. Tako je velik del slovensko in hrvaško govo- rečega prebivalstva prešel pod nenaklo- njeno fašistično oblast. Takratni vodja Italije, Benito Mussolini, je v času pred aprilom leta 1941 že večkrat sam name- raval napasti Jugoslavijo, vendar je ved- no prevladalo mnenje, da je jugoslovan- ska vojska premočna, kar je bilo takrat vse prej kot resnica. V obrambo pred morebitnim napa- dom »z Balkana«, predvsem pa za utr- ditev na novo pridobljenih ozemelj so Italijani leta 1932 ob rapalski meji zače- li graditi svoj obrambni sistem, imeno- van Alpski zid (italijansko Vallo Alpino). Sprva so bile to vojašnice, namenjene namestitvi vojske, kaj kmalu pa so za- čeli graditi tudi številne podzemne in nadzemne armiranobetonske utrdbe na strateško pomembnih predelih vzdolž celotne meje. Seveda pa to italijansko delovanje na meji ni moglo dolgo os- tati neopazno in prezrto. Že v tridese- tih letih je jugoslovanska vlada ocenila, da Italija pomeni resno grožnjo, a so se šele leta 1935 odločili, da ob meji zgra- dijo obrambno linijo kot protiutež itali- janski. Ta naj bi ščitila pred napadom in omogočila pridobiti nekaj časa za mo- bilizacijo v notranjosti države. Dela so stekla še istega leta, a je graditev zaradi neizkušenosti potekala počasi, zato so na Češkoslovaško poslali skupino ljudi, da bi pridobila znanje o graditvi fortifi- kacij. Leta 1938 je bil v Ljubljani usta- novljen Štab za utrjevanje, za povelj- nika utrjevanja pa je bil izbran general Leon Rupnik, po katerem je obrambna linija dobila tudi ime Rupnikova linija. Prvotno so utrjeno območje razdelili na pet sektorjev: prvi sektor je bil za- hodno od Ljubljane s sedežem na Vrh- niki, branil pa naj bi smer Trst–Ljublja- na; drugi je imel sedež v Kamenjaku in naj bi preprečeval prodor sovražnika proti Zagrebu in Dalmaciji; tretji se je raztezal med Škofjo Loko, tu je imel tudi sedež, in Vrhniko. Zapiral je pot do Ljubljane po Poljanski dolini in čez Ble- goš in Žirovski vrh. Četrti je imel sedež v Železnikih. Varoval je Selško dolino in dostop do Ratitovca; sedež petega sektorja je bil v Cerknici in je zapiral dostop do Ljubljane čez Rakitno. Zavarovani so bili tudi prelazi čez Ka- ravanke in v Gornjesavsko dolino med Begunjami in Radovljico. Prav tako naj bi bila pripravljena tudi hitra aktivacija obrambe globlje v notranjosti v primeru prodora meje. Rupnikova linija na severu Dela na zahodni meji so zaradi prido- bljenih izkušenj začela teči hitreje, sko- raj s takšno hitrostjo pa se je spreminjal tudi zemljevid Evrope. Nemški rajh se je pod vodstvom Adolfa Hitlerja neneh- no širil. Marca leta 1938 je pod okrilje Nemčije prišla tudi sosednja Avstrija, // BESEDILO IN FOTO: Davo Mihev, študent arheologije Potek Rupnikove linije Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja je jugoslovanska vlada ocenila, da Italija pomeni resno grožnjo, a so se šele leta 1935 odločili, da ob meji zgradijo obrambno linijo kot protiutež italijanski. Ta naj bi ščitila pred napadom in omogočila pridobiti nekaj časa za mobilizacijo v notranjosti države. 19 V boju močno poškodovani bunker v Mežici na Poleni Bunker v Dravogradu kar je za Jugoslavijo pomenilo novo potencialno grožnjo s severa. Konec leta 1938 je bilo odločeno, da se težišče utrjevanja prenese na severno mejo, in tako je nastal še šesti odsek Rupnikove linije, ki je potekal med Črno na Koro- škem in Markovci pri Ptuju. S tem se je začela tudi graditev bun- kerjev v Mežiški dolini, kjer so postavili več kot sto bunkerjev različnih pred- pisanih oblik in tipov. Točno število je težko določljivo, saj so bili nekateri bun- kerji v letih po vojni uničeni med razni- mi gradbenimi posegi, nekatere pa je poplavila tudi reka Drava zaradi novih hidroelektrarn. Poleg bunkerjev je bila linija dodatno utrjena še s strelskimi jar- ki, protitankovskimi ovirami, minami, topovskimi položaji in tudi z betonski- mi ovirami ob železniških progah. Sle- dovi jarkov so danes čedalje težje pre- poznavni, vendar jih je ob natančnem pregledu terena še mogoče najti. Cilja ljubiteljskega raziskovanja Rupni- kove linije prvotno v Mežiški dolini (linija od Črne na Koroškem do Dravograda) in pozneje širše na Koroškem sta bila pred- vsem popis vseh objektov in njihova po- stavitev na zemljevid. Cilj sem večinsko uresničil, nekaj težav je povzročalo le do- ločanje lokacij uničenih bunkerjev. Ugo- tovljeno je bilo, da je bilo v občini Črna na Koroškem postavljenih osem bunker- jev, še trije pa naj bi bili uničeni. Ta po- datek je predviden na podlagi številčenja bunkerjev, ti sledovi so vidni še v redkih bunkerjih. V Mežici je še dandanes ohra- njenih vseh 16 bunkerjev. Tu se pojav- ljajo tudi že prvi večji tipi bunkerjev. Na Prevaljah je bilo najdenih osem, manj- kajo pa še trije bunkerji. Na Ravnah na Koroškem je bilo skupaj zabetoniranih 14 obrambnih objektov, nekateri so bili v času okupacije tudi dodelani. Najšte- vilneje utrjen pa je bil Dravograd, kar je po svoje logično zaradi njegovega strate- škega pomena mostišča. V Dravogradu je bilo skupno najdenih 38 bunkerjev, ne- kateri izmed njih so bili tudi večjih oblik in s podaljšanimi hodniki. Od Dravogra- da se linija nadaljuje proti Mariboru za reko Dravo. V zaledju 'Koroške linije' sta še dve manjši prečni zapori objektov v Slovenj Gradcu in pri Mislinji. Aprilska vojna Graditev je 6. aprila 1941 prekinil napad na Jugoslavijo. Tako Rupnikova linija nikoli ni bila dokončana, to je mogoče opaziti tudi na terenu. Nekateri bunker- ji niso dokončani, manjkajo jim kakšni deli, tudi oborožitev v času napada ni bila popolna. Tu je pomembno omeniti še takratno zelo slabo stanje vojske Kra- ljevine Jugoslavije, kar precej spominja na današnje čase. Tako so nemški voja- ki brez posebnih težav prodrli skozi lini- jo bunkerjev na Koroškem. Edini večji odpor se je zgodil na Dravograjskem mostišču, ki je Nemcem povzročil ne- kaj težav in kratek zastoj v prodiranju na naša tla. Zasluge za to pa gre iska- ti predvsem v miniranih mostovih čez reko Dravo in Mežo ter v podpori to- povske posadke v zaledju. Nekatere bunkerje so med vojno upo- rabljali tudi okupatorji. Tako so Nemci na primer poleg enega izmed bunkerjev nad Železarno Ravne celo dogradili sis- tem zaklonišč za primer zavezniškega bombardiranja. Rupnikova linija v prihodnosti Čeprav so bunkerji že davno pozabljeni ter nepotrebni in neuporabni, še ved- no v sebi skrivajo veliko potenciala, ki ga je treba le prepoznati. Dober primer takšne prakse je predvsem na Češkem, ta namreč bunkerje množično prenav- ljajo v prvotne oblike in v njih urejajo muzeje, ki so privlačni za turiste. Ob njih vsako leto prirejajo razne uprizori- tve bitk, ki na dogodke privabijo veliko število tujih in domačih obiskovalcev. Bunkerji tako postanejo turistična zna- menitost in hkrati opomin na stvari, ki se ne bi smele nikoli več ponoviti. Tudi v zahodni Sloveniji poznamo primer dobre prakse iz občine Gorenja vas – Poljane. Tam so bunkerja Hrastov grič in Goli vrh razglasili za kulturna spomenika lokalnega pomena in se v njih trudijo organizirati razne dogodke, med drugim v zadnjih letih tudi uprizar- jajo bitke. V enem izmed bunkerjev je svoje mesto našlo igrišče za balinanje. Toda za takšne dejavnosti je potre- ben najprej interes, ker pa gre za stare propadle objekte, je zanimanja malo. Zgodba je precej podobna tisti o lepih gradovih na Slovenskem, ki danes v ve- likem številu žalostno propadajo in ča- kajo na boljše čase ... Več je mogoče prebrati v knjigah: Habrnál, 2005: Rupnikova črta in druge ju- goslovanske utrdbe iz obdobja 1926–1941; in J. Potočnik, 2004: Rupnikova linija in Alpski zid, utrjevanje Rapalske meje med letoma 1932 in 1941, Vrhnika. junij 201720 R E P O R TA Ž A številnim obiskovalcem, med katerimi so bili podpredsednik ZZB za vrednote NOB Franci Križanič, članica predsed- stva Meta Mencej, predsednik Koordi- nacijskega odbor žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije Jani Alič, varu- hinja človekovih pravic Vlasta Nussdor- fer kot slavnostna govornica (govor je objavljen na spletni strani Svobodne be- sede), predstavniki diplomatskega zbo- ra in gostje z avstrijske Koroške, name- nil nekaj misli rojaka Toneta Pretnarja o spominu in pozabi, v nadaljevanju pa je posebej pozdravil prisotne praporščake oziroma simboliko, ki jo prinašajo tistim iz druge svetovne. Hvaležen je vsem, ki so se bojevali za združeno Evropo in našo domovino. Tako Daniel Simon kot Vlasta Nuss- dorfer sta opomnila na trenutno skrb vzbujajoče razpoloženje po Evropi: »Ob težavah, s katerimi se soočajo evropski narodi v tem trenutku, bo treba razja- sniti, katere so za nas vrednote temelj- nega pomena. Upam, da nam bo to uspelo, preden nas bo vzpon naciona- lizmov pripeljal do nekontroliranih pos- ledic,« je dejal Simon, Nussdorferjeva pa je poudarila, da smo danes vsi talci novodobnih skrajnih ideologij, ko nera- zumljiva početja sejalcev smrti vedno najdejo svoje občudovalce in podporni- ke ter seveda tudi tiste, ki se skrajnim ideologijam uprejo. Ob 72. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem Znova postajamo talci skrajnih ideologij Več kot šestdeset tisoč Slovencev je bilo med drugo svetovno vojno v evropskih taboriščih, največ v Mauthausnu, katerega podružnica je bilo tudi taborišče Ljubelj. Prve internirance so pripeljali vanj ju- lija leta 1943. Večina je bila političnih zapornikov, nekateri pa so bili internirani zaradi zavračanja prisilnega dela ali zajeti v racijah. Kljub prepovedi stikov so civilni delavci ujetnikom pomagali: s tihotaplje- njem pošte in paketov so jim omogočili zvezo z njihovimi družinami. Na pomen podpore domači-nov ujetnikom je opozoril tudi gost iz Francije, Da-niel Simon, predsednik društva Amicalenationale de Maut- hausen et ses komandos, in poudaril, da ni nobene razlike med talci, ki so bili umorjeni, in mučenimi v Mont- -Valérienu ali drugje ter deportiran- ci, ki so iz vseh koncev Evrope prišli tudi do nas: »Druga svetovna vojna, vsaj v Evropi, ni bila spopad med na- cionalizmi: bila je v prvi vrsti ideolo- ški boj, boj humanizma zoper tiranijo ksenofobije fašističnih režimov (pre- vod govora je objavljen na spletni strani Svobodne besede). Letošnjo slovesnost v spominskem parku Ljubelj je v imenu Koordinacij- skega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, združenja borcev za vrednote NOB Tržič in Občine Tržič pripravila scenaristka in povezovalka Mojca Poredoš v sodelovanju z ekipo Televizije Medvode. V kulturnem pro- gramu so sodelovali trobilci in garda Slovenske vojske, praporščaki, nasto- pajoči iz Občine Tržič: Pihalni orkester Tržič, učenci podružnične Osnovne šole Podljubelj, učenci Glasbene šole Tržič, člani Folklorne skupine Karavan- ke, baritonist Tone Habjan in harmoni- kar Nejc Jemc ter recitatorja Tone Še- pec in Daniel Petkovič. Gostitelj, tržiški župan Borut Sajovic, je v pozdravnem nagovoru za začetek Člani predsedstva ZZB NOB na slovesnosti, z leve: Jani Alič, France Križanič in Meta Mencej Nastop učencev Podružnične osnovne šole Podljubelj // PIŠE: Nataša Predalič // FOTO: Iztok Pipan 21 R E P O R TA Ž A oliberalizma in razraščajočega se fašiz- ma. (Govor objavljamo na spletni strani Svobodne besede.) V pravem poletnem vremenu se je pri Planinskem domu na Jančah zbrala og- romna množica ljudi. V kulturnem pro- gramu so poslušali ubrano petje Meša- nega pevskega zbora Zora Janče, ki ga vodi Asta Jakopič, Godbo na pihala Li- tija pod vodstvom Vasje Namestnika ter odličen nastop učencev Glasbene šole Moste – Polje in Osnovne šole Martina Krpana Fužine, ki so predstavili izjemno pripoved »svojega pradedka«, avtor- ja Srečka Čoža. Posebej pa so kot naj- boljši turistični ambasadorji tudi letos navdušili učenci Podružnične osnovne šole Janče pod mentorstvom Marjane Marn. Pripovedovali so namreč o tem, kaj vse se zanimivega dogaja na Jančah in zakaj je nujno obiskati to vasico pri Ljubljani. Ne samo ob tej slovesnosti, temveč pogosteje, saj ponujajo marsi- kaj, med drugim jagodno in kostanje- vo nedeljo. S pripovedjo o rojaku, na- rodnem heroju Jožetu Kovačiču, ki je padel 24. maja leta 1942 prav tukaj na Jančah, za Tujim grmom, in so mu lani ob 100. obletnici njegovega rojstva pos- tavili nov spomenik, je spregovoril An- drej Krese, predsednik KO ZB Stična. Za slovesno razpoloženje je na tokratni slovesnosti poskrbela tudi množica pra- porščakov in pripadnikov Spominske čete Triglav. Janče nad Ljubljano na zadnjo majsko nedeljo Politiki so postali povsem brezbrižni Na Jančah se je 21. maja 1942 več kot petsto dobro oboroženih bor- cev pod vodstvom Franca Rozmana - Staneta, Dušana Kvedra - To- maža in Petra Stanteta - Skale uspešno spopadlo z Nemci. To je bila do tedaj največja bitka z Italijani in Nemci na Slovenskem. Iz te bitke so živi še trije udeleženci: Franc Sever - Franta, Bogo Gorjan in Janez Benedik - Matiček, žal letos ni bilo nikogar od njih na slovesnosti. Hkrati pa so se spomnili tudi 148. obletnice spopada slovenskih kme- tov in nemških turnerjev. Prireditev tradicionalno priprav-ljata ZZB za vrednote NOB Lju-bljana Moste - Polje in Litija - Šmartno. Predsednica moščan- skega borčevskega združenja Branka Kastelic je v uvodu opozorila na vse pogostejše napade na ZZB in na parti- zanske spomenike ter na spreminjanje zgodovine. O tem je govoril tudi Franci Rokavec, župan Občine Litija, ki je po- sebej poudaril, da se je treba bojevati za zgodovino in proti njenemu spremi- njanju. Dopolnil ga je Zoran Janko- vić, župan Ljubljane, ki je dogajanje v parlamentarnem odboru za obrambo, v katerem so grobo napadli Tita Turnška, predsednika ZZB za vrednote NOB Slo- venije, označil za »pobalinsko«. Posebej pa je poudaril spoštovanje, ki ga aktu- alna ruska politika namenja slovenskim borcem in veteranom druge svetovne vojne, saj je predsednik Putin ponje pos- lal posebno letalo, da so se lahko udele- žili proslave ob letošnjem dnevu zmage v Moskvi. Spomnil je tudi na spomenik ruskim vojakom, padlim v prvi in drugi svetovni vojni v Sloveniji, ki so ga lani postavili na Žalah v Ljubljani. O aktualnem dogajanju je spregovo- ril tudi slavnostni govornik, predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek, ki je med drugim opozoril na povsem brezbrižen odnos aktualne slovenske politike do pojavnih oblik ne- // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Zoran Janković in Tit Turnšek Učenci podružnične šole Janče s predstavitvijo svojega kraja junij 201722 A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A KO ZB NOB Podraga je k spomeniku položila venec. Drugi del prireditve je začel slavnostni govornik Božo Novak, predsednik ZZB za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava. V svojem govoru je pretek- lost povezal s sedanjostjo in poudaril pomen poznavanja in razumevanja zgodovine. Sledil je nepozaben kon- cert Tržaškega partizanskega pevske- ga zbora Pinko Tomažič. Nabito pol- na dvorana in veliko tistih, ki so osta- li pred vrati dvorane, so dokaz, da je partizanska pesem brezčasen ideal in vrednota ter da duh uporništva še ved- no živi. Tako koncert kot celotna prire- ditev sta pritegnila vse generacije, kar pomeni, da se vrednote NOB več kot uspešno prenašajo na mlajše rodove. Prireditev je vsako leto bolj obiskana, ožja in širša skupnost sta jo vzeli za svojo. Organizatorjem je tako iz tra- dicionalnega srečanja kurirjev uspelo ustvariti trdne temelje športno-kultur- ne prireditve. Vsakoletnega dogodka na tako visoki ravni pa ne bi bilo brez prostovoljnega dela številnih krajanov ter donatorjev in sponzorjev, ki so prireditev podprli s svojimi izdelki. Ne smemo pozabiti na podraške gospodinje, ki so uredile dvo- rano in okolico ter prispevale domače pecivo za pohodnike, nastopajoče in udeležence prireditve. Prireditev je so- financirala tudi Občina Vipava. Slovesnost v Podragi pri Vipavi V spomin na kurirje, borce in druge žrtve nacifašizma Krajevni odbor ZB za vrednote NOB Podraga v sodelovanju z ZZB za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava in Društvom Mala Moskva že vrsto let pripravlja slovesnost v spomin na ustanovitev in delovanje ene prvih kurirskih postaj na Primorskem in Slovenskem – kurirske karavle P2-P14, ki jo je pred 75 leti nad Podrago postavil domačin Anton Semenič - Medved. Prireditev je včasih predstavljala tradicionalno vsakoletno sreča-nje še živečih kurirjev relejne postaje P14. Zdaj ko so skoraj vsi kurirji že pokojni, pa prireditev prip- ravljamo v želji, da bi ohranjali spomin na svoje prednike in da dejstev iz zgo- dovine primorskega ljudstva ne bi nikoli pozabili. Poleg kurirjev se spominjamo tudi partizanskih borcev in drugih va- ščanov, žrtev nacifašističnega terorja. Njim v čast in zahvalo ohranjamo spo- min na njihovo odločnost in iznajdlji- vost ter hrabra dejanja v narodnoosvo- bodilnem boju. Letošnja prireditev, ki je potekala v nedeljo, 22. maja, se je začela s krožnim pohodom po poteh kurirjev. Na Ucjnci, kjer je postavljen spomenik kurirjem re- lejne kurirske postaje P2 - P14, je po- hodnike pozdravil predsednik ZZB za vrednote NOB Sežana, Bojan Pahor. V nagovoru je osvetlil zgodovinske do- godke v povezavi z nastankom in delo- vanjem kurirske postaje P2-P14 in po- udaril pomen kurirskih postaj in kurir- jev za pretok informacij. Končal pa je z besedami: »Naj imajo njihova dejanja večen spomin, hkrati pa pomenljiv opo- min naši prihodnosti, kako se je treba vseskozi bojevati za korist naroda. Bo- dimo ponosni na dosežke, najsvetlejše generacije, kar jih je rodila slovenska zemlja, hkrati pa strnimo vrste za opti- mistično prihodnost.« Prvi del kulturnega programa je po- tekal ob spomeniku padlim borcem ter drugim vojnim žrtvam v Podragi. Tam je zbrane nagovoril Erik Šček, pred- sednik ZB za vrednote NOB Podraga in društva Mala Moskva. Kulturi pro- gram pa sta oblikovali Barbara Žgur, ki je prebrala pesem Spomin na padle kurirje relejne postaje P-14, ob proslavi 60. obletnice ustanovitve kurirske po- staje P-14 jo je napisal edini še živeči kurir te postaje Ivan Nabergoj, in na harmoniki Mirica Rener. Delegacija // PIŠE: Tina Šček Krušec Koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič (Foto: Tina Šček Krušec) Spomenik v Podragi (Foto: Petra Trošt) 23 R E P O R TA Ž A vinski primerki z bojišč: od uniform, orožja, žic do zastav, bunkerja in še marsičesa. V tretjem razdelku je za- jeta druga svetovna vojna. Ta zbirka je še posebno bogata in se je s prep- rostimi besedami skoraj ne da opisa- ti. Zbirka je tematsko odlično urejena in predstavlja celotno obdobje druge svetovne vojne. Zadnji razdelek pa je zbirka uniform, sanitete, orožja in me- dalj vse od Avstro-Ogrske do konca Jugoslavije leta 1991. Med ogledom muzeja se nam je prid- ružil predsednik ZZB NOB Sežana Bo- jan Pahor in nas nato popeljal k ogledu spomenika bazoviškim žrtvam in nato v Trst na ogled koncentracijskega ta- borišča Rižana. V mestu se nam je pridružil tovariš Riccardo Gorup - Go- ruppi, doma s Proseka pri Trstu, ki je preživel deportacijo v nemško tabori- šče Dachau. Tovariš Riccardo nas je vodil po tabori- šču in nam pripovedoval o grozotah, ki so se tu dogajale. Spomnil nas je, kako nerazumno je, da se danes vse pozablja. Ob ogledu taborišča nas je presenetilo in hkrati razveselilo zelo veliko število mladih obiskovalcev. Iz Rižarne nas je pot vodila še do spo- menika v vasi Opčine, kjer smo počasti- li spomin na 3. april 1944, ko so nacisti iz maščevanja ustrelili 71 talcev sloven- skega, italijanskega in hrvaškega rodu. Naš izlet smo končali ob prijetnem dru- ženju in podoživljanju vsega, kar smo ta dan videli in doživeli. Člani občinskega odbora ZB NOB Vuzenica na izletu V Lokvah, Bazovici in Rižarni Člani občinskega odbora Združenja borcev za vrednote NOB smo se na začetku maja odpravili na izlet na Primorsko, kjer nas je pred voja- škim muzejem Tabor v Lokvi pričakal lastnik muzejske zbirke Srečko Rože. Predstavil nam je zgodovino muzeja in kraja Lokev. V nadalje- vanju smo se ustavili še v Bazovici in si v Trstu ogledali Rižarno. Vojaški muzej Tabor Lokev je v obrambnem stolpu, ki je bil zgrajen leta 1485 in je kultur-ni spomenik lokalnega pome- na v lasti občine Sežana. Poleg njega vaško jedro sestavljajo še župnišče, got- ska kapelica iz leta 1426, cerkev sv. Mi- haela iz leta 1613, ki jo je v času fašizma poslikal akademski slikar Tone Kralj, in spominski park s spomenikom padlim borcem v drugi svetovni vojni, spome- nikom vojne za Slovenije in spomeni- kom češko-slovenskega prijateljstva ter osnovna šola in vrtec. Leta 1830 so domačini v stolpu uredi- li vaško šolo, ki je delovala do leta 1886. V letu 1930 si je v njem italijanska ob- last uredila sedež občine. Po kapitulaci- ji Italije so Tabor uporabljali pripadniki nemške vojske za skladiščenje vojaške opreme. Po končani drugi svetovni vojni je bila postavljena Morganova linija, ki je na tem ozemlju potekala med Divačo in Lokvijo. Divača je tako pripadala coni B, Lokev pa coni A. Od junija leta 1945 do septembra leta 1947 je v Taboru de- lovala zavezniška vojna uprava cone A, v kateri so bili pripadniki 56. škotskega regimenta. Po njihovem odhodu je Ta- bor znova uporabljala Krajevna skup- nost Lokev - Prelože za družabna sre- čanja vaščanov. Od 14. avgusta 1994 pa v njem deluje Vojaški muzej Tabor Lokev. Lastnik muzejske zbirke in upra- vitelj muzeja je Srečko Rože, ki so ga že v otroštvu pritegnile pripovedi deda Viktorja Rožeta, preživelega pripadni- ka avstro-ogrske vojske v prvi svetov- ni vojni, pa tudi pripovedi očeta Albina iz časa druge svetovne vojne. Z dedom Viktorjem je na vaškem smetišču roj- stne vasi Kreplje pri Dutovljah našel svoja prva vojaška predmeta, čutarico in bajonet, ki sta ga pritegnila k zbira- nju. Prva zbirka militarij, ki je štela 511 kosov je milica zasegla v letu 1983. Po odsluženem vojaškem roku leta 1987 je začela nastajati nova zbirka militarij iz časa prve in druge svetovne vojne. Ob njej je počasi nastajala še arheološka in etnološka zbirka, vezana najprej na do- mače kraško območje, z leti pa tudi na druga slovenska območja. Muzej je razdeljen na štiri tematske razdelke. Prvi razdelek se nanaša na NOB, v njem so razstavljene partizan- ske uniforme, odlikovanja, orožje, za- stave in druge zgodovinske znameni- tosti tistega časa. Prva svetovna voj- na, je razstavljena v drugem razdelku, v njem so zajeti edinstveni zgodo- // BESEDILO IN FOTO: Občinski odbor ZB Vuzenica Člani KO ZB Vuzenica na izletu Vojaški muzej Tabor v Lokvah junij 201724 D O G O D K I Prosek: Komemoracijo v spomin na obešene talce na železniški postaji pri Proseku (občina Trst) vsako leto organizirajo člani sekcije VZPI - ANPI Pro- sek Kontovel Anton Ukmar - Miro in druga domača od- porniška združenja. Na častni straži sodelujejo taborniki Rodu modrega vala, družine Šumečih borov. Deset talcev so nemški okupatorji izbrali izmed zaprtih v Koronejskem zaporu ter jih 29. maja 1944 na travniku v takratnem de- lovnem taborišču prisilne or- ganizacije Todt obesili. Med žrtvami so bili pripadniki slovenskega in italijanskega naroda. To je bilo maščevanje zaradi partizanske akcije, v ka- teri je bil ubit en karabinjer. Spomenik je bil postavljen že leta 1945, na takratni prvi komemoraciji 5. avgusta je bilo 5000 ljudi. Na letošnji komemoraciji so sodelovali člani Godbenega društva Prosek s pihalno godbo pod taktirko Iva Bašiča, pevci Moškega pevskega zbora Vasilij Mirk pod vodstvom Aljoše Starca in pevke Ženskega pevskega zbora Prosek - Kontovel z zborovodjo Markom Štoka. Ker je proseška železniška postaja že v občini Zgonik, se je komemoracije udeležila tudi županja občine Zgonik Monika Hrovatin in sodelovala pri polaganju vencev obešenim rodoljubom. S prapori enot, v katerih so se bojevali primorski partizani, in delegacijami so na prireditvi poleg pripadnikov VZPI - ANPI sodelovali tudi člani Združenja zveze borcev Sežana in Združenja zveze borcev Komen. Govornici na priredi- tvi sta bili Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB Slovenije, v slovenskem jeziku in Claudia Cernigoi, novinarka in publicistka iz Trsta, v italijanskem jeziku. L. J. / foto: Silvana Dobrila Preža pri Kočevju: V počastitev dneva upora slovenskega naroda, v spomin na ustanovitev 1. kočevskega bataljona in na dogodke, ko je italijanska vojska na grozovit način pobila domačine in partizane, je 27. aprila na Preži pri Kočevski Reki potekala osrednja spominska slovesnost. Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko ljudi, ki so prišli tudi iz drugih krajev, med njimi so bili člani iz Hrvaške antifašistične organizacije SABO iz Primorsko-goranske županije. V sodelovanju s Turističnim društvom Kočevje je potekal tudi tradicionalni pohod iz Morave do Preže. Prireditev pa je spremljal tudi kulturni program. Slavnostni govornik je bil Tomaž Čas, predsednik Policijskega veteran- skega društva Sever, ki je poudaril, da tukaj na Kočevskem pred več kot 70 leti ni bilo slišati velikih besed, bila pa so velika dejanja ljudi, ki so se uprli okupatorju. Kljub velikanski premoči nacifašistične vojaške mašinerije in njihovih domačih pomagačev je bil tukaj na Preži 25. aprila 1942 ustano- vljen Kočevski bataljon. Okupator se je že dva dni po tem dogodku kruto maščeval – 27. aprila 1942 je nizkotno in grozljivo pobil 16 domačinov. Sporočilo je bilo jasno – če se Slovenci ne boste podredili, vas čakata fizič- no iztrebljanje in genocid brez zadržka. A italijanski okupator je kmalu uvidel, da z nasiljem in oboroženo silo ni mogoče streti slovenske duše. Upor ljudi na Kočevskem je črpal moč iz nuje po golem obstoju, po preživetju na rodnih tleh. Govornik je spomnil na nov prelomni trenutek leta 1991, ko smo se Slo- venci spet združili za obstoj in suverenost svojega naroda. Vendar pa ne smemo privoliti v potvarjanje zgodovine, ko hočejo prikazati NOB v nega- tivni luči, domobrance pa kot borce za slovenski narod. Tisti, ki so ostali v zavesti našega naroda, so pustili neizbrisno sled človeškega poguma in narodne samozavesti. Besedilo in foto: Jasmin Rizvić Celje: Krajevna skupnost Aljažev hrib v Celju je ob sodelovanju vseh društev v KS pripravila zanimiv pohod na Aljažev hrib. Zbralo se je veliko krajanov, med njimi tudi člani KO Združenja borcev za vrednote NOB Celje. Po ogledu obnovljenih prostorov Krajevne skupnosti, v kateri so tudi večnamenski pro- stori in dvorana, smo se podali na pohod. Po gozdni poti smo kmalu prišli do spomenika, ki je opomnik na kraj in čas, kjer so poskušali ustanoviti 2. celjsko četo. Spomenik je prej stal na drugem mestu, toda krajani so ga s pomočjo domačega podjetnika prestavili in obnovili. Ob spomeniku je Bogo Košir, predsednik KO ZB, spregovoril o ustanovitvi 1. celjske čete in o velikih naporih, da bi ustanovili še 2. celjsko četo, kar pa zaradi bližine Celja, moč- nega sovražnika in izdajstev ni bilo mogoče. Pohodniki so ob spomeniku zapeli domoljubno pesem. Naprej je pot speljana po gozdu in med vinogradi, mimo lepo urejenih poči- tniških hišic do kapelice, kjer so pohodniki zapeli Mariji v čast. Za okrepčilo pri gostilni Kmetec so poskrbeli v gostilni in pa župnija Sv. Jožefa. Pot smo končali z okrepčilom in druženjem na dvorišču pred prostori krajevne skupnosti. Besedilo in foto: Branko Verdev Dolenja vas: Prvo soboto v juniju smo se v Dolenji vasi spomnili praznika krajevne skup- nosti Senožeče kot obletnice spomina na padle krajane tega naselja. 2. juni- ja leta 1944 so se belogardistični plačanci pod vodstvom nemških SS enot bliskovito pojavili in neopazno obkolili Dolenjo vas. Prijeli so nekaj starej- ših ljudi in aktivistov ter jih sredi vasi ob navzočnosti svojcev postrelili, nato pa pometali v hišo, ki so jo zažgali. Praznik Krajevne skupnosti Senožeče je opomin in spomin na tragične spomine vsem mlajšim generacijam, ki jim je na srečo vojna nepoznana. Edina še živa priča tedanjega nacističnega terorja je borec Stane Škabar, ki se je tudi udeležil prireditve. Zbrane je najprej nagovorila županja Ob- čine Divača Alenka Štrucl Dovgan. »Danes živimo v svobodni državi, ki ima svoj jezik, a za to so bile potrebne žrtve. Najbolj me boli, da številni danes potvarjajo zgodovino in izenačujejo partizanski boj s komunizmom. Komunizem ni enak partizanskemu boju, ko so se mladi partizani bojevali za svojo domovino,« je med drugim poudarila. Kulturni program spominske 25 slovesnosti so dopolnili mešana pevska zbora Senožeče in Cominum, ple- sno društvo Srebrna Senožeče, učenci OŠ Senožeče in mladi harmonikarji. Slavnostni govornik pa je bil Aljaž Verhovnik, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govor je končal s temi besedami: »Brez partizanov ne bi bilo svobode in brez svobode ne bi prišli do samostojne države, zato je lahko igranje s preteklostjo nevarna posledica v prihodnosti. Kot predstavnik mlajše generacije ne želim okusiti krutih časov preteklosti. Mladi rodovi Slovencev moramo na obdobje NOB ohranjati trajen spomin, in to kot opomin za generacije, ki prihajajo za nami. Sovraštvo ne sme imeti prostora med nami. Nestrpnost prinaša trpljenje, ki zaznamuje številne generacije, in naj bo jasno, da se domovino vedno brani, z njo pa moramo ravnati spoštljivo in premišljeno. S tem izražamo čast in zahvalo vsem tistim, ki svobode niso mogli užiti, vendar so po njej hrepene- li, veliko pretrpeli, a vendar so z vztrajnim bojem verjeli, da bo Slovencem nekoč uspelo zaživeti v svobodi in miru.« Besedilo in foto: Andrej Škapin Prelesje: 21. maja smo pripravili tradicionalno srečanje v Prelesju, na Turizmu Kapš, ki je potekalo v organizaciji KO ZB Poljanska dolina in KO ZB Stari trg ob Kolpi, občin Kočevje in Črnomelj. Poimenovali smo ga Dan mladosti. Namen prire- ditve je ohranjanje vrednot NOB in vrednot, ki še vedno štejejo: poštenje, tovarištvo, solidarnost ... Zbralo se nas je več kot devetdeset mladih po srcu. Pripravili smo kulturni program, v katerem so nastopili recitatorke, harmo- nikarji, pevske skupine Polanski odmev, Dobra volja in skupina Ččš posluš iz Livolda. Spregovorilo je nekaj gostov: Khalil Samir, svetnik v državnem svetu Republike Slovenije; Janko Veber, poslanec v državnem zboru; Jože Oberstar, član predsedstva ZZB NOB Slovenije in predsednik ZZB Kočevje; Mojca Čemas Stjepanovič, županja Črnomlja; Franc Šega, predsednik KO ZB Kočevska Reka; Pavel Majerle - Kukin, predsednik KO ZB Poljanska dolina, in domačin, borec Boris Weiss. Milan Šterk je pripravil razstavo, zgodovinsko zbirko spomina na dan mladosti, program je povezovala Katarina Kapš. Srečanje je bilo prijetno in prisrčno in ga bomo ponovili ob letu osorej. Dan mladosti je naš dan, dan za vse mlade po srcu. Pavel Majerle Kukin in Katarina Kapš Logatec: Marsikdo ne ve, da je bil tako kot Ljubljana tudi Logatec od februarja 1942. leta pa do konca vojne obdan z žico. Kljub temu se je odpor proti okupatorju nadaljeval, saj ljudem ni bilo vseeno, kakšna bo prihodnost naše dežele, če bodo v njej vladali Italijani. Za marsikoga je postalo bivanje doma prenevar- no, zato so se iz toplih domov zatekli v gozdove. Manjša skupina je najprej postavila šotor nedaleč od Korenčeve domačije na Ravniku, sredi aprila pa so se umaknili globlje v gozd in se ustalili nad sotesko Laih kamen. Po vodji (člani so med seboj izbrali komandirja) se je imenoval Radotov vod, pozneje pa se je preimenoval v Logaško četo. Četa je samostojno delovala mesec dni, od 18. aprila do 20. maja 1942, potem pa se je pridružila 4. bataljonu Notranjskega odreda, ki se je kmalu preimenoval v Dolomitski odred. Več o tem je zapisano v knjigi Zgodovina NOB na Logaškem, ki jo je pred dvema letoma izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Logatec. KO ZB Logatec Tabor vsako leto v maju pripravi pohod do Laih kamna. Ko smo se zadnjo soboto v maju bližali spominskemu znamenju, se je šumenju dreves pridružil zvok harmonike. Hvala, Gašper Klevišar! Nataša Šemrov, taj- nica KO ZB Logatec Tabor, je ob spomenik položila cvetje s pentljo trobojni- ce, praporščaka sta se postavila ob praporih, čas je bil za krajšo slovesnost. Prisotne je nagovoril predsednik Krajevne organizacije ZB Branko Rupnik. Spregovoril je o mladih, ki so pred tri četrt stoletja šli v boj in so po sili razmer postali junaki upora, vse zato, da bi živeli svobodno. Kritično je spre- govoril o razmerah v današnji družbi, o tem, da nam ne bi smelo biti vseeno za to, kar se dogaja okrog nas. Slovesnost ni minila brez recitacije. Zvonka Gantar nam je Kajuhovo in Levčevo pesem predstavila tako, kot ona zna. Zahvala gre seveda vsem, ki so poskrbeli, da je bil naš tokratni dan mladosti še lepši, ne nazadnje tudi Mariji Korenč, Tumletovi Mici, s kmetije odprtih vrat Pr' Tumlet, na kateri nas vsako leto pogostijo. Prireditev je gmotno pod- prla Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec Izola: Kulturno društvo Tito že skoraj desetletje skrbi za spominsko sobo Tita v Izoli in prireja razne kulturne dogodke in prireditve. Člani se udeležujejo tudi borčevskih prireditev v drugih krajih Slovenije. Večkrat na leto izme- njujejo tudi obiske z drugimi društvi Tito, predvsem iz hrvaške Istre. Izolsko društvo tradicionalno prireja praznik dan mladosti, na ta dan se spominjajo številnih vrednot: od brigadirstva, štafete do mladostnega duha in partizan- junij 201726 D O G O D K I skih pesmi. Tudi letos so v središču Izole pripravili srečanje in koncert ob dnevu mladosti. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Dare Brezavšček, je z ljudskimi in partizanskimi pesmimi nastopil MoPZ Lopar pod vodstvom Vladislava Korošca. Pesmi o morju, Istri in številne bojne pesmi je zapela Marjetka Popovski skupaj s svojo skupino Cvet v laseh ter v svoj nastop dodala še brigadirske pesmi. Ob tej priložnosti je Marjetka Popovski dobila tudi priznanje KD Tito, ki ji ga je podelil predsednik društva Jadran Poje v zahvalo za ohranjanje pesmi in številna sodelovanja na prireditvah. Zelo čustveno pa je s svojimi recitacijami navdušil Ernest Cah. Prireditev je bila lepo obiskana in številno občinstvo je prepevalo z glasbeniki. Na ogled pa je bila tudi razstava nekdanje mladinske delovne brigade Vojka Šmuc Izola, ki jo je pripravil brigadir Zoran Ivančič. Besedilo in foto: Društvo Tito Izola Mokronog, Trebelno: Člani OO borcev za vrednote NOB Mokronog - Trebelno so 3. junija že šestič pripravili orientacijski pohod po poteh Gubčeve brigade. Na razpis tekmova- nja, ki je potekalo v okolici Mokronoga v dolžini okrog 9,5 km, se je odzvalo 21 ekip, enajst članskih in deset osnovnošolskih. Med razgibanim pohodom po okoliškem hribovju so se morali tekmovalci spoprijeti z različnimi nalo- gami, kot so: streljanje z zračno puško, streljanje z lokom, metanje bombe v cilj in na cilju še reševanje testa o dogajanju med NOB 1941–1945 in med osamosvojitveno vojno. Rezultati so bili zelo izenačeni, kar je še dodatno popestrilo tekmo. Med člani je prvo mesto pripadlo ekipi Orli RMR z Mirne, drugo ekipi Sokoli RMR z Mirne, tretje pa ekipi Bičkovci iz Šentruperta. Mladi pa so se odrezali takole: prvo mesto je osvojila ekipa Blažen med ženami RMR z Mirne, drugo mesto ekipa Kitajci iz OŠ Mokronog in tretje mesto ekipa Loleki z Mirne. Najboljši trije v kategorijah so dobili pokale in nagrade, ki so jih prispevali donatorji iz naše in šentrupertske občine. Najboljša ekipa v obeh kategori- jah, Blažen med ženami RMR z Mirne (Ajda Višček, Maša Zidar in Žan Novak), ki je dosegla 891 točk, pa je dobila še prehodni pokal Gubčeve brigade. Med ekipami se je prvič pojavila ekipa, sestavljena iz družinskih članov, zato bomo naslednje leto razpisali novo kategorijo, družine. Na cilju je potekalo še tekmovanje v streljanju z zračno puško, prijavilo se je 31 tekmovalcev. Med mladimi je zmagal Žan Novak, druga je bila Ema Švalj, tretji pa Patrik Grebenc. V članski konkurenci pa je zmagal Jože Zore, drugi je bil Zvonko Žgajnar, tretja pa je bila Katja Borštnar. Najboljši trije v obeh konkurencah so dobili medalje, zmagovalca pa še nagrade. Mišo Hrovat Preddvor: Sredi maja smo se tovarišice in tovariši podali na še eno udarniško akcijo, zbrali smo se na kmetiji Vaškar v Bašlju. Že nekaj let namreč organiziramo delovno akcija, ko obnavljamo in vzdržujemo Partizansko bolnišnico Košu- to, ki leži v grapi doline Belice pod Kališčem na Kisovcu, na nadmorski višini 1034 metrov. Tokrat smo obnovili temelje. Tovariš Borut Rojc je s kombijem pripeljal potreben material do zadnjega vzpona do našega cilja. Najmoč- nejši so do bolnice znosili 250 kilogramov materiala za zidanje, pomagali pa so tudi najmlajši s prinašanjem kamnov. Udarniške akcije se je udeležilo enajst udarnikov (Matic Arnež, Gašper Arnež, Peter Arnež, Milan Tičar, Dragi- ca Tičar, Urška Tičar, Ani Celar Gorza, Marjan Gorza, Borut Rojc, Lojze Jamšek, Darko Miklavčič), ki si prizadevajo za ohranitev bolnice. Ta je bila postavlje- na leta 1944 pod poveljstvom glavnega štaba za Gorenjsko, obnovljena pa je bila leta 1974. Leta 1944 so v ambulanto, ki je bila opremljena s tremi posteljami in skupnimi ležišči, pripeljali prve tri ranjence, ki jih je sprejel dr. Edvard Pohar. V času delovanja se je v bolnišnici zdravilo precejšnje šte- vilo bolnikov in ranjencev, nekaj pa jih je žal tudi umrlo zaradi težkih ran in pomanjkanja zdravil. Pokopani so bili na drugi strani grape, kjer so še ohranjeni grobišče in spominske plošče. Bolnišnica Košuta je delovala do konca vojne. Največja zahvala pri tokratni akciji gre Lojzetu Jamšku, ki je spretno po- zidal vse luknje okoli bolnice in popravil spomenik na bližnjem grobišču. Po končanem delu smo zadovoljni ob malici že kovali načrte za naslednjo udarniško akcijo. Seveda se ob dogodkih današnjega časa in ob slabi obiskanosti bolnice tudi mi sprašujemo, zakaj in čemu nadaljevati. Brez pomisleka pa odgovar- jamo: da bomo spomin in našo zgodovino ohranili za prihodnje rodove! Besedilo in foto: Urška Tičar Velenje: Območno združenje borcev za vrednote NOB Velenje, KO ZB NOB Ve- lenje Levi breg, je maja izdalo priložnostno bro- šuro, v kateri so v besedi in sliki objavili povzetek svojega enoletnega de- lovanja. Hkrati so svoje člane povabili na tra- dicionalno prijateljsko druženje, ki je bilo 9. ju- nija ob Velenjskem jeze- ru, ter na svojo največjo prireditev, na slovesnost na Graški Gori, ki bo 26. avgusta ob 11. uri pod geslom Pod zvezdo smo bili močnejši. Več infor- macij o njihovem delo- vanju pa je na voljo na spletni strani www.zb-nob-velenje.si. Sežana: V Kosovelovi knjižnici Sežana so z glasbenim večerom pod naslovom Uglas- bena pisma heroja Pinka Tomažiča proslavili dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Nastopila je glasbena skupina Ovce, ki je bila ustanovljena leta 2013 in jo poleg idejnega vodje, kitarista in pevca Aljoše Sakside, sestavlja- jo še: Katja del Piano, Miran Pečenik, Rudi Markuža in Gabriel Franko. Zaradi odsotnosti pevke Martine Ferri je v Sežani nastopila pevka Lara Černic. Sa- ksida je po prvi zgoščenki z uglasbenimi Kajuhovimi pesmimi uglasbil 13 pesmi iz predsmrtnih pisem heroja Pinka Tomažiča, ustreljenega v 26. letu Kontakt: predsednik - Alojz Slavko Hudarin, 041 694 453, sekretarka - Alojzija Rihtaršič, 031 617 206 Na letni konferenci smo člani KO ZB NOB Velenje - levi breg sprejeli sklep, da letos ne bomo organizirali izleta, temveč se bom dobili na druženju ob Velenjskem jezeru pri čolnarni. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, le dobro voljo morate prinesti s seboj. V prijetnem okolju se boste lahko vključili v družabne igre in se popeljali tudi s pletno po Velenjskem jezeru. Prostovoljni prispevek zaša 5 EURO. Prijave sprejema sekretarka, Lojzka Rihtaršič na telefon: 031 617 206 do torka, 6. 6. 2017. UŽER ND JZ EO BN OČ RO CM EB VO O F 19 54 41 9 - 1 Izhaja občasno; Leto 2017; mesec: maj; številka: 13 www.zb-nob-velenje.si Minilo je še eno leto in čas je za obračun, za pregled in oceno, kako smo delovali in predvsem, ali smo izpolnili naloge, ki smo jih sprejeli za leto 2016 na zboru. Lahko rečem in hkrati pohvalim članice in člane Izvršnega odbora, ki so se, redno udeleževali sej, da smo se skupaj dogovarjali ter preverjali realizacijo aktivnosti ter nalog. Naša želja, cilj in ena od glavnih nalog, ki smo si jo zadali ob novem mandatu, je bila zagotoviti sprotno obveščenost vseh članic in članov o delovanju naše organizacije in jih povabiti k še aktivnejši udeležbi ter sodelovanju. Izdelan je medijski plan oglaševanja dogodkov, ki zajema predvsem sodelovanje s tiskanimi in elektronskimi mediji. Trudili smo se in se bomo še naprej, uresničevati načrt kampanje informiranja ter vključevanja članstva, pridobivanja novih članov in sodelovanja z različnimi javnostmi. Nadaljevali smo informiranje članstva v obliki informativnega biltena, Info borec, kjer občasno objavljamo informacije o delu društva, sklepih Izvršnega odbora, obvestila, najave dogodkov, objave razpisov za druženja in izlete, dopolnjene s foto reportažami. Do sedaj smo izdali 12 številk biltena. Od postavitve našega skupnega spletnega portala www.zb-nob-velenje.si ažurno objavljamo aktualne dogodke in obvestila naše krajevne organizacije. Želeli pa bi, da bi pričele uporabljati portal tudi ostale KO ZB NOB Velenje. Na skupnem portalu ima vsaka KO svojo podstran, kjer lahko objavljajo vse informacije, dogodke in tudi slikovne materiale. Veseli nas, da smo tudi tokrat medse sprjeli tri nove člane, ki smo jim podelili ob izkaznici tudi knjižno darilo. Po sklepu IO vsakemu članu, ki dopolni 80 let, podelimo tudi status častnega člana naše organizacije. Tokrat smo ta naziv svečano podelili Veri Mariji Bandalo, priložnostno darilo pa smo namenili tudi tovarišu Krupiću, ki je prav na dan konference praznoval svoj osebni praznik. Letna konferenca PIKNIK ob Velenjskem jezeru UŽER ND JZ EO BN OČ RO CM EB VO O F 19 54 41 9 - 1 Vabljeni! Dobimo so pri ČOLNARNI ob 16. uri v petek, 9. 6. 2017 i ri I . ri v t , . . GRAŠKA GORA 2017 Dobimo se v soboto, 26. avgusta 2017, ob 11. uri, na Graški gori. 27 starosti na drugem tržaškem procesu konec leta 1941. Skupina Ovce, ki je v zadnjem času uspešno nastopila po raznih slovenskih, italijanskih in hrva- ških krajih, je k sodelovanju povabila nekaj pevk Tržaškega partizanskega pevskega zbora z dirigentko Pio Cah. Prav te pevke so zaslužne za nastanek omenjene skupine in za uspešno sodelovanje. V projektu uglasbenih pisem Pinka Tomažiča kot pevke sodelujejo tudi tri vnukinje harmonikarja Peče- nika: Suary, Aisha in Noah Calligaris. Poslušalci so iz uglasbenih pesmi med drugim razbrali življenjsko pot mladega borca za svobodo Pinka Tomažiča, ki je daroval svoje življenje in odšel v smrt s pesmijo na ustih. Obiskovalcem je skupina Ovce namenila še Kajuhovo pesem Bosa pojdiva dekle obsorej, ki jo je prav tako uglasbil Saksida. Besedilo in foto: Olga Knez Nova Gorica: Sekcija MAJ 45 pri Območnem združenju borcev za vrednote NOB Nova Go- rica, ki je najbolj znana po tem, da redno vzdržuje napis TITO na Sabotinu, je 23. maja v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica pripravila srečanje z zgodovinarjem in kustosom Vojaškega muzeja v Pivki dr. Martinom Prem- kom, ki je ob tej priložnosti imel predavanje z naslovom »Zaključne vojaške operacije za osvoboditev Trsta in Gorice leta 1945«. Približno 40 udele- žencev srečanja je z zanimanjem prisluhnilo zanimivim podrobnostim o skle- pnih operacijah za osvoboditev obeh mest in celotne Primorske, nekateri pa so dodali tudi svoje spomine na tiste dni. Udeležence je v imenu organizator- ja pozdravil predsednik sekcije Aleksander Škrlj, gostu pa se je za zanimivo predavanje zahvalila predsednica območnega združenja ZZB Katjuša Žigon. Miloš Lozič Ljubljana: Pred Osnovno šolo Poljane v Ljubljani so se tudi letos ob 75. obletnici nje- gove smrti poklonili spominu na narodnega heroja Toneta Tomšiča. Družina Toneta Tomšiča izhaja iz vasi Bač pri Knežaku. Po prvi svetovni vojni so se izselili in od takrat živeli v Ljubljani. Gimnazijo je Tone Tomšič obiskoval v Ljubljani in na Ptuju, maturiral je leta 1930 v Ljubljani. Študiral je pravo, leta 1928 je postal član SKOJ in nato CK KPS. Zaradi svojega političnega delovanja je bil večkrat zaprt, zato je moral že pred začetkom druge svetov- ne vojne v ilegalo. Po okupaciji je postal organizacijski sekretar CK KPS. De- cembra leta 1941 so ga skupaj z ženo Vido, ki je tudi bila ilegalna aktivistka, aretirali italijanski policijski organi ter ga zasliševali in mučili. Pred italijan- skim vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil obsojen na smrt in 21. maja 1942 je bil ustreljen v Gramozni jami v Ljubljani. Za narodnega heroja Jugoslavije je bil razglašen 25 oktobra 1943. Pokopan je v grobnici herojev v Ljubljani. Na proslavi so sodelovali učenci OŠ Poljane in Partizanski pevski zbor. Glavni govornik je bil Miha Grobelnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Center, ki je opomnil na pomembnost vrednot, za katere so se slovenski partizani bojevali in umirali. Spomin na leta druge svetovne vojne se ne sme omiliti in mir, ki so ga borci priborili, ne sme biti samoumeven, je poudaril. Besedilo in foto: Mitja Tomažič Škofja Loka: 20. maja so predstavniki A.N.P.I., Vsedržavnega združenja partizanov Italije za Goriško in Čedad, skupaj z županom Občine Škofja Loka in predstavniki ZB za vrednote NOB Škofja Loka tradicionalno počastili spomin na tiste, ki so se bojevali v krajih pod Blegošem v Selški dolini za svobodo, in obudili tiste ideale, za katere so oni izbrali oborožen boj, da bi nekega dne vsi lah- ko živeli v demokratični družbi s socialnimi pravicami. Marca leta 1945 so se namreč italijanski partizani, pripadniki brigade Antonio Gramsci, divizije Garibaldi Natisone, skupaj z enotami 9. korpusa skušali prebiti iz sklenje- nega nemškega obroča, vendar preboj ni uspel vsem. 28 jih je padlo, med njimi tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca Torda, ki je po besedah predstavnika iz Čedada edini človek iz Čedada, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za dosežke med drugo svetovno vojno. Zbrane je v slovenskem in italijanskem jeziku nagovoril župan Občine Škofja Loka Miha Ješe. Tovariš Vito Primožič je v svojem govoru poudaril, da so partizani prispevali k zmagi nad nacifašizmom in tako pomagali kon- čati fašistično diktaturo ter dolgo in tragično vojno. Opozoril je, da ANPI s skrbjo gleda na Evropo, kjer se obnavljajo politične in kulturne skupine, ki se sklicujejo na nacizem in fašizem. K spomenikoma v Rovtu in pri Svetem Lenartu so predstavniki ANPI in ZB za vrednote NOB Škofja Loka položili vence. Moški zbor Vrelec in častna straža Slovenske vojske pa sta pripo- mogla k slovesnosti trenutka spomina, ki se ga vsako leto častno počasti. Ko Škofja Loka mesto Škofja Loka: Zadnjo soboto v maju je KO ZB Škofja Loka mesto ob izidu knjižice Smučar- ski vod v Škofjeloški četi in Rekviem za Jamnikovo domačijo na Jamnikovi junij 201728 D O G O D K I domačiji na Sv. Barbari pripravila predstavitev dela s kratkim kulturnim pro- gramom, ob tem pa so se spomnili začetkov narodnoosvobodilnega boja na Škofjeloškem. Po končanih bojih v Dražgošah sta namreč Jože Gregorčič in Stane Žagar Cankarjev bataljon zaradi nemogočih razmer razdelila na več čet, ki so se umaknile na prezimovanje bliže svojim krajem. Tako je tudi več- ja skupina borcev iz Poljanske doline in Škofje Loke odšla proti poljanskim hribom in se po hudih naporih pod Blegošem razdelila na poljanski in loški del. Ločani so si svoje prezimovališče našli na tej domačiji, ki je – zazna- movana z umorom gospodarjev leta 1939 – prazna in zapuščena ponudila zavetišče preganjanim partizanom. Pridružil se jim je smučarski vod, na po- budo NOB iz Ljubljane poslan na Gorenjsko. Za predstavitev so se udeleženci zbrali na parkirišču pred loškim kopališčem v Puštalu ter se skupaj zapeljali do kmetije pri Žirovniku, od tam pa nada- ljevali peš po počasi vzpenjajoči se gozdni poti. Predstavitev knjižice sta s himno začela Jože Peternel in njegov vnuk Peter. Prisotne, posebno sorodnike borcev Loške čete in smučarskega voda iz Ljubljane, je pozdravil predsednik krajevne organizacije ZB Franc Franko. K slovesnosti dogodka so prispevali še Nana Rupar z recitacijama znane Kajuhove pesmi Materi padlega partiza- na, ki jo je posvetil Severjevi materi, in Naj pesem spomni, naj opomni Mojce Zupančič ter harmonikarja iz Davče Gašper Jelenc in Blaž Jelenc. Več o knjižici in vsebini knjige, ki opisuje razmere in junaški boj velikega dela slovenskega naroda v skladu s pozivom IO OF k oboroženemu uporu zoper okupatorja, pa je povedal član ZB Matjaž Hafner, na njegovo pobudo je knjižica prejšnji mesec izšla. Po programu je sledilo družabno srečanje. KO ZB NOB Škofja Loka mesto/foto: Marjana Jugovec Jesenice: ZZB za vrednote NOB Jesenice je ob dnevu zmage nad nacizmom in fašiz- mom pripravilo srečanje z Albinom Pibernikom, sinom gorenjskih revolu- cionarjev Julke in Albina Pibernika in najmlajšim udeležencem igmanskega marša. Starši Julka in Albin Pibernik so se skupaj s sinom že leta 1941 vklju- čili v partizansko Cankarjevo četo in 1. proletarsko brigado. Med težkimi bitkami z okupatorjem in kvizlingi je četa pretrpela hude izgube, na zna- menitem igmanskem maršu je v izredno mrzlem januarju leta 1942 Julka dobila hude ozebline in je po amputaciji obeh nog v partizanski bolnišnici v Foči umrla. Na pogrebu je bil tudi maršal Tito, saj sta bila z Julko tovariša iz Kominterne. Žalost njenega sina Albina ga je ganila in ga je vzel za nekaj mesecev med štabno osebje. Oče Albin je postal komisar zaščitne čete pri Vrhovnem štabu NOVJ do avgusta 1942, ko se je s sinom vrnil v Slovenijo v Brigado Toneta Tomšiča, še istega leta je oče padel kot partizan, sin Albin je tako postal vojna sirota. Oktobra leta 1946 je tedaj 15-letni Albin ml. na Bledu srečal Aleksandra Rankoviča Lekom, ki ga je usmeril v šolo za vojaške pilote v Sovjetski zvezi. Albin Pibernik je leta 1962 postal pilot za civilna letala pri tedanji Adrii. Kot je povedal na srečanju, je ob neki priložnosti z letalom zakrožil okrog Triglava in nizko preletel tovarniške dimnike jeseniške železarne. Ob vseh tragedijah in zmagah je Albin Pibernik ml. ostal pokončen in zaveden Slovenec, ob mnogih izzivih za boljše življenje v drugih deželah je ostal v domovini in še vedno se počuti Jeseničana, posebno zato, ker ima med Jeseničani dobre prijatelje. Kot upokojeni pilot od leta 1982 živi z družino v Ljubljani. Aleksander Klinar Brda: V nemški ofenzivi, ki se je začela v Brdih 22. maja 1944, je nemški okupa- tor prerazporejal svoje enote na nove položaje. Partizani Briško-beneške- ga odreda in dva italijanska partizanska bataljona Mazzini in Mamelli so tega dne napadli konvoj treh nemških tovornjakov, polnih vojaštva. Nemci so utrpeli precejšnje izgube. Sledilo je takojšnje maščevanje nad domačim prebivalstvom. Še istega dne so pri Peternelu nagnali v hišo 22 žena, otrok, starčkov in nekaj ujetih partizanov ter jih s hišo vred žive zažgali. V spomin na ta tragični dogodek pred 73 leti so krajevne organizacije Zveze borcev Občine Brda pripravile spominsko slovesnost, ki se jo je ude- ležilo približno 400 prebivalcev Brd in gostov. Slavnostna govornika sta bila dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR Primorske, in Patrik Zulian, član predsedstva VZPI - ANPI Italije. Kulturni program so v ambientu, ki ga je še posebno slovesno oblikova- lo 32 praporov slovenskih in italijanskih partizanskih enot in drugih vete- ranskih organizacij, prispevali Pihalni orkester Brda iz Dobrovega pod vod- stvom Boštjana Vendramina, Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega in recitatorji iz OŠ Dobrovo. Miloš Lozič Gornje Cerovo v Brdih: V nedeljo, 21. maja, je na Gornjem Cerovem v Goriških brdih potekala spo- minska slovesnost v spomin na dogodek pred 73 leti, ko je enota nemške esesovske divizije Prinz Eugen v tej vasi pobila deset nedolžnih ljudi. Bilo je maščevanje za partizanski napad na nemško kolono tovornjakov istega dne, 22. maja 1944, ko je nemška enota pod vodstvom nadporočnika SS Karla Tauscha in ob sodelovanju treh domobrancev (neki Kos iz Vodic pri Ljubljani, neki France iz Kranja in Anton Vraničar iz Črnomlja) pripeljala na prostor pred Fortejevo hišo Severino in Leopolda Forteja (starša petih ot- rok, od katerih je imel najstarejši 15 let in najmlajši 15 mesecev), Jožefo Štekar (mater štirih otrok), Rozino Kraševec (nosečo in mater enega otroka), Viktorijo Prinčič (samsko), Jožefa Jakina (očeta štirih otrok), Karla Okrogliča (očeta enega otroka), Mihaela Coljo (očeta šestih otrok), Antona Humarja (samskega) in Alojza Prinčiča (samskega) ter jih ustrelila. Kronist Briškobe- neškega odreda Franci Prais o tem piše: »Pred Burjevo (Fortejevo) hišo, vso v plamenih, so ležali v krvi ... Grozen je bil pogled na pet Burjevih otrok, ki 29 so letali okrog mrzlih teles svojih staršev in hiše v plamenih. Mali petletni sinko je gledal, kako so barbari masakrirali starše ...« Slavnostni govornik je bil častni predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Vladimir Krpan, v programu pa so sodelovali Pihalni orke- ster Brda, Moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega in učenci POŠ Kojsko. Miloš Lozič Sodražica: Konec aprila smo se udeležili slovesnosti ob spomeniku borcem NOB v Sod- ražici, kjer sta bila prisotna tudi sekretar ruskega veleposlaništva v Sloveniji Aleksander Vinikin in ruski umetnik Aleksander Beglov, ki je na obisku v Sloveniji. Prisotni smo bili tudi člani KO ZZB za vrednote NOB Sodražica s predsednikom Jankom Divjakom na čelu, predsednik in tajnica ZZB Ribni- ca Daniel Divjak in Breda Oražem, župana Občine Sodražica Blaž Milavec in Občine Ribnica Jože Levstek in načelnik UE Ribnica Primož Bučan ter predstavniki občinske uprave Sodražica. Zbrali smo se ob skupnem grobu slovenskih in ruskih vojakov, ki so bili ustreljeni kot borci NOB med drugo svetovno vojno. Aleksander Vinik in Aleksander Beglov sta se zahvalila za lepo vzdrževan grob in za ohranjanje spomina na padle ruske vojake na ozemlju naše današnje občine. O zgodovini bojev ruskega bataljona na našem ozemlju je spregovoril Daniel Divjak, ruska delegacija pa je skupaj z županom Občine Sodražica položila venec k spomeniku. Sekretar ruskega veleposlaništva je ob tej pri- ložnosti županu Občine Sodražica Blažu Milavcu izročil rusko spominsko medaljo, ki je bila izdana ob 100. obletnici ruske kapelice na Vršiču, v zah- valo za zgledno sodelovanje in za zgledno ohranjanje spomina na skupne boje v času NOB. Ana Moduc, Pavlina Pihler; foto: Marko Burger Trebnje: Iz Trebnjega do Kumrovca so se na kolesarski izlet podali trije kolesarji (Ma- tjaž Golob, Daniel Oce- pek in Gregor Kaplan). Po dveh urah in 40 minutah so prečkali mejo in po ne- kaj manj kot štirih urah krasne rekreativne vožnje za užitek in s tempom po pameti so prispeli v Kum- rovec. Tudi vrnili so se brez zapletov in tehničnih težav. Ob vračanju je bil na vrsti tudi premor za lahko kole- sarsko malico (ogljikovi hi- drati). Kolesarska četica je prevozila 200 km in na kolesu poganjala pedala nekaj manj kot osem ur. Naslednje leto bomo podvig seveda ponovili ob dnevu mladosti. Vabljeni, da se nam pridružite, saj lahko tisti z manj kondicije startajo iz Kostanje- vice in tako pot skrajšajo. Postojna, Trst: Delegacija iz Postojne pod vodstvom župana Igorja Marentiča je bila 12. ju- nija na delovnem obisku pri tržaškem županu Robertu Dipiazzi. Oba župana sta se na pokopališču sv. Ane v Trstu s krajšo slovesnostjo poklonila vsem žrtvam vojne in obešenim postojnskim rojakom, talcem iz ulice Ghega, ki so na tem pokopališču pokopani v skupni grobnici. V glasbenem nastopu je sodeloval tudi trobentač Glasbene šole Postojna. Letos je Občina Postojna začela celovito obnovo omenjene grobnice, zato se je župan Igor Marentič ob tej priložnosti zahvalil tržaškemu županu za podporo, da je obnova nemoteno potekala. Oba župana sta v svojih nago- vorih poudarila, da tragičnih dogodkov vojne ne smemo pozabiti ali za- nikati. Podobne slovesnosti naj postanejo vez za ustvarjanje medsebojnih odnosov in novih prijateljstev. Po slovesnosti na pokopališču sta župana na delovnem sestanku na sedežu Občine Trst preučila možnosti tesnejšega sodelovanja v turizmu, športu in gospodarstvu. Vnovično snidenje obeh žu- panov je napovedano že pred letošnjim poletjem. Besedilo in foto: Miran Žitko Ankaran: Dan upora proti okupatorju in obletnico ustanovitve OF smo letos v Ankara- nu zaznamovali nekoliko neobičajno. Namesto tradicionalne proslave smo člani Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov pripra- vili program, ki smo ga poimenovali »Spomin je živ«. S pesmijo, besedo in recitacijami smo se sprehodili skozi zgodovino Slovencev od naselitve do današnjih dni. Rdeča nit je bila prikaz upornosti Slovencev v različnih zgo- dovinskih obdobjih, ko so bili prisiljeni braniti svoj obstoj. Prireditev je bila domoljubna, saj so bile izbrane pesmi, ki so sledile vsake- mu poglavju, vzete iz bogate zakladnice naših pesnikov. Čeprav ob besedi do- moljubje nehote pomislimo na različna zborovanja naših političnih naspro- tnikov, na katerih prevladujejo laži, klevete in žaljivke, na naši prireditvi tega ni bilo. Držali smo se zgodovinskih dejstev, ki jih ni mogoče spremeniti. Kot zanimivost naj povem, da je bil ves program od zamisli do izvedbe delo naših članov, ljubiteljev kulture. Izjema je bil le dramski igralec Brane Grubar, ki se je prijazno odzval našemu vabilu in odlično izpeljal vlogo po- vezovalca programa. Lepo je bilo slišati njegovo umetniško interpretacijo Prešernovega Uvoda h krstu pri Savici in Župančičeve pesnitve S Primorja. Njegove čestitke po končani prireditvi so bile dokaz, da smo kot amaterji dobro opravili delo. Posebna pozornost je bila namenjena Primorcem, saj je to ljudstvo od kmečkih uporov do soške fronte, od rapalske pogodbe do konca druge sve- tovne vojne preživljalo okrutne čase. Srhljive zgodbe ljudi, ki so na lastni koži čutili fašistične metode, vsaka zase zaslužijo, da se kot opozorilo za vedno vtisnejo v narodov spomin. Zato ni čudno, da je Primorcem 9. korpus nekaj nedotakljivega, saj jim je prinesel tako dolgo pričakovano svobodo. Zato je tudi razumljivo, da ljudje z obeh strani meje na partizanskih prosla- vah s ponosom nosijo na glavi titovko z rdečo zvezdo in z zanosom prepe- vajo partizanske pesmi. Himna Vstala Primorska pa se dotakne vsakogar. Za opis današnje stvarnosti smo uporabili enega izmed Stritarjevih Dunaj- skih sonetov, ki jih je napisal pred 150 leti. V tem sonetu avtor biča tedanje družbene razmere, ki so na las podobne času, v kakršnem živimo. To pomeni, da tudi mi spadamo med narode, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili, junij 201730 zato jo moramo ponavljati. Ponavljanje pa je zelo boleče. Molče in s sklo- njeno glavo prenašamo krivice. Kako dolgo še? Kam je izginila zgodovinska upornost? Pesnik Kajuh je svojo pesem o kralju Matjažu sklenil z besedami: »Naš človek bo kmalu spet tilnik vzravnal.« Upajmo, da ga bo res! Dana Kavšček Kočevje, Drvar: Konec maja smo se člani ZB Kočevje udeležili izleta v Drvar v Bosni in Her- cegovini, kjer smo obiskali Titovo jamo (Titovo pečino) in kompleks muzeja 25. maj 1944. Pot nas je vodila do Bihaća, kjer smo uživali ob pogledu na reko Uno, nato pa smo nadaljevali potovanje po nekdanji Poti Avnoja do Bosanskega Petrovca in nato v Drvar. Ob prihodu na območje Spominskega kompleksa 25. maj 1944 nas je prijazna turistična vodnica Miroslava Galić vodila po muzeju, v katerem so različni rekviziti in slike iz obdobja napada na Drvar (24. maj 1944). Vodnica nam je osvežila spomine na te dogod- ke, katerih namen je bil zajeti in uničiti vrhovni štab NOV in POJ s Titom na čelu. S tem bi razbili osrednjo vodstvo NOB v Jugoslaviji in pridobili strateško prednost, ki bi omogočila dokončno uničenje NOV in POJ. Edina vidna uspeha sta bila zajetje Titove uniforme in džipa ter zajetje Randolpha Churchilla (ki pa jim je kmalu zatem pobegnil). Hišica, v kateri je maršal Tito pred napadom prebival skupaj s štabom in ru- sko, ameriško in angleško delegacijo, je bila v zadnji vojni uničena, a so jo pred leti obnovili. Izvedeli smo, da največ obiskovalcev prihaja iz Slovenije. Skupaj smo se odpravili še do Titove jame, od koder je odličen pogled na mesto Drvar. Na kratko smo se še ustavili v mestu Drvar, kjer stoji v zadnji vojni poškodovan spomenik padlim borcem iz Drvarja in okolice v letih 1941–1945. Besedilo in foto: Jasmin Rizvić Trbovlje: Konec maja smo se člani KO ZB za vrednote NOB Alojz Hohkraut iz Trbovelj odpravili na strokovno ekskurzijo – na ogled gradu Rajhenburg nad Bresta- nico, ki smo jo združili s postankom v vinski kleti Kerin in s skupnim kosilom in tovariškim druženjem. Izlet sta pripravila Slavko Kočar, predsednik KO ZB, in njegova žena Vesna. Na gradu Rajhenburg sta nas pozdravili vodnici in nam predstavili pro- gram na gradu. Z nami so bili tudi trije nekdanji izgnanci: dva sta bila takrat stara pet let, eden pa se je rodil v izgnanstvu, v Srbiji. Ogledali smo si krajši film, ki govori o grozotah ob okupaciji leta 1941. Leta 1968 so na gradu odprli stalno razstavo Slovenski izgnanci, saj so Nemci aprila 1941 v gradu uredili preselitveno taborišče za izganjanje Slovencev, od koder je šlo v izgnanstvo v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo približno 45.000 Slovencev. Leta 1981 je bila v gradu postavljena razsta- va Politični zaporniki in interniranci, muzej pa je bil preimenovan v Muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev Brestanica. Ogledali smo si fotografije izgnancev in razstavljene predmete, ki so jih imeli s seboj. Po končanem ogledu smo se na grajskem dvorišču zadržali ob domačih dob- rotah in druženju. Izlet smo nadaljevali v vinski kleti družine Kerin nad Krškim, kjer smo spoznali, koliko truda je treba vložiti v zlato kapljico od trgatve do trenutka, ko jo zaužijemo v kozarcu. Za prijetno razpoloženje je poskrbel gospodar s harmoniko in verzi Toneta Pavčka. Kljub veselemu razpoloženju pa so nam misli ves čas uhajale k ljudem, ki so bili tako nasilno iztrgani z rodne grude in so trpeli pod nacizmom in fašizmom. Želimo si le to, da se taki časi ne bi nikoli več ponovili in da tega ne bomo dovolili, čeprav fašizem po vsem svetu tako ali drugače spet dviga glavo. Jože Ogrizek Murska Sobota: Do 19. maja je bila v razstavnih prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na ogled potujoča razstava slovenske arhivske dediščine pod delovnim naslovom »Arhivi – zakladnice spomina«, ki sta jo skupaj pripravila Pokrajinski arhiv Maribor in prej imenovana kulturna ustano- va. Devet slovenskih arhivov namreč hrani približno 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne de- diščine, ki sega od druge če- trtine 9. stoletja do današnjih dni. Na tej razstavi so si lah- ko obiskovalci na 25 panojih ogledali reprodukcije več kot 140 dokumentov, ki segajo od 9. stoletja do leta 1990. Vsak dokument so spremljali na- slov, čas nastanka in kratek vsebinski opis. Za popestritev več razstavnih panojev je bilo poskrbljeno z digitalnimi pro- jekcijami. Ker je v vmesnem času raz- stave bil tudi 9. maj – dan zmage nad fašizmom in na- cizmom, ko je pri veličastnem Spomeniku zmage sredi Mur- ske Sobote na Trgu zmage vsako leto primerna slovesnost s prisotnostjo visokih predstavnikov Ruske federacije kot tudi novonastale države Ukraji- ne, je v eni izmed razstavnih vitrin pritegnil pozornost plakat iz leta 1945, ki je 12. avgusta 1945 vabil širše množice k odkritju Spomenika zmage. Zasnoval ga je ruski arhitekt Arončik, statui vojaka Rdeče armade in slo- venskega partizana (lik prikazuje partizana, predstavnika SNOS leta 1945 v Murski Soboti, akademskega slikarja Nandeta Vidmarja) pa sta izdelala kiparja brata Kalin. Besedilo in foto: Filip Matko Ficko ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 31 I M E L I S M O L J U D IP I S M A Zakaj praporščaki odidejo pred koncem proslave? Vsako leto na Nanosu poteka proslava v počastitev prvega spopada primorskih partizanov z italijanskem okupatorjem 18. aprila 1942, znanega kot nanoška bitka, v kateri je kot komandir Vojkove- ga voda sodeloval legendarni partizan Janko Premrl - Vojko. Kot rednega obi- skovalca te proslave me izredno moti predčasen odhod praporščakov s prizo- rišča, in to tik pred koncem te imenitne prireditve, ko vedno zaigrajo in zapo- jemo našo primorsko himno Vstajenje Primorske. Vem, da starejši ljudje težko dalj časa stojijo, a vem tudi, da organi- zator vsako leto uredi sedišča za pra- porščake, ki lahko skoraj vso proslavo sedijo. Organizatorjem te proslave sve- tujem, da pustijo praporščake do konca na prostoru za prireditev. Z iskrenim ponosom bodo s svojimi pra- pori vsi častno počastili tudi konec prire- ditve, ki se vedno konča z našo himno. Andrej Škapin, Gibanje Puntarji Ob »primorski himni« Pogosto spremljam proslave, še po- sebno na Primorskem in drugod, na katerih zaigrajo in zapojejo našo pri- morsko himno »Vstajenje Primorske«. Moti me to, da prisotni ne vedo, kdaj se vstane in izkaže čast tej himni. Niko- li se tega ne naredi na začetku himne, kot to počne mnogo ljudi, temveč šele ob zadnji kitici, ki se začne z velikimi črkami v rdeči barvi – refrenom – na sliki: »Vstala Primorska si v novo živ- ljenje …« Upam, da bo to moje pripo- ročilo pozitivno sprejeto in v prihodnje povsod upoštevano. Hvala. Andrej Škapin, Gibanje Puntarji Kako naprej z državo blaginje Konec aprila (24. aprila 2017) je avtor Mi- tja Gaspari v Dnevniku objavil zanimivo razmišljanje, ki je po mojem mnenju po- memben razmislek o sodobnih družbenih razmerah, čeprav je namenjen tudi vsebin- skemu razmišljanju pred državnozborski- mi volitvami. Če povzamem njegova razmišljanja, kot sem jih razumel, avtor poudarja predvsem pomen in vpliv finančnega kapitala in ve- likih mednarodnih korporacij na sodobna družbena dogajanja. Vsebinsko razgalja ideologijo neoliberalizma,ki omejuje vlo- go države, in hipotezo, da bo trg urejal tudi družbene razmere. Posledice takšne po- litike poznamo: povečujeta se družbeno razslojevanje in premoženjska neenakost. V procesu deindustrializacije se zmanjšu- jejo stalna zaposlitev, vloga sindikatov in pomen civilne družbe. Zaradi odsotnosti družbenega soglasja med delom in kapi- talom ponujajo subjekti kapitala poveča- nje in prevlado privatizacije javnih in soci- alnih dejavnosti. Kot tendenca je ta pojav prisoten tudi v Sloveniji. Oceno družbenih in političnih razmer, ki jih širše utemeljuje Gaspari, v celoti pod- piram. Njegova uporaba termina »država blaginje« se mi zdi zelo posrečena. Čeprav so o njej vsebinsko razmišljali že številni avtorji v preteklosti, jo sprejemam tudi kot nujno sodobno ravnanje politike. Zdi se mi, da termin ni obremenjen s prejšnjo vsebino dogajanja v naši družbi. Osebno bi dodal, da vsebuje elemente naše ustav- ne ureditve, ki poleg političnega pluraliz- ma sprejema kot osnovo tudi lastninski pluralizem. To splošno pravno vsebino razumem kot osnovo za nujne družbene spremem- be in reforme. Kapitalizem je kot sistem v krizi, saj je zastopnik izključno zasebno lastninske usmeritve. Prepričan sem, da sta takšnega mnenja tudi večina intelektualne srenje in predvsem mlada generacija. Prav tako prevladujejo ocene, da je reforme tre- ba izpeljati postopno. Revolti ogroženih so seveda mogoči in bi verjetno pospešili re- forme v sistemu in zlasti glede sprememb v tekoči politiki. Prihodnji državni organi bi morali, kot ugotavlja Gaspari, predlagati davčne re- forme v korist blaginje večine državljanov. Osebno razumem takšno usmeritev kot nujno. Vendar je treba istočasno prepreče- vati in onemogočati zlorabe in izigravanje sistema v korist neupravičenega in celo kaznivega prisvajanja. Blaginja države oziroma večine drža- vljanov mora postati prevladujoča druž- bena vrednota. O tem bi veljalo obširne- junij 201732 je razpravljati in odločati tako na lokalni, podjetniški kot na državni ravni. Država je, kot številni ugotavljajo, z ukinitvijo Službe družbenega knjigovodstva (SDK) opravila lastno kastracijo in zaradi tega zmanjšala vpogled v dejavnost različnih subjektov, ki ni v skladu z zakonitostjo, državno politiko in v interesu večine državljanov. Lastninski pluralizem poudarjam kot sploš- no usmeritev v družbenih reformah iz več ra- zlogov. Slovenci imamo glede te usmeritve svojo zgodovinsko izkušnjo. Krek in njegovi sodelavci so v prejšnjih zgodovinskih in go- spodarskih krizah podpirali zadružništvo in hranilništvo kot obliko pluralnih lastninskih odnosov. Znani so primeri iz drugih držav (Julijska krajina). Na svetu obstaja že več kot ena desetina podjetništva, ki je zasnovano na pluralnih lastninskih odnosih sodobnih rešitvah, ki so tudi ekonomsko uspešne, saj je to vsebinsko načelo prvi pogoj novih od- nosov in rešitev. Osebno lastninski pluralizem podpi- ram zaradi tehnološkega in znanstvene- ga napredka. Odgovoriti si moramo, kdo primarno oziroma večinsko omogoča rast dodane vrednosti. Eden od odgovorov je, da to omogočata kapital in delo. Po znanih podatkih pa ustvarjata dodano vrednost v svetovnem družbenem proizvodu kapital s 14 odstotki in delo – fizično in umsko – s 86 odstotki. Na podlagi takšnega podatka se vprašamo, kako pa sta dejansko razpo- rejeni družbena in državna oblast. Odgo- vor poznamo. Gaspari poleg davčne reforme od pri- hodnje vladne strukture pričakuje pove- čana vlaganja v javno izobraževanje in zdravstvo. Prav tako ocenjuje, da se je v se- danjem evolutivnem procesu srednji sloj opredelil za investicije za izboljšanje jav- nega izobraževanja in zdravstva. Verjamem, da se je del srednjega slo- ja opredelil v tem smislu. Toda srednji sloj na žalost doživlja, podobno kot večina de- lavstva, prevlado ideologije neoliberaliz- ma. Velik del izobraženstva, zlasti mlajši, je potisnjen v grobe mezdne odnose. Po- staja del delovne sile, ki naj pripomore h konkurenčnosti kapitala in drugim vsebi- nam tega sistema. Ocenjujem, da takšne razmere pripomorejo, da srednji sloj izgu- blja družbeni pomen. To pa ni v interesu družbenih sprememb in tudi ne v intere- su kapitala. Vse bolj izobražena struktura slovenskega prebivalstva želi sodelovati v podjetniškem in javnem življenju. Številni slovenski podjetniki prav tako ocenjuje, da je uspešnost njihovih podjetij v veliki meri odvisna od sodelovanja zaposlenih v procesu proizvodnje in upravljanja. Po- udarjajo, da brez inovativnosti zaposlenih ne bi bili uspešni. Zato sodobni podjetniki uveljavljajo vsebine soupravljanja solas- tništva in druge nove oblike sodelovanja, ki zaposlene spreminjajo v sodelavce. Taka vsebina odnosov pomeni tudi uveljavlja- nje univerzalnih človekovih pravic in so del reform v podjetništvu. Bi se pa seve- da morale take demokratične in človeške prvine uveljavljati tudi na lokalni in držav- ni ravni. Andrej Marinc, Ljubljana Svojega rdečega srca ne tajim V časopisu Dnevnik sem 2. junija objavil tale svoj preblisk: Svojega rdečega srca jaz ne tajim, a enoumja ne trpim! Naj bo eno- umje z leve ali z desne, ljudi razdvaja in jih dela prav po pasje besne! Saj izkušnje kažejo, da enoumje na koncu vodi v brezumje! Na ta moj preblisk se je v Nedeljskem dnevniku odzval Janez Mu- sek iz Celja, njegovega odziva sem se zelo razveselil, ker je mlajši od mene in vojnih grozot ni doživljal tako kot jaz, ki bom julija dopolnil 83 let. Njegov prispevek kaže na to, kako pomembna je pri vzgoji otrok vloga staršev in okolja, v katerem živijo. Sam sem neizmerno hvaležen usodi, da mi je naklo- nila tako narodnozavedne in svobodoljub- ne starše in tudi tako okolje – knapovske rdeče revirje, ki so tudi prispevali delež k moji vzgoji v svobodomiselnega in samoza- vestnega človeka. Moji starši so imeli že v Kraljevini Jugoslaviji težke izkušnje s politi- ko, ko so se ljudje med seboj delili na libe- ralce in klerikalce. Moj oče in mati sta bila oba socialista, občutljiva in sočutna, vedno na strani ponižanih in razžaljenih ter trpe- čih zaradi krivic in socialne stiske. Moja mati je bila iz kroga Josipa Rusa, oče pa iz kroga Edvarda Kocbeka. Oba sta bila zelo cenjena pri ljudeh. Spoznala sta se v Trbovljah, kjer sta se poročila in sem se jima leta 1934 rodil jaz. V svojem življe- nju sem spoznal veliko pomembnih ljudi, ki so mi za vedno ostali v spominu. Z ne- katerimi od njih sem se tudi osebno srečal. Celo z maršalom Titom, predstavljen sem mu bil v Radomljah v gostilni Pri Špornu. Bil sem še študent pravne fakultete in za- nimalo ga je, kje sem služil vojsko, pa sem mu odgovoril, da še nisem. On pa me je vprašal, kaj čakam. Odgovoril sem mu, da čakam razorožiteve, on pa se je nasmehnil in rekel, da bom čakal razorožitev, a v tem času dočakal tudi služenje vojaškega roka. V vojsko sem bil vpoklican leta 1964 in kot absolvent pravne fakultete sem služil le eno leto v 13. proletarski brigadi Radeta Končarja na Reki. Kakšen človek sem bil, dokazuje tudi ocena, ki jo imam napisano v vojaški knjižici in se glasi: »Vojak je mi- ren, odkritega značaja, pri delu natančen in vztrajen. Vojaško strokovno izobrazbo je obvladal odlično, moralnopolitično iz- obraževanje je vodil odlično. Odnos do nadrejenih in podrejenih ima odličen. Je discipliniran, zato je večkrat predstavljen kot vzor.« Ob tem poudarjam, da bom vse do svoje smrti zvest prisegi, ki sem jo dal kot vo- jak. To sem dokazal tudi kot vzgojitelj v dijaških domovih, ko sem delal z učenci iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Eni so bili verni, drugi pa ateisti. Jaz pa sem poudarjal, da je lastnost dobrega človeka človekoljubje – dobro srce in sočutna vest. Usoda je nanesla, da sem že kot otrok v najnežnejših letih spoznal muslimanko po imenu Sadiko, ki so jo Nemci kot partizan- ko ujeli na Kozari in je niso ustrelili, ampak so jo pripeljali v Zagorje in jo dali v naše stanovanje, pozneje pa jo je nemški ofi- cir poslal v Nemčijo, kjer so imeli njegovi svojci hotel, in je bila potem tam za hišno pomočnico. Tam jo je tudi doletela smrt, ko so mesto bombardirala zavezniška letala. Dokler je bila pri nas, je vsak večer sedala na mojo posteljo in mi pela. Tudi kot vzgojitelj sem že v svoji prvi službi v Domu tehniške srednje šole v Lju- bljani, od koder sem odšel na služenje vo- jaškega roka, delal z učenci, katerih starši so bili žrtve vojnega nasilja. Soočen sem bil z zelo tragičnimi zgodbami o tem, kaj vse so doživljali med vojno. Za svoje vzgojno delo sem leta 1977 dobil pomembno priznanje Skupnosti do- mov učencev srednjih šol tedanje Sociali- stične republike Slovenije za nesebično in požrtvovalno delo ter dosežene uspehe pri razvijanju vzgojne dejavnosti v dijaških do- movih, kot piše na tem priznanju. Vzgajal sem v domoljubju in svobodoljubju, zlasti pa v bratstvu in medsebojni solidarnosti. Danes se mi najbolj gnusita dvoličnost ljudi in hinavščina. Nekateri bi se še ved- no šli revolucijo, drugi pa kontrarevolucijo – namesto da bi končno že zavladal mir med nami in miroljubno sožitje vernih in ateistov. Nekateri v negativni luči prikazu- jejo Zvezo borcev za vrednote NOB – ali se ne zavedajo, da brez nje ne bi bilo osvobo- jene Primorske, priključene Sloveniji? Jaz sem in ostajam ponosen član Zveze bor- cev za vrednote NOB. Po zaslugi takih, kot je tudi legendarni partizanski komandant Franc Sever – Franta, rdeča zvezda še žari in bo tudi žarela. In za take, kot je on, ve- ljajo misli Otona Župančiča, ki je napisal: »Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se dvigne v življenje, ko pade v smrt!« Taki, kot je on, so nepozabni, bojeval se je za lepšo prihodnost in bil pri tem tudi meni in mojim potomcem svetal zgled. Metod Škerjanec, Ljubljana I M E L I S M O L J U D IP I S M A 33 I M E L I S M O L J U D I Pogum in dejanja, ki so odsevali osebnost Petra Kucharja, je na njegovi zadnji poti predstavil Matjaž Kmecl, podpred- sednik ZZB NOB. Med drugim je poudaril, da je bil Peter Ku- char eden izmed tistih svobodoljubnih in domoljubnih Slo- vencev, ki so si leta 1941 upali, »kar si je takrat le malokdo v Evropi: uprli so se ponorelemu in divjaškemu nacifašizmu – tu na Koroškem, kjer je bila med drugim ustanovljena prva zveza nacističnih učiteljev na ozemlju poznejšega rajha, še posebej – tu je bilo, saj vsi vemo, že govoriti slovensko smr- tno nevarno in zato junaško dejanje. Peter Kuchar se je rodil 19. avgusta 1929 v Železni Kapli. Ob njegovem 80. rojstnem dnevu leta 2009 je založba Drava v zbirki Knjige proti pozabi izdala njegovo knjigo spominov Pesem in pelin mojih gozdov. Zveza koroških partizanov Niko Lukež Konec marca smo se v Ljubljani poslovili od našega sode- lavca in veterana NOB, tovariša Nika Lukeža. Rodil se je v Ljubljani očetu trgovskemu potniku in materi gospodinji. Z bratom in sestro so živeli skupaj s petčlansko stričevo dru- žino. Ker je bil očetov zaslužek negotov, je bila stričeva že- lezničarska plača osnova njihove eksistence. Zato so morali velikokrat menjati stanovanje – ustalili so se za Bežigradom. Leta 1943 je Niko končal meščansko šolo in se nato vpisal v srednjo tehnično šolo, vendar so jo ob začetku šolskega leta zasedli okupatorji in vanjo naselili zloglasno enoto slo- venskega domobranstva. Zato šole ni končal. Že pred voj- no se je vključil v telovadno društvo Sokol za Bežigradom, med vojno pa se je vključil v delo OF in kot mlad fant prev- zemal odgovorne naloge v raznih akcijah OF v Ljubljani. Sodeloval je tudi v enoti naro- dne zaščite za Bežigradom. Takoj po vojni je končal tri- mesečni učiteljski tečaj in se javil v učiteljsko službo na Primorskem. Delal je kot učitelj v Gornji Branici, nato pa na Colu ter kot referent za prosveto na okraju Solkan in v Postojni. Tam je bil tudi urednik časo- pisa Primorske novice, ki je izhajal za celotno Primorsko. So- deloval je tudi na delovnih akcijah za zgraditev Nove Gorice. Na Filozofski fakulteti je končal študij zgodovine. Delal je na različnih položajih v republiških in mestnih družbenih orga- nizacijah. Med drugim je bil predsednik SIS za izobraževanje v Ljubljani, podpredsednik mestne skupščine Ljubljana in predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste - Polje. Več let je bil predsednik verskih komisij na republiški, mestni in občinski ravni v Ljubljani. Bil je predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije in član zveznega vodstva te organizacije. Aktivno je bil vključen v organizacijo splošnega ljudskega odpora v Ljubljani in komisar pokrajinskega poveljstva Teri- torialne obrambe. S posebnim zadovoljstvom je opravljal naloge ravnatelja osnovne šole v Polju, v okviru katere je bilo kar šest po- družnic. Svoje znanje je rad prenašal na sodelavce in mlajše kadre. Osebno je bil skromen, pošten in dosleden, človek z veliko mero razumevanja za sočloveka in solidarnost, zaradi česar je bil velik človek. Z velikim občutkom za ljudi je znal najti ravnotežje med potrebami ljudi in krajev, zato je bil v vseh delovnih okoljih priljubljen in zelo spoštovan. Peter Kuchar V 88. letu starosti je konec maja po dolgi in težki bolezni umrl Peter Kuchar st. iz Železne Kaple. Kuchar je bil do svoje upokojitve direktor lesnega oddelka tovarne celuloze Obir, dolga leta je bil predsednik Zveze koroških partizanov in pri- jateljev antifašističnega odpora, že nekaj let pa je bil njen ča- stni predsednik. Ime te organizacije odseva tisto, kar je bilo tesno povezano z njegovimi vseživljenjskimi prizadevanji, namreč s poglabljanjem zavesti o prispevku koroških parti- zank in partizanov k osvoboditvi Avstrije. Bil je tudi dolgole- tni predsednik domačega Slovenskega prosvetnega društva Zarja in odbornik Zveze slovenskih zadrug. Vse življenje si je prizadeval za poglabljanje zavesti o prispevku koroških partizank in partizanov k osvoboditvi. Peter Kuchar je bil kurir v partizanskem odporu od leta 1943. Maja leta 1945 je bil ranjen. Kot mlad fant, sprejemljiv za dogajanje v družbi, je z zanimanjem spremljal pogovore med odraslimi. Začutil je, da je odpor koroških Slovencev po širini in organiziranosti edin- stvena oblika oboroženega odpora proti nacizmu. Kot pri- čevalec je mladim pogosto go- voril o odporu in osvoboditvi. Po vseh grozotah, ki jih je do- živel kot partizan in borec za svobodo, in po vseh travmah brez psihološke pomoči, ki je danes tako samoumevna, je Peter Kuchar zavihal rokave in začel delati. Kmalu se je po- ročil, v zakonu z ženo Hani sta se rodila dva otroka. Bil je na- rodnjak v pravem smislu besede. Izhajal je iz revnih social- nih razmer, politično srce mu je zato bilo na levi strani. To pa ga pa ni oviralo, da ne bi hodil v cerkev in pel v cerkvenem zboru, v zboru Prosvetnega društva Zarja, v lovskem zboru in združenih zborih. Kucharja smo videli povsod: na demon- stracijah za dvojezične table, na kulturnih in manifestativnih prireditvah, na prireditvah Zveze slovenskih izseljencev, še posebno mu je bila pri srcu Zveza slovenskih žena, v kateri je bila odbornica tudi njegova Hani. Le redkokdaj je manjkal na praznovanju mednarodnega dneva žena. Posebno pomembno mu je bilo slovensko gospodarstvo, hotel Obir je bil njegov projekt, čezmejno sodelovanje pa stalnica njegovega dela. Prav zaradi tega se je tako vneto zavzemal tudi za zgraditev Pavličevega sedla kot nove, hitrej- še povezave do Logarske doline in še naprej. Bil je zgodnji glasnik evropskega zbliževanja in združevanja ter preseganja meja, je med drugim v govoru ob njegovem slovesu poudaril Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij. Ob svojem 70. rojstnem dnevu leta 1999 je Peter Kuchar vzel pod drobnogled obdobje po koncu druge svetovne voj- ne. Če so bile izkušnje nemalokrat bridke, pa se je Kuchar po koncu šolanja v Nišu, Mariboru in Ljubljani, kjer je kon- čal gozdarski tehnikum, vključil v kulturno, politično in go- spodarsko življenje v svoji domači občini, Železni Kapli. Od 1952 do upokojitve je bil na ključnih položajih v lesnem go- spodarstvu, med drugim je bil tudi direktor lesnega oddelka v tovarni Obir na Rebrci. Peter Kuchar je v pogovoru z novinarjem Andrejem Mo- harjem leta 1999 izrazil tri želje. Ob splošnih, ki jih izražamo ob obletnicah, je z mislijo na razhajanja in trenja v vrstah slovenske narodne skupnosti na prvo mesto postavil željo, da bi koroški Slovenci bolj spoštovali drug drugega in da bi bili tako enotni kot v obdobju protifašističnega odpora. junij 201734 I M E L I S M O L J U D I vojski, v kateri je deloval kot kuhar najprej v Sežani, nato v Mariboru. Leta 1946 se je Miljo vrnil domov in se poročil z Lidijo Cotič iz Fernetičev. Zaposlen je bil najprej kot mizar pri Goldonijevem trgu, nato je na Padričah odprl prodajalno za gradbeni material. V zadnjih letih je Miljo užival v družbi treh vnukov in dveh pravnukov, ki jim je bil nono v velik po- nos in se ga bodo spominjali v najlepši luči. Grgič je bil do zadnjega dejaven v vseh vaških organizacijah in je bil dolgo- letni član Zadružne kraške banke. Miljo zdaj počiva v doma- či slovenski zemlji, ki jo je neizmerno ljubil. Spomin nanj še dolgo ne bo zbledel. Jan Grgič Franci Korelc Ko se poslavljamo od častnega občana občine Kočevje Francija Korelca, se hkrati poslavljamo od neke dobe, ki je vtisnila pečat našemu območju. Franci se je rodil v Mokro- nogu, sredi vinskih goric, ki jih je v svojih pesmih tako po- etično opeval Tone Pavček. Vendar pa bi težko trdili, da je bila poetična tudi Francijeva mladost, saj jo je na pragu pol- noletnosti pretrgala druga svetovna vojna. V starosti, ko bi pravzaprav moral uživati najlepša in najbolj brezskrbna leta življenja, je bil prisiljen prezgodaj odrasti. Komaj sedemnajstleten se je leta 1943 pridružil očetu in bratu v partizanih, kjer je bil dva meseca pred koncem vojne hudo ranjen. Zadnje dni vojnih viher je tako preživel v ame- riški vojaški bolnišnici v Italiji. Leta 1948 je prišel v Kočevje, ki se je takrat šele začelo postavljati na noge po vojnih opus- tošenjih, a je postalo in ostalo njegov dom, kraj, kjer si je z družino ustvaril eksistenco in ga vzljubil. V povsem razruše- nem mestu je bil Franci Korelc med tistimi, ki so se z obilico volje in zagnanosti lotili obno- ve mesta in okolice. Kot sode- lavec uprave mestnih podjetij je med drugim pripravil sana- cijski program kočevskega gostinstva, v naslednjih letih pa je kot podpredsednik planske komisije okrajnega ljudskega odbora Kočevje sodeloval pri obnovi porušenih šol. Njegovo življenje ostaja neločljivo povezano s kočevskim rudnikom, kjer je leta 1960 nastopil službo direktorja. To so bili lepi in težki časi. Po eni strani so pod Korelčevim vod- stvom v premogovniku izvedli številne izboljšave, se mo- dernizirali in dosegli visok delavski standard tako na plač- nem kot na bivalnem in drugih področjih, po drugi pa so se kmalu začeli kazati znaki konca, saj so zaloge premoga začele pojemati. Za direktorja Korelca to ni pomenilo le, da se je moral ob vsakodnevnem delu ukvarjati še z nemirom med zaposleni- mi, temveč je bilo treba poiskati tudi rešitve za čas po pre- mogovniku. Zato se je leta 1972 podjetje Rudnik Kočevje združilo z Itasom, Franci Korelc pa je prevzel krmilo tako nastale delovne organizacije. V naslednjih letih je skrbel za razvoj Itasa, ki je takrat dobil nove proizvodne prostore, hkrati pa pripravljal vse potrebno za zaprtje rudnika in pre- zaposlitev odvečnih delavcev. Navezanost na premogovnik je ostala in tako v zadnjih letih ni zamudil niti enega srečanja nekdanjih rudniških zaposlenih v Pokrajinskem muzeju Ko- čevje, tudi lani ne. Manj srečen je bil njegov kratkotrajni izlet v republiško politiko, saj se v času, ko je bil poslanec v go- Vseskozi je deloval tudi v organizaciji ZZB, posebno v KO ZB Zelena jama, ter v občinski organizaciji ZZB Moste - Polje, vodil je aktiv medvojnih aktivistov OF v Ljubljani. Ko so po osamosvojitvi v Ljubljani nekateri oblastniki hoteli rušiti spomenike NOB in izničiti vse, kar je bilo med NOB v Ljubljani, se je takim težnjam takoj javno uprl. Ustanovil je društvo za ohranjanje spomenikov v Ljubljani, katerega predsednik je bil, vse dokler mu je zdravje dopuščalo. Tudi v času, ko so na pohodu laži, potvarjanje zgodovine, sovraštvo in maščevanje, je ostal zvest svojemu prepričanju, ki ga je gradil v NOB in ob našem skupnem delu. Julijana Žibert Emil Miljo Grgič Generacija ljudi, ki je na svoji koži doživela drugo svetov- no vojno in se je v prvi vrsti bojevala proti nacifašističnemu okupatorju, se žal redči. Sredi maja so se na Padričah nad Trstom poslovili od zadnje- ga v vasi živečega partizana, Emila Milja Grgiča. Miljo, ki je 3. maja praznoval 93. roj- stni dan (letnik 1924), je med drugo svetovno vojno sodelo- val v NOB. Z njim smo se na dolgo pogovorili pred tremi leti, ko je Padričar (bil je tudi najstarejši vaščan) upihnil 90 svečk. Pogovor je bil objavljen v Primorskem dnevniku. Mi- ljo, ki je doma imel še shranjene hlače iz časov partizanstva in jih je vsakič ponosno razkazoval prijateljem, se je tedaj spominjal hudih bojev na Krnu. Pred odhodom v partizane je služil vojaški rok v posebnih bataljonih italijanske vojske najprej v Aquili in nato v letal- skem oporišču pri Foggii v Apuliji. Po razpadu Italije se je vrnil v rojstno vas in se je na začetku leta 1944 pridružil par- tizanom. Milja so kot nekatere druge Padričarje vključili v Gregorčičevo brigado, ki je delovala na območju Trnovske- ga gozda. Takrat 20-letni Miljo je preživel nekaj hudih bojev z okupatorjem. Nikoli ni pozabil izdaje ob prečkanju Soče: »Morali smo čez reko. Vodnik nas je izdal. Peljal nas je na- ravnost v nemško zasedo. Jaz sem bil skoraj ves v vodi, ko so začeli streljati na nas. Obrnili smo se in uspelo nam je skočiti iz vode, toda sam sem se zagozdil v blato. Rešil sem se le s pomočjo mitraljeza. Med prečkanjem Soče je umrl sovaščan s Padrič.« Miljo se je ponosno spominjal zadnjih dni vojne. »V Bazo- vici je bila huda bitka s številnimi mrtvimi. Cerkev je bila pol- na trupel. Na dan pred 1. majem 1945, bilo je popoldne, so prvi tanki prišli na Padriče iz smeri Bazovice. Najprej eden, nato se je pridružil še drugi, potem pa tretji in četrti. Iz tanka je skočil na cesto tankist in me v srbohrvaškem jeziku vpra- šal, kje je cesta za Trstu. Bili smo presrečni. Pokazal sem jim pot. 'Samo tu, čez hrib (Globojner, op. av.) in videli boste morje,' sem jim dejal. Tudi jaz sem skočil na tank in se od- peljal proti Trstu. Po Dražci smo se odpeljali proti Bomblju (Montebello), kjer smo zavzeli tamkajšnjo vojašnico. V nas- lednjih dneh sem z mitraljezom stražil pri Oberdankovem trgu. Po štiridesetih dneh smo se žal morali umakniti v Seža- no. Srbski soborec me je med umikom, ko smo se povzpeli proti Opčinam, zaprosil, naj vržem še eno svetlobno raketo, da še enkrat vidimo naš Trst,« se je spominjal Miljo. Po vojni je še nekaj mesecev služboval v jugoslovanski 35 rativnem območju italijanskih enot divizije sardinskih gre- nadirjev, XI. grupacije GaF (Guardia alla Frontiera) iz XI. armadnega korpusa ter enot GaF iz 5. armadnega (reške- ga) zbora, ki je prek Gorskega Kotarja segel na območje Babnega Polja do Podgore v Loški dolini. Tedaj je okupator angažiral tudi prve enote MVAC – vaške straže, imenovane bela garda. Že sredi ofenzive pa je bil 27. avgusta 1942 nad Babno Polico ustanovljen Loški odred. Zalka je bila vklju- čena v znamenito žensko četo, ki sta ji poveljevali Fanika Škrbec, poročena Černugelj, in Mira Kroneger, poročena Bračič, pozneje Mihevc. Odred je že na začetku septembra izvedel uspešno akcijo na belogardistične vaške straže in italijansko postojanko v Starem trgu, hkrati pa je odvedel partizanske družine v partizane. Zelo odmeven pa je bil tudi spopad nad Babno Polico, v katerem so se borke ženske čete zelo izkazale. Zalka ni odšla z Loškim odredom na Primorsko. Vključena je bila 2. notranjski odred in nato v Šercerjevo brigado. Po kapitulaciji Italije je bila ne- kaj časa v prištabni enoti 14. divizije. Med veliko nemško ofenzivo, ko se je brigada v izredno težkih razmerah izvi- jala in prebijala v javorniških gozdovih, je Zalka zbolela in se zdravila v SVPB – Snež- nik. Po ozdravitvi je ostala na Notranjskem in v notranjsko- ribniškem okrožju kot aktivist- ka OF. Bila je tudi sekretarka AFŽ v okraju Loška dolina. Je- seni 1944, ko je bila znova ustanovljena Narodna zaščita, je postala njena članica. S to enoto je 13. marca 1945 v Babnem Polju doživela zločinsko evforijo domobrancev zloglasnega Rupnikovega bataljona, podrejenega 14. SS polku – pod po- veljstvom višjega skupinskega vodja SS in generala policije dr. Erwina Roessenerja, kot odgovor na ponujeno jim amnes- tijo vlade Tito-Šubašič. Med napadom je bila težko ranjena v nogo, rešila se je s pomočjo soborca Lada Žnidaršiča in Ivan- ke Janež, poročene Jovanič, in njene mame Ivane Janežič, po domače Francetove mame, ki sta jo skrili v gospodarsko poslopje. Po odhodu domobrancev so Zalko odpeljali v Pre- zid in od tam v zavezniško oporišče Bari. Po osvoboditvi se je Zalka zaposlila na ministrstvu za not- ranje zadeve, kjer se je tudi upokojila. Poročila se je z bor- cem Matijo Meletom, doma iz Grahovega. Zalka je bila ves čas dejavna, kolikor ji je dopuščalo zdrav- je, v raznih društvenih in političnih organizacijah. Zelo si je prizadevala za ohranjanje vrednot NOB. Za svoj prispevek je bila odlikovana z redom za hrabrost in z redom dela s sre- brnim vencem. Tone Avsec spodarskem zboru tedanje skupščine, tudi on ni mogel izo- gniti posledicam političnega preobrata, ki je odnesel Staneta Kavčiča in njegovo liberalno ekipo. Ko mu je leta 1977 pote- kel direktorski mandat v Itasu, se je zaposlil v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer se je tudi upokojil. Po upokojitvi si je lahko več časa vzel tudi za društveno in drugo delo doma, med drugim je bil vrsto let predsednik ZZB NOB Kočevja. Sledi , ki jih je na Kočevskem za seboj zapustil Franci Korelc, so številne in opazne, ne samo na omenjenih, tem- več tudi na drugih področjih, kot denimo pri graditvi Doma telesne kulture, ki jo je kot predsednik organizacijskega od- bora vodil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ter še mar- sikje. Občina Kočevje ga je zaradi njegovega prispevka k ra- zvoju družbe, utrjevanju miru ter razvoju in ugledu lokalne skupnosti leta 2007 imenovala za svojega častnega občana. Vladimir Pribelič (povzeto po govoru ob slovesu) Pavla Zupan Plavc Sredi oktobra lani se je za vedno poslovila Pavla Plavc, rojena kot Pavla Zupan 11. junija 1928 na Bizeljskem. Že 11. novem- bra leta 1941 so jo skupaj s starši, bratoma in sestro nemške okupacijske oblasti izgnale z doma, najprej v zbirno tabo- rišče Rajhenburg, današnjo Brestanico, od tam pa skupaj z množico sokrajanov in drugih Slovencev najprej v taborišče Frauenstein Erzgebürg, nato pa v taborišče Lössnitz. Družina se je domov vrnila šele maja 1946. Pavla se je nato šolala na dr- žavni kmetijsko-gospodinjski šoli v Poljčah pri Lescah, kjer je od skupno 15 učnih pred- metov kar deset opravila z odliko. Septembra leta 1948 se je poročila in rodila dve hče- ri. Šele 30. decembra 1992 je prejela potrdilo, da je bila res izgnana in da se je junija 1945 kot izgnanka vrnila v domovino. Posledice izgona in nepri- znavanje krivic, ki so se zgodile izgnancem, je občutila vse življenje. 8. julija 1962 se je s svojo družino udeležila odkritja spo- menika izseljencem v Brestanici, kamor se je pogosto vra- čala, prav tako pa se je udeleževala vsakoletnih spominskih slovesnosti izgnancev v Dobovi in drugje. Leta 1996 je Maca Jogan z njo v Večeru objavila serijo pogovorov pod naslo- vom 1325 v metežu izgnanstva. Anica Mele - Zalka Sredi maja nas je presenetila žalostna vest, da je umrla naša cenjena članica ZZB za vrednote NOB, Anica Mele - Zalka. Še 23. aprila smo sodelovali pri odkritju spominskega obe- ležja medvojnima partizanskima tehnikama Trilof in Donas. V spominu nam ostajata njen veseli, optimistični nasmeh in sproščen pogovor. Anica Ožbolt, poročena Mele, se je rodila 15. julija 1921 v skromnih družinskih razmerah v Pre- zidu. Njena življenjska pot je bila izredno bogata. V cvetu mladosti se je znašla v vrtincu druge svetovne vojne in se odzvala klicu OF slovenskega naroda na oborožen odpor. Junija leta 1942 je stopila v partizane z ilegalnim imenom Zalka. Bila je borka Zidanškovega bataljona Notranjskega odreda in nato Kočevskega odreda. S to enoto je doživela veliko italijansko roško ofenzivo. Bataljon je deloval na ope- junij 201736 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Izjava za javnost: Laži in ponarejanja ZZB podprla pobudo za ustavno presojo Nedolgo tega je bila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije po- vabljena na sejo parlamentarnega od- bora za obrambo, ki se ga je skupaj z drugimi predstavniki veteranskih or- ganizacij udeležil predsednik ZZB Tit Turnšek. ZZB je bila na seji zasuta z laž- mi in žalitvami, ki naj bi jih predsednik ponižno poslušal. Ko je hotel ugovarja- ti, ni dobil besede. Ko se je lažnivcem kljub temu postavil po robu, ga je Žan Mahnič, predsednik odbora za obrambo, vrgel iz parlamenta. S tem je vrgel ven Zvezo borcev. Opozarjamo vso slovensko javnost, da je početje predsednika odbora za obrambo omogočeno tudi in predvsem zato, ker sta odbor za obrambo kot tudi komisija za nadzor obveščevalnih služb v rokah ene politične stranke, kar je v nasprotju z demokratičnimi normami in omogoča zlorabe institucij nacionalno varnostnega sistema. Pri tem izgovar- janje na pravilnike in zakone ne vzdrži. Tudi Hitler se je polastil oblasti v skla- du z zakoni. Ne, dovolj je! Bobu je treba reči bob in lažnivcu, da laže. Laži Ivana J. Janše, Franca Breznika, Žana Mahniča in Anje Bah Žibert, ki se ponavljajo, so nedostojne, nevzdržne, žaljive in pomenijo širjenje sovraštva. Žaljive so ne samo do našega narodno- osvobodilnega boja, padlih borcev in bork, ki so se bojevali skupaj z zavezni- ki za obstoj slovenskega naroda. Žaljive so tudi do Slovencev in Slovenk, ki so jih pobili fašisti in nacisti med drugo svetovno vojno, pobitih Judov in tudi do zaveznikov (državljanov Sovjetske zve- ze, Francozov, Angležev, Američanov). Žalitve in sovraštvo so presegli vse meje dostojnosti, povsem nedopustno pa je potvarjanje zgodovine, tudi lažni- vo zanikanje holokavsta. Zato smo pri- siljeni obvestiti širšo evropsko javnost in politične stranke Evrope o tem za evropske norme nedopustnem ravna- nju. Prav tako se čutimo dolžne o za- nikanju holokavsta obvestiti judovsko skupnost v Evropi in Izrael. Ne ugovarjamo nazorskim in politič- nim delitvam po strankarskih pripadno- stih. To je del naše svobode. Tisto, kar nas skrbi, so delitve na poštene in tiste osumljene kriminalnih dejanj, na lažnive in nelažnivce, na tis- te, ki širijo sovraštvo med nami, in tiste, ki se temu upirajo. To so hujše delitve, ki jih ne bi smeli dopustiti. Ni mogoče dopuščati širjenja sovraštva s skliceva- njem na svobodo govora. Novi fašizem dviguje glavo tudi v Slo- veniji. Žal pa tudi ugotavljamo in obžaluje- mo, da v naši družbi ob vsem tem mo- lčijo tisti, ki bi morali biti vrhovne mo- ralne avtoritete. Ljubljana, 1. junija 2017 PREDSEDSTVO ZZB NOB Slovenije Tit Turnšek, predsednik Predsedstvo ZZB NOB Slovenije, orga- nizacije, ki ima nad 41.000 članov, je na seji 6. 6. 2017 obravnavalo pobudo za ustavno presojo lastninjenja družbene- ga premoženja. Predsedstvo je sklenilo, da podpre omenjeno ustavno presojo. »Pričakujemo, da bo Ustavno sodišče čim prej obravnavalo pobudo Skupine državljanov in zaščitilo družbeno pre- moženje, ki smo ga ustvarili državlja- ni Slovenije,« so zapisali v svoji pisni podpori. Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE od 1. do 30. junija 2017 2. Kolegij predsednika 3. Komisija za zgodovino 6. 6. Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, sklep o razdelitvi finančnih sredstev združenjem za naloge v javnem interesu, imenovanje OO za pripravo praznovanja 70. obletnice ustanovitve ZZB, informacija s posveta predsednikov PS ZB, imenovanje člana predsedstva ZZB, odgovornega za sodelovanje s PS ZB Savinjske pokrajine, poročilo s posveta tajnikov; informacija o napisu na spomeniku žrtvam vseh vojn, finančne zadeve, rokovnik sej v drugem polletju 2017, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: seje Pokrajinskega sveta za Savinjsko območje, prireditve ob prazniku KS Senožeče in v spomin na padle krajane Dolenje vasi, slovesnosti v spomin na 24 padlih garibaldincev v januarju leta 1945 na Bukovem (Idrija – Cerkno), mednarodne konference »Soočenje s preteklostjo – izzivi spravnega procesa v Sloveniji« v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, pogovora s predsednikom RS Borutom Pahorjem o državni proslavi ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini, spomeniku žrtvam vojn v Ljubljani in udeležbi slovenske delegacije na proslavi ob dnevu zmage v Moskvi v maju 2017; sestanka na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, sprejema in slovesnosti ob nacionalnem prazniku Ruske federacije v Ljubljani, tradicionalne proslave in srečanja »Vodenice 2017« v Kostanjevici na Krki, spominske slovesnosti ob 72. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Podljubelju, tradicionalnega srečanja članov ZB in upokojencev Posočja na Mostu na Soči, sestanka usklajevalnega odbora članic pri Svetovni federaciji veteranov v Ljubljani, srečanja članov Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije v Ljubljani, prireditve ob obletnici osvoboditve nad nacifašizmom na Petrini, sestanka s predsednikom vlade glede državne proslave ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini, spominskega srečanja »Pri Peršmanu« v Podpeci nad Železno Kaplo, redne seje KODVOS-a, sestanka o urejanju Baze 20 v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, sprejema in prireditve ob dnevu neodvisnosti ZDA v Ljubljani, prireditve ZZB NOB Ljubljana ob dnevu borca v Mostecu, 8.6. ANPI – posvetovanje o italijansko-slovenski meji, razno. 1. 6. 3. 6. 4. 6. 5. 6. 7. 6. 8. 6. 8.6. 10. 6. 10. 6. 11.6. 13. in 26.6. 14. 6. 17. 6. 21. 6. 25. 6. 27. 6. 28. 6. 29. 6. 30. 6. SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije A K T U A L N O Srečanje starejših članov ZB NOB Tržič Slavko Krušnik: Smeh v burnih dneh Prvi junijski petek je Združenje borcev za vrednote NOB iz Tržiča pripravilo prvo družabno srečanje starejših članov združenja, ki so ga naslovili 90+ let. Na druženje na Gorenjski plaži v Tržiču so povabili vse člane, ki so dopolnili 90 ali več let (teh je več kot 30). Srečanja se je udeležilo 12 povablje- nih, med katerimi je bilo kar nekaj takih, ki so bili med drugo svetovno vojno ak- Slavko Krušnik je do zdaj sam ali z za- ložbami izdal 27 knjig, v svojem 93. letu je izdal osmo zbirko šal z naslovom Smeh v burnih dneh. V prvem, pripove- dnem delu knjige govori o svojih treh partizanskih letih in o 27 letih osamo- svojitve. Med vojno je deloval v ilegal- nih partizanskih tiskarnah, po vojni pa se je izučil za tiskarja in si ustvaril za- vidanja vredno kariero. Bil je tehnični urednik v Knjižnem zavodu pri uredniku Mišku Kranjcu, dramaturg na Akademi- ji za igralsko umetnost, tehnični direk- tor v Tiskarni Slovenija in še bi lahko naštevali. Posebno je ponosen na to, da je bil sekretar odbora za zgraditev Poti Z leve proti desni stojijo: Mici Benedik, Mici Eržen, Janez Ribnikar, Stane Bodlaj, Janez Perko, Andrej Tišler, Tine Tomazin; sedijo: Zora Konič, Boža Caffin Zibler, Jožica Opalički, Stane Truden in Jože Šturm. Zora Konič je dolgoletna naročnica Svobodne besede. »Vsi danes tukaj zbrani smo veliko prestali v življenju, a se kljub 90+ ne damo.« tivno vključeni v NOB. Pridružili so se jim tudi predstavniki občinske in krajev- nih organizacij ZB NOB iz Tržiča. Do- godka se kljub povabilu žal nista uspela udeležiti tržiški župan Borut Sajovic in podžupan Dušan Bodlaj. Zbrane je v krajšem nagovoru prijazno pozdravil predsednik ZB NOB Tržič Jure Jerkič. Zahvalil se jim je za dolgo- spominov in tovarištva okoli okupirane Ljubljane. S svojimi knjigami šal in smešnih pri- povedi želi med ljudi vnesti humorni duh in smeh, čeprav se zaveda, da časi smehu niso naklonjeni. V novi knjigi je zbral 615 novih šal. Do dogajanj po odločitvi za samostojnost je kritičen, a tudi za partizansko obdobje ugotavlja, kako in zakaj so nastajali nesporazumi. Knjigo je izdal v samozaložbi in večino naklade podaril knjižnicam po Sloveniji. Knjigo, ki ima 260 strani, je mogoče za šest evrov kupiti v antikvariatu Glavan v pasaži Maximarketa v Ljubljani. letno sodelovanje in članstvo v organi- zaciji in jim zaželel vse dobro z željo, da takšna srečanja postanejo tradicionalna. Prisotni so se ob dobri hrani in v pri- jetni družbi somišljenikov poveselili, poklepetali in obujali spomine. Ob kon- cu druženja so se strinjali, da se prihod- nje leto spet srečajo. Besedilo in foto: R. J. junij 201738 R E K L I S O Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si »Med NOB se je rodila slo- venska država. K matič- ni domovini smo prik- ljučili velik del Primor- ske in Prekmurja. Na kočevskem zboru so se poslanci odločili, da se po končani vojni kot suve- rena država vključimo v federacijo z drugimi narodi Jugoslavije. To je bilo potrjeno na dru- gem zasedanju Avnoja v Jajcu. Skupaj s par- tizansko vojsko pod vodstvom maršala Tita smo sami osvobodili velik del svoje domovine. Bili smo del velike zavezniške koalicije, ki so jo sestavljale liberalno kapitalistični Anglija in Amerika ter komunistična Sovjetska zve- za. Ideološke razlike jih v tem skupnem boju niso prav nič motile. To ni bila ideološka ali verska vojna. Zelo jasno je bilo, kdo je sov- ražnik in kdo zaveznik, tega se za nazaj ne da spreminjati. Tudi zato je nesmiselno opra- vičevati kolaboracijo z nekakšno vojno proti komunizmu. Naš prispevek k skupni zavezni- ški zmagi je nesporen. Narodnoosvobodilna vojska je na območju Jugoslavije zadrževa- la 20 elitnih nemških divizij in veliko število kvizlinških enot, ki bi jih nacisti še kako pot- rebovali na drugih bojiščih. Spoštujemo pre- teklost, ne dovolimo ponarejanja zgodovine, toda skrbeti nas mora sedanjost. V Evropi je prevladal neoliberalizem kot družbena in ekonomska koncepcija in služi predvsem svetovnim korporacijam, ki si prilaš- čajo naravne vire, v prvi vrsti naftna bogastva, vodna pridejo kmalu na vrsto. Tudi pridela- va hrana naj bi postala monopol svetovnih korporacij. Vsiljuje gensko spremenjeno hrano. Pogubni rezultati neoliberalne politike se najbolj kažejo na jugu Evrope. Brezposelnost, revščina, brezperspektivnost mladih generacij, to je druga, temnejša stran današnje Evrope. Prekarnih delavcev, sodobnih sužnjev, je vsak dan več. Vsak dan več ljudi živi pod pragom revščine. Vse manjše število ljudi je vedno bo- gatejših in vse več je vse bolj revnih. Vsiljuje se nam miselnost skrajnega egoiz- ma, ki se skriva pod masko konkurenčnosti in tekmovalnosti. Pravijo: vsak naj skrbi pred- vsem sam zase. In še: če kdo tega ne zmore, je star, bolan, reven, brez dela, si je pač sam kriv. Ta primitivni darwinizem je prevladujo- ča vrednota neoliberalizma.« »Na Proseku stojita tako spomenik padlim bor- cem iz tega kraja kot tudi spomenik talcem; takih talcev je bilo ve- liko po primorski zem- lji, ni je vasi, v kateri našim rojakom ne bi bila storjena takšna ali drugačna krivica. Veliko je tudi spomenikov. Toda v minulih 73 letih smo veliko zgodb, trpljenja in predvsem vre- dnot pozabili. Ljudi, ki so prihajali živet med nas iz drugih delov države, bodisi iz Slovenije ali Italije, pa tudi iz drugih držav, nismo sez- nanjali s tem, kar je bila naša izvirna primor- ska tragedija. Nismo želeli obujati vseh teh krvavih zgodb, da bi lahko živeli prihodnost. Marsikaj je bilo zamolčanega in pozabljene- ga tudi v družinah, iz katerih so izhajali par- tizani, borci, talci, interniranci. Pozaba zara- di prihodnosti. In prav tu smo morda naredili največjo napako. Da bi vrednote svobodoljubja in spoštova- nja sočloveka prenesli na nove generacije in na tujce med nami, bi morali obujati prav te zgodbe. Da bi preprečili simpatije z neofa- šizmom in neonacizmom, pa tudi z drugimi skrajneži, bi morali govoriti s primeri naših ubitih prednikov. To je tudi evropska travma. Pošasti novih skrajnežev hodijo po Evropi, rohnijo proti migrantom in iščejo nove sov- ražnike, da bi zrasli njihova pomembnost in politična teža. Sedijo v deželnih in naci- onalnih parlamentih, kamor jih je naplavila demokracija volitev, sedijo v Evropskem par- lamentu in v središču evropske ideje rušijo te- melje združene Evrope. Mi Slovenci, ki smo dolgo živeli na obrobju Evrope, povojno sta- nje pa je z mejo močno zarezalo v naše na- rodnostno telo, smo v združeni Evropi videli tudi ideal svoje narodnostne združitve. Zato brexit ali še kakšen prihodnji exit za nas ni le tehnično pogajalsko vprašanje, ampak iz- gubljena prihodnost. Čim manj bo Evrope, tem manj možnosti imamo, da se združeni s svojimi sorojaki bojujemo za skupno dobro in solidarnost med narodi.« »Dolga leta smo vsi upali, da je fašizem premagan in poslan v zgodovino. Ušteli smo se, vnuki zločincev ga znova obujajo, sicer v navide- zni demokratični preob- leki. Zaradi prepovedi kon- certa nekakšnega ljudskega in domoljubnega pevca s Hrvaškega, dejansko pa ustaškega in fašističnega hujskača Thompsona nekakšni naši demokrati točijo krokodilje solze, češ da je on samo pevec, ki razveseljuje narod. Naj vam predstavim in pojasnim prvi verz njego- ve najbolj znane pesmi, s katero začenja svoje koncerte: »Jasenovac i Gradiška Stara, to je kuća Maksovih mesara«. V teh dveh ustaških taboriščih je umrlo po zdaj znanih poimenskih podatkih več kot 92.000 Srbov, Judov, Romov, tudi 261 Slovencev, med slednjimi celo sedem duhovnikov, katerih edi- ni greh je bil, da niso hoteli brati maše za Pa- velićev rojstni dan, ker se za žive ne mašuje. Največ ljudi je bilo pobitih z noži na mesarski način. Celo poseben nož so si izmislili in ga poimenovali srbosek. Maks Luburić je bil usta- novitelj teh taborišč in eden najhujših ustaških zločincev, pred srdom ljudstva mu je uspelo pobegniti v okrilje nekdanjih zaveznikov v tu- jini. Konec je storil v medsebojnih obračunih ustaških veljakov v tujini. Evropski demokrati pa iz Zagreba celo poši- ljajo diplomatske in politične proteste. Gospa predsednica v dogovoru z našim gospodom predsednikom pravi, da je prepoved kon- traproduktivna. Mar res? Še bolj v nasprotju z zdravo pametjo in političnim razumom je bila njuna prisotnost na »pietetnem« pokopu kosti ustaških zločincev v Mariboru. Koncert bi bil kraj divjanja proustaških mladcev iz sosednje države in nekaterih fašistoidnih mariborskih navijačev, ki so pred leti prišli protestirat v Lju- bljano v korist vodje stranke, ki oživlja fašizem pri nas. Maribor kot kraj koncerta ni bil na- ključno izbran, saj je Thompsonovo fašistoi- dno dretje prepovedano v Avstriji in Nemčiji, nezaželen pa je tudi v Medžimurju.« Tit Turnšek predsednik ZZB NOB, na slovesnosti na Jančah, 28. maja 2017 Dr. Ljubica Jelušič podpredsednica ZZB NOB, na komemoraciji v spomin na obešene talce na Proseku 28. maja 2017 Milan Gorjanc član predsedstva ZZB NOB Slovenije, v Zabukovici pri Žalcu 28. maja 2017 39 »Tigrovci so dobro vedeli, kaj pomenita kultura in izobraževanje, saj se pri teh začne in konča vsaka duhovna sto- pnja razvoja človeške družbe. Iz kulture nasta- ne upor, ki se spet prelije v kulturo. In zato tudi oblasti, ko hočejo onespo- sobiti neko skupnost, ohromijo najprej njegovo kulturo. Brez kulture smo vsi zadovoljni z drob- tinicami, ker mislimo, da je to največ, kar si zaslužimo, brez kulture ni dostojanstva in nas zato lahko manipulirajo, in v končni posledici brez kulture ni svobode. Prav o tem so tigrovci mnogo razpravljali, in sicer o legendi velikega inkvizitorja v romanu Fjodorja Dostojevskega Bratje Karamazovi. Da se ljudje bojijo svobode prav zato, ker morajo v njej odločati. Kajti brez kulture in znanja smo podvrženi manipulaciji. Najprej posameznika, nato ko- lektiva, potem pa še celotne zgodovine. Zato pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da hočejo neka- teri danes retuširati zgodovino, kdo je bil med vojno okupator, ki se mu je bilo treba iz moral- ne dolžnosti upreti, in kdo je bil tisti, ki je z oku- patorjem sodeloval. Kaj je pri tem nejasnega? Saj verjamem, da je lahko marsikdo subjektiv- no verjel, da se je bojeval za domovino in vero, a zgodovina kot resnica je le ena, in sicer jasna in trdna in ne prilagodljiva za vse priložnosti. A kultura ni statična, ampak je zahtevna in zato tudi zahteva nenehne spremembe. In ko piha veter sprememb, nekateri gradijo mline na veter, drugi pa zidove. Zidove gradijo šibke družbe. Šibke oblasti so tiste, ki investirajo v bodeče žice, ki ločujejo narode, in ne v kulturo. Saj so bile vse močne družbe tolerantne s pri- seljenci, moralno šibke pa so jih odbijale. Ho- čemo res spadati v kategorijo moralno šibkih? Zdaj pa k uporu, ki je bil prva svetla značil- nost tigrovcev! Prepričan sem, da si nihče ni želel iti po naravni izbiri v nejasnost in nevar- nost upora, a klic pravice in dostojanstva je bil za tigrovce premočan. Upor je človekova nuja in ni treba, da kličem na pomoč starogrške fi- lozofe, Sartra in Camusa z njegovim upornim človekom, pa niti ne Spartaka, Che Guevaro ali Nelsona Mandelo. Zavest upora je zavest dostojanstva.« »So dnevi, ki se nas do- taknejo; so dnevi, ki bi jih radi pozabili; in so taki, ki jih za vedno ohranimo v spominu. Med njimi so zagoto- vo tisti, ki spominjajo na holokavst. Na zgodovinsko dejstvo, ki mu ni mogoče dati nobenega druge- ga imena ali pomena in ki ga lahko potvarjajo le tisti, ki ga niso nikoli doživeli – ker niso nik- dar obiskali krajev, kjer so zverinsko in človeka nevredno umirali ljudje vseh starosti, spolov, bogati in revni, izobraženi ali ne. Skupno jim je bilo le, da so bili zaradi takratnih, zgodo- vinsko gledano povsem izprijenih, ideoloških načrtov žrtve mučenja, poniževanja, prisilne- ga dela, izničenja slehernega dostojanstva. Sama sem kot varuhinja človekovih pravic z drugimi evropskimi varuhi v letu 2015 obi- skala taborišče smrti Auschwitz - Birkenau in se tam vpisala v posebno knjigo spominov in predvsem zahtev, da se to nikjer in nikoli ne ponovi. Ob slovenski plošči sem prižgala svečo za vse umrle, za vse Slovenke in Slovence. Pos- ledic grozot, ki jih tam vidiš, ne moreš nikoli, prav nikoli pozabiti, pa čeprav so to sedaj le neme priče krutega dogajanja, ki ga ni mogo- če izbrisati. V hišah groze je na kupe otroških las, osebnih predmetov, zobnih protez, ženskih torbic in otroških cul, kovčkov, oblačil. To ni kulisa grozljivega filma, ki ga pravkar snema- jo. Ne. To je spomin na nedavno preteklost, ko so množice ob megalomanskih, bolnih in spre- vrženih idejah noro skandirale, ko sta Hitler in Mussolini začela veliki pohod zavojevalcev tujih ozemelj, krvnika milijonov, ki sta narode, če se je le dalo, pognala celo v bratomorno klanje. In številni so se zaradi različnih vzrokov in osebnih okoliščin znašli v taboriščih. Vanje so bili pripeljani kot živina in največkrat odpe- ljani kot kupi trupel, celo sežganih, iznakaže- nih in sestradanih. Da, tudi kot varuhinja sem leta 2016 obiskala Mauthausen in tam položila venec kot simbol spomina na vse žrtve, med njimi v spomin na 1500 Slovencev. Govorila sem z nekaterimi preživelimi, ki so bili v taborišču kot mladeniči z neizmerno energijo in edino željo – preživeti. Po čudežu so redki preživeli in njihove zgodbe nas opominjajo.« »Težav ni mogoče odprav- ljati z večnim izgovo- rom, da jih je večina prenesenih še iz življe- nja v nekdanji skupni državi. To je sicer res, a to žal govori o nesposob- nosti politikov obeh držav. Od takrat je minilo že četrt stoletja, problemi pa ostajajo nerešeni. Zato to zdaj niso več problemi iz minulega časa in minulega sveta, ampak problemi sedanjih odnosov. Skupaj z novimi, ki jih ustvarjamo, obremenjujejo od- nose, predvsem pa zapirajo možnosti za zares dobro skupno prihodnost. Resnico, čeprav neprijetno, o tem, da odnosi med državama niso zgledni, je neodgovorno prikrivati pred domačimi ljudmi, pa tudi pred državami, s katerimi si v EU delimo usodo. Ustvarjanje lažnega vtisa je beg pred odgo- vornostjo, ki jo zahtevajo rešitve. Še več, med- sebojno valjenje krivde za neurejanje proble- mov zdaj na eno, zdaj na drugo državo nosi v sebi tudi nevarne kali nacionalizmov in nestrp- nosti. In hkrati izpodjeda zaupanje. Vse to govori, da je treba odnose med dr- žavama postaviti na drugačne temelje. Izpra- znjene, visoko doneče besede o prijateljstvu in dobrososedskih odnosih je treba opustiti in jih nadomestiti z dialogom na temelju konkretnih interesov in dejstva, da sta obe državi članici EU. Da sta torej skupaj odgovorni tudi za EU in njeno varno življenje. EU je v resnih težavah, njena prihodnost je ta čas negotova. Članice EU bi zato še toliko bolj cenile, če bi Slovenija in Hrvaška v skup- no premišljanje o možnih izhodih iz krize pri- nesli svojo izkušnjo iz življenja v nekoč skupni večnacionalni državi, ki je razpadla, ker ni zmogla odpraviti težav, ki spominjajo na se- danje težave EU. Znale bi ceniti, če bi državi prišli s predlogi rešitev za begunce, saj imata obe izkušnje z njimi iz časa vojne proti BiH. Ali če bi prišli z rešitvami za prometne pove- zave zahodne in srednje Evrope prek naših držav do Balkana in naprej na Bližnji vzhod. Če bi pripravili predloge za varovanje oko- lja, varstvo voda, zaščito Jadrana, pridelavo zdrave hrane, energetsko samooskrbo … « Dušan Jelinčič slovensko-italijanski pisatelj, novinar in športnik, na slovesnosti v spomin tigrovcem, Mala gora nad Ribnico 13. maja 2017 Vlasta Nussdorfer varuhinja človekovih pravic, na slovesnosti v spomin na osvoboditev koncentracijskega taborišča na Ljubelju 10. junija 2017 Milan Kučan prvi predsednik Slovenije, na prireditvi ob obletnici prvega osvobojenega ozemlja, Petrina pri Kostelu, 17. junija 2017 junij 201740 A K T U A L N OP R I P O V E DR E P O R TA Ž A doljubov, gorele so številne domačije in vasi. V internacijo in v zapore so samo z brkinskega območja odpeljali prib- ližno 750 privržencev in aktivistov OF. Množili so se fašistični procesi v Rimu zoper Primorce, med katerimi je bil ju- nija 1942 največji proti skupini partiza- nov »bratov Maslo«. Za komandirjem Brkinske čete, Dragom Maslom, naro- dnim herojem, je bila razpisana tiralica z visoko denarno nagrado sto tisoč lir. V februarju in marcu leta 1943 je Br- kinska četa skupaj z aktivisti OF vpo- klicala mlade prostovoljce v partizane, zato so fašisti pripravili proti njej veliko in obsežno ofenzivo. Proti partizanom je delovala celotna sovražna divizija, bitka se je začela v noči z 12. na 13. marec 1943. Bitka pod Kozjanami je trajala šti- ri ure. V njej je izgubilo življenje sedem borcev, 12 jih je preživelo, a so bili vsi ranjeni. Fašisti so vas požgali, aretirani vaščani pa so morali padle borce prepe- ljati do Ribnice, kjer so jih identificirali. Ob kapitulaciji Italije so borci Brkin- ske čete in aktivisti OF ustanovili dve br- kinski in istrsko brigado. V Markovščini je delovala ustanovljena (prva) Brkinska brigada, ki je nalogo razoroževanja itali- janske vojske na širšem območju Kozine do Podgrada uspešno opravila. Brkinska brigada je prihajajočo elitno italijansko divizijo Eugenio di Savoia pričakala na položajih v zasedi in s komandantom divizije Giovanni Lombardijem začela pogovore o predaji divizijske orožja. Po dvodnevnih pogajanjih ji je uspelo izpe- ljati njeno razorožitev. Hkrati pa je razo- roževala številne italijanske polke in ra- zne skupine, ki so prihajali po tej poti in se umikali proti Trstu in naprej. Tu smo razorožili množico italijanske vojske, skupaj z dvema generaloma in številni- mi polkovniki, ki so nam brez konfliktov predali ogromno orožja. Brkinska brigada je uspešno razoro- ževanje nadaljevala tudi na Munah, kjer smo ustavili prihajajočo kolono italijan- ske vojske s tremi generali in osmimi polkovniki in se z njimi vso noč poga- jali. Z jutranjim svitom 17. septembra so dosegli predajo orožja. Čez nekaj dni je prispel v Brkine in Istro tudi Franc Rozman - Stane, komandant slovenskih partizanov, s svojim spremstvom, ki sta mu Lojze Maslo kot komandant in ko- misar Franc Poles poročala o uspešni razorožitvi na tem območju. Ob 75. obletnici ustanovitve Brkinske čete Četa, ki je zanetila iskro upora 13. marec je spominski dan Občine Divača. Na ta dan počasti- jo spomin na dogodke 13. marca 1943, ko so Kozjane z bojem pogumnih borcev Brkinske čete tlakovale pot k svobodi in ko so prebivalci Kozjan občutili težo fašističnega terorja. Letos je bila komemorativna slovesnost na Kozjanah 20. maja. Kljub slabemu vremenu so številni obiskovalci dokazali, da je teža spomina tako velika in pomembna, da je nič ne zaustavi. Kot vsako leto so se prireditve na Kozjanah udeležili pohodni-ki pohoda po partizanskih po-teh. Letos je bil pohod jubilej- ni, saj je bil izveden že desetič. S skupno pesmijo so se pridružili zbranim borcem na prizorišču, praporščakom in pripadni- kom veteranskih in domoljubnih organi- zacij. Zbrane je nagovorila županja Ob- čine Divača Alenka Štrucl Dovgan, in poudarila pomen ohranjanja spomina na izbojevano svobodo in spoštovanje zgodovine. V imenu Občinskega odbora ZZB za vrednote NOB Divača je obisko- valce nagovoril predsednik Mirko Mar- tinčič, poseben pozdrav je prisotnim namenil Lojze Maslo, borec Brkinske čete, ki se je med vojno bojevala na jugu Primorske z Istro in na Notranjskem. Kulturni program slovesnosti so obo- gatili Moški pevski zbor Slavnik z zbo- rovodkinjo Andrejo Hrvatin, Pihalni or- kester Divača z vodjem Igorjem Zafre- dom, učenke in učenci Osnovne šole dr. Bogomira Magajne Divača, Podružnič- ne šole Vreme z mentorico Jožico Ivan- čič in recitator Igor Rojc. Poseben pečat je prireditvi vdihnila Lara Jankovič s pe- smimi s koncerta »Kako diši svoboda, kakšne barve je mir?«; spremljala sta jo kitarista Ravi Shresta in Tilen Stepišnik. Lojze Maslo je v svojem govoru pou- daril, da bojna pot Brkinske čete pred- stavlja eno tistih isker, ki so se pojavljale po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in po vsej zasužnjeni Evropi, iz katerih je nastal požar. Nastali so divizije, korpusi, ar- made. Nastal je naš primorski 9. kor- pus, ki je odločno pripomogel k temu, da sta bila večja dela Istre in Primorske vključena v matično domovino Slove- nijo. Borci te čete so sestavljali jedro prve primorske bojne skupine vse od septembra 1941, Brkini pa so bili zibel- ka primorskih partizanov. Prvi streli na okupatorja so bili sproženi v javorniških gozdovih že konec avgusta in v sredini oktobra leta 1941. Večja sabotažna ak- cija je bila izvedena na vlak z nemški- mi piloti na progi pri Kilovčah 28. okto- bra leta 1941. Po več uspešnih akcijah 1941/1942 so se borci marca leta 1942 organizirali v Brkinsko četo. Na novo pa so bratje Maslo organizirali Brkinsko četo po bitki na Nanosu 20. aprila 1942 na suhorskem gradu. Drzne akcije čete spomladi in v poletju 1942 so prerasle v plamen upora po vsej pokrajini, ki ga okupator ni mogel več pogasiti, kljub represiji nad prebivalstvom, aktivisti in borci. Fašisti so spomladi in poleti 1942 pobili ali obesili na desetine upornih ro- Lojze Maslo med nagovorom // PIŠE: Lojze Maslo // FOTO: Andrej Škapin 41 A K T U A L N O začeli s »Prejmite lepe pozdrave …«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi. Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil: »Lep pozdrav,/ saj veš, čigav,/ saj veš, od kod,/ pa priden bod!« Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa omogočila vpogled v nekdanje sončne počitniške dni, vas bo popeljala po različnih turističnih kra- jih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Pri- možič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, Fran- ce Cerar in Svetozar Busić. Ob razstavi so v muzeju pripravili nagra- dno igro z naslovom Kje boste pa vi preživeli svoj dopust? Sodelujete lahko tako, da pošljete razglednico, fo- tografijo, lahko pa ste ustvarjalni in jih presenetite s svojim izborom. Pošljite jih na muzejsko FB-stran @MuzejNZSLO in pripišite Lep pozdrav, saj veš, čigav … ali na Instagram, kamor pripišite #Le- pPozdrav ter označite v objavi @Muzej- NZS. Med vsemi objavami bo tista z naj- več všečki dobila lepo nagrado. Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji »Lep pozdrav, saj veš, čigav …« Številni naši bralci se boste spomnili besed iz naslova prispevka, ki jih je bilo mogoče pred desetletji prebrati na razglednicah s po- čitniškimi, navadno morskimi motivi, ki smo jih pisali ali prejemali poleti, ko so se naši znanci, sorodniki, sosedje in prijatelji odpra- vili na dopust vzdolž takrat še skupnega Jadrana ali v zdravilišča oziroma v planine. Ali pa smo jih pisali sami. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani so pripravili fotografsko razstavo o dopustovanju v Jugoslaviji z naslovom »Lep pozdrav, saj veš, čigav …«, ki bo na ogled ves dopustniški čas, vse do 17. septembra. V desetletjih po drugi svetovni vojni se je tako kot drugod po Evropi s splošno moderniza-cijo nekdanje skupne države začel razvijati tudi množični turizem. Leta 1947 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan od 14- do 30-dnevni dopust. Leta 1965 je, da bi dopustovanje omogočila čim več lju- dem, predvsem delavcem, ki jim je bilo pred tem dopustovanje onemogoče- no, uvedla še letni dodatek za dopust, tako imenovani regres. Šestdeseta leta v Jugoslaviji lahko opišemo kot čas tu- rističnega razcveta, ki je svoj vrhunec dosegel v osemdesetih letih. Rekordno število nočitev v Jugoslaviji so našteli leta 1986, kar 111,1 milijona, ustvarilo pa ga je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih, večinoma angleških, av- strijskih in italijanskih turistov. Največ, kar 76,7 milijona nočitev, so tisto leto našteli na hrvaški obali, tam pa smo ve- činoma preživljali dopust tudi Slovenci. Veliko število sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov, možnost najema sobe pri zasebnikih ter kampi- ranje v šotorih in sindikalnih počitni- ških prikolicah je omogočalo poceni dopustovanje večini zaposlenih in nji- hovim družinam. Največ ljudi je dopust preživelo ob morju, radi pa so obisko- vali tudi zdraviliške kraje in odhajali v gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razgle- dnic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah Kampiranje na Ježici v Ljubljani, 1967, foto: Marjan Ciglič Dopustniki na trajektu pri Crikvenici na Hrvaškem, 1959, foto: Edi Šelhaus // VIR: Muzej novejše zgodovine Slovenije junij 201742 V A B I L A Menina: Občine Zgornje Savinjske doline in sodelujoča ZB za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika, Zasavja in Žalca vabijo na spominsko slovesnost ob 72. obletnici legendarnega prebo- ja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in ob 75. obletnici prihoda 2. grupe odredov na Šta- jersko. Slovesnost bo v soboto, 1. julija, ob 11. uri pri planinskem domu na Menini planini. Slav- nostni govornik bo Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Taborska stena: ZZB za vrednote NOB Kočevje, OO ZB Osilnica, OO ZB Kostel in KO ZB Kočevska reka vabijo na spominsko svečanost ob 75. obletnici parti- zanskih bojev z italijanskim okupatorjem. Sloves- nost pod geslom Kamenček k piramidi za Vinka in Jakca bo v soboto, 1. julija, ob 11. uri na novem prireditvenem prostoru pri Taborski steni. Slav- nostni govornik bo Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vrednote NOB Slovenije. Ob 9.30 uri bo polaganje vencev s krajšim kulturnim programom pri spomeniku padlih v Kočevski reki. Bled: Krajevna organizacija Združenja borcev za vred- note NOB Bled vabi na vsakoletno spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Pokl- juške čete, ki bo pod planino Lipanca na Pokljuki v soboto, 1. julija, ob 11. uri. Po govoru predsed- nika KO ZZB NOB Bled Milana Rejca bo kratek kulturni program. Krško: ZB za vrednote NOB Krško, KO ZB Senovo in Občina Krško vabijo na srečanje borcev in ak- tivistov Kozjanskega odreda z naslovom »Bohor je vstal – Bohor žari«, ki bo v soboto, 1. julija, ob 11. uri pri spominskem obeležju pod lipo na Lož’cah. Slavnostni govornik bo župan občine Krško, Miran Stanko. Markovci: Zveza borcev za vrednote NOB Markovci in prosvetno društvo Prvenci - Strelci vabijo na spominsko slovesnost v spomin padlim kurirjem (4. marca 1945 v Prvencih) in 43 padlim iz občine Markovci. Slovesnost bo v soboto, 1. julija, ob 15. uri pred spominskim obeležjem pri kulturnem domu v Prvencih. Srmin: Krajevne organizacije ZB NOB Bertoki, Dekani, Hrvatini, Olmo Prisoje, Pobegi Čežarji, Semede- la, Sv. Anton, Škofije, Šalara, Škocjan Vanganel in Žusterna vljudno vabijo na tradicionalno, 20. redno srečanje ob dnevu borca v nedeljo 2. juli- ja 2017, ob 18. uri, na Srmin - Sermino (prostor lovske družine Koper). Slavnostni govornik bo Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB za vred- note NOB Slovenije. Kulturni program oblikujejo MPZ Lopar, MPZ Fran Venturini od Domia, učenci OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, vokalista Eva in Gaj Omahen in kitarist Gabrijel Juriševič. Program bosta povezovala Lea Kranjec in Maj Brlek. Trebnje, Mirna: ZZB za vrednote NOB Trebnje in Občinska or- ganizacija ZB za vrednote NOB Mirna vabita na tovariško srečanje članov in simpatizerjev Mirn- ske in Temeniške doline ter Dolenjske in Bele krajine, ki bo v soboto, 1. julija, ob 11. uri na prireditvenem prostoru pred Planinsko kočo na Debencu. Program bo povezoval Zoran Remic, v njem bodo sodelovali učenci OŠ Mirna in MePZ Društva upokojencev Mirna. Zgodovinska dejstva o NOB bo obudil župan Občine Mokronog - Tre- belno Anton Maver. Radovljica, Pokljuka: Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev SEVER ter Zveze slovenskih častnikov organizira 7. in 8. julija že 32. spominski pohod na Triglav. Na pot bodo krenili v petek, 7. julija, ob 6. uri, z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 8. julija, ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Slavnostni govornik bo pisatelj Tone Partljič. Cerkvenjak: Združenje borcev za vrednote NOB Cerkvenjak vabi na spominski pohod, ki bo potekal v petek, 14. julija, z začetkom ob 17.30 izpred spomeni- ka NOB v Cerkvenjaku. Spomnili se bomo dogod- ka izpred 75 let, ko je v Stanetincih, na območju današnje UE Lenart oziroma nekdanje občine Le- nart, počila prva partizanska puška. Pot bo vodila mimo obeležja v Stanetincih, pri domačiji Terezi- je in Stanka Topolovec, do čagonskih travnikov, kjer je 7. januarja 1943. leta strmoglavil angleški dvotrupni lovec. Ob tej priložnosti bodo člani Aero kluba Sršen Cerkvenjak udeležencem poho- da razkazali svoj hangar v soseščini strmoglavl- jenega zavezniškega lovca in svoja letala. Veliki Lipovec, Podšumberk: Odbori enot XV. udarne divizije NOV in POS, Občina Žužemberk in Občina Trebnje, ZB za vrednote NOB Novo mesto in Trebnje vabijo na spominsko slovesnost ob 74. obletnici ustano- vitve XV. udarne partizanske divizije NOV in POS, ki bo v soboto, 22. julija, na Velikem Lipovcu pri Ajdovcu. Ob 10. uri bo polaganje cvetja pred spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu - Štefanu, nato bo pred spomenikom XV. divizije priložnostni program: spominski govor o XV. udarni diviziji bo imel župan Občine Žužem- berk Franc Škufca. Po programu in krajšem tovariškem srečanju se bomo odpeljali na Podšumberk, kjer se bomo ob 12.30 poklonili padlim poveljnikom, narod- nim herojem Milovanu Šaranoviću, načelniku glavnega poveljstva NOV in POS, Draganu Jeftiču, poveljniku XV. divizije in Ivanu Kavčiču - Nande- tu, članu glavnega poveljstva. Spominsko besedo bo imel Boštjan Sladič, predsednik ZZB Trebnje. Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz, avtobus bo odpeljal izpred dvorane Tivoli, ob 8.30. Prijave zbira Tatjana na telefonsko številko 01/43-25-241. Novi Kot pri Dragi: Občina Loški Potok, KO ZB Draga in Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje ob 75. obletnici italijanske ofenzive v spomin na padle borce in žrtve fašizma ter požig vasi Stari Kot in Novi Kot vabijo na spominsko slovesnost s pestrim kul- turnim programom, ki bo v soboto, 22. julija, ob 14. uri pri spomeniku v Novem Kotu pri Dragi. Slavnostni govornik bo poslanec Janko Veber. Na ta dan bo ob 9. uri organiziran pohod okoli vasi Stari Kot - Novi Kot do prireditvenega prostora. Podvelka: ZZB za vrednote NOB Radlje ob Dravi, KO ZB NOB Podvelka in Občina Podvelka vabijo na pro- slavo v čast Prvi pohorski četi, ki bo v soboto, 29. julija, ob 11. uri v Lehnu na Pohorju, pri pomniku NOB ob Urbančevi koči. Slavnostni govornik bo pisatelj Tone Partljič. Pojasnilo Na 26. strani revije Svobodna beseda, februar 2017, je bil v rubriki DOGODKI objavljen prispe- vek Dovce pri Komnu, v katerem sta se v opisu dogodka pojavili dve netočnosti, in sicer da so nacisti odpeljali prebivalce Branika in Komna v nemška taborišča smrti in, da so se od tam le redki vrnili. Dejstvo je, da so jih odpeljali v prehodno taborišče v Neumarkt, od koder so jih razposlali na prisilno delo v razne kraje Bavarske. V prehod- nem taborišču so zadržali približno sto ljudi, in to le stare in bolne ter tiste, ki so imeli preveč majhnih otrok, da bi lahko delali. Taborišče Neu- markt je bilo podružnica taborišča Dachau in tudi tistim, ki so morali ostali v njem, se je godilo zelo podobno kot v Dachauu. 15. februarja 1944 je bilo iz Rihemberka, Komna, Tomačevice in Malega Dola izgnanih 1263 pre- bivalcev. Velika večina se jih je leta 1945 vrnila. V taborišču in drugod jih je umrlo 65. Cvetko Vidmar, Nova Gorica ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 43 O B L E T N I C A naj bo sposobna se bojevati proti po- novnim izbruhom ksenofobije, rasizma in populizma, ki se v tem času pojavlja- jo in razraščajo v Evropi.« Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, je ori- sal bojno pot udarne brigade Garibaldi, ki so jo sestavljali borci iz Benečije, Re- zije in Furlanije, in poudaril velik pri- spevek vojakov italijanskega rodu, ki so se pridružili partizanom v protifaši- stičnem boju v Sloveniji in Jugoslaviji. Pripoved očividke poboja garibaldin- cev, danes 89-letne Štefke Bevk, roje- ne Razpet, je prebrala dramska igralka Milena Zupančič. Pripis: govora Milana Gorjanca in Dina Spanghare sta objavljena na spletni strani www.svobodna.beseda.si. Po 35 letih spet slovesnost na Bukovem v občini Cerkno Skupaj proti razraščajočemu fašizmu V vasici Bukovo, ki leži na pobočjih Kojce na prehodu iz doline Idrijce v Baško grapo, so 4. julija pred več kot 200 obiskovalci slovesno odkrili obnovljen spomenik 24 partizanom garibaldin- cem, ki so tukaj padli 21. januarja 1945. Spomenik so leta 1982 postavili domačini s prostovoljnim delom, po načrtu idrijskega slikarja Nandeta Rupnika pa ga je izdelal nekdanji pripadnik bri- gade Garibaldi, videmski kipar Reno Cois, ki se je tudi udeležil tokratne slovesnosti.. Decembra leta 1944 so Nem-ci začeli veliko ofenzivo na širšem območju Trnovskega gozda, da bi obkolili in do- končno uničili enote IX. korpusa, ki so delovale na tem območju. Ofenziva ni uspela in partizani so se umaknili na Čepovansko planoto. V vrstah IX. kor- pusa NOV so se tukaj bojevali tudi borci divizije Garibaldi Natisone, v katero so se po kapitulaciji Italije vključili protifa- šisti iz Furlanije, Benečije in Rezije. Nji- hova enota je v hladnem jutru 21. janu- arja 1945 po zasneženih poteh prihajala s Šentviške planote proti vasi Bukovo. Tu pa so jih v zasedi pričakali Nemci in domobranci. V boju je padlo 24 partiza- nov garibaldincev. Za obnovo spomenika si je najbolj prizadeval Jože Jeram, predsednik KO ZB za vrednote NOB Cerkno, ki je zaslužen tudi za številna spominska praznovanja na Cerkljanskem. Za nje- govo vsestransko delovanje mu je ZZB NOB Slovenije podelila srebrno plake- to. Tokratno prireditev so organizirali ZZB za vrednote NOB Idrija - Cerkno, območno združenje ZB Cerkno in Ob- čina Cerkno. Sodelovali so praporšča- ki ZB, veteranov vojne za Slovenijo, društva Tigr, društva Sever in Sloven- ske vojske, v kulturnem programu pa učenci OŠ Cerkno pod mentorstvom ravnatelja Milana Koželja, Ljudski zbor Upor iz Vidma, Ženski pevski zbor Iris Bukovo in recitator Vojko Hobič ter scenaristka in voditeljica prireditve Martina Kolenc. Med govorniki so bili podpredsednica Zveze koroških parti- zanov Marija Koletnik in svetovalec ru- skega veleposlanika v Sloveniji Anatolij Kopilov, svoje spomine ob odkritju spo- menika pa je obudil tudi Štefan Cigoj, ki je bil ob postavitvi spomenika pred 35 leti konzul Jugoslavije v Trstu. Žu- pan Občine Cerkno Jurij Kavčič je pri- sotne spomnil, da občina podpira skrb za več kot trideset spominskih obeležij v občini, in obljubil, da bodo to počeli tudi v prihodnje. Predsednik in koordinator ANPI v Vi- demski pokrajini – Vsedržavne zveze partizanov Italije iz Vidma Dino Span- gharo se je v govoru zavzel za skupni boj proti naraščajočemu fašizmu in za strpnost vseh, ki živimo na tem obmo- čju, in dejal: »Predlagajmo vsem ustvar- janje skupne protifašistične fronte, ki Garibaldinec Reno Cois, ki je izdelal kip. Milena Zupančič je prebrala pričevanje Štefke Bevk. Jože Jeram, brez njega ne bi bilo obnove spomenika. // PIŠE: Bojan Jeram , Vojko Hobič // FOTO: Vojko Hobič Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... J U B I L E J demijo za likovno umetnost. Najprej je ilustrirala pesmi in zgodbice za revije Ciciban, Pionirski list (sedanji PIL), Ku- rirček (poznejši Kekec), nato se je lotila ilustracij knjig, med katerimi so še naj- bolj znane zgodbica Lučka Regrat Gre- gorja Strniše, zajetna knjiga Pravljice za lahko noč Ele Peroci, številna dela Kri- stine Brenkove, Polonce Kovač in števil- nih sodobnih avtorjev. Kot je povedala ob visokem jubileju, je vedno risala po- dobe, ki jih je nosila v svojem srcu, z željo, da najdejo njene risbe pot do srca mladih bralcev. Ilustratorka Ančka Gošnik Godec praznuje 90 let Ob njenih podobah so rasle generacije otrok Pred sto leti je izšla prva slovenska slikanica: to je bil Levstikov Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja. Pred 60 leti je izšla legendarna slikanica Muca Copatarica, za katero je zgodbo napi- sala Ela Peroci, z nepozabnimi ilustracijami muce, ki otrokom krpa pozabljene copatke, pa jo je navdihnila Ančka Gošnik Godec. Ta je na začetku junija praznovala svoj 90. rojstni dan. V počastitev njenega življenj-skega jubileja so pri Mladinski knjigi, s katero Ančka Gošnik Godec sodeluje vse od začet- kov svoje ustvarjalne poti, izdali knjigo pravljic Zlata skledica z njenimi podobami. Prav tako so ob visokem jubileju ugledne ilustratorke ponatisnili rezijsko ljudsko pravljico Tri botre lisičice ter slikanici Muca copatarica in Zelišča male čarovnice. Knjiga Zlata skledica je zbirka pravljic z vsega sveta, ki jih je izbrala Kristina Brenkova, pisateljica, prevajalka in le- gendarna urednica založbe Mladinska knjiga. Pravljice pa so na papirju in v do- mišljiji tisočih otrok zaživele prav zaradi izjemnih ilustracij Ančke Gošnik Godec, ki je ne le tehnično izjemno dovršena ilustratorka, temveč tudi zelo subtilna poznavalka otroškega sveta. »Ljudske pripovedke govorijo o vprašanjih, ki so brezčasna, o iskanju vsakega izmed nas. Govorijo o iskanju ljubezni, o iskanju doma, o iskanju samega sebe in o trno- vi poti, ki jo človek ob vsakem takem iskanju prehodi. Govorijo o človekovem odnosu do drugih ljudi, do živali, do baj- nih bitij in do narave nasploh. Govorijo o človekovem odnosu do življenja, ki se kaže skozi njegovo poštenost ali nepo- štenost, pogum ali strahopetnost, rado- darnost ali skopost, naivnost ali pret- kanost, skromnost ali lakomnost,« je zapisala Kristina Brenkova. Ančka Go- šnik Godec je vsem tem pripovedkam, osebam, živalim in dogodkom s svojim pretanjenim občutkom dodala podo- be, ob katerih so odraščale generacije slovenskih otrok. Številne od teh pripo- vedk svojim otrokom berejo tudi današ- nji sodobni starši, pogosto prav zaradi prisrčnih ilustracij risb. Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. ju- nija 1927 v Celju, njen oče je bil pleskar, soboslikar in črkoslikar, znal pa je tudi lepo risati. Med drugo svetovno vojno so jo zaradi prepevanja slovenskih pe- smi izključili iz šole, šolanje pa je na- daljevala na šoli za oblikovanje v av- strijskem Gradcu. Po vojni se je najprej zaposlila v Tiskarni ljudske pravice v Ljubljani, pozneje pa je končala Aka- // BESEDILO IN FOTO: Jožica Hribar Ančka Gošnik Godec junij 201744 B E S E D A Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. julija 2017. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 20. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 19. številke revije Svobodna beseda: 1. Marija Volf, Vas 4/a, 1336 Kostel 2. Suzana Oroz, Mlakarjeva 19, 4000 Kranj 3. Ivan Krašnja, Geršakova 12, 2000 Maribor Rešitve križanke: SPISOVNIK, POMARANČA, ODPLET, IJ, DURAL, IKE, ANKA, KULAK, OKREŠELJ, STATIVA, POMLAD, ASIR, RAŠ, OMA, MORSKO DNO, MUNGO, HORNISTKA, IN, NAM, RAIN, ARNE, NINO, ULIKS, VODA, SEJALEC, TELAMON, TM, RIMAČ, LE, PRE, IKEBANA, APENDIKS, MACESEN, STATURA. Geslo: SPODNJA SORICA, IMPRESIONIST, POMLAD, SEJALEC, MACESEN, KROMPIR. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. julija 2017 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. PLEMIČEV SLUŽAB- NIK ČRTA, KI VEŽE OGLIŠČI, PREKOT- NICA GESLO TREFALTMITO ROČAJ GLAVNO MESTO GRČIJE NADA VIDMAR DELCI Z ELEKTRIČ- NIM NABOJEM ZELO HUDO, TEŽKO DOŽIVETJE IZLET S POUČNIM NAMENOM SANITETNI MATERIAL ODSTRA- NJENJE STAR IZRAZ ZA PISATE- LJICO RAČUNAL. BRALNO- PISALNI POMNIL- NIK ČURLIČ ERVIN IT. MESTO V LOMBAR- DIJI AM. KARI_ KATURIST (THOMAS) SOZVOČJE TONOV VOGEL, OGAL LAHKO- VERNICA SKANDI- NAVSKA DRŽAVA PRIHODEK KRAVJI GLAS IZDELO- VANJE MREŽ PREBIVA- LEC AVČ ELEKTRO- DA ZA DOVOD TOKA VEČJI KOS POHIŠTVA RAZSEŽ- NOST PREDMETA PO ZUNANJI STRANI, ZLASTI GLEDE NA ŠIRINO PRIPRAVA ZA ODMETA- NJE SPREMI- NJANJE PROCESOV PRI ŽIVIH BITJIH MAJHNA RIBA V SEVERNIH MORJIH PISATE- LJICA PEROCI NOGO- METNI ZADETEK DERIVAT AMONIAKA RAJKO RANFL ZELENICA ZVONKO VARGA PREDSTOJ NIK FA- KULTETE LINO VENTURA NAŠA IGRALKA GREGORAČ SKUPNI DEDIČ TATJANA MATEJAŠ ŽENSKA, KI JE DIPLOMI- RALA POTREBA PO TEKOČINI MORAL- NOST NAMAZ, PREMAZ SKAND. DROBIŽ, ERE PRIPADNIK AKANOV VOJAŠKI DUHOVNIK (IZ: KUTAR) DOBA, RAZDOBJE PTIČ SRŠENAR PODZEMNI HODNIK GLAVNO MESTO ZAHODNOAFRIŠKE DRŽAVE GANA SLOVEN- SKI FILMSKI REŽISER KAVČIČ DRŽAVNA BLAGAJNA JOSIP BROZ ŽIVILO ZA UŽIVANJE NAMIZNO PREGRI- NJALO PERJE PRI REPI BELGIJ- SKO ZDRA- VILIŠČE IN LETOVIŠČE ŽIVALSKA KOŽA, STROJENA BREZ DLAKE ANTON TROST VZDEVEK EDVARDA KARDELJA NEON KONEC OTOKA LADKO KOROŠEC ANTON RAMOVŠ IVAN MINATTI LEN ČLOVEK, LENUH NAPLAV- LJEN MATERIAL MAFIJSKI ZAKON MOLKA (IZ ČRK: TERAMO) PRIPRAVA ZA NATANČ- NO DOLOČANJE HITROSTI IZVAJANJA SKLADB, METRONOM / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 20 9 772463 821805 junij 2017 cena 3 eur Letnik III ISSN 2463-8218 Bukovo: v spomin garibaldincem Kolumna / Jože Poglajen Kratka zgodovina uradnega zmerjanja Kolumna / Martin Premk Kdor poje, zlo ne misli V metežu zgodovine / Davo Mihev Rupnikova linija na Koroškem S T R A N 6 S T R A N 7 S T R A N 1 8 – 1 9