Tečaj XIII.
Odgovor sr. Očeta Pila M.
na pismo verne vdanosti iz ljubljanske školije.
Iz odgovora s v. Očeta 30. mal. serp. do prečastitljiviga gospoda velikiga namestnika in prcvzvišeniga poglavarja gospoda grofa Chorinskiga se očitno vidi, de tisto spod-budovanje k podpisani ni bilo prazno iu brez prida. Sveti Oče l»ij IX. so bili namreč vs\ojih velikih britkostih steni pismam silno razveseljeni. ko so vidili toliko podpisov iz male krajnske dežele, in pa k temu katoličane \saciga reda iu vsili stanov. Torej pravijo tehtne besede, de tako p rekla ge čutila so vredne zares nar veči pohvale. Hladno tolažilo je bilo za njih očetovsko serce. ko so iz pisma spoznali, de ob času tolike krivice in nezvestobe med nestevilnimi druzimi tudi na Krajnskim tako zveste iu vdaue otročiče imajo, ki so do Njih z naj priserčniši de-iinsko ljubeznijo napolnjeni, iu z žalostnim sv. Očetam vred žalujejo, z Njimi čutijo, se z Njimi vred grozijo nad hudobnimi napadi nar grozovitniših sovražnikov zoper katoliško Cerkev in njen sveti Sedež. Torej se pa serčno priporočujejo vsim vernim še nadalje v gorečo molitev, dc bi milostljivi Bog sv. Cerkev iz tolikih britkost rešil, jo povsod z zmagami poveličal, sv. Očeta pa tolažil in v Njih britkostih podpiral. Poslednjič pa sv. Oče vsim podpisanim podeie še apostoljski blagoslov, naj jim bo kakor vosilo iu prošnja za vse nebeške darove iu zastava Njih posebne očetovske ljubezni. Tako le se glasi pismo sv. Očeta :
lliiertis Kiliis Antoni:) Ko**. Vicario capiiulari vacamis Kcclesiae Labacensis l^gitiine depuiatu. ac In u stavo lomiti € liorin*ky. Ducatiis Carni-oliae Locumtenenti Labaci.
Pil S VV. IX. Dilecti Fiiii, Salutem et Apostolicam Benedictionem!
Vest ras perlibenter acccpimus litteras. provima mense \prili datas. qttibus misistis \olumeti ah iiinumeris fere cujusqiie ordinis. gradus et conditionis fidelibus istius l.a-bacetlsis Oioecesis subseriptum. .\tque inter mavimas No-stras amaritudines iioii levi ccrte solatio affccti fuimus. no-scentes. quae sit eximia vestra. eorundeimjue lidelium erga Nos rt hanc Peti i Cathedram pietas. observantia et devotio; quique acerbissimus v oster et illorum omniiim dolor. lu-etus atquc indignatio oh iuiquissimos sacrilegosque ausus eontra eivilem Nostrum et hujus Apostolicae Se«lis princi-patuiu ab iiifestissimis catholicae Kcclesiae ejusdeinque Sediš iuimicis admisnos. qui jura omnia. divina et humana con-culcare non dubitant. Non potuimus iioii vehenienter de-lectari hisce egrfegiis ves t ris et eorundem lidelium sensibus. q u i a m p I i s n i m a s c e r t e m e r e n t u r I a u d e s.
Li ni 10.
Vestnim autem ciit. dilecti Filii! id Nostro nomitie com-memoratis fidelibus significare. eosqiie de paterna Nostra in ipsos Caritate ccrtiores facere. -- Optamus autem vehenienter. ab omnibtis fcrvcutissimas |.»eo Optimo Mavimo sine intcriuissione adhiberi prcces. ut Kcclcsiam suain sanc-tarn a tot tautisquc calamitatibiis eripiat, eautijue uovis ac splendidioribus iu dics evornet et augeat tiiumphis. Nosquc adjuvet et consoletur in omili trihulatiouv Nostra. I)enique coclestium omiiium munerum auspicem. et p r a e c i p u a e p a t e r n a e Nostrae e a r i t a t i s p i g n u s, Apostolicam Benedictionem V o b i s i p s i s . 11 i-lecti Filii. cuuctisquc fidelibus. qui in comme-morato voluminc inseripti sunt, peramanter impertimur.
Datum Bomae apud S. Petnim die 30. Julii Anuo |S('»o. Pontilicatus Nostri Anno Decinioquinto.
§>3»* »■. p.
Ljubljenima siiiovatna: Antonu kos-n. velik, kap. iiaiiiestniku izpraznjene Ljubljanske škofij«*, in (»ustavil »rotil (lioriiiskv-inu. c. k. poglavarju na Krajnskim, v Ljublj«\.:i.
Pij Pa pri IX. Ljubljeoa sinova, zveličanje in apostoljski blagoslov!
Z neizrečenim veseljem smo prejeli pismo, kteriga sta Nam poslala konec mal. travna v zavitku s škorci uešte-vilnimi podpisi vernih vsakiga reda iu stanii ljubljanske škofije. Sred naših prevelikih britkost smo bili vender z veliko tolažbo napolnjeni, viditi, de vidva in verni niste le z velikim spoštovanjem, ljubeznijo, zvestobo iu vdanostjo do nas napolnjeni, ampak de tudi grenko žalost iu hude serčne bolečine in nevoljo čutite zavolj krivičnih, sovražnih in sko/. in skoz hudobnih napadov zoper našo in tega apo-stoljskiga sedeža pozemeljsko oblast, in dedšino sv. Petra, s kterimi si nar grozovitniši sovražniki katol ške Cerkve in njeniga Sedeža prizadavajo. vse Božje in človeške pia-vice z nogami teptati.
N resnici so nas neizrečeno razveselili vaji iu \emih pobožni iu hvale vredni občutki in misli.
Vama, ljubljena sina, pa bodi priporočeno, vse to \t-r-iiim Ljubljanske škofije v Našim imenu na znanje dati. ter jih zagotoviti Naše očetovske ljubezni do njih.
.Močno in serčno pa želimo, de verni goreče molitve še vedno in uepreuehama pošiljajo do nar milostljiv*iga Boga, ki naj l<i svojo sveto cerkev tolikih stisk rešil, po edini svetu z novimi zmagami poveličal. Nas pa podpiral iu tolažil v naši britkosti.
Poslednjič vama. ljubljena sina, in vsim wrnim. kteri so imenovano pismo vdanosti podpisali, i/, globočine *-\ojiga
Katolišk cerkven list.
V Ljubljani 13. kimovca 1S()0.
-erca podelimo apostoljski blagoslov, kteri vam bodi porok in zastava vsih nebeških darov in Naše posebne očetovske ljubezni.
Dauo v Rimu pri sv. Pelru 30. tnal. serpana 1800. peinaistiga leta našiga škofijstva.
s>s>* m* i
§4 Je Je z a ve h'k, v*e spačeaosil?
(l'o nekim veljavnim rokopisu.) Starši in mladina. glejte in »premislite!
(Konec.J
Preljubi .»larši! naj pri tem še vas posebej nekoliko opomnim. Priporočajte svojim otrokam, de bodo le sposteniga. spo.johniga. pa poni/.niga oblačila želeli in iskali; navadite lih. de bodo od mladih nog liste spoštovali, kteri se spodobno pa ponižno oblačijo, iu de sami tiste čislate iu v-prico njih hvalite, kteri se spodobno iu ponižno oblačijo — eez ti.-te pa žalujete, kteri se v prevzetnosti in ošabnosti zoper spodobno«! iu ponižno«! pregrešujejo. Nikdar svojim otrokam kake lepe obleke ue obetajte zalo. de hi jih s teoi pripiavili. kaj dobriga storiti ali pridni biti: nikdar n?; »i »|i-i* dni/.iga otroka ne hvolite. kako je zal. če ima kako ccdniši ali lepši oblačilo: temuc jih nasproti se le zavol) poni/.nosti pohvalite takrat, ko so ponižno pa spodobno napiav Ijeni. Dopovedujte pogosto svojim otrokam. ylu-t. •Itklrium. de so prevzetne (ofertue) oblačila zmiš-liava hudičeva. nad ktero pa angeli in vsi Božji prijalli /i.nii . .n jo sovražip>. ktero še zlasti Bog sovraži iu po za~luzeuji siiafuje. —
Ni pa -e dosti, ile s temi in cnacimi nauki notranjo in vnauio prevzetnost sebi iu družim prigrajamo. in jo ua v«o moe zatiramo, potrebno je tudi. de za čednost ki je napuhu na-proti. to je za ponižnost pot pripravimo, ter svoje in družili serca za ljubezen do prave ponižnosti v nemarno.
De p r u v spoznamo svojo ~lahos| in nezmožnost. de piav spoznamo svojo nevredno«!. od druzih east iu povik-š» vau te prejemati, ali tle pravo notranjo ponižnost \ s,|,i in družili obudimo, v to gre zlasti naslednje nauke prav piemisliii in si jih k sercu vzeti:
//) Ko hi se le na svojo lastno moč zanašali, le iz \ i • i • ia-Hie moei dobre dela delali hotli, hi pač malo dobriga. ali veliko bolj. nič iloi.riga lic bili v stanu storiti, ker «mo že p» naluri bol) k hudiiuu. kakor pa k dohrimu nagni« ni. Ne imeli bi iz svoje moči nobene ker-> a u s * e čednosti nad sabo pokazali, ker po be-edah >v. p «ma še ene dobre misli sami iz sebe imeli ne moremo. K" hi nas v naši slabosti druga moč ne podpirala, ne vui»vaia. ne zavlačevala, hi kmalo v naj veči in naj ger-. srehe privolili in padli. V spricevanje nam je terdo-vrati. kralj Faraon. Ilerod. Pilat, in brez števila veliko dru/.ih. ki so zavol|o napuha ua duši vsi oslepeli iu oterp-inli. ali pa x druge velike grehe padli in se vekomej pogubili.
h f fe ju pa nad nami vender le kaj dobriga najti.
ni tk.....I nas. ki smo po uaturi spačeui. temuč od
Očeta svitlobe. kteri je studenec iu začetek vsiga dobriga. «.d kii lig i ludi mi vse dobro prejemamo. „Ka| imaš. o elovek! de hi ue bil prejel? pravi sv. pismo. Ako si pa pieiel. rimu se hvališ, kakor bi ne hil prejelPoslušaj-imi	Pavla, kako sebi le slabo, iu le Božji moči vse
•lohio pri|>i-uie. „.lr/. sim nar manjši zmed aposteljuov, pravi, in nisim v redili aposleljna imenovali se, ker sim pregantal eeikev llozjo. Po Boži milosti pa sim. kar sim; iu njcgo\a milost v meui ni bila prazna, ampak sim več delal. kakor v »i drugi pa ne jez sam, ampak gnaJa B >/•;. oMtioi.- « I. Kor. I."». !>. 10.)
• . It o g ii a m n i d o I ž a u dali s v o i e milosti; ou
je Gospod, iu da svojo milost, kadar sam hoče, komur hoče. in dokler hoče. Jezus je rekel Nikodemu: „Duh diha. kjer hoče; iu ti slišiš njegov glas, pa ne veš, od kod pride, in kam gre." (Jan. 3, 8.) Te gnade si pa tudi sami zaslužiti ue moremo. Cenam Bog milost skaže. nam jo skaže zastonj, brez našiga zasluženja. „In bodo zastonj po njegovi gnadi opravičeni po odrešenji Jezusa Kristusa.** pravi sv. Pavi (Rimi. 3, 24). Iu Gospod sam pravi: rJez bom žejiiimu zastonj dal od studenca žive vode" t S kri v. razod. 21, 6. |
ti) Akoravno pa Gospod svojo milost zastonj deli. gleda vender na ponižno serce. Kolikor ponižniši je kdo. toliko obilniši delež gnade Božje zadobi. rPrevzetniui se Bog zoperstavi, pravi sv. pismo, ponižnim pa svojo guado daje.- l.epo nas tega uči tudi sv. Avguštin s temi besedami: Ali želiš velik biti? Začui v majhnim (v ponižnosti). Ce misliš sozidaii visoko zidovje. izkoplji globok stan (grunt); in kolikor ležji in višji zidovje kdo sozidati hoče, toliko globokejši naj koplje. — Torej po meri ponižnosti Bog ceni človeka; kolikor ponižniši, toliko veči pred Bogam.
e) Kakor se pa ponižnost manjša, se z njo tudi g nad a Božja manjša. Glejte velik čudež, pravi sv. Avguštin, Gospod je visok: ce se povzdiguješ, beži od tebe; ce se ponižuješ, se poniža do tebe.
Iz lega spoznajmo vsi. iz lega učile zlasti starši svoje otroke, kolika dolžnost iu potreba jc človeku, v ponižnosti živeti — naj pomisli to. kar ima slabiga ali pa dobriga nad seboj. »Slabo ga mora poniževati že samo po sebi. Dobro pa, kar ima. naj ga ponižuje, ker ie morebiti še po-manjkl ivo, iu pa ker t -^a rima iu ni sioril iz svoje lastne moči. Sveto pismo pa (udi piavi: ..Kdor stoji, naj gleda, de ne pade!"
Kar vnanjo ponižnost ali pohlcvnost v obleki zadeva. kako se ljubezen do nje obudi in ohrani, v to služijo ravno tisti nauki in opomini, ki so bili dani v zatiro Vitanje prevzetnosti ali napuha v obleki, kar naj se toraj dobro premisli, de se terdni sklep stori, vselej in povsod spodobno pa ponižno oblačiti iu nositi se, kar je nečimer-niga in prevzetniga, pa odpraviti in opustiti. K temu ie to še dostavim, de naj zlasti starši sebe in svoje otroke večkrat na kratke pa tehtne besede opomnijo, ktere je Bog. pravični Sodnik, sam nad človckam izgovoril: „Prah si. i ii v prah se boš povernil!u ali na besede Jezusove: r V s a k, k ! e r i se p o v i k š u j e . bo ponižan; k 1 e r i se pa ponižuje, bo povikšan!" — ali pa na besede sv. Avguština: ..Kdor svoje telo prevzel u o ali ii e čini erno oblači, ima o s l u d n o (gerdo) dušo." — Naj se v živo spremisli (udi zgled slavne kraljice Kstere, ktera se pred kral|a iu očitno ni smela prikazati drugači kot po kraljičino iu častitljivo napravljena. Ali je bila pa ona lega vesela? Sv. pismo uam pove, <lc je bila lega vselej žalostna, dc se ji je gnjusilo nad tako gizdavo. šopirim in nečiiiierno napravo, iu de druge čase, ko je bilo nji na voljo dano. ni nikoli take obleke nosila. Ce je pa že kta-Ijica in judnja uečimerno opravo lolikauj studila iu sovražila. ponižnost iu pohlcvnost tudi v obleki pa tolikanj ljubila: koliko bolj še le je to zapovedano iiain kristjanam. ki smo udje Jezusa Kristusa, kteri je gola ponižnost! Torej gorje staršem in zlasti materam, ktere še same svojim otrokam zgled napuha dajejo. —ktere še same svoje otroke, posebno dekleta nališpaue. našopirjenc. rade gledajo, in jim se same lako obleko vmišljujejo in napravijejo. ktere jih po napuhu same izdajajo hudiču v oblast. ter sebi in otrokam pogubljenje pripravljajo! Gorje jim. kteri sami nočejo po poti ponižnosti hodili in priti v nebeško kraljestvo, pa tudi duše druzih Kristusu iz rok vlečejo, ker jih od njegoviga nauka in zgleda odvračujejo. ki je sam rekel: „l'čilc se od mene. ker Jez sim krotak in iz serca ponižen !* Gorje pa tudi vsim lislim, ki si ue-
čimerne, ošabne in nespodobne ali take šege vrnišljujejo in razširjajo, ki so ponižnosti in sramožljivosti. duhu kcršan-stva nasproti. „Gorje človeku, po kterim pohujšanje pride !u — ^Začetek vse spačenosti je n a p u h.u
Gregor Miemperle.
Nektere če rtiče iz njegoviga življenja
Sprehajal nc je blagi, za Božjo čast ves vneti mož božji, O. Sartori iz karmcliškiga reda. z lepoupnim tnla-denčein med cvetečimi gredicami lepiga verta. Pogovarjal se je z njim od čednosti in njene mile lepote, ter ga ueil v veličastnih delih stvarjenja spoznavati neskončno modrost .Stvarnikovo; učil ga je brati v bukvah prelepe narave pre-sladko ljubezen Očetovo, neprecenljivo vrednost človeške duše, in prave čednost nezapopadljivi dar. ker le ona nas sklepa z Bogam iu nas večno srečne storiti zamore. Preden se ločita, odterga ljubeznjivi oče cvetlični veršiček. ter ga položi mladencu na glavo, de naj mu bo podoba čednosti. in naj si jdi spleta eno k drugi v lep venec po-polnamosti.
O lepi pričetek prave bogahojeenosti, vreden tudi lepiga konca! — Godilo se je to leta 1852. ko so O. Sartori perve duhovne vaje v ljubljanskim Alojzj«višu vodili, iu mnogo »e že od takrat drugač. Poklical je Bog svojiga zvestiga služabnika O. Sartori-ta po mno/.ih zaslugah k sebi. vži-.ati plaeilo nebeško, pa tudi zala cvetlica je presajena v lepši deželo — tudi blagi mladeneč prezgodaj odvzet svetu, <\ lepih zgledov tako grozno potrebuje. Naj tc male ver-stice ohranijo drugi njegov spomin iu naj ga posnemajo mladcnči v vsih okoljšiuah življenja; naj nas vnema vse njegova gorečnost, »Ic tudi nas smert tako pripravljene najde: nc bomo se je potem bali; kadar b«) Gospodu do-padlo. bo tudi za nas nar bolje. Naj toraj nekoliko povzamem iz njegoviga življenja.
Gregor kemperle je bil rojen 5. sušca 1837 v mali vasici Podlomku, na južni strani Kakitovca v selški fari na Gorenskim. Njegove starše je le pridnost njih rok živila. ker nimajo svoje domačije, iu oče se večidel s čebc-larijo pečajo, ki jim vedno zadosti prinese, de sebe in svoje otroke spodobno rediti zamorejo. Pridnost je bila tudi pervi delez, ki ga je mali Grogec od svojih staršev podedoval, in ktere se je pri čbelicah učil. Pri njih se je navadil le čisti med nabirati iu se strupa greha, ki se rad čednosti primeša, zvesto ogibati. Iz njegovih otročjih let mi je le malo ztiaiiiga. Med priprostim ljudstvarn je bil vsim nevarnostim odtegnjen, ki med svetam rade žc mlade serca oskrunijo iu jim stud čednosti vkoreniniti hitijo, dokler so še vsiinu odpertc in se lahko, kamor kdo hoče, nagniti •lajo. Materna ljubezen ga je učila Boga spoznavati in ljubiti, in ko nekoliko odraste, je hodil v nedeljsko šolo v Železnike, kjer se je brati iti nekaj maliga pisati naučil. I.eta 1843 so ga dali v škofjo Loko, kjer je pa Ic eno leto ostal m v jeseni leta 1844 je šel v Ljubljano. Povsod mu je pridnost pridobila ljubezen učenikov in mu um bistrila bolj in bolj. V tem letu so mu tudi mati umerli, na ktere ga je posebno priserčua ljubezen vezala, iu kterih -e je tudi pozneje z veseljem spomiujal. Previdnost Božja ga pa ni pozabila, ter mu drugo mater preskerbela v šolah . kjer so vneti učeniki prevzeti dolžnosti dobre matere in ga vodili dalje v spoznanji Božjih naukov in vsih drugih vednost, ki človeka lepšajo iu pozdignejo ua stopnjo, ki mu jc od Stvarnika odločena. Ali ne le šola, tudi dom mora pripomoči k pravi omiki serca. ki se Ic prevečkrat zanemari.
*) Zavoljo posebno lepih zgledov, ki so v tem slovenskim Alojzii za mladost, smo si v dolžnost šteli, pričujoči spis iz Drobtinic v Danico vzeti.	\ r.
kdor le um bistri in zraven ua blaženje serca nc misli, je zašel, iu prave sreče nikdar najti ne more! —
Dobrim rokam jc bil ljubi ranjki zročen, in ni se mu tnogel bližati iiinrivui sopar zapeljivosti. Skerbno — skoraj bi rekel preskerbno — so bile vse njegove opravila odločene in vse stopnje odmerjene; njemu jc bilo le vse lahko in vendar je mogel z drugimi, ki so se težej učili, pozno noč ali pa o zgodnji zori pri bukvah sedeti, ko so njegove naloge že davno, in kar je bilo le mogoče, izverstuo do-veršeue bile; rada bi bila mlada kri še počivala, ali ni ji bilo dovoljeno, čez kar je pozneje še rad potožil. Ni tedaj dobro pri vseh enake mere rabiti, ampak po pameti se mora ravnati, de se kakšna cvetlica s takim ravnanjem ne zamori, iu de se nc škoduje na duši ali ua telesu ali pa še cehi ua obojim. Vse naj se dobro prevdari. ker škoda je včasih velika, akoravno se še le pozno pokaže. Vsaki lahko sam po sebi sodi. koliko vrednost ima izreia pervih let. in koliko previdnosti je pri nji treba.
V	tretjim razredu nemških šol se je mali Grogec že cez vse povzdignil, iu ni se več umaknil iz tega častivniga mesta, marveč se je še toliko povzdignil, de je bil med njiiui iri vsimi drugimi tak razloček, de si nobeden upal ni z njim se primerjati. Ali to ga ni prevzetniga naredilo; sperviga ga je otročja priprostost. pozneje pa naj Ijubez-njivši ponižnost tega varovala. S posebnim spehain , pričel latinske šole, in ker mu jc vse zlagama šlo. bi se bil že rad tudi kaj druziga zraven ueil. iu posebno za risanje, za godbo in petje se mu je serce \nemalo: ali v tem ravno je čutil pretesno skerbljivost svojih oskerbnikov; le bolj skrivej je vjel kak trenutek, de je mogel nekoliko risati, in v ljubljanski hiikvarnici, kamor mu jc bilo hoditi dovoljeno, je samouk pričenjal se s tem pečati. Čakati jc mogel lepših časov, prostejši iu srečneji dobe. Po pervi latinski šoli jc prosil v Alojzjevišc, ki so ga bili tri leta popred prečastiti ranjki ljubljanski škof Anton Alojzi za izrejo mladenčev vstauovili. ali prepozno se je bil ogla- '; odločeno število jc bilo že dopolnjeno, in čakati jc mogel druziga leta. Med tem mu jc bila tudi šc Montagnana-tova zaloga ^štipendija) podeljena in po dokončani «;.ugi latinski šoli je prišel v Alojzjeviše.
S tem je prisvetila lepši doba njegoviga življenja. Tu je imel njegov veliki duh prostost se razširjati t. j vse strani. Kakor si ptica brez skerhi igra v zraku, in -e zdaj sem zdaj tje oberne, ravno tako je ljubi ranjki st* zdaj vsiga prenovIjeniga čutil, ker ne le prostost je dobil sc izobra-zati v vsem, za kar je veselje imel. temuč šc na roko so mu šli skerbni višji. Posebne zasluge o tem imajo prečastiti kanonik dr. Pogačar; pod njih varstvam se je ta in mnogo drugih cvetlic razcvetati jelo. Sami za vse lepo vneti, so ludi druge vedili vplaiiicuiti. iu pod [tirali so jih, kolikor jc bilo v njih moči. Njih vodstvu sc jc bil tudi ranjki vsega zročil iu satu jc rekel v pismu, ki ga je pri-jatlu pisal, de se je vsiga njih previdnosti zročil, dc v njih ravnanji hoče spoštovati voljo Božjo in de mora že tudi zanj nar bolje biti. kakor namestniki Božji z njim ravnajo. Le molil je, naj bi jih Bog razsvetlil, d«* bi se njegova volja nad njim spolnovala.
V	tretji latinski šoli se je poprijel posebno risanja, in pa petja, ki je bilo za poveličanjc domače Božje službe potrebno. Pel je čez tri leta pervi ženski glas, al proti zadnjimu je že včasih potožil, »le mu persi odpovedujejo; vender ni mislil, dc hi mu tako hitro na huje šlo. V če-terti soli pridruži k temu še glasbo in urjenje v ptujili jezikih, iu sicer pervo francoskiga. Nikjer mu ni bilo nič težkiga; le igral se je z rečmi, ktere so drugim glavo belile. Za glasovir je imel sicer nekoliko premajhne perste, vender je v kratkim vse součence prehitel, kol blisk je presunil njegov bistri um vse, in kar je enkrat znal, ni skoraj več pozabiti mogel. Težke reči je komaj enkrat na glasovirji preigral in že jih je tudi iz glave znal: po dve
led včasih ni igral kake viže, in ko mu je spet na misel prišla, mu je tekla ročica gladko, kakor de hi se je hil ravno kar naučil. Ves je gorel za to lepo vednost, vender se je pozneje »»gibal, ko je spoznal, kako de mu je nevarna. V peli šoli se je jel tudi laškiga jezika učiti. Zraven je njegov i a> n i um v višjim številništvu, ki se v peti šoli pri-cenia. dobil pot nove slave. Naj težji iu naj bolj zvite naloge so mu bile le igrača, in nikdar ga nisim vidil v zadergi. Kar nekoliko je pomislil, in vozel je bil razmo-tan. f) koliko hi bil pac v tej vednosti zamogel storiti, ko bi se je bil posamezne poprijel! — ali njegov duh jc po lepšem h repen i I. — O velikih šolskih praznikih med ceterto in peto šolo so bile perve duhovne vaje na KraHj-skim. Vodili so jih mtiogospošlovaiii ranjki O. Sartori v ljubljanskim Alojzjevišu. V povelicanje svetih opravil je bilo tudi nekoliko Alojzjaucov pričujočih, de so pri sv. maši peli. iu med temi je bil tudi ljubi ranjki Uregor. Posebno je tudi priljuduimu I). Sartori-tu stresel, in kmalo ste se blagi duši spoznali iu ljubiti zaceli. Sprehajala sta se rada po lepem verlu v priscrčuih. svetih pogovorih: o tej priložnosti se je sodilo, kar sim sperviga omenil. Od tega časa se je blari Oregor tudi svetu bolj in bolj odmikati začel. in podal -e je ua lepši solučiie pota prave čednosti. Tih. kakor je že bil. je le še bolj vlihiiil. — pa toliko glasneje je llog govoril njegovimu krotkimu sercu. Polj -»žno-t ga je storila le še uiilejšiga iu ljubeznjiv>iga. Kolikor je mogel, je vsakimu rad postregel, in ni je bilo zal besede slišali iz njegovih ust. — V šesti šoli je jel posebno ra-li. zraven je bil pa tanek kot siba. iu vedno bolj ua -ubijalo stran, tilas se mu je spremenil in dobil je bolj m^kisa. ki je pa pri petji toliko bolj persim nevaren, ce nis.» do>li terdne. Iu res nagla rast in včasih prenapeto pelje |e jtlo njegovim persim škodovati, in večkrat je že potožil o tej nadlogi. Zraven si je še pri svoji pridnosti malo časa v počitek privošil. iu si tako priklatil lepe dni svojiga bla/.iga življenja. — V šesti šoli se je tudi poprijel umetnišiga risanja. Nekaj malo časa jc dobival uk od slavniga Kuhul-ua. ki mu je jel odgrinjati svetiše lepe umetnosti. Pozneje se je lotil oljorisauja. in slavni iaujki l.angus mu je nekaj ur la/.lagal mešanje barv in druge potrebne reči. Poslednjič mu je pripomogel blagi vitez II eni p I iz tiradca. kteriga so bili skerbui vodja alojzjaiiski naprosili, de bi mu nekoliko razkazal in razjasnil skrivnosti slikarije, kar je blagi gospod z veseljem storil. I.e samo d\e ure mu je to razlagal. Sicer je hil samimu sebi pušrn. in toliko veči je njegov čisel, ker se je *am povzdignil tudi na tej slavni poti. Njegovimu bistrimo očesu so bile barve in njih zveze kmalo znane, in rahlo mu je tekla roka tudi v tej vednosti. I.e malo časa je v to obernil. vender jc pokazal, koliko de bi bil storiti zamogel tudi v nji. ako bi se je bil bolj poprijel. Kes de je druge slike posnemal, ali spervi-ra ui nikjer drugač. Le škoda. de mu je bilo tako malo časa odločeuiga : vidili bi bili mictgo mnogo izvcrstnih del njegove umetne roke. Zc med temi podobami, ki jih jc /.risal, so nektere toliko lepe, de zamorejo vsako sobo zališati. Vsih skupcj jc enajst večjih in nektere manji; tudi priličja je nektere prav dobro naredil, kar posebne natančnosti potrebuje. I K. nasl.)
MifO f/fliiir/?
Nektere resnične, pa poduči v n e in svari v n e prigod be iz moj i ga življenja v polerjeii|e za resnic o II ožje b e s e d c i n v časi li o z j e p revi d n o s t i.
Spisal L. Ihtlinar.
VII. Denar škodljiv *ol*kim licencam.
Šolska mladina s kmetov prinese z dobrimi željami, se kaj naučiti, v Ljubljano tudi mnogo poželenja po do-
brih, sladkih rečeh, ki |ih vidi na prodaj, in jih kupuje, če ima denar, ter streže «voji poželjivosti. če ji pomanjkanje ue ubrani. Taki inladenči mislijo le na take dobre iu kratkočasile slaseice in ne vedo. koliko truda in skerbi je denar njih starše stal. preden so ga dobili, in lahko-inišljeno ga torej zapravljajo; učenje pa sc jim zavoljo na-peujenja uma iu spomina ustavlja, ker „p len tis v en ter n o n s t u d e t I i h e n t e r . - r a z p a š e n i iu u želodcu knjige ne d i še. Iz taciga učenca bo malokdaj kaj prida. Denarjev mu vedno manjka, z lažujivimi pretvezami starše slepi iu iz njih denar mami. se razvadi ua vse gerdo in hudo. in — na zadnje gre šola na kol.
Leta 1809 pride v ljubljansko gimnazijo Janez, nekako 14letiu mladeneč. lepe postave, brihtne glave, vedno med pervimi v šoli. tudi čedniga vedenja. Njegovi sošolci in učeniki, vsi so ga radi imeli.
Jauczova mati je bila vdova, premožna žena. in dajala je svojimu sinu denarje, de hi pri učenji imel. cesar hi potreboval, ker prav rada ga je imela. Ta njena ljubezen pa. kakor pri več enačili materah, je bila prevelika, neprevidna, nespametna, iu vedno je .lanezik z dvajseticami po žepu zvončkal. Se ve. de je imel veliko prijatlov. in so ga v pivnico ravnali. Ne more se reči. de hi ga bili dostikrat spravili; sebi pa je rad postregel, si kaj pribolj-šal. Začel je pak tudi v šoli pešati, in se leniti. Iz šeste šole je ze doma ostal, in mati ga niso hotli silili v šolo; se jim je smilil, .lanezik ni imel doma nič poklica (njegov brat je bil dom prevzel) iu je z družino popival, in kakor pravimo, se okoli vlačil. — Zdaj vender ni bilo drugač, kakor: s trebuha m /.a kril ha m! ker: čič nc da nič. Jel je torej v kaucelijo hoditi pisat; imel je namreč lepo pisanje. Pri tem se je Janez tudi navadil delati, in ker mu to ni kaj kazalo, si je dalje pomagal in šel ua neki grad za hišnika, ali kakor pravimo, za oskerbnika zemljiških zadev. Tukaj je živel, kakor je navada, samo za ta svet in za svoj trebuh. Ne vemo, koliko gradov je o-hral; to pak je bilo slišati, de je bil še pred nekaj leti na nekim gradu pijauček. kar mu je bilo na obrazu zaznain-njano, žalosten, slabiga govorjenja, upadeu in postaran. Nc vem, kaj se je nadalje z njim zgodilo; pa naj bo. kar žeje: „Kakoršuo življenje, taka je smert." Kaj bi bilo lahko iz niladenča s tako lepimi talenti! V slehernim stanu bi bil hitro naprej prišel, bi bil očetnjavi podpora kakor duhoven, vojak, zdravnik, pravnik ali kak vikši pisar: tako je pa slepa materiia ljubezen pomogla vse to upanje podreti, Janez je talente zakopal, se časno zanic-Ijiviga storil, iu kdo ve. kako je za njegov večno srečo, ce ni po Božjih zapovedih živel, če je očitno Božjo službo iu svete zakramente zanemarjal, če je poste zaničeval i. t. d.
Kakšiu moz pa je bil rajni Juri Dolinar. iz revne hišice doma, ki je le bolj iz dobrote druzih živel? Ali Spcndov, c. k. svetovavec na Dunaju, ki je svojim prijatlam kazal ua Dunaju pisker, s kterim je v Ljubljani po župo h kapucinarjem hodil, in žljico, s ktero jo je jedel, in je hil potlej taki mož! Ali ne hodo oni in njim enaki tožili enkrat tožljivih. preokušenih. mehkužnih otrok, kteri hi si bili lahko naprej pomagali, pa niso hotli? Ali ue bo slišati sodnji dan besedi sv. evangelija: ..Ti malopridni hlapec! iz tvojih ust te sodim. Ti si vidil. d c sim ojster, ž a njem. kar ne sejem, jemljem, kar ne po kladam: ali nisi mcgcl dati moj i ga denarja v m e n j a v n i c o . de bi bil vsaj obresti vzel M a I o p r i d n i m u h I a p e u pa vzemite talent, i u ga dajte njemu, ki jih ima deset; zakaj povem vam. de kdor i in a. se mu bo še dalo. kdor pa nima. se mu bo še to. kar misli, de ima, odvzelo!" Matere, vzemite si to k sercu!
Miakosen Konec so imeti preganfavei papežev*
(Iz Armonie.)
Se nikoli ni noben vladar dolgo in srečno vladal, ki je svoje roke nad kakiga papeža vzdignil.
Laktanci je v 4. stoletji pisal bukve: De rnorte per-secutorum, otl smerti preganjavcov, v kterih je skazal žalostni konec sovražnikov Boga in Njegoviga Maziljenca. Knake bukve od vsih časov bi bile dandanašnji posebno koristne, ker sovražniki sv. Cerkve še takrat komej verjamejo, kaj jih čaka, kadar očitno vidijo. Ker bi pa tako delo bilo pretežavuo, torej Armonia le nektere nar tehtniši zglede našteje, kakošno sinert so taki storili, ki so papeže in Cerkev Božjo preganjali. Nasprotniki, kaj pa tle, tudi jezi-kajo, de to so le primerljeji itd., ali nepretergana versta enačili dogodb od nesrečniga konca preganjavcov rimskih papežev mora v slehernim rezne misli obuditi, iu kdor koli ni brez možgan v glavi, lahko previdi. de je Božja roka prederzne preganjavce zadevala.
Te-le tedaj našteva „ Armonia" :
Od Nerona do Julijana odpadnika so bili Cerkev iu rimski papeži od osemnajst cesarjev preganjani, in zmed tih so se štirje sami končali, devet jih je bilo od druzih umorjenih, pel jih je sicer žalostin konec storilo. Neron. ki je dal sv. Petra umoriti, se je sani sebe iz obupnosti z mečem končal. Maksimijan Herkulej se je z motozam zadušil. Avrel in lladrijan sta si radovoljno izvolila smert za lakotjo. Nekteri so bili otl lastnih svojcov izdani in sti življenje zgubili, kakor Domicijaii, Juli Maksimiti, Avreli-jan, Gal. ki je bil papeža Kornelija v Civita-vckio pregnal, in Voluzijan. Drugi so padli na vojski v boji, kakor Decij, ali po vojski, kakor l.icinij, ki je bil na povelje Kouštan-tinovo zadavljen, ali kakor Valeijan, ki je mogel perzijan-skimu kralju Saporju za potlnožnico služiti, potem pa so ga oderli iu kakor govedo nasolili. Trajan, ki je bil papeža Klemena iz llima pregnal, je prav verjetno umeri za strupam. Dioklecijana je bolj črner, de ni mogel keršanske vere s kervjo zatopiti, kakor pa počasna mcrzlica izpila. Severa je umorila otožuost ( melanholija J, Galerija iu Mak-sioiina so pri živim telesu červi u jedli. Julijana odpadnika je zadela pšica otl neznane roke, iu rana ga je tako bolela, de je v obupu svoje lastne kervi proti nebu zabrusil iu spoznal, tle ga jc premagal „Galilejicu (tako je hudodelec Jezusa zaničljivo imenoval j, zoper kteriga se je tako bogokletno vojskoval. (Dal. uasletl.)
nrobtine.
V čini so si puntarji in skočire enaki, v čim neenaki? Oboji skačejo na tujo zemljo; oboji grizejo iu koljejo: oboji tudi kri pijejo. - Tode skočicc so sramožljive iu skrivaj delajo, puntarji so iiesramneži in očitno ropajo; une svoj greh spoznajo iu bežijo pred lastuikam, leti se v angele luči preoblačijo iu krivico z oblačilam pravice naše-mujejo; une le opikajo, leti morijo!
(Dober nauk.) Kaj je storiti, kadar sc jih sedem za eno kozjo dlako prepira ? Sleherni iu vsakteri naj dobro premisli, prevdari in pretehta, tle jc slehernimu iu \>akteriniu uuili šesterih toliko ležeče na kozji dlaki, kolikor njegovi sami velcmožnosti.
Miazgovor
med kmečkim klobukam in gosposko suknjo.
Suknja. Kaj čakaš tukaj, ti štorasti klobuk? Klobuk. Nič ne; gledam, kdaj bo kaka gosposka suknja
meni prišetala. S. Kaj ti je na potu gosposka suknja?
K. /daj nič ne; pa zadnjič, ko sim v cerkvi bil, je bila
ena preti menoj in nisim mogel k aitarju viditi. S. Zakaj ue ?
K. Zato. ker nc pri povzdigovanji ne pri zeguu s sv. Reš-
njim telesatn suknja ni hotla poklekniti. S. Jest pa sim vidila. v cerkev grede, polno žnorastih klobukov pred cerkvijo štorasto stati. ki se meti mašo še z glave niso hotli umakniti; ktlo je malopridnimi ? K. Kako si to vidila? - ti suknja, si tedaj še le med mašo. morebiti po pridigi, v cerkev šla: to tudi n> prav! Pa jest sini vidil tudi suknjo, ki ni hotla pred Bogam poklekniti, ko so šli obhajat: kaj mar ni Bog vred in . tle bi go*po.»ka suknja pred njim pokleknila ? S. Bog se mora v duhu moliti, ue s koleni. K. Jest pa po svoji pameti mislim, tle to iz duha izhaja, ako ktlo svojih prevzetnih kolen noče preti Bogam prikloniti: sej je rečeno. ..de se pred Bogam morajo vse kolena prikloniti !" S. Kako si ti. klobuk, začel ua enkrat tako pobožno govoriti. ki sicer tako bahasto iu ošabno, po strani na glavi čepe koračiš. kakor tle bi ti ne bilo mar ne za Boga, ne za človeka. K. Niso vsi klobuki taki. S. Tudi vse gosposke suknje niso take. K. Tak jc pa prav tedaj; vsak je to svoje slišal, tle bi se le tudi poboljšal! Zdaj pa pojdiva narazen, de se ne stepeva.
S. (Grede.) K temu ni nobedin bolj uren. kakor ti. ne-zarobljenec !
K. Ti, gosposka suknja, preti Bogam zanaprej poklckuj. kakor je dolžnost; mene pa tudi ne boš več zunai cerkve meti Božjo službo vidila.
OgteU po Sto venskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Gg. Kr. Kosmač, stoljni kaplan, iu Jan. Valja vec. duh. poni. v Teižiču. sta sprejela v red čč. oo. jezuitov. Tudi g. Ver ho ver. Ijulijaiiski učenec iz ti. giiun. reda. se je k njim podal. — Gg. duh. potu. And. Andolšek iu Juri Košinerl gresta v milijon mil. škofa Baraga v severno Ameriko. -- G. Kristjan Paicr. šolski učcuik v bohiuski Beli. se jc tc dui podal k gosp. Mat. Kirchucrju v srednjo Afriko v misijon. Scrcni in nedolžni 20lctni mladeneč je že dolgo kopcrucl po tem misijonu iu se z mnogoterim urjenjem nanj pripravljal. Bog mu daj srečo !
Iz Ljubljane. Otl začetka tekočiga mesca so med nami visokočastiti gospod Nace Mrak. veliki namestnik ali geueralvikari mil. škofa Friderika Baraga. na> rojak iz llotovclj blizo Poljan na Gorenskim. Namen njih po-potvanja jc, si potrebnih duhovnov in drugih pomočkov za silo ubožni misijon škofa Baraga pridobiti. Pomanjkanje du-hovuov je tamkej toliko, dc se s pomanjkanjem po naših krajih ne more primerjati, in de ljudje morajo brez *s. zakramentov umirati. Iu temu se pri obširnim misijonu ni čuditi. Od Kagel-to\vn-a (r. Igel-tavna, kar bi se po našim reklo kje orlovo mesto |, kjer so gosp. Mrak viiu-stcni. proti jugu 200 augl milj ( milja rr 20 minut i ui nobeniga duhovna, ravno tako proti severu njih misijon seže dni hotla. in zraven tega še obhojeuiga pota ni. Drugi kraji so bližej, vender je veliko ljudi brez duhovna. ki bi ga naselci po nekterih krajih, kjer imajo obertnijo. tudi radi preredili. ko bi ga mogli le dobiti. Na Dabrovskih otocih t liibcr-Kilandj l|udjc že cerkev zidajo. pa duhovna nimajo, ki bi ga radi preživili. Ob gorejnim jezerji so 4 prostori brc* misijonarja (2 francoskih naseleov). Tudi .1 naselbe Cehov so v misijonu gospotla gcncralvikarja.
Zraven tega pouiaukanja tluhovnov je pa tudi pouianjkanje vsili druzih pomočkov prav veliko. Po nekterih krajih ljudje nič ne morejo pripomoči za cerkve in k hrani misijonarjev, ker
so sami vsi revni. Kavno taka je s cerkvenimi napravami; 14 štacionov ali misioniš je v gosp. Mrakovim misijonu. pa na vse strani morajo cerkveno opravo vsakikrat seboj uesti, kar bi ne bilo treba, ako bi imeli dosti oprave: mašne o-bleke. altame priprave, kelhov. želez za peko hostij itd. Tri ure «>d glavniga štacijona ( F.agel-tovv na j zidajo na pr. majhno cerkvico, pa nimajo kaj vanjo iljati. Ob svojih obiskovanjih zavoljo ubožnosti gosp. veliki namestnik se sprem-Ijevavca ne morejo seboj jemati, kteri hi jim gotovo silo potrebiu bil. Dobrotnim rokam je tukaj zopet lepa pot od-perta. zakladov za nebesa si založiti: mlaileitčein pa široko polje, si veneov slave ptidobiti. Kaj pomaga cverstimu. živimu mladenču. ako si kak posvetiti stan izvoli, se nar večkrat globoko v posvetnost pogrezne in revno v nji plesne iu vene, dc sc dostikrat sam sebi smili, pa si iz blata pomagati ne more! Na duhovskim polji iii še zlasti v misijonu pa se v vojski z vsimi življi. s peklam. z grebani. s krivoverstvarn iu neversivam vender le ziviga. serčuiga iu v duhu zadovoljuiga čuti. zavednost llo/.je dopadljivosti iu večne krone pa mu daje neko muc in veselje, kakorsiuga svet ne pozna. — Kdor bi hotel po našim castitim ro-laku. v. c. gosp. Mraku, amerikan-kimu misijonu kej dobriga storiti, bodi -i \ denani. cerkvenili opravah ali druzih rečeh. zamore pri gir-p. dr. .Matiju l.eben-u. bogoslovskim profesorji, oddati, tiosp. Mrak se utegnejo še kaciga pol mesca pri uas muditi, ker v listopadu morajo zopet v svoji -kolii biti. in popotvanie <'d nas do tje terpi gotovo dober mesec, iu imajo vmes tudi še v druzih deželah opravila.
Iz Ljubljane. Ilojc sc. de bodo sovražniki pravice in rovarji laške dežele tudi ua Rimsko bruhnili. Takrat utegnejo tudi naši slovenski rojaki, ki so sli v papeževo vojsko, v boj priti, iu ne ho brez prelivanja kervi. Ko se pa slovenski sinovi vojskujejo za vero in pravico na Rimskim. zamorejo tudi njih matere in sestre iu kdor si bodi za nje doma kaj dobriga storiti, namreč, razne ohezila, cuiijicc. pukatija iu enake prejnate in platnene reci za rane pripravljati iu jih papeževimu oskerbniku. ki je v Ljubljani pri Maliču -t. 22. ali -ami zioeiti. ali pa v farovžih oddati, iu ondi se bo gotovo m rado poskerhelo. de sc enake reči ua svoje mesto odprav ijo. Tako ludi drugod delajo.
Iz Ljubljane. | Narodnost. ) Gcgcnvvart v -pisu ..II e ligi on und \ a t i o n a I i t a t" jemlje v misel cadue reci. ki jih semtertje prenapeta narodovnost ohroduje, in nderžavam v pravi ptid. kar se v Italii vidi. torej pravi med drugim: rKdor je zvest sin katoliške Cerkve, ue more Avstrii nikoli sovražnik hiti. se nar manj. ako jc avsti ijan-k podložnik. Avstrija je nar terdnejši in nar bolj poskušetii steber katoliške Cerkv e v Kvropi; zoper Avstrijo, v kakoi-ni koli tudi »pohlevni podobi- kljubovati (demon-strovati). se pravi, ne na pravim katoliškim podnožji stati." — Narodovnost je pač težavna reč in malokje je strast tako nevarna, kakor tukaj. Tudi ga ni težejiga vozla, kot jc ta. kadar ga je treba rešiti. Le ena sama pot nam je znana, po kteri se zamore prepir zastran narodovnosti prav razsoditi. in to pot nam je pokazal nas Gospod, rekoč: ..Ljubi svojiga bližnjiga kakor sam sebe/ Deržavni možje ne bodo prave poti v reševanji tega vprašanja našli, ako uno zapoved v uemar puste, iu zadevnim podložnim tudi s pravičnim rešenjem ne ho vstreženo. ako narodnost nad uno prelepo Kristusovo zapoved stavijo. |'ametin in ztne-rin Talijan ali Nemec je prav ljuba stvar Božja, in ga ljubimo. kakor Slovenca in Slovena. včasi tudi še bolj. če je bolj vred i n. Prenapeta ljubezen do svojiga naroda iu zaničevanje tujiga je pa gerda in stadljiva reč. bodi si v Nemcu. Slovenu ali Madžaru. Kakor netečno je pri Nemcu, akorentači: ^Diese Khraner!" tako nečedno je llervatu ali komur si bodi. ako s „švabi..Madžari- itd. fertači kakor z giioiem. Kdo je komu oblast dal. druziga psovati in zaničevati? \li nismo vsi otroci eniga Očeta?
V nar hujši m rast se je narodovnost zvergla ua La-
škim; res je znati de se je peklenšek oblekel pri mnogih v narodovnost, kakor v raju v kačo, in marsiktere tako obsede, de vero, stan, sami sebe in Boga samiga pozabijo. Kar pa vender tiče novice, zlasti iz Sicilije, od cerkvenstva, češ de se več ali manj ondotnih spakarij vdeležuje, jih je treba z veliko previdnostjo sprejemati. Znana je namreč zvijača ro-varjev, s ktero išejo duhovstvo seboj potegniti, in s kolikim lagojem zvišujejo nar manjši znamnje, ki ga za svojo stran nad duhovnam vidijo, in dostikrat utegnejo prav nedolžne reči vse drugač po svetu raztrobiti kot so pa v resnici. Dostikrat pa tudi kar nove laži spletajo, de bi duhovski sveti stan očemili iu v sovraštvo pripravili.
Zastran Slovenov pravi Gegenuart: „Sloveni (Slovani) od svojiga domu niso prenapeteži in kolikor vemo. še nikoli niso vere v malopridne namene obračali, Sloveni so vse skozi verni in njih duhovni so ravno tako učeni kakor pobožni iu modri. De svoj narod ljubijo. to je čisto natorno, ali narodovnost prav lahko stanuje zraven vere. in ona. hči zemlje, ne sine in ne more nebeške hčere spodriniii iii zatreti. Sloveni bodo vedili svoje dolžnosti kakor kristjanje iu kakor dcželini otroci zedinovati; - zlasti katoliški Sloveni. iu njih število prevaguje v Avstrii. bodo vedili, de jc Avstrija njih sveto vero vzderževala, varovala iu jo tamkej zopet postavila, kjer ste se krivoverstvo in razkolništvo zoper njo vojskovale. Tista globoka in priserčna ljubezen, ki jo katoliški narod vedno ohrani svoji veri. se ho torej tudi na Avstrijo stegovala, ki jc za Rimam nar več storiia za to vero." To je gola resnica. Lepa je ljubezen do svojiga naroda, skerb za ohranitev in olikovanje njegove častitljive besede, prizadevanje za njegov časni blagor sploh: še kej vse lepši pa je ljubezen do svete vere. iu vse blagši je skerb za njeno spolnovanje in ohranitev; priserčno pa je to. dc sc oboje da skleniti iu se prav lepo strinja, ako narodovim prizadevanje v pravi meri ostane.
V kamni gorici so I. t. m. pokopali ondotniga v. č. fajmoštra, vse sploh znaniga iu ljubljeniga in spoštovaniga gosp. Jerneja Urši č a. Desiravno so že delj časa bolehali. so bili vender I. vel. serp. prišli se v Ljubljano se iioviiiiu mil. škofu poklonit, iu pri ti priložnosti so sc tudi zavolj svojiga zdravja z zdravnikam posvetovali. Zadovoljni iu šc precej terdni so bili viditi. ko so sc domu ventili, ali zopet so jeli huje bolehati. 12. nedeljo po binkostih. '.j., II). u. m. so poslednjikrat z neko posebno lahkoto iu gorečnostjo Božjo službo opravljali; 22. pa so zadnjo sv. mašo brali, in ko so prišli iz cerkve, so te-le posebne besede rekli: ..Danes sim tako težko maše val, de Bog sam vč: in po sv. Obhajilu in i je hotlo serce počiti. ko sim se spomnil, de danes zadnjikrat m a-šujein." Tako je tudi res bilo. Imeli so namenjeno. 27. svoj god s prijatli nekoliko bolj veselo obhajati, pa so hitro tako slabeli, de od 25. več niso s postelje vstali, in 30. u. m. ob 7 zvečer so v Gospodu zaspali. V svoji zadnji kratki bolezni so bili dvakrat s ss. zakramenti prevideni in nikoli ni bilo slišati iz njih ust tudi nar manjši pritožbe ue, desiravno so na jetrih prav veliko iu hudo terpeli. ..Fiat voluntas Kjus" | nuj sc zgodi Njegova volja). so pogostama ponavljali; ..v 77. letu sim. Bog mi je v življenji že toliko obilno dobrot skazal, ne morem več od Njega tirjali itd."
Pokopali so jih z vsimi mertvaškimi slovesnostmi viso-kočastitljivi gospod korar Janez Kerst. Novak vpričo kakih 14 druzih duhovnov. Iladoliški dekan v. č. gospod Simon Vovk so pri li priložnosti že tako vse užaljeno ljudstvo s prav milim govoram še posebno ginili. ker so farmanam pojasnili, de so zgubili svojiga očeta, duhovni pastirji pa svojiga ljubiga brata iu pridniga sodelavca v uogradu Gospodovim. Ze v bolezni so farmani posebno ljubezen do svojiga ljubljeniga pastirja ua znanje dajali ter zmiraj opraševali. kako de jim je. Ko je pa smertni zvon zakletikal. so pri ti priči vsi od dela nehali, sc na trume shajali v duhovsko hišo in z glasno molitvijo v duhovskim
stanovanji iu v eerkvi njih duš« Bogu zročevali, in ko so dušo izdihnili, so se kar ua glas zajokali. Kako pa so se ljudje pri pogrebu in zlasti med pridigo milo in na glas jokali in zdihovali. pero ne more popisati. Pokopali so jih po 11 dopoldne pred cerkvenimi vrati, iu terpelo je vse opravilo od ».) do ' „12.
Opomniti moramo, de so jih v bolezni sosednji gospodje duhovni pridno obiskovali. Iz Ljubljane sta bila o njih bolezni in pokopu vpričo posestnik iu tergovec gospod P. Ilu-dovernik in scineniški pod vodja v. č. gospod M. Mcršol. on-dotna rojaka, ki so ju ranjki posebno ljubili: na glas so jok spustili od veselja, ko so bili gospod Meršol več dni pred njih smert jo k njim prišli; in niso jih več zapustili, dokler jih niso v zemljo djali.
Ne smemo pa pozabiti tudi imenovati iicutrudljiviga iu za Božjo čast in dušno zveličanje posebno vnetiga kaplana gosp. Jerneja Babnika. ki so ranjcimu v njih bolezni prav pridno stregli, pri njih čuli in še zlasti zadnji popoldan cele ure do zadnjiga izdihljeja z ljudmi zanje molili.
Gotovo bodo ranjki v spominu ostali krajnski deželi, ki jih je skorej vsa poznala, muzeju in zgodovinski družbi, ki so ji neprenehama podpirali: posebno pa jih bodo pogrešali tudi misijoni. kterim so veliko dobriga storili, zlasti afri-kanski misijon. v kterim imajo več duhovnih otrok, ki so jih s svojimi prihranjenimi krajcarji iz terde siižnosti rešili. Desiravno je njih premoženje majhno, ker bili so posebno dobrotni in darežljivi, vender tudi še v poslednji volji mi-sijonov niso pozabili. Bog jim poverili njih dobrote!
Tako tedaj ua svetu vse le kmalo mine. Lani ob tem času je ..Danica" marsikaj ozuanovala od vesele in slovesne petdesetletnice v Kamni gorici, letaš oh tem času naznamije smert gospoda, ki so veselje obhajali Bog jim daj večni mir in večna luč naj jim sveti!
Z Dolenskiga. Veliko lepiga, veliko spodhudljiviga bi lahko pisal od popolvaiija Njih Milosti, našiga preljubez-njiviga kneza in škofa. pa le z iickterimi besedami naj bo omenjeno, kako so s svojo blago pričujočiiostjo svoje ovčice povsod razveselili.
27. prctečeiiiga mesca so se pripeljali v Scntrupert. 2^. zjutraj ob 8. je bila sv. maša v zares lepo prenovljeni cerkvi, ktero so mil. škof. kakor tudi povsod drugod, sami imeli. Po sv. maši. je bil. kakor navadno pred sv. birmo, blagoslov z Narsvctejšim. in pa z novo. posebno lepo. popolnama v gotiškiin zlogu zdelano monštraiico, kakoršne še nikjer nobene nisim vidil. Po žegnu pa mil. škof stopijo na prižnico. Vsili oči so v Njih vperte. ker mislim, dc malokdo pričujočih jc kdej vidil višiga pastirja iu svojiga škofa na prižnici. Hrepeneče smo poslušali, kaj nam bodo povedali, iu milo — veselo je bilo. ko so s krepko, gladko iu lepo besedo začeli govorili nekako zlo takole:
..Dve iu trideset let jc preteklo, kar sim vam s tega svetiga kraja besedo liozjo ozuauoval. Veliko njih. ki so takrat tukaj bili. je žc pomcrlo: veliko vas je tukaj, ki mene ne poznate, iu jest vas veliko nc poznam. Ilavuo to nas uči, de na svetu vse prejde. de vse posvetno je po besedah sv. pisma ncčimerno, dc nima stanovitnosti. Kuajst meseov sim bil takrat pri vas, in prišlo mi je bilo višji povelje. od vas sim se bil ločil, iu šel v poglavitno — dunajsko mesto, se tam vnovič iu še bolj zučit. Dve in trideset let sim sc učil; tudi druge sim učil, pa nisim se druziga naučil, kakor kar sini vam pred dve iu trideset leti pridigoval. namreč: de vse posvetno je ncčimerno. de vse posvetno prejde! Vidil sim tam posvetno v vsi svoji mogočni blišobi, pa vse to je le ncčinicrnost čez ne-čioictnost;— Ic to pa ostane: ljubiti Jezusa Kristusa. Gospoda našiga. — Preljubi moji! Sest in dvajset let nisim imel priložnosti, v domačim jeziku svojim domorodcam besede Božje oznanovati. in serce me je gnalo, po dve in tridesetim letu. vam narpred uektere besede govoriti v domačini jeziku. t'ez toliko časa sim prišel k vam nazaj, ne
kakor kaplan, ampak kakor vaš višji pastir, poslan od nar vikšiga Pastirja naših duš, od Jezusa Kristusa Sinu Božjiga. Preljubi moji! prosim vas, deržite se zvesto Jezusa Kristusa, ki je edini pot. resnica in živ.jCiije; ohranite te male besede v svojim sercu in živite po naukih sv. katoliške Cerkve. Ne pozabite, de posvetna učenost, posvetno veselje, posvetna biišoba. to vse bo prešlo. Ic kolikor bomo v ljubezni do Jezusa rastli. to nam bo ostalo, to nam pomagalo v večno življenje — v nebesa.
Iii nas vse se posebno Jezusu Kristusu v nar svetejšim Zakramentu izročivsi. so >e vernili nazaj v žagrad. Solze so tekle po licih marsikteriga poslušavca. /.lasti tistih, kteri so mil. škofa žc kakor kaplana slisali \ ti Božji hiši besedo Božjo oznanovati. Vidil sim med delitvijo sv. birme, kako so stari .lih pogledovali, si ua tihim pripovedovali, kimali iu solze veselja so jim lica oblivale.
Od vsili krajev, tudi daljnih, celo iz Slajcrskiga. se je bilo veliko duhovnov soslo. iu smo Njih Milo-t kakor sinovi svojiga ljuhigu Očeta obdajali.
P«> delitvi sv. birme sn prevzvišeni gospod sli v solo. iu potem so še tisti dati uektere druge liisc s svojim priljudnim obiskovanjem poca-tiM.
!iiugi dan, 2'.».. se podaii \ Skocjan. iu ua večer v Leskovico. kjer je bila Mil. >%\ birma: 31. so >li ua Kako. ua večer v Šentjernej, in I. t m. \ Novo mesto, kier je bila 2. in 3. sv. birma. N' vsim skupaj so jih zlo 7.ono birmali. Kn sam dan v l.eskovici so jih nad 2230 s sv. krizmo poterdili. 3. t. m. na večer so se spet proti Ljubljani vernili.
Ue so bili po vsili krajih z veliko slovesnostjo sprejemam, de so Jih povsod postavljeni, z raznimi venci prepre-ženi in z veselo vihrajnčiiui handerci o/.alisaui mlaji pozdravljali. vse to se spodobi in se ze tako ve. —
Vse serca so oberujene za uasim zares milim knezam in škofam; B">g nam Jih dolgo dolgo ohrani, iu dodeli, de bi Oni. naš \išji pastir, nas svoje duhovne ovce. v»e pripeljali tje, kjer nas čaka naj vik>i Pastir naših diis -- Jezus Kristus, naš Bog! Z Bogam!	Janez.
iz Marhlirga 7. kimovca. Prihodnji teden se bodo obhajale na kisli vodi ( Saucrhruiiii) duhovne vaje za duhovne: volili jih bodo c. g. O. Sueevveiss, i/, družbe Jezusove. — Katoliška družba mestnih gospa je vtemclila rokodelsko šolo za uboge deklice, v kterih se zdaj ze nad šestdeset otrok v raznih zen-kih opravilih poduceva. kteri vsi opoldan tudi od družbe potrebno brano prejemamo. Vec družbiuih gospii se jc zediuilo, de po versti vsak dan ena zmed njih šolo obiskujejo, ucitelici pri nauku pomagajo in otrokam pri obedu si režejo. Lepo slano\anjc /. malim ver-tam je tudi ena druzbiuih gospa, dalječ okrog zavolj svoje radodarnosti sloveča, družbi za to šolo podarila. Bog daj ti pervi in žlahtni mladiki Gospejskc družbe naše Svoj naj obiluiši blagoslov!
Iz tiralica jc bila tudi bratovšiua sv. Pavla, za pobožno življenje, pričeta od ranjciga dr. Slor.i, poslala pi-m« verne vdanosti do sv. Očeta, iu jc nutij prijaziu odgovor iu apostoljski blagoslov prejela iz Kima.
V celovško mladciisko semenišč je zmed 1*7 piosiv-cov 30 sprejetih.
IL Tersta piše gosp. Paier. dc so prišli z Duna ja še 3 rokodelci, ki se bodo z. njim vred v Afiiko podali: Avguštin lleinz. Kcimcr. vertnar. oba iz Pruskiga; iu Souveber. mlinar. Akavcc itd., iz Tirolskiga. Z njimi gredo tudi I jezuiti, ki so v Indijo namenjeni, ki mi II. I. m. za uuc rokodelce mašcvali iu jih obhajali, liavuo ta dan je proti Aleksandrii odjadral.
Mtazy1e<l po liersanskho srci m.
Dunajski rokodelski družbi jc bila 27. u m posebna čast v delež: obiskal iu s spodbudnim nagovoram /veselil jo je bil papežev hišni prelat mil. go-p Frančesko
de Nardi. Vsi pričujoči so po prejetim blagoslovu obljubili, de hočejo za sv. Očeta moliti, iu v spričevaujc so precej svojo molitev opravili.
Plemiški vstav v Zagrebu jc /.ročen očetam .Je-zuitam.
V	Krlav-i na Ogerskim ravno de rokodelska družba »živi, že se oglasi bukvoveški druže. dc želi v katoliško Cerkev prestopiti, ker že I letu je imel to kopernenje v svojim sercu. iu 12. u. m. jc bil keršen.
V	Pragi se jc U. t. m. pričel okrajni cerkveni zbor. 2.'>.j let je preteklo, kar je vikši škofZhiuek poslednji cerkveni zbor v tem mestu obhajal.
V	(ilaci! na Šleskim so obhajali od 21. - 31. u. m. duhovne vaje za duhovne iu učeni ke.
Pijeva družba v Lucermi na Švicarskim je sprožila vstauovljcnjfc vstava ali konvikta za ubožne šolske učence. Dobra misel!
V	.Hekleiil»urg-Strelic-u ne sme noben katolišk duhoven katoliškima merliča pokopati; 50 terdnjakov globe more plačali, ako hi otroka, bodi si iz zmešaniga ali čisto katoliškima zakona kerstil. To dela protestauštvo v uui deželi, ki ima tako rado ljubezen na svojim jeziku.
Rimsko. Vikši vojvoda rimske vojne, general Lamo-riciere. daje zraven svoje sercne junakosti tudi nar lepši zgled keršanske pobožnosti. Očitno prejema ss. zakramente iu jc ves pobožin pri Božji službi. Pri nagovoru do vojakov v Lordi 3. vel. serp. je vojšakam naravnost povedal, dc jc Devici Marii obljubo storil, de bo svoj meč na steno lavrelanske hišice obesil, ako se mu sklep, do zadnje kaplje kervi papeža braniti, srečno izide. Kdo bi ne molil in takimi! možu ne vošil. de bi napuhnjene sovražnike in tap-tavce pravice osramotil? Vender zgodi naj se Božja volja; enkrat bo že spet pravica zmagovati začela. Lamoriciere in pa naš cesar.... Bog ju nc zapusti!
Laško. Z napredovanjem g ar i ba I d i j a ii stva napreduje tudi republikanska stran Mazzinitova tako, dc bo kralj Viktor Emanvel, nc mara, mogel kmal sam pri ro-varjih rudečkarjih milosti beračiti.
Ko jc bila Mcsina predobljena. sc je oddelik duhovnov šel predobivcu poklonit. Vikši škof in večji del duhovstva tega niso hotli. Garibaldi mu naroči pred-nj priti in njegovo veljavo spoznati; tode serčni pielat se tega brani. Torej da Garibaldi vikšiga škofa zapreti in mu stanovanje preiskati, pa bilo jc zastonj štefnanje. Garibaldi pri vsim tem zapove, ga pred posebno sodbo postaviti, ker želel je zgled drugim v strašilo skazati, de bi duhovstvo oplašil, češ. naj bi sc mu več ne poljubilo, njegovi volji nasprotovati. Odbor, desiravno pod Garihaldovo oblastjo, ker ni imel čisto nič skazati, se ni prederznil nad njim smertne sodbe izreči, kakor jc neki Garibaldi hotel; razodene torej diktatorju svoj pomislik, in on zapove, de naj vikši škof neutegama otok zapusti, ker ga ui mogel k smerti obsoditi. Mil. gosp. Papardo tudi to odreče, in napove, de le če ga bodo s silo pregnali, bo svojo čedo zapustil. To se je tudi zgodilo. Postavili so ga v ladijo in v cerkveno deržavo odpeljali. Zdaj tedaj je v Rimu v teatinskim samostanu, kjer je že pred 3 leti ko veliki namestnik bival.
Poslednje novice iz Laskiga Napolitanski ubogi kralj jc izdajavcam zapadel; generali so ga zapušali, ministri zapeljevali, žlahtniki od njega odpadali, vojne in mor-narstvo k sovražnikam prehajalo. — iu kralj izdan in za-pušen se jc t>. t. m. z ostankam svojih kardel v Gaeto umaknil, kjer pa tudi ne kaže, de bi se mogel še kej dosti braniti. T. t. m. pa jc Garibaldi prišel v Neapelj.
Zraven tega sc punt tudi razodeva po rimskih o-k raj i na h. ki so dosihdob papežu še zveste bile ; več mest po Markah in v Imbrii že rovari. Piemouteške kardela,
50.000 vojakov, pod generalam Čialdinam, se vali proti de-dini sv. Petra, in tatinski ter potuhnjeni Piemont tirja od sv. Očeta, de naj 25.000 tujih vojakov domu pošlje. Neštevil-ne derhali Garibaldove iz vsih vetrov ga pa nič v oči ne koljejo! Vse, kar jc Laškiga, je od rovarstva in punta okuženo, tudi v rimski vojni so se take znamnja že nekoliko pokazale, kakor pišejo ; torej bo Lamoricieru težko, deržave sv. Očeta braniti zoper Piemont na severju in zoper Garibaldita ua jugu. Iz Pariza pa pišejo, de je na-mestovavec avstrijanskiga poročnika francoskimu ministru pismo grofa llechberga izročil, ktero napoveduje, de bo Avstrija prestop rimske meje po Piemontezih spoznala ko prestop spoznauiga nevtikanja ali neposredovanja v laške homatije.
Iz Damaska je dobil apostoljski namestnik v C a rji-gradu naznanila, de je ondi 2.000 kristjanov pomorjenih, med njimi 2 katoliška in 1 grešk škof, 23 katoliških in 3 greški duhovni in 8 dominikanskih misijonarjev. Ker je na jutru več grekov kot katoličanov, se iz tih števil vidi, de je preganjanje zlasti zoper rimsko katoliško Cerkev merilo.
—	Po naznanilih nekiga misijonarja iz Bejruta je v Sirii 18.000 kristjanov pomorjenih, 1000 jih je padlo na vojski, 75.000 jih je od svojih domov pregnanih.
Iz Damaska naznanujejo. de je bilo zavoljo morjenja kristjanov v Damasku do tistihmal 107 turkov k smerti obsojenih; 27. uniga mesca jih jc bilo 50 očitno ob cestah mesta Damaska obešenih, 111 pa na očitnim damaškim tergu postreljenih. Bili so vmes ljudje iz nar imenitniših deržin v deželi ravno tako brez razločka vsmerteni. Preiskovanja dalje terpe iu kazni se očitno zveršujejo. Kteri so pa na delo in v ječe obsojeni, jih bodo v Carjigrad odpravljali.
Muhovnhe zadere.
V	ljubljanski škofii. Fara Trata je gosp. Ant. Krašovic-u, lokalistu na Golim, podeljena, in lokalija Golo je torej 30. u. m. razpisana. Železniška fara je podeljena gosp. Ant. Finc-u, šentjurskima duh. pom. — Cmeri je 30. u. m. gosp. Jernej Cršič, kamnogoriški farni vikar, jubilant, ovenčan z redain zlatiga križa s krono. R. I. P.! Kamnogoriška vikarija je torej 3. t. m. razpisana.
V	I a v a n t i u s k i škofii. Prcčastiii gosp. F e r d i n a n d Fe i elit i lige r, duhovni svetovavec, dekan in uoslužgni šolski ogleda v Sina rji, ki bodo 23. tega mesca zlato mašo peli, so izvoljeni častni korar Lavantinski. — Gosp. Jernej Ciringer je prišel za kaplana v Smartin pri \V u r m b e r g u ; — g. Jakob Košar k Novi cerkvi;
—	g. Matija Stok las pa je ostal kaplan v Smartnu pri Šaleku. — Umeri je č. g. Mihael Knez, dosluženi fajmešter v počitku. R. I. P.!
Dobrotni (iarori.
Za pogorele Oberšane v dragatuški fari: G. M. K. 1 gold. Neka dobrotniea 1 gold. Marija M. 5 gold. Bog omeči serca k usmiljenju 2 gold. Duhoven dobrotnik 10 gld.
Za afrikanski misijon.
Z Ježice 2 gold. 10 S.
Pogovori z gg. do pikov a re/.
Hvala za Vašo blago priljudnost :n dobroto! Kar ste naročili, smo opravili, in upamo, de bodo odsihmal tudi v. č. g. J. B. list redama prejemali. — Gg. — č in K.: Nam je prav vstreženo; ravno tako od gg. B. in M. — M. S. v B.: Danica je poslana in na Vaše pismo smo Vam pi-seinuo odgovorili. — G. II. pri sv. Kr.: Smo v pismu odgovorili. G. x: Bomo poprašali in v ravnali.