Poštnina plačana v gotovini.
izhaja vsak torek, Četrtek in soboto.
Cena posamezni Številki Din. — 50.
TRGOVSKI UST
j- 'rh'	■	■	'j!
va TDmumA ikmiiCTBiiA ie» ,A\<o«'
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO !►’
Vr«dnlttvo In upravniStvo Je v Ljubljani, GradiSJe §tev. 17/1. — Dopisi se ne vraCajo. — štev. pri če' ftaroCnina ta ozemlje SHSi letno D 60’—, za pol ieta D 30’—, 2a Četrl leta D 15'—, meseCno D r
i<A'
. Ljubljani 11*53. — Šttv telefona 55J. jjvo D 90’—. — plafa In toli se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 11. maja 1922.
ŠTEV. 56.
Zahvala Njega Veličanstva Kralja slovenskemu trgovstvu.
Zveza trgovskih gremijev in zadrug v t.jiihljani je prejela na udanostno brzojavko. ki je bila odposlana s lil. vseslovenskega trgovskega shoda v Celju sledečo zahvalo:
tkancelarija Njegovog Veličanstva Kralja.
Beograd. 3. V. 1922.
Savezu trgovačkih udruženju in zadruga
Ljubljana.
Po najvišjem nalogu Njegovog Veličanstva Kraljevoj Kancelariji je čast izjaviti Savezu toplu zahvalnost Njcgo-vog Veličanstva Kralja na izraženoj vdanosti prilikoni trečeg sveslovenskog itrgovačkog sleta.
Po naredbi šefa kabineta PtinomoČHOg Ministra Sekretar; K. Krstič 1. r.
Poslovanje Narodne banke.
Pritožbe glede reševanja prošenj /a nabavo inozemskih valut za nakup blaga proti podružnici Narodne banke v Ljubljani, postajaj® vedno pogostejše. Trgovske korporacije, ki so predvidevale te kalamitete, so ukrenile vse možne korake, da se izognejo škodam, ki nastanejo vsled zamudnega poslovanja Narodne banke, vendar skoro brez uspeha.
Prvi korak za razbremenitev podružnice Narodne banke v Ljubljani je bij, da je gremij trgovcev v Mariboru skupno s tamošnjimi bankami in drugimi organizacijami zaprosil pri generalnem inšpektoratu finančnega ministrstva v Beogradu za dovoljenje, da bi podružnica Narod, banke v Mariboru za svoje okrožje samostojno reševala devizne prošnje in da bi se v ta na?nen imenoval krajevni devizni odbor.
Na to prošnjo sta dospeli dve rešitvi od generalnega inšpektorata in sicer z istim podpisom. V prvi rešitvi se naznanja gremiju, da se je Narodni banki v Mariboru že izdalo dovoljenje za reševanje deviznih zadev in par dni pozneje pa je dospela druga rešitev, da se prošnji ne more ustreči, ker Maribor ni predviden v pravilniku o deviznem prometu.
Industrijski krogi so uvidevši vso nemožnost poslovanja po Kumanudi-jevih nared bah intervenirali z depu-tacijo Zveze industrijcev v Beogradu in so po daljši borbi dosegli, da se za uvoz surovin daje trimesečno generalno dovoljenje na podlagi odobritve trg. in obrtniške zbornice za nakup potrebnih deviz. Seveda ta prva naredba ni zadostovala, ker rabijo industr. podjetja razen surovin tudi stroje, mazila,% olja, kemikalije in polfabrikate, brez katerih je obratovanje nemogoče. 0 tej zadevi je in-tervenirala trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani in je bilo na njeno inicijativo dovoljeno izdavanje generalnih uverenj tudi za stroje in obratna sredstva ter polfabrikati. Izdale so se v ta namen potrebne tiskovine, prvo revizijo prošenj je prevzela Zveza industrijcev, zbornica je sestavila predpisani odbor treh članov in s tem je bila situacija za industrijo kolikor toliko urejena.
Težja pa je bila situacija za trg. kroge. Zastoj pri Narodni banki je nastal lakoj prve dni po izdavanju Naredbe, ker devizni odbor še ni bil od ministrstva potrjen in ker je bilo mnogo vprašanj glede postopanja odbora v posameznih konkretnih vprašanjih nerešenih, se je moralo čakati na navodila generalnega inšpektorata.
V	enem oziru zadene krivda lu-kajšno podružnico Narodne banke, da ni preko dnevnega časopisja informirala interesente o vseh podrobnostih in formalnostih, na katere je treba pri sestavi prošenj paziti in kakšne priloge je k njim dodati. Ker je to opustila, si je nakopala podružnica Narodne banke nebroj informativnih vprašanj in povzročila, da so bile vlagane prošnje nezadostno opremljene in pomanjkljivo sestavljene.
Devizni odbor je deloval dopoldan in popoldan in ko se je stvar razvila tako daleč, da je obvladal situacijo, pa manipulativni aparat Narodne banke ni več odgovarjal in la povzroča danes trgovcem velike škode. Kakor smo informirani, je podružnica zahtevala opetovano in telegrafično, da se ji za izvrševanje deviznih poslov prideli potreben per/onal. Centrala Narodne banke pa nato ni ničesar ukrenila.
Prvo, kar bi bila morala podružnica Narodne Banke v tej situaciji napraviti, ko jo je Beograd namenoma pust?l popolnoma na cedilu, je bilo se« po samopomoči. Ako bi bilo ravnateljstvo Narodne banke v tem oziru iskalo sporazuma s trgovskimi krogi, bi ga bilo našlo. To je bila dolžnost Narodne banke in s tein bi bila lahko olajšala situacijo sebi in celokupnemu trgovstvu.
Ona pa se je postavila na enostavno birokratsko stališče, ki pričakuje vedno rešitve od zgoraj, in hoče sedaj s tremi osebami obvladati situacijo. Posledica tega je, da čakajo ljudje po dva do tri tedne na rešitve prošenj, da morejo plačevati stojni-ne, ležarine, da trpijo škodo na kurz-nih razlikah, da imajo nepotrebne stroške z urgencami in kar je najvažnejše, da izgubljajo dragocen čaš, ki je za trgovca in podjetnika, po starem, še vedno resničnem pregovoru, zlato.
Na tem praktičnem vzgledu zopet najbolje vidimo, da se vse naredbe pri nas razbijejo na popolnoma nesamostojnem aparatu, ki jih ima izvrševati. Naši redakciji se dnevno naznanjajo pritožbe, da se priloge iz ene prošnje zamešajo v drugo, da se prošnje po desetih dneh vračajo nerešene, da se prošnje rešijo le deloma, da stranke ne morejo dobiti nobenih informacij o veljavnih formalnostih, da je osobje banke osorno napram strankam itd., brez konca.
Dolgo smo čakali in upali, da bo vodstvo Narodne banke vendarle uvidelo, da tako ne gre in ne more naprej. Toda zaman. Vse dosedanje akcije so bile več ali manj brezuspešne.
Zveza trgovskih gremijev je opozorila na ta položaj generalni inšpektorat, ki pa je do sedai le deloma ugodil njenim zahtevam s tem, da je naročil deviznim odborom, naj rešujejo prvenstveno one prošnje, ki se tičejo blaga, ki je že dospejo na ca-
rinarnice, da ne bo moralo trgovstvo plačevati po nepotrebnem ležarine.
Tudi carinarnice so tolmačile na-redbo glede uverenj o že plačanem bi apr vsaka drugače. Mariborska carinama je carinila pošt. pakete brez ij ve fen j. medlem ko je ljubljanska v svoji ozkoprsnosti ali nagajivosti zahtevala uverenja, tako, da se je nabralo okrog sedem vagonov paketov, na katere so stranke zaman čakale. Tako je velikonočno sezijsko blago bilo dostavljeno za cel mesec prepozno, šele potem, ko se je morala napraviti nova energična akcija za re-meduro pri generalni direkciji carine.
Vtis imamo, da se naši izvrševal-ni upravni organi trudijo in direktno tekmujejo v tem, kako bi delali naši trgovini večje ovire, in ji povzročili večje nepotrebne stroške ter jo prisilili na nereelna pota.
Keynes o gospodarskem položaju.
Angleški ekonomist I. M. Keynes, ki se je po pariški mirovni konferenci proslavil s svojimi spisi o svetovnem gospodarskem položaju, se je zopet oglasil.
Keynes je bil kakor znano, član angleške delegacije na mirovni konferenci in je kot strokovnjak zastopal angleško finančno ministrstvo. Postavil se je bil po robu pretiranemu finančnemu obteževanju Nemčije, ker je bil prepričan, da Nemčija ne bo mogla izpolniti zahtev zmagovalcev. Ker se pa mirovna konferenca ni strinjala z njegovimi nazori, je odstopil in napisal obširno knjigo, v kateri je podrobno napisal svoje nazore o načinu, kako naj bi se vzpostavilo svetovno narodno gospodarstvo. Ta knjiga je po svoji izvirnosti vzbudila silno zanimanje v krogih ekonomistov in celo Lenin jo je v neki svoji knjigi omenil, izražajoč svoje odobravanje nekaterim Keyne-sovim načelom. Keynes je hipoma postal znamenita oseba in gledali so nanj, kakor na človeka, ki prinaša nekaj luči v sedanjo splošno načelno zmešnjavo.
Njegova najnovejša knjiga ni prinesla novih misli, marveč dela vtis, da je Keynes napravil nekaj korakov nazaj. Vkljub temu se nahaja v njegovem najnovejšem spisu dokaj odstavkov, ki jih je vredno prečitati.
V	letu 1920. — piše Keynes — so angleški delavci delali manj, a bili so bolje plačani, kakor pred vojno. Zato so se jim pogoji življenja zboljšali. To se je zgodilo v času, ko je vojna požrla bogastvo angleškega naroda in so se zgubili prihranki enega rodu. Višanje delavskih plač in pomnožitev kapitalističnih dobičkov ne more torej odgovarjati zboljšanju položaja narodnega gospodarstva, temveč je šlo na račun valute. Kadar je veljava denarja zelo spremenljiva, postaja vedno težavnejše razlikovanje med kapitalom in dobičkom. če prodaš blago, ki si ga kupil po sto funtov, po sto in dvajset, ni še s tem rečeno, da si zaslužil dvajset funtov. Kajti v tem trenutku prodaje ima znesek 120 funtov morda manjšo vrednost, nego jo je imel za časa nakupa znesek 100 funtov. Zato ne moreš vedeti, nisi li v
tem slučaju uničil celo del kapitala.
Kdor v taki dobi nalaga svoje prihranke v obligacije, delnice itd., izgublja radi padanja valute velik del svojega premoženja. Na podlagi tega prihaja Keynes do zaključka, da se morajo znižati delavske plače, da l)o mogoče napraviti red v narodnem gospodarstvu.
Razen tega priporoča angleški ekonomist povratek k gospodarskemu liberalizmu. Povečati je treba davke na mrtva bogastva, to je taka, ki ne igrajo nikake vloge v narodnem gospodarstvu in zmanjšati davke na produktivna bogastva (industrijo itd.) Seveda bi bil Keynes v ne maji zadregi, ako bi moral določati prvo in drugo skupino bogastev.
Dalje se K^vnes poteguje za splošno razorožitev. Jako lep ideal, ki pa ostane neizvedljiv, dokler se ne spremeni splošni gospodarski sistem. Slednjič priporoča Keynes še znižanje porodov, s tem hoče reči, da je preveč ljudi na svetu. Morda nam bo Keynes v eni svojih knjig nasvetoval, naj se vsi tisti, ki hočejo pomagati pri rešitvi gospodarske krize, obesijo. —
Žalostno gospodarsko stanje Trsta.
Trst, nekdaj tako cvetoče pristanišče na jadranskem morju, hira pod italijansko vlado počasi, a sigurno in se boljinbolj približuje popolnemu gospodarskemu propacki. Statistike o njegovem gospodarskem razvoju javore več kakor bahato in prešerno divjanje fasistovskih tolp. Nadvse zanimiva je v tem oziru poslednja številka >Bolletino della Camera di Commercio«, ki prinaša naslednje podatke:
Promet leta 1921.
a) Promet po železnici:
•Leta 1921: uvoz 6,650.697 mtc, izvoz 7,370.*. . mtc, skupaj 14,021.041 mtc. Leta 1920: uvoz 7,325.967 mtc, izvoz 8,997.183 mtc, skupaj 16 milijonov 323.156 mtc.
b) Promet po morski poti:
Leta 1921: uvoz 11,386.527 mtc,
izvoz 3,523.286 mtc, skupaj 14 milijonov 909.813 mtc. Leta 1920: uvoz 11,836.658 mtc, izvoz 2,908.459 mtc, skupaj 14,745.117 mtc.
c) Celokupni promet:
Leta 1921: uvoz 18,037.224 mtc, izvoz 10,893.630 mtc, skupaj 28 milijonov 930.854 mtc. Leta 1920: uvoz 19,162.652 mtc, izvoz 11,905.642 mtc, skupaj 31,00«.267 mtc.
Tej statistiki je pridejan sledeč komentar:
Celokupni trgovski promet v letu
1921	znaša torej 28,930.854 mtc napram 31,069.267 mtc v letu 1920. — Promet v tem letu komaj malo prekaša promet iz leta 1919 in predstavlja le 47 odstotkov celokupnega prometa v letu 1913, ki je znašal 61 milijonov 472.746 mtc.
Vzroki tega nazadovanja prometa, ki je še v prvem polletju 1920 obetal vse najbolje, so itak znani vsem in ne potrebujejo kake pose ne ilustracije. Splošna kriza, ki je leta 1920 zavladala po celem svetu, se je v prihodnjem letu še bolj zaostrila in razširila, zelo ovirala razvoj vseh panog narodnega gospodarstva in zatrla sploh vsako energijo. Pri-
škodovati, nasprotno pa jo gotovo, da bi se bil marsikdo rad udeležil ljubljanske prireditve^ ki je imela mimogrede povedano tudi drug značaj, vendar so ga velika oddaljenost in znatni stroški odvrnili od tega.
Naše pokrajinske razstave bodo nedvomno mnogo pozitivnega prinesle za tehnični napredek naših obr-tov, za poglobitev novih stikov z odjemalci raznih pokrajin naše države, za organizacijo nakupa in prodaje, povišanje konkurenčne zmožnosti in tekmovanja ter za splošno moralno cenitev domačega dela, lihega napredka in stremljenj po gospodarski osamosvojitvi od inozemstva, ki je daleč od krika ulice in brezvsebin-skih fraz.' Medtem ko v Nemčiji že pada uspeh in zanimanje za razstave in sejme, ker so že davno izvršili svoje poslanje, prihajamo pri nas šele k temu, da s temi prireditvami gradimo našemu obrtništvu, ' trgovstvu in podjetništvu široko pot širom naše države v novo bodočnost. Pri nas bo potreba, da se še vrsto let vršijo zaporedoma pokrajinske razstave, da se nudi prilika medsebojnega praktičnega, gospodarskega spoznavanja in vzajemnosti, ki je najsigumejša vez na pota naše gospodarske konsolidacije.
Nakup deviz.
(Konec.)
V primeru pod 3. se predlagajo prošnje tako kot v primeru pod točko 2., samo da marajo biti vse priložene fakture overovljene od trgovske zbornice dotične dežele, ali pa od tamošnjega našega konzulata. V fakturi mora biti točno naznačeno, kdaj da se mora plačilo izvršiti. Ako je namreč plačilo blaga pogojeno v naprej (kar mora biti razvidno iz overovljene fakture), izda odbor odobre-nje, da se takoj kupi deviza, sicer pa izda odobrenje glaseče se na čas, za kateri je plačilo pogojeno.
V primeru pod 4. je po rešenju generalnega inšpektorata ministrstva financ od 7. 2. 1922, 1 br. 2956 predložiti prošnjo istotako na devizni odbor »Narodne banke« s prepisom »Aviza«, za katerega pravilnost jamči prosilec, nakar se mu odobri nakup devize. V roku 15 dni mora dotičnik predložiti z nekolkovano vlogo originalne račune, tovorni list itd. in tako opravičiti že izdano dovoljenje.
Odbor izdaja rešitve prošenj v vsakem primeru, tudi če odkloni prošnjo. Prosilec ugodno rešene prošnje dobi dovoljenje za nakup devize v dveh izvodih (original in prepis). To dovoljenje predloži kateremu koli pooblaščenemu zavodu, ki preskrbi prosilcu potrebno devizo, kar potrdi zavod na odobrenju, izdanem od deviznega odbora.
Pri uvozu blaga predloži uvoznik to odobrenje (oba izvoda) carinarnici skupno s carinsko deklaracijo. Cariniki potrdijo na originalu in prepisu
odobrenja, da je blago uvoženo. Carinama vrne original odobrenja uvozniku, prepis pa deviznemu odboru pri Narodni banki. Na ta način opraviči prosilec izdano odobrenje odnosno kupljeno devizo.
Dinarje za v inozemstvu kupljeno robo more trgovec ob predložitvi fakture plačati pri kakšni naši banki v tuzemstvu za račun inozemca. To fakturo je treba potem, ako roba še ni došla, predložiti odboru, ki jo, ako je zadoščeno predpisu točke 6 rešenja Ministarskog Saveta od 25. 2. 22, D br. 1957, potrdi; to potrdilo je potrebno radi carinjenja robe. Dinarje za kupljeno robo nakazati v inozemstvo je zabranjeno. Treba je marveč prositi pri odboru za odobrenje za nakup protivrednosti v valuti (ki jo je treba označiti z zneskom) dežele, iz katere je roba naročena; odobrenje služi za carinjenje. Za oba primera treba odboru predložiti prošnjo, ko-lekovano s kolkom za 2 Din.; predložene fakture je treba kolekovati s ko-leki po 50 par, za vsako rešenje pa priložiti kolek za 5 Din.
Brez odobrenja deviznega odbora je dovoljena privatnim osebam enkrat na mesec nabava devize ali valute pri kakšnem pooblaščenem zavodu v iznosu do 500 francoskih frankov ali protivrednosti v drugemu novcu; treba pa za to policijske legitimacije. Istotako morejo potniki dobiti na uradno vidirani potni list vsoto do 3000 francoskih frankov odnosno protivrednost, ter razen tega smejo vzeti seboj 3000 Din. Za večje vsote je potrebno dovoljenje Ministrstva financ.
Splošne pripombe. Opozarja se: 1. Izpričevala o izvozu se ne priznavajo kot dokaz sklenjene^ kupčije. Prav tako ne samo vidiranje faktur po pristojni zbornici. Treba marveč izrecno potrdilo zbornice, da je v fakturi označena kupčija dejansko sklenjena.
2. Če je blago že ocarinjeno, je treba predložiti izvirne carinske listine, opremljene s potrdilom o plačilu carine.
3. Ako dobi stranka odobritev za plačilo v dinarjih, se more to odobrenje glasiti samo za plačilo v dinarjih v tuzemstvu, ne more pa se disponi-rati s temi dinarji v inozemstvo.^
4. Tudi, ako je blago že plačano, neuvoženo ali pa uvoženo in ne carinjeno, mora imeti uvoznik od deviznega odbora dovoljenje za uvoz, ne da bi mu bilo treba nakupiti devizo.
5. Za industrijska podjetja veljajo glede nakupa deviz — za plačilo surovin, polusirovin, strojev in strojnih delov, koksa in premoga proti naknadni predložitvi overovljenih faktur določila rešenja ministrskega sveta I. br. 1957 z dne 25. februarja 1922 in rešenja gen. inspekt. ministrstva financ I. br. 4728 z dne 30. marca 1922. Ugodnosti, ki jih dovoljujejo ta rešenja industrijalcem, se morejo glede koksa in premoga po-
pomniti je treba, da so slične razmere vladale po vsem svetu. Da pa so se razdiere Trsta razvijale neprimerno slabše kakor drugod, je krivo predvsem to, da je med svetovno krizo prišel v povsem nov položaj in je moral pri tem dosti bolj občutiti rane in posledice svetovne vojne kakor katerokoli drugo italijansko mesto.
V tem letu je zopet pričel oživljati promet z nekaterimi predmeti, kakor na primer. promet s češkim sladkorjem, ki se je preko Italije zopet izvažal predvojnim odjemalcem na vzhodu, na drugi strani promet s kavo, ki so jo preko Trsta ponovno pričeli uvažati v srednjo Evro po. V tem posredovanju z vzhodom izkazuje statistika prav zadovoljiv razvoj. Ves promet z vzhodom je leta 1919 dosegel komaj višino 300.000 intc, leta 1920 je že dosegel višino 900.000 mtc in je pozneje nenadoma poskočil na 2,180.602 mtc (1,068.738 uvoza in 1,111.864 izvoza). Z ozirom na predmet in trg, ki ga to blago potrebuje, je bil to zelo važen moment.
Če raziskujemo gibanje prometa sploh, vidimo, da gre ves minus (2,137.413) na račun prometa po železnicah in da je pomorski promet celo narastel za 164.694. Sicer pa sta uvoz in izvoz precej enako in sorazmerno trpela.
Najbolji je bil mesec januar, za njim pa marec, ko je bilo na trg pripeljanega skoraj 3 milijone mtc blaga.	(Dalje prihodnjič.)
Pokrajinske obrtne razstave 1.1922.
V drugi polovici letošnjega poletja se vršita dve važni obrtni razstavi, in sicer v Maribora in v Celju.
Prireditev celjske obrtne razstave je bila sklenjena že lani in se vrši povodom 30 letnice obstoja ob-česlovenskega obrtnega društva v Celju, ki si je pridobilo za strokovno organizacijo slovenskega obrtništva na štajerskem in za njegov gmotni napredek nevenljivih zaslug. Obrtna razstava v Celju se vrši od
12.	do 22. avgusta t. 1., in sicer v vseh prostorih mestne osnovne šole v Celju, kjer je na razpolago skupno 5780 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Udeležba na tej razstavi ni omejena samo na celjsko okrožje, marveč se je kot razstavljalec lahko udeleži vsak obrtnik, industrijalec ali trgovec iz naše države. Po dosedanjem načrtu bo obsegala sledeče skupine obrtov: a) gradbeno, b) kovinarsko, c) usnjarsko, d) oblačilno, e) lesno, f) živilsko in g) domačo obrt, in sicer razen izdelkov tudi pripadajoče skupine orodja. Poleg tega bo obstojal samostojen industrijski, trgovski in kmetijski oddelek. Pripravljalna dela vodi Razstavni odbor v Celju. Prijavni rok, ki je bil prvotno določen do 1. maja 1922, se je podaljšal. Cene razstavnih prostorov
Podlistek.
Mo Industrijo In obrti
(5. nadaljevanje.)
V	Bosni in Hercegovini se pridela letno okrog 18.000 vagonov češpelj, jabolk in hrušk 4500 do 12.000 vagonov in orehov 15 do 200 vagonov. Od tega se izvozi v svežem stanju češpelj 900 vagonov, ostalega sadja 400 do 1200 vagonov in orehov pa 10 do 120 vagonov. V predelanem stanju se eksportira 150 do 2200 vagonov suhih češpelj; suhih jabolk in hrušk 20 do 250 vagonov in po-vidla (pekmeza) 50—600 vagonov.
Češplje se sušijo v Bosni v brčan-skem, gračanskem, gradaškem, tu-zlanskem in tešanjskem okraju, deloma tudi v bijelinskem in zvorni-škem okraju. V produkciji češpljevega povidla je najbolje zastopan bi-jelinski okraj. Jabolka so najboljše kvalitete iz fočanskega kraja, in sicer jesenska. V Bosni obstojajo dve moderno urejene tovarne za predelavo sadja in sicer »Pehar« d. d. v Alipašinem mostu in »Bosna« d. d. v Sijekovcu pri Bosanskem Brodu.
variirajo po legi od 20 do 50 dinarjev za kvadratni meter. Za razstavo vlada med gospodarskimi krogi v celi Sloveniji veliko zanimanje in bo razstava gotovo v polni meri izpolnila pričakovanja prirediteljev.
V	Mariboru prireja agilno Slov. obrtno društvo v času od 8. do 17. septembra pokrajinsko obrtno razstavo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je že lani priredilo I. obrtno razstavo, katera pa je bila omejena le na lokalno udeležbo obrtnikov iz Maribora. Že ta lanska prireditev je pokazala kolike praktične važnosti za naše obrtništvo so razstave, ki je predočila obiskovalcem predmete in izdelke, o katerih niti najbolje informirani niso vedeli, da se izdelujejo v naših krajih.
Letošnja povečana prireditev v Mariboru bo posvečena predvsem povzdigi naše domače industrije in obrti, ki haj nudi obiskovalcem informativno sliko nabavnih virov, spričevalo sposobnosti našega domačega dela in podjetnosti. Razstava se bo vršila v vseh prostorih Gotzove dvorane in postranskih prostorov, ki merijo okrog 2000 kvadratnih metrov, dalje v prostorih Narodnega doma z okrog 1000 kvadratnih metrov. Za zgradbo paviljonov in za razstavo na prostem bo po potrebi na razpolago vrt dekliške meščanske šole in dijaškega doma. Kot samostojen oddelek prireditve se vrši istočasno vrtnarska razstava v dvorani »Kazine«. Udeležba na razstavi je dovoljena samo producentom, torej obrtnikom in industrijcem. Čas je bil nalašč zbran tako, da bo udeležencem II. ljubljanskega vzorčnega sejma, ki se vrši od 2. do 12. septembra t. 1. omogočen tudi poset mariborske obrtne razstave. Najboljši dokaz velikega zanimanja za razstavo je to, da se je že na predčasni oklic priglasilo okrog 800 udeležencev, kar jamči popolen uspeh prireditve. V dosedanjem razporedu je predvidenih sest skupin, in sicer a) oblačilna, b) aprovizacijska, c) stavbinska, d) les-noobdelovalna, e) kovinska in f) ostale obrti.
Udeležba na razstavi je pogojena s tem, da mora imeti udeleženec bivališče na ozemlju bivše Štajerske, Prekmurja ali pa mežiške doline. Po dosedanjih prijavah je videti, da vlada za razstavo posebno v industrijskih krogih zelo živahno zanimanje. Prijavni rok je določen do 15. maja. Najemnina je določena s 50 Din. za kvadratni meter. Pokroviteljstvo razstave je prevzel pokrajinski namestnik Ivan Hribar.
Obe prireditve se je prvotno smatralo kot Izraz nekega separatizma ali kampanilizma, vendar se je izkazalo, da ta domnevanja niso bila točna in da je zdrav pojav, da naše obrtništvo vseh strok poda revijo svojega dela, znanja, dovršenosti, konkurenčnosti in stremljenj na takih pokrajinskih razstavah. Prireditev ljubljanskemu sejmu ne more
V Hrecegovini so najglavnejše sadjerejske vasi Ostrožac, Lisičič, Rama, Jablanica in Konjice, ki ležijo vsa v dolini Neretve. Ta sadjarski kraj prideluje hruške, jabolka, kostanje, črešnje in marelice. Iz tega kraja se pošilja sadje v Sarajevo in v Split, vendar se v inozemske države ne izvaža. Iz Ostrošca se izvozi okrog 400 vagonov sadja letno. Ti kraji, so nenavadno plodoviti za raznovrstno sadje in bi lahko služili za intenziven izvoz.
Razen zgoraj navedenih se nahajajo v Bosni in Hercegovini še drugi rodovitni kraji za sadjerejo. Sadni vrt drž. nasadov meri v D. Hrgovih pri Gradačcu 6.5 hektarov, v Konjiči 12 ha in v Goraždi 6 ha.
V Dalmaciji se producirajo višnje (maraske), rožiči, smokve, narevi in mandlji. Pridelek višenj znaša okrog 1000 vagonov letno. Izvažale so se v suhem stanju malo namočene v morski vodi v sodih in sicer preko Splita, Makarske in braških luk. Iz teh višenj se pridobiva v tu- in inozemstvu sloviti liker maraskino.
V Dajmaciji se producira znatna količina rožičev in smokev, ki se po večini v suhem stanju izvažajo. Man-
deljev in narev se pridela mala množina proti temu, kar bi se lahko pridelalo. V Dalmaciji se nahajajo za sadjerejo zelo ugodni kraji, in sicer je otok Lopud zelo ugoden za citrone, dalje kraji in otoki od Gruža do Stola in sicer Trstevo, Orošac, Zaton, Šipan, Kilomota, Dub, Rijeka, Župa itd. Ravnotako rodi dubrovniška Reka -najboljše breskve. Dalmacija bi bila izredno ugodna za zgodno sadje kakor črešnje, višnje, marelice, breskve itd., v katerem bi lahko glede kvalitete in zgodne produkcije konkurirala italijanskemu in francoskemu sadju v tuzemstvu ter v Nemčiji in Madžarski.
Sadje v Srbiji in sicer češplje se pridelajo v užiškem, čačanskem, kragujevaškem, rudniškem, beograjskem, valjevskem, podrinskem in moravskem okrožju. Češplje so se izvažale sveže in suhe, kakor tudi v pekmez predelane. Od češpelj se je proizvajala tudi slivovica. Sveže slji-ve so se izvažale iz postaj glavne srbske proge, pekmez se je izdeloval v krajih ob državnih cestah, suha šljiva se je pridelovala v vseh krajih in žganje ravnotako povsod, najbolj pa v oddaljenih sljivarskih krajih.
Izvoz suhih sij iv in pekmeza je vrgel do 7.20 milijonov dinarjev letno.
Najboljša so užiška jabolka, in sicer iz računskega in moravškega okraja, ki so se izvažala v inozemstvo. Najboljše hruške so topliške iz vzhodnih-južnih pogorij Jastreba. Najboljše grozdje za eksport je smederevsko. Maline so najboljše iz okolice Čačka, Vmjaca in Zaječarja. Bo1 rovnice rastejo v užiškem okrožju. Od njih bi se dalo izdelovati špeci-jalno vino.
V	novopridobljenih oblastih br-bije je za sadjerejo posebno ugodna okolica Nove Varoši za maline, okolica Prijepolja (posebno vas Sand-žik) za vse vrste sadja, posebno ja-bolka; okolica Giljana za vse sadje; dolina Ibra od Mitroviče in dolina Banjške reke; Tetovo in Gostivar imajo slovita izvozna jabolka; Ohrid z okolico za vse sadje in mandlje; Struga in Poreč za domači kostanj; Veles za breskve in marelice; Tesan za jabolka; Kavadarce-Negotin za grozdje; Štip za marelice itd.
Velika ugodnost ni bila niti najmanj izkoriščena radi agrarnih odno-šajev. Po ureditvi agrarnih odnoša-jev in uvedbi državnh sadnih vrtov
služiti tudi veletrgovine s koksom in premogom.
6. Stranke se v lastnem interesu poživljajo, da pravočasno vlagajo prošnje in ne čakajo, da dospe blago na carinarnico.
Brzoveznike
THE REX; CO., LJUBLJANA.
Izvoz in uvoz.
Dovoljen izvoz iz Rumunije. Ru-
munski ministrski svet je dovolil izvoz jajc, mlečnih hranil, salami, rogate živine, svinj, čebule in krompirja. Zabra-na izvoza surovih kož in povoinega mesa je še v veljavi.
.'{orodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Proračun trgovinskega ministrstva ter ministrstva za šume in rude. Na
finančnem odboru se je razpravljalo o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. — Novi proračun znaša 47,336.606.41 Din. Nadalje se je črtal povišek za okroglih 6 in pol milijonov Din. Tako, da znaša proračun ministrstva za trgovino in industrijo 40,688.995 dinarjev. Prihranki, ki so se dosegli, znašajo približno en milijon dinarjev. Nadalje je finančni odbor razpravljal o proračunu ministrstva za šume in rude, ki znaša 218,456.610.40 Dinarjev. Od te svote se je črtalo 6,557.194.10 dinarjev.
Nemška zunanja trgovina v marcu.
Po podatkih nemškega statističnega urada je znašal v marcu uvoz 26.4 milijone metrskih stotov v vrednosti 22.9 milijarde mark a izvoz 21.5 milijonov metrskih stotov v vrednosti 21.3 milijarde mark. Proti februarju je narastia vrednost uvoza za 10.9 milijarde, a izvoz za 6.8 milijarde mark.
Švica in zagrebški vzorčni sejem. O priliki zagrebškega vzorčnega sejma namerava prirediti švicarski konzulat v Zagrebu več javnih predavanj s filmi.
Industrija.
800 % dobitka papirne industrije.
Tvomica papirja Goldbach v Draždanih, ki ima glavnico 1,155.000 mark, izkazuje preteklo leto 800% čistega dobička, to je nad 9 milijonov mark.
Poljedelska razstava v Pagi, Češkoslovaška poljedelska zveza uprizori od
13.	do 17. maja razstavo, ki obeta živahen obisk.
Denarshro.
Zabrana lombardiranja češkoslovaških kron v inozemstvu. Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva je zabranil denarnim zavodom, nabavo tujih deviz potom lombardirarija češkoslovaških kron v inozemstvu.
Csrlna.
Carinska odprava vzorčnih pošilja-tev inozemskih razstavljalcev na II. ori-jentalnem sejmu v. Bratislavi. — Mini-
strstvo financ v Pragi je z odlokom z dne 20. aprila 1922, št. 424/5106 v sporazumu s trgovinskim ministrstvom zopet dovolilo, da blago prihajajoče iz inozemstva kot vzorci za II. orijentalni sejem v Bratislavi od 9. do 16. julija t. 1. obmejni carinski uradi poukažejo brez uvoznega dovoljenja na glavni carinarski urad v Bratislavi, ker bode odpravljeno potom vpisnega postopanja. Obmejni carinski uradi so bili o tem obveščeni. Daljše informacije	daje interesentom
konzulat ČSR.
Promet.
Podaljšanje belokrajinske železnice.
Ministrstvo saobračaja je podaljšalo dano predkoncesijo za zgradbo železnice Črnomelj - Vinica - Bosiljevo - Ogulin na nadaljno leto.
Poštni promet	na Koroškem se
ustavi. Podjetniki	poštnih voženj na
Koroškem so sklenili, da s 15. majem ustavijo vožnje, ker ne morejo doseči od poštnega erarja	primernega zbolj-
šanja plač.
Železniška konferenca za tovorni promet. V kratkem se sestane konferenca delegatov Francije, Belgije in Luksemburga na eni strani ter Ogrske in naše države na drugi strani radi uvedbe direktnega tovornega prometa med imenovanimi državami. Kraj, kjer se bo vršila konferenca, še ni določen.
Telefonska centrala. V Št. Pavlu pri Preboldu se je otvorila z dnem 6. maja telefonska centrala.
Albanija v svetovni poštni zvezi. Po sporočilu ministrstva za pošto in brzo-jav je pristopila Albanija k svetovni poštni zvezi ter je priznala vse dogovore in pogodbe, ki Ao bile sklenjene v Madridu dne 30. novembra 1920. Zato se smatrajo vrednotnice in znamke albanske poštne uprave tudi v Jugoslaviji za veljavne.
Paketni promet s Poljsko. Sporazumno s poljsko poštno upravo je s 1. majem otvorjen paketni promet med našo kraljevino in republiko Poljsko. Za kraje v Poljski se sprejemajo paketi do teže 10 kg in z označeno vrednostjo do 1000 zlatih frankov. Težna pristojbina za pakete do 5 kg je 22.50 Din., za pakete od 5 do 10 kg pa 38.50 Din.
iz nailh organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one svoje člane, ki so upravičeni volilci v pridobninske komisije, ki se bodo vršile dne 28. t. m. da poteče reklamacijski rok dne 15. t. m. Poživljajo se torej vsi člani greinija, da do tega dne vpogleda jo pri kr. davčni administraciji v Ljubljani v navadnih uradnih urah, če so pravilno vpisani v volilne imenike.
Gremij trgovcev v Ribnici naznanja, da se bodo v nedeljo, dne 28. maja
1922	od 8. do 13. ure vršile volitve v pridobninsko komisijo pri davčnih uradih v Kočevju, Ribnici in V elikih Laščah. Volili bodo vsi trgovci, obrtniki in taki, ki plačujejo kak obrtni davek. Izvoliti nam je treba v celem kočevskem okraju 10 rednih članov in 10 na-
in z intenzivno agitacijo bi ti kraji postali lahko veliki produkcijski centri za zgodno in pozno sadje, po višini, južnosti in legi krajev.
V	Srbiji obstoja konzervna tovarna gd. S. Stevanoviča v Kragujevcu, ki je špecijelno opremljena za izdelovanje pekmeza iz češpelj, razen tega izdeluje tudi* kompote in mesne konzei^e.
Slovenija je izvozila okrog 700— 1000 vagonov sadja pri srednji letini. Posebno mnogo in dobro se je gojilo sadje v okolici Maribora, Ljutomera, Slovenskih goric, Savinjske doline, Sevnice, Brežic, Dolenjske in Gorenjske in je imelo svetovni sloves v Švici, Berlinu, Dunaju in Pragi M. V ostalem se proizvaja tudi jabolčnik.
. Za napredek sadjerejstva bi bilo treba, da , uporabi država sledeča sredstva:
1.	izčrpna študija o naši državi glede ugodnosti za raznovrstno sad-jerejo in odkrivanje novih krajev, ki so ugodni za osnovanje raznih sadnih kultur;
mestnikov, ki nam bodo odmerjali obrtne davke. Stvar je zato zelo važna in bolj gospodarskega kakor političnega pomena. Podpisani gremij sklicuje zato vse trgovce, obrtnike in plačevalce tega davka na sestanek, ki se vrši dne 21. maja 1922 ob 1. uri popoldne v salonu A. Podboj >Pri Cenetu< v Ribnici št. 25. Na tem sestanku se bomo posvetovali, katere može bomo izvolili in postavili v našem političnem okraju kol kandidate. Skupen nastop je zelo važnega pomena in za vsakega posameznika potreben.
Dobava, prodaja.
Prodaja starih vojaških tovornih vozov in posameznih delov istih. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se bo vršila v času od 15. do 20. maja t. 1. vsak dan ob 9. uri dopoldne pri Ubojnem slagalištu na ljubljanskem polju licitacija starih vojaških tovornih vozov in posameznih delov istih. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
2. podpiranje racijonalne zgradbe sadnih vrtov in sadjereje v onih krajih, kjer se je samoniklo razvilo;
3. snovanje sadnih vrtov za sadike bodisi državnih ali privatnih z državno podporo;
J
4. snovanje sadjarskih šol v Velesu, Valjevu, Petrovaradinu, Konjiči itd., ki bi služile študiji in napredku sadjarskih krajev in tudi kot vrtovi sadik za boljše obdelovanje sadja.
5. podpiranje naselitve naših dalmatinskih sadjerejcev v naših sadnih krajih, ki so gojili sadje in trgovali s sadjem v Kaliforniji;
6. podpiranje zgradb zadružnih sušilnic, Sadnikov, hladilnic za sadje in tovaren za sadne konzerve;
8. razširjenje znanja o sadjereji, konzerviranju sadja in predelavi sadja bodisi potom knjig, tečajev bodisi potom potnih učiteljev;
9. omogočanje izvoza sadja in sadnih izdelkov;
10. razširjanje znanja o reji poznih vrst jabolk in izdelovanju jabolčnika.
(Dalje prih.)
Razredna loterija. V četrtek 4. maja se je pričelo v Beogradu žrebanje srečk 5 razreda V. kola državne razredne loterije. Žrebanje traja do 24. t. m. Glavne dobitke tega žrebanja bomo priobčili.
Zgradba državnih železniških delavnic v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je posredovala pri ministrstvu saobračaja v zadevi pospešitve del za zgradbo državnih železniških delavnic v Ljubljani, za katere je bil predviden kredit 4 milijonov dinarjev v investicijskem programu 7 odstotnega notranjega posojila. Ministrstvo saobračaja je obvestilo zbornico, da je dalo v to svrho v tekočem računskem letu od celokupnega zahtevanega kredita v znesku 3,260.000 dinarjev, ki ga je v to svrho zahtevala zagrebška direkcija kot prvi obrok 2,470.000 dinarjev in da bo ostanek v znesku 790.000 dinarjev dalo v prihodnjem računskem letu na razpolago.
Učila kot vojna odškodnina. V prosvetnem ministrstvu se je vršila konferenca oddelnih načelnikov. Namen tej konferenci je, izdelati načrt, ki naj določi, koliko in katera učila naj se zahtevajo od Nemčije na račun vojne odškodnine. Ta učila se potrebujejo za ljudske in meščakske šole ter učiteljišča v onih pokrajinah naše države, ki so trpele vsled vojne.
Žatec. (Hmeljski trg.) Kupčija počiva. Cene stalne. V marcu se je izvozilo iz Češkoslovaške hmelja v celem 6096 starih centov (po 50 kg), in sicer ^ v Nemčijo 2150, v Francijo 1166, Belgijo 962, Avstrijo 666, Zedinjene države 386, Rumunijo 162, Brazilijo 134, Argentini jo 104, Bolgarsko 22. Italijo 80, Madžarsko 2, Nizozemsko 16, Norveško 76, Jugoslavijo 32, Špansko 44, Švedsko 8, Švico 56, Anglijo 30 starih centov, skupaj torej 6096 proti 2992 starim centom v februarju. Izza početka zadnje hmeljske sezije, t j. od 1. septembra t. 1. pa do 31. marca t. 1. se je izvozilo iz Češkoslovaške v celem 35.954 starih centov, a uvozilo se je 20.638 starih centov.
Cene mleku v Gradcu. Od 10. maja bo stal 1 1 mleka pri mestni aproviza-ciji v Gradcu K avstr. 500.—.
Plugi iz Nemčije. Naša reparacijska komisija v Wiesbadnu je obvestila poljedelsko ministrstvo, da nam bo Nemčija v najkrajšem času dobavila iz naslova reparacijske odškodnine še 8000 plugov.
Svetovna produkcija petroleja. Svetovna produkcija petroleja je znašala v letu 1921. 759.030.000 ameriških barel (amerikanski barel'drži 42 galon,, a galona 3.785 m8). V letu 1920. pa je znašala svetovna produkcija 694,854.000 barel. Leta 1914 pa 400,483.489 barel. Produkcija petroleja je padla v Rusiji od 67,020.522 barel 1. 1914. na 28.5 milijonov barel leta 1921, — V Rumuniji je padla produkcija od 12,826.579 barel v
1.	1914 na 8,380.000 barel v letu 1921., v Galiciji od nad 5,000.000 barel v letu 1914. na 3,665.000 barel v letu 1921. Da je produkcija petroleja večja, je to zasluga Severne Amerike.
Novo elektrotehnično podjetje v Mariboru. V Mariboru je pričela z obratovanjem družba z o. z. »Akkumulator«, ki izdeluje stabilne akumulatorje za razsvetljavo v tovarnah in v večjih podjetjih in stabilne materije, katere montira s svojimi strokovnimi delavci, na zahtevo lahko na licu mesta.
Neka tvrdka v Trstu želi trgovskih zvez s tvrdkami, ki bi se zanimale za olje za izdelovanje margarina, dalje za loj, čreva in lepilo za mizarje. Naslov dobe interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Trlnn porodilo.
Žitni trg. V Vojvodini so bile zadnje dni cene žitu sledeče, pšenica 1460, ječmen 1200, koruza 1125, pšenična moka (št. 0) 2080 K. — Tendenca nejasna.
Trgovci, industrijalci, ali ste že kaj i	darovali	za
.TRGOVSKI DOMM
Prispevke sprejema: „Yrgovski dom, Ljubljana*4
Gradite« 17.
Borza.
Zagreb, devize:	Berlin 23.50—24,
Beograd 51-52, Milan 367.50-370, London 306—309, London ček 302 do 308, Newyork 68-69, Pariz 620-625, Praga 133.25-134, Švica 1325-1350, Švica ček 1300—1325, Dunaj 0.82 do
0.83, Budimpešta 9—9.25, Varšava 0— 2.10. Valute: dolarji 67—68.50, avstrijske krone 0.86, češke krone 130—131, 20 kronski zlatniki 200, napoleondori 200, lej 48—50, švicarski franki 1290 do 1300, lire 355-360.
Jadranska banka 310—315.	'
Ljubi j. kreditna banka 227 —233.
Slov. eskomptna banka 0—170.
Ljublj strojne tovarne 0—205.
Trbov. prem. družba 255—260.
Beograd, devize:	Berlin	23.30,	Bu-
dimpešta 9.20, Bukarešt 50, Italija 360, London 305, Newyork 68, Pariz 520, Praga 134, Švica 1330, Dunaj 0.83. Valute:	francoski franki 514.50, dolarji
67.25, češke krone 182.10.
Curih:	Berlin	1.78, Newyork 5.18,
London 23.02, Pariz 47.02, Milan 27.65, Praga 9.90, Budimpešta 0.64, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstr, krone 0.065.
PMaite n Min Umni
kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred -kotijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
izdeluje
Tovorno lesenih žebljev
Ivan Mg ml.
Tacen pod imamo goro pri LManl. / S/SAAAAA / Veletrgovina v
A. Šarabon <
v Ljubljani
✓
\
/
>
V /
\	priporoma
^ Špecerijsko blago ^
/
>
>
\
,/
\
/
\
/
< / \ / \ / \ / \ / N
\/\/\/\/
raznovrstno žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna pralarna za kavo In mlin sa dliava x olaktrltnlm obratom. Canlkl na razpolago.
^^b±ii±b±ibbbbbbbbbbbbi±ibbbbbbbbbb^^
OFICSJELNI ŠPEDITERJI ,.LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije.
BALKAN
d. d. za mednarodne transporte.
Reekspedidje. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. •> Zacari* nanja, carinska agentura.
m
Zn daljno prodajo ]
uma, francosko žganje.
Slovensko trgovsko delniško tSružba
v Ljubljani.
Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških cenah pri tvrdki FRANC GULDA v Mariboru.
Na veliko in malo!
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarj-*, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne Stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip štev. 7.
Esence zo žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sadne arome za urezom.
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
EseDCi zo kandite In sladčiee.
Sadni eteri v treh raznemu koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soki:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc itd.
Sretho Potnik, Uubllano,
Metelkova ul. 13, vis a-vis Belg. voj.
ta k riHi mi ii
Redni občni zhor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico
Od K 5,000.000'— no K 8,000.000'-
z izdajo
7500 novih delnic a K 400-
nom.
Na drobno!
Na debelo!
Vse vrste usnja: l»olissi. ševro. «Y>r*ui in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
SSv. Petra cesta štev. 30.
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo a K 440’— prištevši 5°/o obresti od nomi-nale K 400 — od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
2. Novi delničarji dobe delniLe po kurzu K 489 —, prištevši 5°/o obresti od nominale K 400 — od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskribciji.
5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. do 31. maja 1922, in sicer pri:
a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22, in njeni podružnici, skladišče Rakek; b) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in njeni menjalnici v Ljubljani. Kolodvorska ulica.; cj Trgovski banki d. d., Ljubljana. Beethonova ulica št. 10, in njeni podružnici v Mariboru.
7. Delnice se bodo izdajale v kdmadih & 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje špecijelno v kolonijalri in špecerijski stroki samo
na debelo Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta štev. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je' že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče nai-a zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji V LJUBLJANI, dne 4. maja 1922.
Spravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni nasiov: „Banka‘\ Ljubljarfo. DelniŠKO SMCO 50,000.000 R. - • Rezervni ZUklOfli 45,000.000 R.
I^j-ULloljansl-csi kreditna banka
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice: Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
EKKKKKMJMm
„Textllla“ trsousKa In industrijska d. d., UuMlono w ■
Telefon 177.
Delniški kapital K 12 000.000
Brzojavke: ,,Textilia“
Telefon 177.
Največja zaloga češke
in angleške manufakture.
Samo na debelo!
Samo na debelo!
xxvmxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxmxmxxxxxxxxxxxw.xxxmxx)
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Usta.« - Glavni urednik: Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani