•poči«! ml* «i dclj IU Cm« luu k, h $5 00. t MU (N«. 141) •t I PRASKI so POL ZASTONJ! 200 GOSTOV se ji zastoj poo ha farovaki gostiji. OSVET1 venske: narodne: podporne: jednote HHiUM owuhii u mrrnm 0 1921 Tcl«|>hon« !•!•. at U« »Mt^ON 14 Hink Chicago, HL, četrtek, 9. junija (June 9) 1921. 1 1 ■ I ■ 1 Y&J*00 ŠTEV.—number 132. Act of OcuUr a. 181?. o. fU. •» th. PM| Of fi«« of 1103. Ac I of O»*. 3. 181?, •I Um PmUwl, A. 3. i^MHMBOPni •a Jim 14. 1818. cene so as vedno visoke za kohzumenta baroni predlagajo ia drugič znižanje mesde. phioago, BI. — Vračamo ae normalnoat. To pomeni, da farmar akoraj nič ne prejme aa avojo živino. drobnico in prašiče, ki jih proda klavniškim baronom, kon-zumentje morajo plačati meao po viaokih cenah, klavniSki baroni pa pritiskajo, da sel niezde klav-niških delavcev vedno bolj «ni-žajo. Tak jc položaj, o katerem preJ vijo velebizniaki liati, da pomeni vračanje t normalne čaae. ^ James G. Condon, advokat klavniikih podjetnikov, je predložil sodniku Samuel Alschulerju, izvoljenemu razsodniku v spornih zadevah med klavnlškimi delavci iti podjetniki, peticijo, v kateri predlaga, da ae zniža mezda klav-mSkim delavcem, ki delajo od kosa. Poleg ae zahteva, da ae zniža mezda tudi delavcem, ki so plačani od ore, za pet centov na uro. KlavniSki baroni žele, da stopi znižanje mezde Že 19. junija v veljavo. Tako drže klavniSki baroni svojo besedo! Pri zadnjem sporazumu so klavniSki baroni pristali, da sporazum velja do jeseni. Zdaj pa prihaja njih advokat in izjavlja, da velika petoriea ne more konkurirati s petsto malih klavcev, ki ubijejo po par volbv in zakoljejo po par praiščev na teden, ker za te male klavec, ki sami opravijo i» valiti Madison, Wia. — Dveato oaeb, ki so bile zadnjo nedeljo pogošče-ne na banketu, katerega je priredil rev. Joseph Flad, je drugi din zbolelo na Čudni bolezni. Zdravniki pravijo, da je zastrupi jen je In svetujejo policijskim organom, da se uaj preiščejo oatanki jedil duhovnikove nedeljake goatije. Nekateri gostje pravijo, da je imela goveja pečenka (roaat beef), s ka tero jim je rev. Flad postregel, zelo Čuden okus. [senat je glasoval tza večjo armado! Vstaja v slezui je vstaja delavcev. Poljski radarji in kovinarji so tuftaaovili svoje delavske sva. U v okupiranih krajih. delavci nqöej0 biti ba-rantani kot «ivina na •semnju. lerjetn. ' ,-t • | J In ko se je izkihal advokat klavniikih baronov, je priSel sam Swift in zaplakal, da je treba v interesu farmarjev, konzumentov in podjetnikov znižati delavsko mezdo, da se ustanove normalne razmere med mezdo in profitom. Nak, tako predrzno se te ni izrazil noben podjetnik kot ta klavniSki baron! Njegove besede pomenijo, da so profiti klavniikih baronov tako nizki, da gospodje kmalu bankrotirajo, ki spravijo od praSica in goveje živine vse v denar razen kruljenja in muka-nja. Če bi ujeli fonografične plo-ftče glasove, ki jih oddaja od' sebe klavna živina in prašiči v smrtnem strahu, ko dospo v klavnico, hi imeli dobiček Se od mukanja živine in kruljenja prašičev. OppeLn, Gornja Sleeija, 8. jun. — Daniel Dessycai, poljski generalni konzul v OppeTnu; jfc danes zjavil: "Ako poljski delavci ne dobe svojih pravic, tedaj bo bolj-ievizecri zavladal v gornji Šleziji. Delavci bodo držali svoje pošto-; anke toliko čaaa, da prisilijo svoje gospodarje za sprejem njih«» vih zahtev; »ko pa ne dob«, kar zahtevajo, /*de boljševizem." Beuthen, Gornja Šlezlja, 15. maja. — (Pismeno poročilo. John Sims. Federated Preaa.) — Gornja Šlezija je zdaj v rokah rudarjev in kovinarskih delavcev. Prehodil sem vso plebiscitno deželo , od enega konca do drug; srne' nacionalističnimi frazami tulaj- v prihodnjem letu bo ar mada povpreöhq ätela w, 180,000 mok Na to ss stopnjevaje zniža, do-, kler ne doseže 168,000 mol. Washington, D. 0. — Senat ni nprejel zborniške predloge, ki zniža stalno vojnkcyxlne izdatke na Ml 000,000. Senatorji so glasovali takole: Republikanci, za povečano ar mado. Ji ' ,V"V| ' :' ' ''' ~ X*TM. > (Msa Lenroot, ' H Mas, •> McCormlck, McCumb*, McKInisr, N ewberry, V' Bali. m§ Brandireaa, Humum, Ca)** (nmeron. Cummin«, CurtU, Dillinirham, Krn.t, Klkta*. Ferna Id, Demokrata. Flatehcr | Republikanci, mmmm z —as. in My ara—I. proti "t povočaui NEKAJ JO pa ae ima- PAMETI öikaAki vouloi kljub TTsaspanosti. Vpondeljek so bile volitve sod nikov v Chieagu. Zmagala je lista d e mokraak o-republikanske koalicije, ki je vodila oster boj proti mpublikanskl frakciji župana Thotnpsona. Za delavca je čiato vseeno, katera kapitaliatična stranka je imagei*. — Kljub klo-raformu kapitalistične kampanje s<> pa volilei le pokasali nekaj pa meti, ko ao sprejeli predlogo za »»rezplačne učne knjige v javnih šolaš* odklonili pa ao predlog Rrsdnjo nove ječe. Opoziciji proti Šolskim knjigam je pomagsls >»di katoliško-klerikalna manjši na, ki je obležala poražena. delavbkb kooperative rusku sovjetskih tovar- > HAH.' I Moskvi, 8. jun. — (Brzojavno PortlR» Fed. Pr.) — Po ekl«gni k veta strokovnih oni j v «ki provinci se delavci pričeli n stana vi jati svoje kooperative "vjeukli tovarnah. Biro mo «kovskik k4H*p«rativ kupuje bla-Ko in ga rsndeljoje med čUne Manjls tovarne as smejo združi ti ia ustanoviti skopno koopers thro. Delavci ustanavljajo tudi "voje mlekarne In nasade a zelenjave. Snjega ljudstva, moram priznati* da je Sleska vstaja delo delavske mase. Vata j o vodijo kmetje in.de-avci, ki' ao že aiti pariSko-london-kega barantanja na njihovo ko-i e. VstaSi kontrolirajo skoraj vsa večja industrijalnf mesta ob poljski meji. Kovinarji in rudarji r organiziral »¿%Voje delavake avete, ki imajo prvo besedo v rudnikih in tovarnah. VstaSka armada sestoji Iz kmetov in delavcev. Mladi fantje in starci so zadeli puSko na ramo z izjavo:''Glad ko-ezični diplomatje v Parizu, Londonu in Berlinu, ki ae zanimajo le za naSs rudnike in tovarne, no bodo več barantali z nami kakor z živino na semnju." Vstali odklanjajo plebiecit pod kontrolo entente. Angležem pravijo, da naj gredo domov in uvedejo plebiacit na Irskem. Franco ze in Italijane pa opozarjsjo na Alzacijo-Loreno in - Reko in jih vprašujejo, čeaa iliejo v Gornja ftleziji. Na grožnje, da jih entent-¿ete prepodo iz Alesije, odgovarjajo vataSi: MAko naa prisilijo tako daleč, da se bomo morsli umakniti iz naših tovsra in rudnikov, vediie, da imamo na tiaoče ton dinamita." Vsa vprašanja, da li bi Gornja glezija boljše uspevala pod vlado nemških večlnakih gocialiatov ali poljskih katoliških nacionallatov, ao ae razgublU vsled dejatvs, da je dober koa dežele 8daj v /okah delavcev in kmetov, katerim jc oborožena obramba prisvojenih industrij in zemljišč prvo vprašanje. V ' 1 Vstaško gibanje ja na površju doeela r nacionalistično. Poljska slava je vsem na jesiku. |Ampsk v globinah gibanja eo znamenja, katerih ne more prssreti polčas vlada niti nacionaUsttfni vodite lil vstale v. Kmetje in d. lave! ee zLeali zemljo In ^^i jih čvrsto drže. Bil sta »sd rudarjL He<\ njimi ni dosti komuniaras ns ■oeializma, imajo pa idejo o svojih eletf^otsmih inta-reaih. Rudarji pravijo: "Ako n«. Poljska ne more pomegst,, tedaj as bo treba obrniU na M-kvo p Naj dobi Gornje Alesijo SemH-js eU Poljska, sno js gotove- Demokratie. AtflMint, 1 K In*. Hrouaaard, Ovarman, pifc r omara na. Cierrjr, y^BSSBUHa I Harris, Simmon». HUehcoolLi (K.M.). London, 8. jun. — Induatrijal-na kriza na Angleškem pe bliža točki, ko se mora nekaj zgoditi. Najmanjšega izgleda še ni, da bi bila stavka rudsrjev kmalu končana, medtem pa je saatavkalo 600,000 tekstilnih delavoev v Manehesterju in vrhutega groai Se stavka strojnikov. Htavka rudarjev je parallzlrale^ vae večje industrije, trgovino In Železniški promet. Človek lahko potuje po vsej Angliji in Akotski pa ne bo videl tovon)enr#vlaka. Št raj k v tekstilni induatriji je posredno in neposredno pomnožil armado bresposelnih sa par miljo-nop oseb. Produkcija prehaja v stanje splošne psrallse. Kriza jo že tako velika, da mora priti do induatrijalnoga poloma ali pa poraza delavakih sil; sedanja suspen-več nemofotfti Trammall, še Mogoče s tem glasovanjem nI zadeva kančana In mogoče ae znova zahteva poimensko glasovanje. Razlogi so tehtni, kajti večina v senatu je zelo majhna, zbornica je pa odločno zahtevala? da se znižajo stroški za srmado n mornarico. Pri razpravi o armadni predlo gl je prišlo do otftre kritike re-publlkanakc stsnke, ki še dordaj ^il spolnila svoje ^bljube in proglasila miru z Nemčijo in Avstrijo. Senatorja Rced iz Miasonri s in in Wataon Iz Georglje sta očitala republikancem, da so po-irll avojo obljubo z ozirom na mir s Nemčijo in Avstrijo, kate ro so dali volilcem v volilnem bo iu. Henator Reod je rekel: "Ml imamo okoli 15,000 vojakov nekje v Nonsčiji in FranrijL Zskaj pa so tamf Zakaj sedanja administracija ne spravi tak vojakov domov f Prav nobena qpravifbs ni. da jih je tja poalala neka druga administracija. Jaz izzivi jem vaškega človeka, ki žlv4 da ml navede dober vzrok, zakaj se drži 16,000 mož v Nomčljl.. Chicago. Dl. — Trije mladi de geueriranci, udanl narkotičnim strupom, ao vstopili v lekarno J p. Oollonskija. Zahtevali so od njega morfij, opij In heroin. I karnar je rekel, da nima takih strupov v svoji lekarni. Degcne riranei se niso brigali sa nievove besede, ampak ao razbriiH žele ZiMi vijak na alkokolnl svstilki in mu poVrdali krms ovinkov v «A» raz, da napravijo na njem par pečatov. ae prinsae saktevanHi narkotičnih atrupov. Lekarnar m jr podal ki jim izroHL kar je imel AMNESTIJA ZA VSE POLITIÖ NE JHTWIKE, NAMIGUJ! ETT JUSTIONI tam i Washington, D. C. — Juatični tajnik unpgkerty je včeraj na mignil^ da pride kmalu aniuestijs /.s politične jetnike. Ko ao ga vprašali sekaj ae zavlačuje Deh-sova zadeva, je rekel, da Deba pride na vrsto, ko se bo obravnavalo o pomiloščeujti vseh jetnikov, ki bo Wli obsojeni med vojno. To l>o njegovo priporočilo predsedniku Hardlngu. t velika delavska kriza na angleškem. 4 - Stavka tekstilnih delavoev js po-večala industrijalnl kaos. zadnjih pet porotnikov je izbranih. ZADNJI POROTNIK JB BIL SPREJET PO POLNOČI 6E-TRTB NO0NE OBRAV. NAVE Zagovornik obtošanosv je prote s tiral preti nattn« izbiranja porotnikov ■r^pu w vaaassp v % Dedham, Masa, — Pet zadnjih porotnikov pri obravnavi proti Saeeu in Vaneettiju, katerih ago-dovino sagovorništvo ni rnotflo preiakatl, je isbranlh, ki bodo odlomili, «e italijanska delavska organizatorje umreta na električnem atolu, ali če boata oproščena krivdef Zadnji porotnik je bil «prejet po polnoči na četrti nočul obravnavi, ki jo jo vodil višji aod-nik Webster Thayer, Zadnji porotnik js 8cw*rd Parker, po pokllou strojnik. Bil je med onimi dve sto driavljanl, ki so jih pobrali po ulitih, ko so is* prašall prvih pet ato posvaneov, od ksterlh je bilo sprejetih ssmo sedem sa porotnika. Fred H. Moore, glavni zagovornik je argtt-montiral s sodnikom Thayerjem akosi trideset minut, ker je bil sprejet Psrker. Njegovi argumenti mu niso prinesli uspeha. Žago-vorniStvo je namfeŠ isčrpalo njemu določenih odklonitev. Moore je argumentirsl. proti metodi, po keteri ao pokliesli zadnjih dve sto posvancev na sodišče. Pobrali eo jih p sej podpornih društev, pri predstavi roko-borboev, sploh, tam, kjer so jih dobili. Ker je bilo ponoči, so vedi KOMET SB PRIBLIŽA ZEMLJI NA 10,000,000 MILJ, Oambridge, Mass. — Wlnsekev komet se približa aeuilji v tem ineaeeu na 10,000XX)0 mlM- Tako izjavljajo profesorji na svezdar nI harvardake univerze In tudi drugI aveadoananol. Komet bo najblMje zesnljl dne 13, junlia. Težko ga bo opaziti a proatlui o-čeaom, ker je sv^sda šeste veli-kosti. Nekateri svesdosnanel napovedujejo, da bodo 27. junljn padali meteorji s neba kot poeta, diea kometovega približanja som-ljl. pitallatično «Caaopiajk'1 krče- jati starčki in giušei. v nekom alti* vito stoka in poriva vlado, da uaj stori nekaj In naredi "mir" alepa all sg&la. MTimes" se dan se dnevom jokajo nad "trpečim ljud* atvom" ki mors prenešetl toliko gorja žaradi " agitatorjev "r Zanimivo je, da so je v veČino ds-lavske mase vtepla misel, ds nazaj v predvojne razmere ne sme ti. pa naj ae zgodi kar hoče. Večinaka maaa, ki je navadno bresbrižna in ae da hitro zasibatl patrijotične aanje, da js boj škodljiv za obstoj domovine in da je mir neznansko potreben —- jc nopot navdahnjena z eno samo iakrico zavodnoati, da js treba žrtvovati vse In da je tudi boj s brezposelnostjo In vsemi drugimi težkimi poslcdlcaml boljši kakor pa povratek v stare suŽonjake raz-mere. Kapitalisti silijo In pehajo delavsko maso nazaj, toda mssa ss ne ds. Ns tej točki tdsj divja konflikt. Pri hladnokrvnih Anglsžlh jc nekaj čaaa vse mogoče, zato so možni novi kompromisi. Ampsk kompromisi le zavlečejo odolčilno bitko, ki enkrat mora priti. In zdi so, da ss je angleško orotnlkl, ker ni'najmanjšo prilike, da se preišče zgodovine polsvencev, "To izbiranje je enako pošteno za sagovorništvo kot za javno to-žlteljstvo," je odgovoril sodnik. Bilo je ob eni ponoči, ko je bilo prebujenih ostalih enajst porotnikov, ds ss ssprissžejo. Sodnik js de jel, ds bodo poli veli v soboto In nedeljo.» Obravnavo odpre javno ložlteljstvo s svojo lzjevo v pondcljek zjutraj. Knajatl porotnik, ki je bUrlm jet, je J. Frank MeNemera, po poklicu farmar. S\. SVIfCBHIH ZBH V SB0Ü, A. V DVBH TEDNIH ZDRAV Teilt, H. T, - 12-let ni Lawrence Metterflsld js bil* ««a nesreči (üsstraljen.' 17 svlnč< nih zrn is jovSke puške ae je zarilo v srčno mlšečevje. Deček js Ml ls dva tedna v bolnišnici, ko jo js zapustil. Kadar js gt<4x»ko dlhnil, so lahka opazili, kako ss zrne gibljejo. Ko so dffčks prinesli v bolnišnico, alao sd ravnik i kueU najmanjšega upanja, da okreva. Poljaki dele vri v ftlcziji so se to-liko naučili, da ns bodo hoteli več biti sušnji berlinske niti vsršsv- kjsjfft ujego» l,rHi"r Virgil je p* 10 LBTN1 DEČEK JB USTRELIL AE MLAJABOA BRATCA OederviUs. 0. — 10-letnl Jsm*4 Blangley je ustrvlll svojega filet nega bratca Virgile a samo krasom. DeAka eU se prepiral* no otročje ia v U>m prepiru f# sta rejši bratec ustrelil svojogs mlaj šga brate«. Jamess as s rotira M, ske vlada. VsUja torej os bo sa- ur kasneje lsdllH.il. ko dela krogla gs je za OOKJEOABOI MORAJO SAMI SKRBBTI ZA SVOJE POSMBT-NINSKO ZAVAROVANJE Chicago, 111--Nihčs ne msra zavarovati ognjegasesv sa po smrtnlno, daslravno vrše zelo koristno delo. Njih delo je never-no in odklanjajo jih ssvsrovalru-dru«l»c kot bratske podporne ganlzaeije, Zaradi tega ao bili primoranl organizirati svoje zavarovalno drultvo sa posmrtnln-sko podporo. l)a se opomore temu skladu, prirede ognj«*gsscl v e in moje peHar-eke konti no fte vedno ns počitni- gff» :p; Oalt- V naši drlSvi ae „ . „ , na-lttjeni mftsno^itvi Šele boj zi poli vaki tično demokracijo in le danes li na vime v tej dobi. Proletarijat, H j, fašel iz avelovne vojne zavednej*i kot> W, te je hndo prevaral: ob i prevratu Je mislil, da bo v novi Lfsko-demokratieno firan. umn poum«« ..«..o o «bra^ demoMasgs v ...........Ju T Todi ekd _ I ■■ , naslovnem pred- re ao oatale dejanako nerazvite jle zakaj ao se soeij- kakor aa je bila razvUa proletiir tako v svojem po-Jaka zavednost v strelskih jarkih, načrtu, ltalmrlBorlosatiS Is to spmfeas vpolteva- Uth* v ustavrtvertem odboru tefigM £ * »J* rZZ, sskejevsli tnko, kakor smo rati proletarijat, ki se je toni ie Izrekam I to zgoraj omen9L V svojem ustav- *S gospodarsko iemokraeijo, ne 1 - — —- ^ blvpsšil na to, kako si burž»a i osvsis politično moč in gazi I dali |petitično demok^o.Birfoaziji zahtevam polae je Vilsd tega posrečilo deloma in lels prevaro, deloma s brutalno silo ' v onem om v|ne l^zpostaviti svo^politin,. uds»»em poj^j,^,« W lahke iteve^ je bil pokojnik zelo nerednejle mai ho »oka^mogobro^ » S Tudi v _ . m* pogrema. Torej M-L, m goapodsmkem deta ao ge inre hvala «ms. U« pa ^»f omejili iz istih rszlogov na na« ts- jnt W 'kosvsni minimalni progrsm. »«dmimad tudi te predloge ao buri ' .-TTT. ^^Istrapke zavrnile in m ae stem pe-i m 5- Uliivase kot skrajno rfcakcijoname, Uko ds as lahko v zasmeh eelo| jsarnejiimr strankam tem^sils eelo to, ad uv — "Okenane" ter ds ¿rok jemlje <*io njegove telko jizvojevane pridobitve! Proietari ae je pa — šal — yee ts .čas, ds hi sf aolids|no boril za slabe, a palico pol ker ¿¡ft is I mcHtu (eaj jo tmn.K^nem « Dt .o se ps naÄ ao- 18 et PooUmci zadovoljili a ' _ .'Rihe l«vit" prodlogom, je p» p^s lahko um- jÄTÄ^Älti^ W M Sfe W «.ill 1 /Četrtič. Vprašanje, kako na; "en maaie", se reši na ta način, ki znajo poVečavati domišljijo in organizirati voljo mno-žiee. Napoleonova izredna moč v Franciji je prihajala od znanja v pozivih na elementarne ljudske I- I VtfUMiSSS, Osi. - Kakor drugod, so tudi nam v Kalttor-finančut1, "bo«ovi »stovolj ne počit-niee; kjer pa teh počit nie le n||p dobili, so jih mogočni bobrovi pri-I tem, ds * £ sami Moja mieel je, če delamo na železniškem vpraftanju, tedaj moramo vpoštevati javno te principe množične psi hologije. Nekeliko nižje pravi Lee y svojem člatrtcu, da nikdar ne vpoiteva in analizira proračunov, in pri[ duje svoje Izkušnje v stavki rudarjev na antradtnem mogovem polju v letu 1916. Takrat so šmokavzaraki laftH a velikimi napisi: Antracitni rudarji zahtevajo 1 odstotno povišanje mezde. Ljudje ao čitali naslove, r : i ,r t krajlali s d rial i več denarja. Č« _ T , ukvarjal^ z njim, mar ga jim damo male manj, da bodo ne «U-Isvei uki iL»«d» li dobrote, kate- fo tako latito "(arblti", iS tukaj pro- loszni večini prodro z nim eoeijaliatičnim programom. ker gs je «temo 'Pro- Da bo jaaho, zakaj so na« po-W prbisŠa aaniimLve novi- Island v parlamentarni ikeiji pose nam je priljtitM, ter ga udarjali predvsem zahtevo naše-vnakemu, kateremu ga programa po politični demo-se Interesi delavstva njegovi in-jju^iji, je treba vedeti, da je u- vedba politične demokracije pred- ---x_IPQgoj uvedbi go^odarake demo- KBlnr* Otnnr^Jl ^0™f|kracije. Nsl ustavni načrt zahteva |8tfli 0 mmJaafesa jl OO0TTe v li ^ ' I'. ii M ■ tMHji «6 sdnaeli »«,000 kot W'ti " ''' OizVmiM. I uvedbo d«nokratične republiki v i.a. L, J[r>i-s' da urta. ^e državne oblike; referendum V0i ljudstva in volitev sodnikov in ti- m r— Predsinočnim dve tolovajski tolpi Knt-ye. iiaa UBIATIU iiacn hhhcv*I • , , _, uvedbo demokratične repubUkan-Kce*tah, ki vodijo na severoza radnikov po ljudatvu potom naj __ _____ tu-1 modernejle volilne pravice. To ao et je krvna osve- glavne točke, ki eo znaki demo-v navadi kol I kracije. Tem vzporedno so atav-Italijani ali 1 jene v nase m ustavnem načrtu šoki živita v|cijaino-politične in gospodarske,--------:---- v laSteve nalegk minimalnega pro- «o se pa monli IcP° 7 , moasi ene arnaiue «somn. igrama.; • ^ Vv l™* na4klir 80 jjm banditf p0' pf. če ie kdo ubfl oče^. tedaj Douga resnične demokracije je *}htnlno> ^^cin denar ne m zadoščenja X sodi |mogoča le v do^gi gospodamke^"- ¿isoga ^^roparj,. demokracije; desn^čna demokra- f" jred^i okoli leatnajat tmsldo- osveti, ne ml moiki eUe mesti na delelo. so se v predmestjih in so _______ili motoriste in goste v obcestnih krčmah. Lineotnovl krčmi v Morton Orovu je bilo okoti slo gostov, ko pripeljalo Sest avtobanditov rezali so telefonske žice, gostje ubije morilca njego razumeli proračuna, ki je bil pod naslovom in verjel naslonu. Lee pravi: Dajte mi naslove, jaa bom pa pisal vesti pa članke. Ko so ljudje prečitali naslove, so mislili, so rudarji nikdar siti požeruhi. ' „ -1 med (Asi gvstvom na eni strani hi statlto-kszi na drugI stkani. KspltsHsti-čtii listi na vsškh gibanje sakrite r pol čevlja ddl>elin)l črkami ns naalovnl strani tako, kskor b! bilo le eeiaritoeto polno boljlevlkov in anija laravna svoje finance, kajti če bi zapisal, da je bankrotna, bi ji nihče več ne posodil denarja, ker bankrotnemu podjetju nihče ne posodi denarja. Leejev članek dokazuje jasno kot beli dim, kako sodijo kapitalisti o ljudstvu. Kapitalistom je ljudlivo ne-umna čreda, ki aa da vcKliti od vsakega kričača, ki sna spretno izrabiti ljudsko phsihologljo.; On priporofis privatnim blznlškim Interesom, da morajo izrabiti do skrajne meje mišljenje ljudske mase v svojo korist, <(a bo ljudstvo ie nadalje garalo in znojilo za lene parasiU» Z drugimi besedam! pomeni njegov nauk, da se naj IrtiV omami, da se loftje lakorišča sli pa opleni. l>eejev članek je obenem najbolj dokas, zakaj št privatni blznUkl veleinterosi najbolj upirajo pravi ljudski izobrazbi. Obdrlkno ljucintvo v neumnosti, je geslo kapitalistov, pa g« bomo lahko izkoriščali v svoje privatne Imjkotirala koko ako ne nšpovs določenem čaau .....J. -------------uenioKraeije; uesn^ena uemoara- ; . . * , Ako pa ne more do- Lu^ torej v kapitalistični drulbi 1Är,cv- Vtt6*1 * cesle 80 o«11«*1 s — katerega dru- ni mogoia. Toda ako uveUavimo vsaj nekaj politične demokraeijeJ«» ^^ smo a tem bUlje uveljavljenju ^ IJ TT^^nkt demokracije in a ^ 3 pride do aprave, aH to * nafcratt .ocijallstičnemu idealu. J bi\A i ^ im d drniinania le,v«|ine demokracije, mu je omogočaj let. Ko je «bruhnila nasprotne dru Kdtojt dru tre ne jpllnI . Upper Knox je iz rvna oavett med druži ley hi i rvna o-| kedsj bo kgks k'mu)sni.ia bojs delavcem Wm. bila krvna _ in neklieri sol naseli trajni* a^j uspeiüejli bdj za d ose so nje-L^^^ WTSeelingrn v ukra^lenein irovÄ: eocijalno gospodarskih sa-i kjk htev, za iaboljlanje njegovega - 7 ¡ÜQ2 "7*7----I znano, da "sO oropali Stlri avto med obema drullfilma. Letos apo: Politična demokracija sama na m mlsŠLJe PS John Bailey ustrelil sebi pi le nI jsmstvo gt>spodkrske m C ljsli so avtomo potnike. i)osdaj je Ako holemo napraviU o počet- fleverly Whits dne 7. a0rUa. Mo U-mokrieTje, temveč je ravno na ----— j,______i:_n u__...L.;. — ___.. m__i ■ w.,». ju kapltallatov nepristrsnako sodbo, morsnte pomisliti na vetttve ril es so prijeli in se nahaja v ječi V Loulsvillu.. 8 tem umorom je Strain WiMlam Lsajs. Ts smor jH.lrielsh, kakor so a. pr. Zedinjene -- J-- tako stsro fovra Lirfave ameriike. Tu so «veljavije- -1 ne najliiie poütjlno^emokrstWne sife Vedej veQC ftp Ako hI se zadnjo jesen 'Ht primerjati ds- sopst ollvela krvna oevaia. In le lavske razmere. V tem pridemo dni je Hsrt Held, bivU oficir, a do zaključka, da ravnajo oni 4 sto pffcvt Zakaj pa aaeo pri volit vah vrgli pulko v koruzo in Al s rokami v žepu v njihov, zveri* r nJim flftnauo. bi pa sedn pu*Wo seboj, sli se blfo lahko ss^ifto. da bi koscem konca nSHi ono sverino onemogle na -spodarJm ta li #M prihodnjih da ata adaj obe družini odda k laja vse sorodstvo, tod! tisti, ki prilenili v dnrittno Pri takih .ssvetnih bojik je prkBo vča al ds pravih bitk. In da al to ne je generalni adjutant volit v sh zadosten protiutež na-tlači- i proletarijat ko ksMhr v. dnigih trpi pnmanjka i je, glad In ^evlčino: uveljavljena I je slesr politics demokracija — fr le-U v kapitalistični S oddeftom ilsml: polltlčn« _ . ............ ker ae je stvs nI zsjamčens; za jamčiti jo t, da atsra ifvno-osvetna voj- mora pa le gbspo<1srBka demokra-iabruhne a vao silo med dhili |č(ja ljmlltva. aoHjitizem White in Baikf. PEKD TO ._____ DL — Niok Ksiaeria, Sla SchrJtAftr Brothers Olothiw kčMkhijč eo oropUi t*«d tovsr no, ko je prinesel denar za ispla čilo delavcev. Ko je Kaiser vstopil v velo, mu je tolovsf nSrfA-vU ssraokrea in istrghl densr Iz raK.ijptel je ven ns eesto, kjer je sedef v tvtomoMI tn ae jadrao *d peljal ^, -¿. Dva irska Dublin, Irska, t jun iko vojno aSOBe m P.*< angle je sWliio du-hovns ^(Hynorja In IT. MeKen-no v lest mesečni zapor, ker sta v svojih farovlih dajala savetje f-puhličanom. Jcdioti jed; konfcpaa strokovnih vrtii/j? Avstr.lMf.V^ tisoč dJleghtov jri nt mg - Stavka pivovaruttkih d^lav. cev, atrojnikov in kurjačev v Detroitu aoper odprto .delavnico ae nadaljuje i? oaml teden. ' ; «** rrfti običnakih volitvah.. y Stoekholmu, ki ae «t. vriAlo zadnji meaee, je bilo oavoljenih 40 aocia-Matov v občinski svat. Konaerva tivei imajo 40, liberalci 9 in ko-muniati 3 mandat«. Valed aakona, ki jemlje volilno prafjao fnim, ki ne plačajo dohodninak««a ds*ka, ao socialisti iaiubiU »0,000 *ta-sov, liberalci 10,000, komunisti 3000 in konservativci 2000. ¿j* M* l\ .■" jpb--'; M ^ clXväi IbMi assr-ss M lawndalr Art; cfocato Illinois, OOOUK. AM AMW, IN 104, QTMB, Kim, M *** m eeswmad Nadzorni odbori ««■ve L^i tsmet&i Tiskovni odbori m Indianspolia, Ind. Odbor Slo-venskega narodnega doma opo-aarja vas MaMarje, da ae vel do «ad nJega vdelelijo seja T nsdsljo dne 18. junija, točno ob SNI URI popoldne, Čital as bo novo asatav-ljen dodatek k pravilo^ ,ter dru-gs rasmotrlvanjs o več 7 vslnih atvsreh. John Perko, tajnik, (Adv. Jone 8-0) "nartčUo po nam In r pm/ MD NEW tdSfc-HAMSUSG Veliki moderni ae reiki aa dva vlJsC Mongolia, 16, junija. Minnakahda (novi) •amo tretji narod 30. JnilijA. Manchuria, julija 14. <,, *. ¡¿l , .¡r» tâÊÈÉVA PRODAJ NEW YORK-HAMBURG LIBAV-GDANSKO Gothland, junija lt. * : pàViu rtft P*.'; V START KRAJ. STAR LINE mgt: Crilo. _ Vri rnnUihi, Mo nor« nflutl lop.to bi drug« aitfti« pri poplavi ssdajl petek. Delo Je prisilna. Včeraj ao nslli nsdsljnih 42 mrličsv. Vodstvo Rdečega krila je mnenja, da ftevilo mrtvih ne In» presegalo 500. V torek je a* «'•el delati vodovod, dočim je «lektrarii toliko popravljena, da zalaga dd mesta a raaavetljavo. Včeraj je bila vpostavljena prva ŽelesniSka a veza a Colorido springsom ss dovalanje potreb ¿čin. Splofns ŠelesnJfka svess r vna^M »vatam ae bo odprta ne kaj tedasv. ' - francoska dtagKj« flclrala p*öÄ t Ografcv - Devet épanekihJg&mJß bilo ubitih v boju s Usvri v Me- . — 307 parov je dÄls sealtre-¡¡«o dovoljenje zadnji , aaau. Vsako minais Jo*" "J** RadovaUrff «WMf Izdaj- dovoljenja. Jr redotsjR. j kje hsdO »ovflfit^ n" ■ stanovanja. lanu Galeviéo, dr. Vllarja la dr., ker ao m pregrešili proti oblasti In domovini a tem, de ao 1*4 1tl9 in lt» bili r bodi»! nepotraM bodisi potrebni svasi s zastopniki takozvauega hrvatakega koafltejs na Dunaja In Dadinspe|fU ADRIATIC udafak«^ organi mejo zopet kun-Raspravljali born raxultatu 'U-mie i Ep' 436 W. 23rd St., NW York, Pf» Y, Kaphai fl00,000.00. Rerervni tAlrtéd $30,009.00. i. Daarborn St., Alrea javljajo o ^ asd stavkajočimi ^ tlavci la stavko- vrm^m pp^^^^H i (Nadaljevanje.) Čudežev pe š* oft bilo kons«. Drugega dne je «Hitela tajna govoriea od poetalje do poetelje ln veliko razburjenj je šinilo po vsej bolnišnici Po-strežnice so i»ograil« paciente a svežimi rjuhsml dssi jih ni bilo treba, postavile so velike iopke rož na misiee med portaljaad in aaaajše lopke so ri pripele na prst Jim «de je vprašal, kaj to pomeni, in častne Beatrkg ga ja pogledale a Ujinstvenim nasmehom. "Visoki obiskovalci pridejo — ampak vae to ne ti"*"», ragradnozavednega proletarca kot ste vi". • 7 , h " NI mu hotele povedati, pa« pa je odlU s istim porednim emehljajem. Tedaj je aopet spregovoril njegov eoeed. "Kralj in kraljica prideta, da ve»0, je dejal pomorščak. "Tiho!" JimmiS ja bil uverjen, da sdaj ga vleče. "Pravim ti, da prideta, aaj to ni prvič. Žrtve nemške podmornice obiščeta. Ti pa glej, da danes nc bo« klobssal svojih socialističnih sirovosti". Jimmie je vprašal Beatrico, ko je bila spet pri njem, če je res — in bilo je res. Kralj in kra-ljics poselita ranjenca, ki eo bili rešeni s torpedl-ranega ameriškega transporta. Ampak čemu vprašuje f Saj ga ne zanimajo kralji in kraljice t Ali morda dovoli, da ga preneao v privatno sobo, kjer ne bodo razžaljen« njegove revolucionarne oči t Ali pa ostane in skuša narediti socialista iz njego-vegs veličanstva t Razumel je njene sarkastične besede, k! so prihajale iz ljubko smejočih se ust. Dražila ga je I "Gotovo nima kralj čaaa, da bi govoril s človekom kot sem jaz", je rekel Jimmie. "0 ne vgrajte se", ga je zavrnila postrež-nics, "saj veste, da>ralj nima drugega dela, kakor da se pogovarja." Jimmie je molčal. Videl je, da se mu Beatrica smeje; in ker se mu doslej ni smejala še nobena lenska, ni vedel v prvem hipu, ali se smeje is pri-jaznoeti ali se norčuje. Jimmie seveda ni mogel uganiti, da je bila plemenita Beatrica aufražetka, V se je is splošnega principa pösmehovala vsem moškim. Ležal je mirno pod svojo odejo in skušal potlačiti v sebi nepotrebno razburjenost. Ali ni bil zlodejf On, navaden delavec, od nikjer prav. saprav, ki je bil vzgojen na dobrodelni farmi, berač in potepuh skoraj vss svoja Uvljenje — se ima sestati s kraljem Anglije I On, Id je dal toliko na vse kralje kakor na lanski sijeg! Saj je rekel Beatrici prejšnji dan, da naj vrag odnese, vse kralje in vso aristokratako sodrgo I In sdgj pride-kralj v bolnišnico! Kaj naj sto. ri Jimmie ! Kako aa vraga naj govori s njim! Slišal je, da se kralji ogovarjsjo s "njegovim veli-čsnstvom". Jimmie je stisnil pest pod rjuho, "Proklet naj bom, ie mu tako » ¿«m!" Zbira! ja v vse revolucionarne sile in klfcal na pomoč duhove svojih "strigalakih" prijateljevi Divjega Viljčeta. "Malino" Currana, Jožeta ' Ploščato-, glsvca in "Cbueka" Petersons. Kaj bi oni naredili v njegovem položaju T Kaj bi napravil kandidat, njegov velifei junak, ki se je kopal s njim t — Öim bolj je Higgina napenjal možgane, tem bolj je sposnavsl, da ja njegova revolucionarna iso-/ brazba še vedno pomanjkljiva: pri raspravah v socialistični organizaciji se ni nikdsr govorilo, kslco no naj obnaša eodrug, kadar ga obišče kralj i Jimmie je bil po naturi mehko Človeško bitje, ki se je hitro sprijssnilo s mehkobo drugih Človeških bitij. Dali pa revolnolonarna etika dovoljuje, da je človek, revolucionar, mehsk s kraljem t Ni li njegova prokieta dolžnost, ds pokaže svoj globok prezir do kraljev V Njegove kraljevska malenkost se morda le nI srečala s človekom, ki bi mu snsl povedati, kar mu gre. Ako ne, dobro, naj ga srečs danes! ase Poetrežnlea je pritekla v sobo, silno vsnsmlr-jens, in ssšepetala: "Tekaj sta". Druge postrež-nlee so se hitro poatavile vsaka na svoje mesto kakor kipi, stiskajo d roke nervosno, In bolniki s^ ležsll kakor mrtvi, a očmi prilepljenimi na vrata. fies nekaj hipov sa je poksssl možlček, oblečen v uniformo, o katerem ne hi bil Jimmie nikdar sanjal, da je kralj — še ne hI hil videl njegove slike v ilustriranih čaaopisih. Srednje rasti, neko-. tiko prlpognjeuih pleš, majhen gentleman, Čisto navsden človek na prvi pogled, pristrižene rnjeve brade, ki je ža prilela si vel i, in rdečih lie, kakrini ao običsjno Angleži. Sprem I js! ga je vodja bol-niičnega štaba, m njima je pa «topais gospa selo ostrih oči, oblečena v črno, v »preroštvu veš sdrsvnikov j nato ja sledilo nekaj èaatnikov v uniformah. Kralj In kraljiaa eta ae u«!svila pri vhodu in pogledala po vrstah postelj. Oh» sta se prijateljsko smehljala, nalahao priklanjala in ponavljala: "Ksko jet" Postrašaiee so ar aeveda morale tudi smehljati in odadravljati e pokloni in beeedamit "Kako je, Vale veličanstvo!" In njegovo veličanstvo je reklo t "Upant, da je vae dobro". Zdravnik je poklical glavna pnetrelniro, ki je hitro pri-skakljals. smehljaje as in pripoglhaje glsvo, ter informirala kraljevsko dvojico. potre*, buje dobrih topničarjev in da je selo hvaležna vsem onim, ki so prišli pomagat britanski mornarici Jimmie je poslušal in bil je jesen — ne zaradi tega, ker je kralj pohvalil njegovega soseda, pač pa sato, kar se je kavedal, da je socializcm važnejši kakor pa topničarstvo! Venček nuldh narodnih pravljic. 0 (Poslovenil «Fran Pogačnik.) O zli sestri živela «ta dva kmeta; prvemu je bilo ime Anton, drugemu Aga-ton. 1 . ' "Poslušaj, brat!" pravi Anton, 'pogt^oarfoblaki «e hirajo, pokoja nad nami. Pri tem ee strese ka- j 2Li nlHu^ cor šiba na vodi. "No, kaj je tako hudega!" "A, toča pojde in nam pobi je kruh." "Deievalo bo!" "Toča bo!" "Dož!" "Izvolita se s tem zadovoljiti, kar imamo.'' Svakinja si misli naj grem se bom vssj dssmejsla. Bes pride in vidi, da je vsega v obilici. Vpraša .kje sta to vzel*. Bedak odgovori: "Vama je ots zapustil dom in gospodarstvo» nama pa pLetenico zlata." Gostje so »e najedli napiH in rsafili. Ko se svakinja vrne. zaČ-karati, češ, da on sam ni ¿^S prida in da ga je oče osramotil — „ * Inaj n#> najde pokoja —, ko je u-miral. Okanil ga je ter zapustil bedaku polno pletenico zlata . "Ne oštevaj me, pojdem ln zlito raadelim!" Pride k bratu in reče: "Razdeliva, "brat, pletenico zlata .sicer se godi meni in moji ženi krivica, Bedak odgovori: "Čemu bi de- "Nočem govoriti z bedakom!" „^atop«*- vzklikne Anton in udari a pestjo J pravW'Poi- po sosedu. Nato pa ni toče in imava ja bilo nI a obema je iz nosov in u . , . ,, u&es tekla kri A to ie ni pravi ji ca nego le pregovor. Pravljica se nadaljuje jutri po obedu, ko se najemo rahlega kruha. Živel je mužik, ki je imel dva sina in hčer! Prvi sin je bil moder, drugi bedak. Starejši je bil oženien. tKo se je mužiku pribil- svoj dom! 6la sta in prišla v tisto hišo, kjer jc bedak pobil raabojnike* "Tu. sestra živi, gospodinji, jem Iji in ne varčuj; jaz pa bom ho dil na lov in pobijal divje ptice!' Brat se odprav} na lov, a sestra ostane doma. Začne v ogledovat ZZan^Ta^tiTreiímm ^ «P ^ÖT *f ^Tfnn T vsi/j in oba začneta razmišlja- ainu ves dom, živino in eemljo,^. ^ ^ Mrtvil* bedaka. V Glavar ji fvetuje: "Hlini ee bolno in prosi bedaka, naj ti pri vrta nese jabolk * a čarovitega I Um ne ^ide smrti." Bedak se vrne z lova in vidi sc bedaku in sestri pa ničesar. Hči reče: "Očka. zakaj zapu-ščsš vse starejšemu bratu, nama z bedakom pa ničesar!" Starček1 se ozre na nju in odvr- ti "žSss zrirSi» •»"<>- ^ ^ ne, pojdita ven!'k "No^ midva iva tudi s tem sa-dovoljiia." Mužik umre. Kb ga pokopljejo, pravi starejši brst: 'Bedak, spravita se s sestro t doma!" le pokusim ta jabolka, takoj EîttS ^ W Plenico in kre ne na pot po **du. Gorf j. bi .. i U • vL... j J„1„ amdilje boli. zarattel in R0»t, (m « Ï tî >»\ «I Wio «owie Htoplti d. ÏÎ ÏÏSSk Beetak wine politi drevje in * T^l f^l .i P"1 Dve url « trudi in pri- eo.*rede v «ro»d t. ^"»L kon{no M „^o polj.no, N. ... .___Jpolj.ni je. «tal» velik» petn»d končno zaide. Začne iskati steze, pride do trate ln pogleda naokrog. Tu zagleda veliko kameni to tronadstropno httor Vraja bila zaprta, akniee zatvorjene. Ob vsnošju postelje je stal vojaški častnik. Pravzaprav je stal tam še nekaj časa, ampak Jimmie gs ni opazil, dokler se ni kralj umaknil. Častnik je bil eden tistih aristOkratov. kakrlrie si jc predstsvljal Hlggins: gladko obrit, razun majhnp^ koamate igračke pod nosom, ostre in uepaslvne poteče, tesna uniforma In majhna, lepa palčica v roki, ki js kaaala, da ni mol še nikdar prijel za kakšno koriatno delo. Glodal je na strojnika kakor na nižja bitje. 1 "Govorili ste s kraljem", je dejal mrzlo. "Gotovo", odvrne Jimmie. Saj je videl, tspeel • ."Navada je", nadaljnje častnik, "kadar go. vorl kdo a kraljem, da mu reče 'Vaše veličanstvo' ne pa'miatr kralj'." Jimmie je b|l truden in ni e* mu Ijdbllo prič-ksti se. sato je odgovoril ns kratko s "Tega mi ni nihče povadal". t "Navada je tudi, da nihče ne ponuja kralju svojega ssneaja, kadar govori s njim Veakdo mora Čakati, da ga kralj vpraša in potem odgovori**. Higgina je mižal in le napol je odpri oA, ko je savrAU oholegs čaatnika: "Pa pravijo, da ae vojna vrši m demokracija 1" u - t*. lilt. Jteasfts Bggias e sležM strioa Bsam Jimmie Higgtns js imel nekaj dal počitnic v Imlnišeiai la aesnanll se je s mnogimi vojaki, ki so izgubili reke in noge v bitki, ali ao bili olgsnl s vrela tekočino ali notkridovaa! aa vse življenje e «trupenimi plini Čudil ee je, da je aašel med njimi precej takih, o ksterimi ae je lahko pogo-varjal, kajti daemlega sa aa strinjali s njegovimi naEori. . Ufcijs prikodnjii.) ; i; ; rnmm "Kaj ti je, sestrica!" "Bolna sem .bratec!" Jame ga prositi: "Videla sem v snu, da ra sto na-čarovHeufvrtu jabolka. Da jc pripeljali Kaj napraviva ž njim!" Glavar odgovori: "I*»j « njim karte in stavi tak pogoj: "Kdor izgubi, si mora dati, zadaj roke zvezati. Ko on zaigra, prinesi ko-nopee in svedi mu roke! Ako prvo vrv natrga« svete ga z drugo, še raztrga tudi« to. s tretjo! Mogoče ne bo vsem kos! Potem pokliči mene, jaa pritečem s sabljo in mu odsekam glavo l" Te zle besede pa je slišala po-sest rima in čakala, kaj bode. Bedak sc vrne domov. Rodna saatra sede, da igra * bratom aa karte, posestrima pa sname s stene sab-o in zaprosi: "Bratec* podari mi to asbljo!" "Vzemi jo, ako ki je vše41" Rodna sestra ebigra brata in mu sveže roke s konopccm.Bedak _ napne in vrv raztrga. Ona prime nov konopec. ki je bil močnej-od prvega, in mu zopet »veže roki. Bedak se gane in vrv gre v kose. Prinese tretjo vrv, še močnejšo od prvih dveh, in mu silno krepko zveže roke. Kolikor tudi se brat napenja» vrvi ne more raztrgati. "Razveži, seatra, reže me v roke!" "Razveži se samf" Kodna sestra pozove tedaj glavarja, posestrima pa se postavi pred vrata. Jedva glavar vstopi v sobo, zamahne ona a sabljo in azu odbije glavo. Brat se silno razsrdi, napne vse moči in vrv zabre«\ in poči. Tedaj «grabi svojo ostro sabljo. Odbije zli sestri glavo in vrže njeno truplo v plen divjim zverem. Čez nekaj/časa pravi poeeetri- ma: ta okna zatvorjena razen enega Bedak zleze po lestvici v hišo, od vae oknice ln otvori vsa vrata. Kamorkoli pogleda, vidi za o ' zlata; srebra, draguljev eno okno je bil u ^T^fin ^i.^u pa je bila Prisloujena .^vica.^ Bedak zleze v h»o, otvori vsa okna, odpre vsa vrata in jame hodit : po hiši in jo ogledovati. Videl ni žive duše, bogastva pa je bilo na kupe. Bilo je tu zlata/ srebra, dfaguljev ln dragocenih tkanin. V veliki sobi je stala kad z vinom, na njem pa je plavala srebrna čaša. Bedak vzame stol, prisede, pije vino in na vse grlo prepeva. Zdajci zasliši šum. Prišlo je 12 razbojnikov. "Bratci", pravi glavar, "nekaj pri nas ni v redu. Ok-na ao odprta, gotovo sc jc kdo povabil v gosti." Pošlje naprej razbojnika, da jim odpre vrata. "Ne trudite se, bratci, odprem vam jaa!" aakriči bedak. m Vstopijo v hišo, razlože nagrab-ljeno blago, gredo v sobo, vzamejo vsak svoj stol in posedejo okoli jg kadi. Enemu i razbojnikov zmanjka stols. Stopi k bedaku in ga strese: "Beži, zasedel si moje mesto!" - . Bedak se mu upre» "Po njem. tovariši! Kako se je amcl v naši hiši upirati!" RaSbojniki skočijo s svojih meat in napadejo badaka, tolčejo ga in topo. Bedak ee raasrdl zgrabi enega izmed njih sa aoge in za ene s njim udrihati na desno In na levo. Kogar zadene ,vsak obleži Ko glavar vidi, da š njim ni dobro češeni zobati, počene za kad in se skrije. Bedak pobije vse rasbojnike in k m oče trupla na dvorišča. Potem nasuje pletenico a zlstom. zapre hišo In se vrne k ssstri. Stopi v kopalnico in aekriči: "Tu imaA pletenico g<4>!" Drugi dsn sakuri scetra peč in hoče očistiti gobe. Prime sa ple tenico, — bila je teška. da je ni mogla dvigniti Kaj je to! Odgr ne ja, Wie je polaa deaaijtfe a "Sestrs," pravi bedak, "pojdi v mesto ln nakupi vsega dobr. «« treba je, ds prasnujemo po očetu I Jaz * pa skUfem v gosti pilili lic ht kmete." ja nakupila jelš in pila rte po mizi. potem pa je stekla klicat atarejšega brata s šeoo. "Ah, sirote uboge, nimate niti kruha, pa prirejate eedmlno." ji pravi starejši brat In noče iti. "Pojdi vanj U, svakinja!" "ffftj basao pa pci vas jedli!" vrt, natrga polno bisago. bolk ln že hoče oditi domov. Kar setapomni in pravi: "Ne. počakam gospodarja in mu plačam ja bolka, da me «e bo imel aa tatu. Nedolgo nato se začuje konjski tooot. Pride 24 razbojnikov in privede s seboj devojko nepopisne krasote. Stopijo v hišo, se js mejo gostiti* siliti v devojko in se iz nje norčevati. 1 Bedak gleda in nagovori glavarja»,"Čemu jo žalite!".'" * Glavar se razsrdi in zskriči "Otroci, zgrabite ga. zveiite in pošteno namažite!" Razbojniki hočejo navaliti na bedaka, on pa zgrabi enega od njih sa.poge in za*-ne'udrihati na desno in na levo. Vee do zadnje ga pobije. Nato prime devojko sa roko in odvede k sebi. TCo ee vrneta domov, reče: "Sestre, tu imaš jabolka, jej. da o-zdrsvifr; a ti krasna devojka bodi nsjina posestrima, žhrl in ne žs-lujl" '' ^ Drugi dan se bedak napoti na lov ,rodne sestra pa odbiti k glavarju ht mu potoži: "Moj brat se je le vrnil in še * krasno devojko greva na moj "Pojdi, bratec» dom!" "A kje je tvoj doim!" . ^ u "Moj dom je daleč. Jaa eem esrska hči. Ko smo potovali v tuje dežele, so nss napadlj, razbojniki in me odpeljali." PriMa sta k njenemu očetu. Car se je razveeelil in da} bedaku evo-jo hčer za ženo. Priredili eo svatbo in dolgo pirovgU. , Tudi jaz 1 bil tam, pil sem medico» vino jc teklo po ustnicsh, a v usta mi ni kanilo. Na oknu pa sem po-zabil Žličko. Kdor ima brzo no-žico, naj mi teč« •> žlioom^ POZOR KOJAXL Brotherly Building k Loan Ass. potrebuje zanesljive zastopnike sa Pennaflvanijo; zaslnžek ja precej velik. Toraj ako eluftite eedaj manj kakor $100.00 na mesec, mi Vam hočemo razjasniti kako md-rete svoj dohodek povzdigniti, ako pišete na: • Brotherij Bldg. k Loan Ass., 843 Lawn St., Pittaburgh, Pa. ^;. • , (aäv.) rnESSSmKm FRENCH LINE Naw York—Havre Paris naravnost s li vratnim novim parnikom In po ialamlci v Jugoslavijo S. S. PARIS M,700 tan 4M0D kanjak« alU ODPLUJE Jnnlja 2S—J«li ja 27 ^ ^in Aagnata it. Izvrstna komoditets sa tretjega rssrada potnika s S, 4, 6 in 8 posteljami ss družina. Za nadaljša pojasnila prigla-site sa pri vaiem domačem zastopniku Franch Lias dražba POSLANO jCKr' «.v.ijji fr.'1 »T! ' ' ^jfe^S Boston, Mass., 21. maja 1921. i * Podpiasni Slovenci, prišedši is stare domovine s parnikom Argentina, sa najtopljejc, zahvaljujemo g. Avgust Kolandru, zastopniku in uslužbencu tvrdke Zakrajšek k Ccaark, 70-Oth Ave., New York, sa njegovo požrtvovalnost in trud, katerega je imel z nami potniki s teat, da nam je bil vedno v pomoč pri sedanjih težkih potovalnih razmerah. G. Kolander je bil pri rasnih preglednih komisijah pro-atovoljno redno na raspolago svojim rojakom kot tolmač in sploh povsod, kjerkoli je mogel, je pripomogel, da so bili naši ljudje v redu naprej spravljeni. Ker vemo, da je vee te usluge napravil iz ljubezni do svojih rojakov, priporočamo njega in tvrdko Zakrajšek and Čeeark, katero zastopa. Ta tvrdka ss je v času svojega dosedanjega Obstoja Izkazala ze zelo kulaOtno, posebno sa naše ljudi Rodoljubnemu gospodu pa še enkrat prisrčna hvala. Josip KoslevČar, Andrej Kebal, Valentin Saoaač, .laknh Baraga, Anton Jaasr, Miha Se v<* ni kar, Andrej Lanka, Aloja Zupani, '■'rane NovjESj Ivan Govpk, Anton Jarše, Iva Terikan, MM Modič. m Miei Antonija Hladnik, Jožef ŠerneL' Jakob Mavko, Alojz Vogrinc, Anton Lazar, Josip Košir, Frane Kovač, lVat.šviK, |j. Frane Kova% •»< nip Kravča, Josip Somrek, Aleš Mandelj, Ms r jeta Stanovnik, Reza Petek, Antonija Janežič, Ani Kavčič, Ivan Jaklič, < Prane IWtL Joeip Mestek, Ivan AdaaM, Ivan Avigelj, Mihael Besnik, Jskob Slapar, Ignac Make Hlaatan Peni, Pepea Petan, Fani Serael,