St. 196 Httm tUtaaa v iflteniii (tali omu m li prta) V Trstu, v soboto IS. avgusta 1923. Posamezna številka 20 cent Letnik XLV!II £kfcaJ«j izvseaftf ponddjek, vsak daa zjnirtj. Uredaiitvo: ulica w. Pm.Hfta ta«eđu:v© mesečno 4 Ure vet — Tetefoa uredntil«^ ta aptave It EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se račnaa)* t Urok osti ene kolose (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov wtm po 40 cent osmrtnic« .uhvate, pcslinlca la vabila po L 1,—. oglasi denarnih zavodov m« po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgM naročnina in reklamacije se poiil|a|o iskljnoio upravi Edinosti, v Trstu, alica 9% PraučJSfce Asifkega štev. 20, L udrtropje. — Teftdoo nkkva ta npravo i 149, Svetovna vojnu, Kalila, Čehi in Movenl Pad naslovom La Cseco-Slovacchia e i Tuot governanti* piše Giuseppe Leonardi v 'istu Fiamma Nera» z dne- 22. juii^a, 1923., / drogi in tretji koloni drm^e strani: Na ruševinah avstro-ogjrske države je \ia-slaia druga država, s katero se nismo le bavili: In katere pomembnost iti veljava e pretira jc na neverjeten način toliko, od Urani Francije, ki ji je rečena' država eu/njena — kolikor od siritni in-tr-ga.rrfske ;rbije, ki ji je Čehoslovaška zaveznica. Pred vojno je obstojala neka avstrijska ekrajtna — Češka —, ki je imela popolno •vicnomijo glede šolstva in do neke meje udi glede uprave in poslovanja justice, -Ločim je bil glede vsega drugega Dunaj ibsoiuten gospodar in so bili Cehi najzve-.tejši sluge države (erano i boemi servitori edeli^simi dellimpero) H! Vendar so pred vojno sedanji vlaaalcil ,'ehoslovaške — Masaryk, Bcneš in vsi Irugt, tedaj le navadni propagandisti, na-eti več ali manj —• zrli v Rusijo, nadejaj e e in pričakovaje od nje svojo osvoboditev. Masaryku, ki je bil do svojega 36. leta kromea kovač, a je potem postal propagandist, se je posrečilo pridobiti si doktor -ko čast in pozneje tudi naslov profesorja. > tem ogrinjalu in pod pretvezo znanstve-ih nalog je prirejal neprestana potovanja z Prage na Dunaj, z Dunaja v Belgrad in • bratno. S tem, da je na Dunaju spretno lazal, kakor da bi bil v službi mortarhije, z pridobil mandat v zbornici in mnoge ruge nagrade, doćim je na drugi strani j edno in mesečno dobival subvencije iz j ajnih fondov Srbije, ki ji je bil — z enoj ;esedo — plačan agent (agente stipen-i HatoJ. Benes, sedanji predsednik in minister manjih stvari takozvane (ccsidetta) Ceho-lovaške, je deloval v še bolj sramotnih, oblikah (in piu vergegnose condizioni): bil j e plačan agent ne le iz tajnih fondov bel-j .»rajskih, ampak tudi iz onih ruskega po-i »laništva v Parizu — rusko poslaništvo je; moglo tedaj bolj podpirati, nego vlada ka-j ke velike države — in potom tega poslani-, Stva je bil tudi v službi francoskega mini-i stra za vnanje stvari. Po zrušitvi Avstrije pri Vitiorio Ve neto, j tn to edino le z odločilnimi silami Italije,! Se more reči. da imajo junaštvu italijanskej vojske zahvaliti svojo svobodo vsi balkanski narodi rn tudi Cehoslovaška, izvzemši: sdino-le junaško Ćrnogoro, za katero niso aaši bivši slabi vladalci nič storili, mar- j več so poizkušali vse, da Črnagora svojo; tisočletno svobodo izgubi za vedno. Kakor Srbija, Grška, Romunska, tako je tudi Čeboslovaška pošiljala svoje številne propagandiste v Ameriko, v Anglijo in na vse j tirani zemlje, kjer &o razglašali, da so! Srbija, Grška, Romunska in Ceh os! ovaška same s svojim delovanjem zrušile Avstrc-ogrsko ter da je imela Italija pri tem 'e podrejen delež. Dosledna temu so zahtevali in, od konference neverjetne in krivične kom* penzacije. Sredstva za to spretno in ogromno propagando — pri kateri so bile zaposlene tudi stotine in stotine lepih žensk in prepričevalnih propagandistk, srbskih, grških, romunskih in tudi francoskih v znatnem številu — je dajalo ministrstvo za vnanje stvari v £arizu, ki mu je bilo direktno podrejeno to prodano človeško meso (questa carne umana venduta}!! Tako je Francija, podpirana od te propagande na tisoč načinov — ob tej priliki i je bilo najetih tudi nekaj italijanskih pro-pagandistov — zahtevala in tudi dosegla za poibarbarsko deželo, Srbijo, nezasluženo povečanje na škodo osmih sosednjih narodov, ki jih je francoska republika z živo moralično in materijalno silo potisnila i v suženjstvo. Grški, sledeči zgledom in korakom srbskih svinjskih pastirjev (indegni porcari serbij, se je posrečilo, da je udrla v Malo Azijo, iz katere pa je morala potem sramotno bežati. Tudi Romunski se je po istih poteh posrečilo, da je udrla v velika ozemlja, do katerih ni imela pravice na noben način. Čehoslovaška je — pod pretvezo, da je nositeljica blagonosne civilizacije — vdrla v velika ozemlja "n je potisnila v sužnjost osem imiijoviov Nemcev, Slovakov, Madžarov in Poljakov. • Vse te države, ustvarjene umetno in z intrigami, čakajo od trenutka do trenutka na svoje razsulo in nikdo ne bo mogel preprečiti gotovih propadov kljub visokemu protektoratu imperialistične francoske republike. Dokler bodo na oblasti sedanji čehoslo-vaški vladni možje, nikdar in nikoli ne bo mogla Italija računati na iskreno prijateljstvo Čehoslovaške in sc bo morala čuvati pred zavratnimi prijatelji, (ialsi ainici), ki iščejo le priliko, da bi nam storili kaj slabega. V dokaz za to zadostuje dejstvo, da dr. Beneš — kot agent Francije — hodi iz Pariza v London, kjer skuša blažiti mržnjo, ki narašča z vsakim dnem proti francoskemu imperijalizmu. * * * Teh izvajanj ni priobčil morda kak opo-zicijonaien list, da bi s tem križal vsa hvalevredna prizadevanja naše države in ji delal neprilike. Priobčilo jih je znamenito glasilo arditizma. Poglavje o «Pene-lopah >, ki podirajo, kar drugi zidajo, postaja interesantno in razsežnejše, nego si žele tisti, ki vidijo le v jugoslovenskem tisku razdirače. Mari ne — dragi «Pic_o-lo^?! Saj tega vendar ne bo hotel trditi niti naš — naj nam odpusti to drznost' — t ržaški ttdva/riš, da i se s taksm pitearfem podpira in pospešuje delo vlade, da bi prišla Italija do doboh in prijateljskih političnih odnošajev in gospodarskih stikov s podonavskimi državami H f talila Mussoliui za red ia disciplino v lasis/ov-skih vrstah. RIM, 17. On. Farinacci, ki je bil kot; izredni komisar fašistcivs'ki za pdkrapno Laoij poverjen, da reorganizira zvezo v naciju in rimski fašjo, je naslovil na ministrskega ;prejdsednikct ki vc/aijo faiistov pi?ma s prošnjo, dia bi iro: dovolil povrniti se v svojo pc.krajino. M'u.ssolini je na to .pismo odgovoril takcule: cDragi Farinacci! Delo, ki si ga izvršil; 2a preuredbo fašizma v Laciju, Te dela po-j sebno zasluženega za skupno stvar. Po mo- j jem mnenju bo treba vdejstviti istotakoj metodo inteligentne energije še v kaki drugi; pokrajini Italije. Moramo se osvoboditi vseh ovir. Moramo vzeti v roke 100 ali 200 tisoč fašistov, ki dokazujejo, da niso še na višku svoje naloge in ki delajo težkoče fašistovski vladi, mesto da bi ji pomagali pri njenem delu. Razume se, da bodo morali novi voditelji rimskega in lacijskega fašizma izpopolniti Tvoje delo, ker se bi; moralo drugače vedno le iznova začenjati.; Časi ne dovoljujejo takega tratenja časa j in energij.* To pismo smatrajo uradna glasila kot j izraz Mussolinijeve volje za vzpostavo reda i za vsako ceno v fašistovskih vrstah. Razen j tega pa se tem vrsticam pripisuje politična, važnost, v kolikor vsebujejo tudi namero j vlade, da se ne bo pustila motiti pri svo-' jem delu od gotovih fašistovskih razgraja-i čev, s katerimi Mussolini ne ve kaj storiti.! Oc-.jitve v nedeljskem železarskem pro-' me/u odpravljene. RIM, 17. Kakor znano, niso vozili do} seda j gotovi v talki ob nedeljah. Z dnem \ 19; t. m. bodo pa \se tozadevne CJiiejitvej odipravljene in se bo ob nedeljah vršil že-i iazrtiški promet v istem obsegu kskor ob I fcietavniklh. Letosaii vinski pridelek v Italiji . CASAJLMONFERATO. 17. L»t - L ita-Jia vinicota ed agraria» je na podiagi točnih poročil iz vseh pokrajin kraljevine prišel do zakl>čka, da se bo letos pridelalo v Italiji 46,100.000 hektolitrov vina. La nski prbfelck je iznašal le 31,908.000 hektol-trov. Posebno bo letos boljša letina v pokrajinah Kanrpainija, PugHe, Abruzzt, 1^-cij. Umbrija, Toskana, Sicilija, Marche in Emilija, j. Jugoslavija Mornarska stavka. _ Spor z Italijo. - Znižanje izvoznih carin, i BELGRAD, 17. Po povra&u namestni-ika miniFcrskega predsednika dr. Velizarja j Jankoviča z Bleda ie imel predvčerajšnjim ! ministrski svet sejo, na kateri je dr. Jan-! kovič poročal o svoji avdijenci pri kralju. Zatem je minister notranjih del dr. Vuji-čič prečita! poročila iz Srbije o pripravah za občinske volitve in dal na diskusijo pritožbo demokratov proti terorju političnih joblastev. Obširno je nato vlada razprav-jljata o Radiću. Po poročilih, ki jih je pre-j jela vlada, je Radič pred dvema dnevoma I odpotoval z Dunaja v London. Rezultati preiskave, ki se vodi v Zagrebu in inozemstvu z ozirorn na Radičevo odpoiovanje, še niso popolni. Zato se še ne morejo izvršiti tozadevni končni sklepi. Minister saobraćaja je poročal ministrskemu svetu o depeši, ki jo je prejel od državnega komisarja dr. Mate Valoviča o j stanju mornariške stavke. «Jadranska plo-I vidba» je že vzpostavila delni promet s I svojimi parobrodi na glavnih linijah. Oso-i bje, ki je bilo v stavki, se polagoma vrača 1 na delo. Vlada je sklepala o merah, ki se I imajo pedvzeti glede državne subvencije j in glede definiti vne ureditve našega po-j morskega prometa. O tej zadevi se bo raz-jpravlj&lo na eni prihodnjih sej. Minister j pravde dr, Niko Perič je sporočil, da je i nemška vlada začasno ustavila dajatve j vojnih odškodnin. Končn o vel j a vnO bo o i tem sklepala vlada še Ie po povratku Pa- j :Š!Ća. 1 Na včerajšnji ministrski seji, kf se je j vršila od 17. do pol 21. se je najprej skls-j paio o tekočih poslih poedinih re sorto v. j O zadevi odškodnin bosta intervenirala gg. ! Pašić in Ninčič v Parizu. G. Niko Perič je j referira 1 o drugih zunanjih zadevah. Po-■ sebno o vprašanju Bolgarske in o predlogih Italije, naj upravlja Reko leto dni paritetna komisija. Vlada ni ničesar odločila. Počakaj o1 se tudi v tem oziru ukrepi gg. Pašiča m Ninčiča. Da se ojači izvoz, je vlada sklenila, da se znatno znii'a izvozna carina. Na osnovi lega rešen j a znaša odslej carina za nx>ko 25 Din., za pšenico 30, za koruzo 20, za rž 30, za ječmen 20, za oves 10, za suhe slive 3 Din. Sveže slive, me kinje in krompir so prosti izvozne carine. Izvozna carina za s vini e znaša 300 Din. za 1 komad, za zaklane svinje 150, za svinjsko mast in slanina 300. za gosjo masi 300. Osli in mezgi so prosti carine, goveda, se carini po stari tarifi. 1 Na osnovi predloga ministrstva saobraćaja je vlada sklenila* da se vzame za izvozno sezono 3 tisoč vagonov v zakup v inozemstvu. Končno je vlada določila g. Janjiča, da odpotuje V. Zagreb na evhari-stični kongres. Opoejeija in norvjr bo^garska vlada« Obnpni klici nap omočb olgarskih izseljencev Rafka DaaKafova na evropske vlade. BELGRAD, 17. Jagaelov, vlada je prejela apel g, Rajka Dasaalova, bivšega bolgarskega poslanika v Pragi, sedanjega vodje bolgarske zemljoradniške stranke. Apel, ki so £a prejele.tudi francoska, an-gleška, ameriška, italijanska in čehcslova-ška vlada se glasi: -Kritičen moment in" gotovo tragičen, ki ga sedaj preživlja moja domovina, me sili, da vara predočim iz Vestna fakta, o katerih me obveščajo vsak dan i* Bolgarske. Moj veliki nepozabljivi šef in prijatelj Stam-bolijski je bil ubit na najtragičnejši način, fijegovi mučitelji so razmesaz^li njegovo telo. Mučili so ga telesno, tako da bi se mogel primerjali z mučenjem prvih kristjanov, Vleč poslanikov, novinarjev, profesorjev, častnikov in seljakov, ki so imeli hrabrost, da ostanejo verni svojemu šefu, je pretrpelo isto usodo. Teror, ki vlada danes nad pristaši Stambolij skega. ki so danes v ječi, je prekoračil vsako fantazijo. Po naredbi vlade je bilo več are-tirancev izpuščenih, . a so bili predani makedonskim vstašem, ki jih ubijajo brez obsodbe na naj grozne j Si način. V imenu človečanstva in pravice mi je čast obrniti se k vaši ekscelenci kot dostojnemu pred-stavitelju velike in plemenite nacije in prositi vas, da intervenirate pri bolgarski vladi, da vsi ti črni, ki abijajo ugled rn čast bolgarskega narodu, nehajo za vedno.» Kje je Rssfić? /BELGRAD, 17. Po najnovejših poročilih je odpotoval Radić V New-York. Radičev Gdhod v Ameriko \se spravlja v zvezo z regulacijo vprašanja, kaka se bo v bodoče pošiljal denar za njegovo agitacijo. Radić namerava poiskati v Ameriki tudi politične pomoči, kar mu pa sigurno he bo uspelo, ker se Amerikanci nočejo mešati v evropska vprašanja. Slovenska ljudska stranka in R^dsć. BELGRAD, 17. «Pravda» poroča, d^. bo izdal te dni glavni odtScfr Korošce ve sirjnke komunike, v katerem bo izjavil, da se SLS ne strinja z Radičevimi ekskurzijami. Komunike bo pomenil tudi jpficjelni razdor z Radićem. Afera z ladjo «Vuikaa . BELGRAD, 17. Povodom pisanja ilali-jansluh listov glede zaplembe ladje cVul-kan», na katerem so bile baje ogromne množine-vojnega materijala, se je dopisnik <-.Jutra^ oharnil na pristojno mesto, kjer so mu izjavili, da jugosl, vladi ni znano nobeno tako naročilo, kakor pišejo italijanski listi. Sploh je smešna trditev, da bi ladja »Vulkan» mogla sprejeti* toliko količino orožja, ker je vendar imenovana ladja razmeroma mal parobrod. Že sama količina enega. milijona pušk je težka 4 do 5 tisoč j ton, za katero težo absolutno ne zadostuje 11 adi a «Vulkan*. i Kraljevska rodbina v Topoli. BELGRAD, 16. Včeraj opoldne ?0 odšli kralj Aleksander, k ne gin ja Jeierra in knez I Arzen v Topolo. Kralj in kraljevska rodbina so se nastanili na svojem posestvu v Oplencu, Jutri se vrši rodbinski parastos za pokojnim kraljem Petrom, kateremu bo prisostvovala samo kraljevska rodbina in dvorno častnistvo. Po parastosu se kralj z rodbino takoj vrne na Bled. Kralj na katoliškem shodu? BELGRAD, 17. Kongresa katoliške omladine dne 28. t. m. v Ljubljani se udeleži, kakor javljajo na viadi, kralj. V imenu vlade bo prisostvoval kongresu minister ver Voja Janjič. Na evharistični kongres v Zigreb odpotujeta danes minister ver Vbja J~anjič "in minister prometa Velizor Jankovič. Potres v Jugoslaviji. BELGRAD, 17. Predvčerajšnjim zjutraj ob 2. uri 1 min. je zabeležil sejzmografski aparat v Belgradu 4 tresljjje, ki so trajali dve minutL Potres je bil vertikalen. Porazni učinek Radičevega bega. ZAGREB. 17. Porazni učinek Radičevega bega se vedno bolj kaže v zmedenosti blo-kaskega- tiska ter v konsternaciji vesoljnega mdičevstva v mesiu in na selu, Blo-kaški listi pobijajo drug drugega z resnično originalnimi poročili in se v svojih komentarji1! morajo drenjati med Scilo in Karibdo mučne zadrege. Se interesantnejše je široko radičevsko «javno tnnet>je. > Meščani Jfi' seijetki, puščeni na cedilu, brez informacij oziroma zavedeni po krivih informacijah, ne vedo, kako soditi o Radičevem begu. Kakor pravi a Riječ*, gre tued hrvatskimi sel jaki splošna beseda: t Ne bo dobro, ako je bežal i» Meščanstvo pa se skuša držati hladnokrvno in se oprijema vsake utešne besede, češ: «Radič že ve, kaj deia!» — a vendar je radovedno, kam to vodi. Gospoda meščani so za Radičevo politiko, j pa naj bo se tako nora, niso pa za krimi- j naine opasnosti, v katere hi jih utegnil zvabiti Radić, politični «avijatik^, kakor se je nekoč sam nazval. Leteti v aeroplanu, —j ne. to ni za nas. aaeniio hiokaši is seveda zopet valijo krivdo na Belgrad: *Kaka držav« je to, da mu pusti bežati?» Francija Francoski poslanik v Londonu pri Poincarej«. PARIZ, 17. Takoj po prihodu v Pariz je francoski poslanik v Londonu grof De Saint Aniarre pocfal k ministrskemu predsedniku. Rsparatijska komisija pro ti nemškemu nctranjeaiii posojilu v zlatu. PARIZ, 17. Re;parac»jirjbo. NemiOa frtnco?t zaplenili denar državne banke. Stavka v Gelsenktrchenu. BERLIN", 17, Woifova agencij poroča iz Essena, da se je Francozom pc pctih tednih posrečilo cdjpreti blagajne podružnice državne banke. Tudi v Neuvvieu so zaplenili ves desuur, ki so ga našii; v bia^ I gajnah. Razen tega so zasedbeiut cbloistva odredila, da se mora ustaviti delo v tiskarnah, kjer se tisk-a papirnati denar. V Gehenikirchenu so Francozi penovno zasedli rudnike. Delsavci so radi tega stopili v stavko ter izjavili, da se bodo povrnili na delo, ko bodic Francozi rud.-nlke zapustili. Državnf zbor u d goden. BERLIN, 17. Državni zbor je ciicbril rezolucijo vladnih strank za Ugotovitev nadaljnJUi zalfeioaiov v svrhcs obnove financ in državnega kre'^ita ter je bil odgoden z3 nedoločen čas. Splošen mir v Nemčiji. BERLIN, 17. WoHo(va agenerja pereča, da je včerajšnji potekel v vsej državi mirno. Listi ugotavljajo, da se je v notirati je s ti raziuijenie znatno pchleglo, posebno ra'ii zboljšanja v z. pro^zaciji. Razna živila so pod1 nadzorstveni kcmjstt in je njih cena včeraj znatno padla. V Berlinu se dela v vseh javnih podjetjih. Prišlo je le do malih incid&ntcr radi odipustitve nekaterih delavcev. Tudi v Aachertu je bil po proglasitvi obsediiega stanja vzpostavljen mir. Medtem pa prihajajo ie zasedenega cšemlja vesti, da so bila v okrajih Koelna in Dtissekiorfa vsa polja oplenjena. vr drugih krajih, kjer je prišlo do enakih plenjenj, se jo policiji pcterečHo ifciušiti te izsgrede. Iz Halleja paroč^jo, dia je tuicM v vsej srednji Nesisčiji stavka končala in da se je davi pričelo povsod delati. Nemška vlada razpustila osrednjo komunistično komisijo. BERLIN, 17. Pruska vlada je na nasvet državne vlade razpustila osrednjo komisijo komunistične stranke, kakor tudi vse delavske svete te stranke, ki so tvorili močan element za agitacije med ljudstvom« predvsem med nameščenci javnih naprav mesta. Ravnotako je bola razpuščena takozvana komisii a 15. ki ie vodila komunistično gi- banje v teh zadnjih dneh. Ta koraaija je tudi organizirala splošno stavko minoie nedelje. Lista «Deutsche Zeitung* in «Deu-• tsches Tagblatt» sta bila ustavljena, ker sta očitala sedanjemu kancelarju Strese-mamiu, da bo njegova vlada kapitulirala pred Nemčijo. Blokuda zasedenega ozemlja zopet ^odaljSana. DUESSELDORF, 17. Zapreke nieje med zasedenim czeniljjeni rn ostalo Nemčijo, ki je bilo — kakor znano — odrejeno za kazen radi atentatov v DiisseIdbrfiL, Es-senu m Dortimurdu, je bilo zopet podaljšano, in sfcer do 31. t. m. Bolgarska Obsodba ministrov kabineta Stamboiif-skega. SOFIJA, 17. V Plevni je predvčerajšnjim bila razglašena obsodba obtoženih ministrov v kabinetu A. Stambolijskega. Štirje ministri so obsojeni na smrt, dva pa na dosmrtno ječo, pet jih je oproščenih, ostali pa so obsojeni na tri do pet let težke ječe. Avstrija Otvoritev kongresa pravovernih ljudstev. DUNAJ, 17, Včeraj je bu otvor je u iprvi ljudski svetovna komgrcs. Pri otvoritvi so bšli navzoči tud^ vladni zastopniki; predsednik republike Hainisch in kancelar Seipel sta poslala pozdravna pisma. Mons. Seipel pravi v .pismu, da kot Katoliški duhovnik odobrava organizacijo iskreno vernih j udov, ki delajo za okrepitev vere v Boga, GrSka Grška vlada regulirala devizni promet .ATENE, 17. Da pride vlada v dkoni s.j>ekulacija.in, je izdala odlok, k; regulira vse operacije s tečaji in imenufe nov« borzne ?.=g«ote. Proti rešitvi grške vladne krize. . Zairnif bo sestavil koalicijsko vlado. ATENE, 17. Pc poročilih atejjske agencije bo Zaimis na številne prošnje zmernih poHtičnih krogov nadlaJjeva! poizkuse za sestavitev koalicijske vlade in si je pridr-žal rok 14 dbx za konč novel javen odgovor. Rešitev krize se bo torej nekoliko ztiku-snrla. Z sned parlamentarne konference v Kope a-hijenu. - Razprava o razorožitvi. - Sta lisce Italije. KOPENHAGEN, 17. Med razpravo o razorožitvi je bivši danski vojni minister Nunch stavil dva predloga: l. Konferenca opozarja na sklepe v Stockholmu in na Dunaju ter vztraja na stališču, da se razorožitev izvrši po načelih, na podlagi katerih se je ustanovila Zveza narodov; 2. Kon-j ferenca ugotavlja z zadoščenjem, da je i tretji zbor Zveze jiarodov poudarjal važnost posameznih di/govorov o razorožitvi. Podoben predlog ie stavil tudi Anglež Buttler. Nato se je vnela živahna razprava, katere so se udeležili Quidde (Nemčija), Meri in (Francija), Appony (Madžarska), Heii (Nemčija). Glasovanje se bo vršilo še le jutri. Italijanski odposlanec De Ste-fano je glede razorožitve zavzel isto stališče kakor italijanski predstavnik v začasni komisiji v Parizu: Italija je prepričana, da je razorožitev vsekako naj izdatnejše sredstvo za dosego miru; toda s tem ni še rečeno, da Italija odobrava vsak načrt za posebne dogovore med posameznimi državami. Na la način bi prišlo v najbližji bodočnosti do novih družitev držav, ki bi še povečale prepade, ki danes ločijo posa-! mezne narode. Vsak dogovor glede razoro-Izitve mora biti splošnega značaja — rekli ! bi — skoro svetovnega. Edino pod tem [pogojem je Italija pripravljena pristati na tozadevni dogovor. Poročiio raziskovalca Amundsena dospela po 23. letih, KOPENHAGEN, 16. Nekaj mrvcšlJb ribičev je našlo v Severnem morju steklenico, v kateri se je nahajalo poročKo znanega raziskovalca Amundsena, ki nosi datum 6. januarja 1901 ter je še popo'nom.a čitljivo. Vprašanje narodnih manjšin na konferenci v Kopenhagenu. KOPENHAGEN, 17. Medpailwii>enUrna konferenca je sprejela 3 .predloge glede postopanja z narodkiimi manjšinami, ki slune na načelu, dia morajo države zagotoviti državljanu katerekoli narodnosti ali veroizpovedi popotno svobodo. Dalje je medparlamentanu svet imenoval odlsek, ki bi im&l naloig, dla prouči vprašanje narodnih manjšim. Kralj in kraljica sta sprejela udeležence konference na gradu Amalien^ borg. _____ Porazen konec stavke bančnih uradnikov na Španskem* MADRID, 17. Uradniški krogi pripisujejo popoln polom zadnje stavke bajnčnm urajdbikiov slabemu vocfcstvu. Raidi te stavku je ostalo 1500 uradnikov na cesti; bank* jih namreč nočejo več sprejeti. Nemško-špansk« trgovinska pegAjan^a pretrgana. PARIZ, 17, Lista poročajo iz MadtriH da so ae po»gajanpa za sfidenatev tzgoviaeM pogodbe med Špansko n Nemtija radbda^ ker so Nemci hoteli zvišati carino za neka* t ere predmete, ki tvorijo jedro izvoza, irbedftem ko ao ae zsasJtopnici Spa-t nšie temu odločno uprli Turški poslanik v Rimu. CAKJGRAD, 17. Bivši drža™ pocfetajnik za zunanje stvari Hikmet beg je bil imenovan za turškega dipkonaUkcga za&iop-uska v Rimu in ye včeraj cfc&potoval na kvoi(> TbCMvn msesto. Obnovitev diplomatskih odaošajev med Zedfajenuni državami In Mehiko. MEHIKO, 17. Podpisan je bfl dogovor za vzpofctavo diplomatskih odnosa je v med Zed&sijenaini državami in Mehiko. DNEVNE VESTI ne Imenu to nemarnim...! V svojem izdanju od minule srede je priob-ta «Piccolo > pod gornjim naslovom svoje javnosti pouk in posvarilo, ki mu pritrjamo mi. Ker se jc povodom neke polemike v stvareh poklica porabilo kot dokazitev argument .— hiict italljaastvo ene stranke, ki je bila y sporu, piše inženir L. P, Tomatis: Trst ima žalostno prvenstvo v tem, da se .vsako vprašanje — in to tem bolj, čim manje jt vzroka za to — na obžalovanja vreden način vlači na- polje patrijotizma, ki nima prav nič opraviti z onim drugim patriotizmom, ki se jc.1 izvajal, uveljavljal in navduševal meč o-strinami in mukami strelskih jarkov. Ni plemenito in ni lepo, da morejo bivši bojevniki fieprestano shižiti kot zaslon, ko se hcie te) ali one obtoževati nepatrijotizma. Komu more koristiti to neprestano prekapanje neprestanega podčrtavihega italijanstva?! Odločimo «e, da temu patriotizmu (ki postaja vedno bolj tfrz£"n) dame, nov podsutek in ohranimo ga za dneve potrebe! Enaki m s!ičn? boji, kakor v -Trstu, se bijejo po vseh in tudi najmanjših mestih Italije; nikdar pa se ne dogaja, da bi se sklicevali na svoj lastni patrijolizem in svojo italijansko lojalnost kol nsjvcljavnejš: argument. Kajti, pravo italiianstvo začenja morda ravno leda;, ko se invs domovine — x a mole nje, ker jc samo ob sebi razumljivo kot izraz najvišjega čuL^tva. Čim je kdo rojen od itn iranskih starišev v naravnih mejah, domovine, ga je smatrati kot absolutno enakega, v pravicah in dolžnostih vsakemu drugemu, ki je rojen v istih razmerah. To množenje apostolov, mu-čtni-kov in Jzpovedovalcev italijanstva in patriotizma res ni zsželjivo. Tistemu, k: poseduje in si pripisuje pravice, res ne treba v Italiji urugega orožja. In patriotizem je gotovo tem i čistejši in plemenitejši, čim boTj se ga goji na!i tihem ter izvaja n»orda tudi z žrtvijo. Vedno smo mislili in smo gioboko verjeli v resnično ediastvo lfalije. Nikdar pa. nismo mogli misliti, da bi mogel bili kak italijanski državljan različen od drugega in d? bi mogla v d viša h oživeti zavest o različnih dolžnostih, kakor so že mesta in pekrr^ine. S takimi kriteriji se ustvarjajo umestno raznoliki in nasprotujoči si patrijolizmi, nikakor pa se ne th-jaia oblika :n življenje — patriotizmu., V imenu ItaJije prosi inženir Tomatis, naj se to ime imenuje kolikor le možno — poredko. _. -T . Žalostno prvenstvo Trstao katerem govori pičec, zagrenev« življenje tudi nam ju- slovenskim državljanom Italije. V vsakem prerekanju, v vsaki, tudi zgolj stvarni polemiki, tudi čc ni v nobenem stiku s politiko, stopajo na plan proti nam: italijanski patriotizem, naš nepatiiotizem, naše pretvezno sovraštvo proti italijanskemu narodu in naše izdajstvo na državi! Naj imamo v stvari sami tudi stokrat prav, vendar je pravda izgubljena za nas v imenu domovine in v imenu patriotizma! Niti razpravlja se ne, ker sodba in obsodba je že gotova in je kratka. Izreka jo tisti patriotizem, ki ga inženir Tomatis označa kot drznega in ki ima v njem naš Trst -žalostno prvenstvo::. Kakor inženir Tomatis tako kličemo tudi mi: ne imenujte po nemarnem imena domovine in svojega naredaf Ne skrivajte za to špansko steno — svoj nečisti patriotizem! Tudi mi smo državljani Italije! Sicer drugega imena in krvi, ali z Istim* pravicami, ker tudi 2 'stimv dolžnostmi! iiižno Tirolsko je bito In vendar ostane Tako kličejo južner-tirotki nemški poslanci v posebnem proglasu. Prelektura v Tridentu — tako pravi proglas •— je prepc.edaJa rs bo imena Južno Tirolsko in Tirolci za na«*o domovino in naše soplemenjak.2 ter nas jc stavila pod kazen. Četudi s« jc Tirolsko razcepilo, četudi sc je južno Tirolsko priključilo kraljestvu Italije — jc naša domovina kljub novim imenom os-tala isto, kar jc biia vedno, •*n Ijv-dje, ki jo obde'uitjo v trdem delu t»er jo ljubijo z neizbrisno ljubeznijo, so in bodo vedno, kar so bili njih očetje: Tiroici! Naj že govorimo ali pišemo to, a!i naj smemo le vedeti in čutiti v g'obioi srca: mi ostanemo- kar smo bili. Le s svojimi gerami izgine 1 iroteko.... Stvari gredo često svojo pot i-n možje, ki nas danes žalijo, bodo morda prvi, ki izprevidijo svojo krivico. Zadnjo besedo bo govorila zgodovina! _ ,,Kalija na razpotju med Francijo in Anglijo4* Beriinsk Lalnnzeiger je priobčil pretekli mesec g!edc Italije informacijo, v kateri pravi, da se Italija še vedno ni mogla odločiti na stran katere izmed navedenih dveh držav naj bi se postavila ob njunem sedanjem oboroževanju. Gotovo je da pride med francoskim vojaškim kolosom in angleškim, mornarskim nekoč do spopada, v katerem Italija ne bo mog^a držati križem svojih rok, ker bo od izida tega bo*a odvisen položaj o® Sredozemskem morju. General K. Beneivenga v reviji »Echj e Commenti« ugovarja tej informaciji kx izvaja, da je italijanska orijentacija že popolnoma jasna. Čudno se mu zda, da «Lokalanz,čiger» pozablja, da so nemška politiki in generali že ' pred vojco luiglašali, da bi se Italija vsied ob- : sežnega svojega obrežja m vsled pomanjkanja. premoga ne mogla nikdar pridružiti oni sku- j pini držav, ki bi bile proti Angliji naperjena. 1 »Sedaj nam je flerazumljivo — pravi general — zakaj naj bi se ItaKja oddaljife od poti, ka- j tero hsodi že od «risorgknenta» dalje. Razam- ; Ijivo nam je to toliko manj, kolikor se je položaj v Sredozemskem morju, odkar je izgini- j Io avstro-ogrsJoo brodovje in se je pojavila, če tudi le boječe, slovanska mornarica, izpre-m-ecil v našo škodo. Hočeš nočeš, pred vojno, zlasti po vojaškem sporazumu trozveze 1. 1913. je biio na Sredozemskem morju nekako ravnovesje, katerega danes ni vee.» Beneivenga ogovarja nadalje, da bi franco-5?aje ogrožajo Sio-vr«? in z ozirom na dejstvo, da išče Francija pri teh Slovanih zaslombo v svoji or-ijerrtfclski politiki? ^ Novemu tržaško-koprskemu škofu Neki tukajšnji italijanski list; je priobčil pismo nekega «bednega duhovnika na deželi — v Istri —, ki openanja novega škofa, da je v njegovem kite reso, njegovega — zdravja, Čer počisti &kcfif&ki ordinarijat. Tega ♦ bednega (duhovnika menda muči «velika krivica , ki je v tem, da imajo Slovani te škofije par svojih 'ljudi na orđinarijstfu. Umestno vprašuje «Is4ar-' s?ka Riječ«; Mari ni ordinarijat za vernike in ' duhovnike, ali je možna, pri nas institucija, ki j bi izvajakb' politične cilje; asimilacijo Slova-; nov 'm ub?janje njihovih duš? Duševno ubojstvo J jc večji greli, nego telesno. AJa more to izva-! jati tisti, ki naj širi ljubezen Odrcšenikovo med j narodi?! Taki duhovniki so največji agitatorji j proii naukom Kristovim, ker jim je nad vsem j njihov nacijonaiizem, ne pa ijabezen do bližnjega. Novi škof dr. Fogar je človek visoke kulture, blagega srca m bogat na izkustvih, pak se j ne bo oziral na pisarenje takih svojih sveč eni- , j kov, marveč bo hodil po poti, ki um jo je Pre- ! vidno?! določila: deloval bo blagotvorno, ne j pa razorno, širil bo ljubav, a ne sovraštva! Spet en korak naprej. Iz Bočna poročajo, da je lašisiovska delavska organizacija po po- i govoru z voditelji nemške delavske zbornice ! zasedla predvčerajšnjan zvečer poslopje, v | katerem se naliaja nemška delavska zbornica. , Na poslopju vihrajo lašistovske zastave. Iz potme torbe. Preteklo nedeljo 12. t m. j sem najpravil s parnlkom izlet v Izoltp. Izbral | sem si kotiček v II. razredtt. Tik men« je po-i sedelo par mladeničcv Itaiti^anov. Sodeč po i njihovem razgovore so bati mornarji »službeni pri paroplovni družbi Cosctitch. Pred nami so se zbrale mlei^aricte iz Kort izolanskih, ki so , se cd utruienosti polegle na tla zrzfven svodih j < plenirjeva. Ne«baj izmed njih je pričelo zajtr- j kovati. Ko ie bil zajtife gotov je ena izmed • pričela peti polglasno lepo slov. narodno pe-! peni. Koj za njo so se oglasile druge m kknaiu | i kc jc razlegalo po parniku ubrano petje, ki je j vzbudilo občo pozornost na zadnjem delu parni k«. — Ko so odpele več slov. pesmi so j ravno fetc mladenke mvi'zate eno »po laško*.: Tej laški jc spet jedila slov. pesem, ki je daia povod za sledeče; Neko človeče, gotovo ' k^ka poturica, vsaj po obrazu sem sodil tako, I je ob petju slov. pesmi pričat zmerjati dekleta, j ker pojejo slovenski. Pošiljal je vse, ki sloven- j tko pojejo in govore, v Jugoslavijo, češ, tam i se lai k * slovenski poje; tu smo v Italiji in v ( 11 ali ji se ne poje slov. atopak It italijansko, j ; Navsezadnje je pridal: Quamk> le sa, perche, no le cmta italiac. Ko jc končal s svojimi na-j sveti, jc dobil možat odgovor od deklet samih, j tako, da ga je bilo že malce sram. Na pomoč | so jim pritkočili tudi prej omenjeni mornarji, j ki so v vs-fc«n zavračali, onega prenapeteža in se prav laskavo izražali o Slovencih. ToBxC©; časa so ga napadali, da sd je slednjič izbral j drago mesto. Opisal sem ta prizor, ker se mi je prvič v življenju pripetilo, da sem siišrl iz ( ust* Italijanov tako krepke besede v obrambo ( S to v ncev. Ako bi bilo mad Italijani mnogo j i takih ljudi, s tako zreJimi nazori imamo po- , mirjenje med Slov. in Italijani v par mesecih. , So pa« to bele vrane — a ipak so. Upamo pa, da s 2 bo Število teh povečalo. Istri janski. Di*aska Matica. Opozarjamo član--dijake, da je zadnji dan za vlaganje prošenj 20. avgust, j Pozneje došle prošnje se bodo le izjemoma upoštevale. DrusLvo mora imeti v&e prošnje do 20. i. m. ker isora sestaviti: prcračtHV za šolsko leto 1923/24. Proračun mota bili sestavljen — po pravilih — najmanj 3 tedne pred rednim občnim zborom. — A poslednji se mora vršit; v prvi polovici septembra! _ Izv. odbor. Ez tržaškega življenja Pes nevarno obgrizel dečka. Pred par dnevi se je 6-ietni deček Aleksander Bogessich, sta-luitoč v Pendsce di Scoroota št. 480, podal k svoji teti, ki^staasuje v nieki vili v ulici Paequa-Ic Revo!tella št. 466. Teta je imela v oskrbi veEkegai prsa, katerega lastnik je menjalnic ar Gaarioger. Zdi se, da žival ni poz.ru!Ia malega go&ta-, kajti včeraj popoldne, ko se je Boges-, sich igral na vrtu, ga je pes nenadoma napa-, del. Deček je prestrašen skučai zbežati, toda j to je psa še hofj razkačilo. Podrl je dečka na j tla ter ga začel besno grizti. Vpitje ubožca je j privabilo na lice mesta njegovo teto in druge domače, ki so odstranili besno žival ter re-, šili dečJcs) iz nevarnega položaja. Malček je bil i ves krvav. Prenesli so ga nefc&udoma v mestno i bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da im<"» široko rano na nosu, drugo na desnem licu in tretjo na- desni rami. Potem ko so malemu ranjencu kavtervirali in obvezali rane, so gc: sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Pristojna obfest, kaetri je bil naznanjen dogodek, je dala psa preiskati po občinskem živinozdravniku, da ugotovi, če je žival even-tuelno etekla. Dve nesreči psi Atht. V tovarni strojev (Sta-bilimento Tečnico) pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne penesrečaS- kovač Vtncenc Lo-quaL-, star 50 let, ctaiHijoč v ulici Pozzacche-ra št 5. Med tem ko je okoH H ih pri nekem stroju s tkal železno ploščo, je od te odlete! kos železa ter se mu zapičii v desno stegno. L Ranjencu so na licu mesta za sslo obvezali 1 raso, nato &o |a z avtomobilom tovarne prepeljali v mestno bcbušnaco, kjer fe "bil Loquale sprejet v kirurgični oddelek. Njegovo stanje ni neva%no. — M-izar Fran Spadaro, star 69 let, stanujoč j v ulici Šalita Promontorio, je včeraj zjutraj i pri deHi v trža&ki tovarni testenin prišel z f desno roko med zobčasto kolesc aekega stroja, ki mu >e pohabilo mezinec ter ga ranilo na več mestih po isti roki. Ranjenec se je zatekel ▼ mestno bolnišnico kjer so mu rano raz-kužSH m obvezaH. Požar v trgovini, Prot^sinočnjim o^colr 23-ih so bili mestni gasilci obveščeni, da je v trjfo- • viai x obuvali, ki se nabaja na tekalrščsi V. E. III, izbruhnil ogenj. Odklelek gateiictv se je ' neiuudcica podai na« označeno mesto. Skozi špranje pri vratih trgovine je ohajaJ tHrn. Ga-, sil "i so vdrli v notranjost trgovine, kjer so v nekem kotu gorele škatle potne obuval in del neke lesene stene. Id k>či trgovioo od skladišča. Ogenj so gasilci kmalu pogasili. Škoda s i ceni na par tisoč lir. i Dva nesrečna padca. Delavec Mihael Fonda, star 40 let, ustttžheji v tovarni oljai pri Sv. 1 Andreju, jc včeraj predpoldhe pri delu padel j z več metrov visokega ogrodja ter si pri tem ; zlomil levo roko. Ponesrečenca «o spremili v ■ fiiijaiko rešilne postaje v ulici S. Marco, kjer je dobil prvo pomoč. « Istočasno je prinesla tja neka mati svojega | 3-lvtntga otroka Josipa B igra ne si, stanujoče-; ga v neki btžžoji ulici: Malček je krnel na nosu široko rano, Iti jo jt za<£eb4 doma. pri padcu tekom i&rc. Ob« ponesrečenca so z mrtomobilom reiil-j ne pcstaje v talno bohanico. Fon- i do so epreieli v kirurgičm oddeiek. Maknti j Bigranesvfu še zašili rac o ter ga nato izročili j ! domači oskrbš. i ToHko čnss Mi vre k vodnjnka... Tr^o-j ve c Josip Kobas, laeinjc trgovine z jestvmami, j ki se nehaja v a£oi Udine H. 37, j« v zadnjem j času pogostonm opažal, da mu saouanjkuje de-; nar iz predala v trgovini. Mož je fel cue^iti na ! svo^aga uslužbenca Josipa; Furlani. ^ Nekega (lepega dne je pričel do prepričanja, da njegov ! sum na bil neupravičen; dobi! je dnknee, da . mu dćnar izmika Fnrlsnt. Tedaj se je trgovec | poa&f na kveamro ter tem naznanil cepošte- • nega uslužbenca. Podecfap je bđ aretiran in ; po kratkem zasr&Uniu na kvvstusi odveden v i zapore v uHcć Conceo. Vrč, ki mm nage. Mlekarica Marija Babic, ; doma iz Marezig je pred včerajši^im zjutraj ! pustila za kmfcdk čas vrč z mJekom v hiši št. 17 ulice Gtufia. Ko se je povrnila nazaj ni _ bilo vrča več. Očifvidno sc je neznanemu dolgoprstnežu ta-. ko dopadio mleko, da jo je popihal z vrčem. ! Iz tržaške pokrajine ! Slavina, Zlato poroko sla praznovala v Slavini dva zakonska para, to sta obče spoštovani družini Kališ ter in Moravec. Iz hiše Kališ tro-ve sta se 24. pmija 1873 poročila obenem brat in sestra. Prigodi se pač še vedno, dasi ne po- ! gosto-, da tu in tam kakšen zakonski par doživi 50 let sladkosti zakonska janna. Da bi ; pa bral in sestia s svojo boljšo oziroma slabšo polovico doživela 50 lei zakona je pa; re-1 d<-k slučaj. Ta srečna zakonska para Štejeta skupaj 318 let in se veselita še trđnege zdrav- ; ja. ' . : 1 - Koncem letošnjega šolskega leta so priredile T?čne moči v Slavini šolsfco raacstavo. Ta ( ! razstava bi delata čast vsakemu mestu. Razstavljene so bile risbe, pismeni izdelki m prav ' v velikem pa ročn$ ženska dela. Kdor si je , PODLI STE K *NN!E VlVANTIs KIRKA Roman Marije Taraovake. - Poslovenila G, B. Zvedela sem. da je bii VasiiH oni čas začarao spuščen na svobodo. Pozneje so ga gotovo pprostHi porotniki daljnega mesta Homel, ker «o priznali, da je imel pravico usmrtiti Božev-tKTja. Mogoče je bilo pravično .., Toda zanj, ki ga je ranil — in zame, — moj Bog, kakšna muka! Kakšno trplpen?« v teh i&otlih, mučnih dneh, v teh tesnobnih nočeh! Ah, tfaU nočd, tiste noči.... Bala sva se jih kakor divje Živali, ki nas misli požreti. Ves dan sva mislila na noč. ' 2e ko se y* bližal mrak, m* je Boževskij le-Iteč raztegnjen na postelji , z obrazom obrnjen proti oicnu, stisnil roko in nj je več irpostil. «Bojim se, bojim! je pravil... »Nočem, nočil Nočem noči I» Rekla sem mu: *N&dar ne, prezgodaj je Se; Je Se cAan. Vsi se še iaprehajajo...» Toda soč, premetena m grozne, ie skrila v kote, in v hipu je skočila črna, tiha-, grozna .. .Svet je spal okolu n^u — a midva sva bdela, sama s svojim strahom. Tedaj je začelo večno povpraševanje, ponavljaje se vedno z nova, vso noč: «Koiiko je *«»?» Bilo je le devet uraj... Bilo je devet m pol... deset... deset m pol;.. deset in tri-četrt... enajst... enajst in pol... In tako vso noč. Ko je minilo štiii ura, se je Božev^kij pomi-rfl. MoJča! je. Spal je. Zadnja postaja najine Kalvarije je biki v Jatrti na Krknu. Tam so bfli še adravnika, s katerimi nai bi se posvetovala,,t Bil je Ivanov, bil je profesor Bobros. * Nadaljujte z istim iečilom,» ie rekel eden. «PazHe, da nc obračate nikdar glave,» pravi drugi. K vsem velikim bolečinam se je ie pridružila neprenrekljivost vratu. «Hočem obrniti glavo,» je pravil Boževskij po noči. «Ne dragi, ne i... za božjo volio. «Hočem jo obrniti, hočem jo obračati sem in t^a. Ce stojim Se pri miru, znoriml« Tedaj prav počasi, z veliko opreznostjo, s prestrašenimi očmi, kakor db bi so kdo sle-1 po vdsjal skuto javi. je obračal Boževskij otožni obraz, potfrezairKI eno lice ▼ blazino » Njegovi ziaH k je rekel Stahl. sedeč poleg postelje ki si prižigajoč svalčico. Zunaj je bil ie somrak. Pobegnila sem zavese in prižgala luč. Boževskij je obračal glav 4 I sem in tja, najprej počasi, nalahko, potem vedno boH ofnjcvito od desoe proti levi, cd krc ' Dro 11' desni. ■ i tQ razstav? ogledal, vsak se {e vpraSal, aK je 'mogoče napraviti kaj takšnega v Slavini. j Ko pravim da so to razstčivo prme&le učne moči, bi si Čitatelj mislil, Bog ve koliko učnih moči imajo v Slavim; da bode pa takoj na jasnem, mu povem, da so samo dve kljub temu da ima šola v SI-.vini približno 200 šoio-ob-veznih otrok. So že nekoliko čudne te razmere, če se pomisli, da ima neka sosedna šola samo 10 učencev več nego šola v Slavim, zato pa nič manj nego 6 učnih moči. Pri teh razni uradi bi si človek ne mogel drugače misliti, nego da so otroci v Slavini tako dobrih talentov, da zadostujeta dve učni moči. — Prostovoljno gasilno društvo v Slavini priredi dne 2. septembra veKko veselico na prostem. Več o tem sporočimo pravočasno. Rakulk. V lozi pri Rakulku sc je obešal te dni neki mož iz Košane. Obesiti pa sc fe hotel nekoliko drugače nego se obešajo drugi samomorilni kandidatje. Nataknil je najprvo na vejo telovnik io skozi tega hrknjo povlekel pas od hhč katerega si je zadrgnil vrat. Revežu se je gotovo zmešalo. Pokopali so ga v Rakulku. Vesti Iz Istre t Pevsko in bralno društvo »Venec« na Kozini proslavi 25-Ietnico svoje ustanovitve z veliko vrtno veselico, ki ste bo vršila jutri, dne ! 19. k. m. ob 4. uri pop. na senčnatem vrtu gostilne Dob rila. — Spored pevskega koncerta je sledeči: 1. Viihar-Rapolec: Proljetni zvuči. Mešan zbor s sprem Ijc van jem tamb. zbora; poje a Venec i, 2. Dr. B. Ipavic: Naše đore. Mešan zbor poje društvo »Zvezda < i2 HWpelj; 3. .Nedved: Oblačkom. Poje pevsko društvo « Vrhpolj; 4. Nedved: Nazaj v planinski raj. Mešan zbor poje društvo -Slavnik« ie Klanca; 5, Laharnar: Vesela tovan&Lja» Poje pevsko dru- [ štvo iz Gročane; 6, a) Dr. Fr. Rapotcc: Pomladni 9£ ! KOLODVOR PRI SV. ANDREJU CarisvnU' Trst,, Koper, Ruje, Poreč. Odhodi: 5.40, S.50*. 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30#, 12.30, 17.55*, 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi; 5.35 brz.; 6.10 o.; 16 30 br2.| 17.25 o. Dohodi: 7.<15 o.; 12.25 "bi z.; 21.15 23.45 brz. Trst, Herpeije, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o^ • Ne vozi ob nedeljah. Tiskana Jaosl" i Trst« izvršuje oso tiskarska dela točno In solidno Mi tiskarne $ v ti Si. Miki bito 121