UD K 91:373.32/.34 + 373.5(497.12) = 863 POLOŽAJ ZEMLJEPISA - GEOGRAFIJE NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH Maja Umek * V mesecu juniju je Katedra za didakdko in metodiko geografskega pouka Od- delka za geografijo Filozofske fakultete poslala na vse osnovne in srednje šo- le v SR Sloveniji vprašalnike učiteljem zemljepisa - geografi je. Z anketo smo želeli zbrati podatke za analizo kadrovskih razmer med učitelji zemljepisa - geografi je, ugotoviti potrebe in pogoje za čim boljšo organizacijo perma- nentnega izobraževanja ter razširiti krog sodelavcev in s tem prispevati k izboljšanju položaja naše stroke. Razposlanih je bilo 516 vprašalnikov, pre- jeli pa smo 219 odgovorov; izpolnjene ankete je vrnilo 166 osnovnošolskih in 53 srednješolskih učiteljev. V prispevku bom prikazala ocene učiteljev o položaju zemljepisa - geografije na šol i , predloge za izboljšanje ter še ne- katere rezultate ankete, ki posredno kažejo na položaj našega predmeta. A . Kaj menijo učitelji zemljepisa - geografije 1 o položaju predmeta na svoji šoli? Osnovnošolski učitelji ocenjujejo položaj svojega predmeta na šoli mnogo bolje kot njihovi kolegi na srednjih šolah. - 108 (65%) osnovnošolskih učiteljev je opisalo položaj zemljepisa z beseda- mi dober, enakovreden drugim predmetom ali pridobiva na pomenu; med srednješolskimi učitelji je bilo takšnih ocen le 17 (32%). - Da ima predmet zadovoljiv položaj, meni 23 (14%) učiteljev osnovnih in 10 (19%) srednjih šol. - Kar 24 (45%) srednješolskih učiteljev pa meni, da je položaj predmeta na njihovi šoli slab, podrejen, da nazaduje. Tako ocenjuje položaj zemljepisa v osnovnih šolah tudi 15 (9%) osnovnošolskih učiteljev. - Svoje ocene ni zapisalo 20 (12%) osnovnošolskih in 2 (4%) srednješolskih učiteljev. naprej samo učitelji . dipl. geog. , asistentka, Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 28 B. Kako ocenjujejo položaj geografije nasploh v vzgojnoizobraževalnem sistemu? Bolj enotni kot pri oceni položaja predmeta na svoji šoli so si učitelji obeh sto- penj o položaju zemljepisa v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Tu se tudi uči- telji osnovnih šol približujejo nizkim ocenam srednješolskih kolegov. - Da je položaj geografije v vzgojnoizobraževalnem sistemu dober, ustrezen, meni 28 (17%) osnovnošolskih in le 2 (4%) srednješolska učitelja. - Položaj se zdi zadovoljiv 11 (7%) osnovnošolskim in 4 (7%) srednješolskim učiteljem. - Kar 45 (85%) učiteljev srednjih šol in 80 (48%) učiteljev osnovnih šol pa ocenjuje, da je položaj zemljepisa slab ali da nazaduje. - Odgovorilo ni 47 (28%) osnovnošolskih in 16 (19%) srednješolskih učiteljev. Primerjava odgovorov na obe vprašanji kaže, da učitelji nizko ocenjujejo predvsem položaj srednješolske geografi je. Kar 1/2 osnovnošolskih učiteljev, ki so s položajem zemljepisa na osnovni šoli še kar zadovoljni, misli, da je z geografijo na srednjih šolah slabo. Še posebej pa so zanimivi odgovori '- srednješolskih učiteljev. Ti na položaj predmeta na sploh še precej bolj črno gledajo (85%!) kot na položaj geografije na svojih šolah (45% slabih ocen). Kje so vzroki za tolikšen razkorak? Ali mislimo, da je s položajem geogra- fije na šoli dosti slabše kot v resnici je ali pa so učitelji položaj predmeta na svojih šolah predobro ocenili? Menim, da je bliže resnici prvi odgovor. C . Predlogi za izboljšanje položaja zemljepisa - geografije na šolah V vprašalniku smo dali učiteljem 6 predlogov, po kakšni poti izboljšati polo- žaj predmeta, sedmega pa naj bi učitelji sami napisali. Vse predloge so uči- telji rangirali po pomembnosti od 1 do 7. Analiza odgovorov je pokazala, da se tudi po predlogih učitelji osnovnih in srednjih šol razlikujejo. dani predlogi rangi učiteljev OŠ SŠ - boljši učbeniki in didaktično gradivo 3 1 - kvalitetnejši dodiplomski študij 2 4 - aktivnejša geografska društva 5 5 - redno permanentno izobraževanje 1 2 - boljša svetovalna služba 6 6 - več splošne geografske literature 4 3 Učitelji osnovnih šol so na prvi dve mesti postavili izobraževanje: 1. redno permanentno izobraževanje in 2. kvalitetnejši dodiplomski študij. Tako visoko vrednotenje izobraževanja kaže, da čutijo učitelji z višješolsko izobrazbo pomanjkanje strokovnega znanja pri svojem delu. S prehodom pedagoškega 29 izobraževanja na visokošolsko, bo to vprašanje za prihodnje rodove verjetno manj pereče. Učiteljem z višješolsko izobrazbo pa bo potrebno nudili več permanentnega izobraževanja. Oddelek za geografijo FH namerava v tem šol- skem letu intenzivneje nadaljevati s seminarji za učitelje. Redno permanentno izobraževanje v daljših oblikah pa bo lahko steklo, ko bo tudi ta dejavnost postala redno delo kadrovskih šol in bodo zanjo zagotovljena sredstva. Velik poudarek dajejo učitelji osnovnih šol ludi učbenikom in didaktičnemu gradivu. Ker so v odgovorih mnogi pohvalili nove učbenike, pomeni visoki rang ( 3 ) , da predvsem pogrešajo ostale pripomočke. 4. mesto pomembnosti so učitelji prisodili predlogu več splošne geografske literature. Poljudnejše geografske knjige in članki bi obogatili izobrazbo učiteljev in omogočali raznovrstnejše oblike in metode pedagoškega dela. Zelo majhno moč za izboljšanje položaja zemljepisa v šolah pa pripisujejo osnovnošolski učitelji geografskim društvom (rang 5) in svetovalni službi (rang 6 ) . •Srednješolski učitelji čutijo ovire za boljši položaj geografije drugje. Odločno prvo mesto je dobil predlog - boljši učbeniki in didaktično gradivo; kar 1/2 vseh učiteljev mu je pripisala 1. rang. Odgovor ni presenetljiv, če vemo, da so kar trije srednješolski učbeniki geografije ponovno (eden celo prvič) v pisanju, da za 175 ur geografije ni ustreznih učbenikov. Tudi srednješolski učitelji so dali na drugo mesto redno permanentno izobra- ževanje, takoj za tem pa potrebo po splošni geografski literaturi. Z dodiplom- skim študijem so razmeroma zadovoljni (rang 4) , geografskim društvom in svetovalni službi pa tudi oni ne pripisujejo večjega pomena. Tako nizko rangiranje vloge geografskih društev lahko kaže dvoje: ali društva ne delajo dobro in jih učitelji ne čutijo kot mes'o, kjer bi lahko aktivno, v sodelovanju s kolegi reševali strokovna vprašanja ali pa misli jo, da je nalo- ga raznih institucij torej drugih,- da rešujejo vsa vprašanja šolske geografi je. Verjetno je pravi odgovor nekje vmes; društva bi lahko več naredila, saj je mnogo učiteljev v anketi izrazi lo pripravljenost sodelovati na različnih po- dročjih dela, ,-o drugi strani pa je naša aktivnost (pasivnost) tudi odraz družbenih razmer, zlasti slabega položaja šolstva. Predlogi učiteljev Svoj predlog je napisalo 38 (22%) osnovnošolskih in 17 (32%) srednješolskih učiteljev. Največ (19) jih meni, da bi predmet pridobil položaj z novimi ura- mi geografi je; 7 učiteljev predlaga več geografskih ekskurzij v šole, ravno toliko (7 ) jih je napisalo več terenskega dela z učenci, 3 učitelji krivijo za slab položaj učne programe, 5 jih meni, da bi se položaj popravil, če bi ime- li več denarja za opremo in 4 predlagajo več sodelovanja, izmenjav izkušenj, idej med učitelji in s kadrovskimi šolami ter svetovalnimi službami. Nekaj je predlogov z didaktičnometodičnega področja: več hospitacij za učitelje, več didaktičnega gradiva, boljša opremljenost učilnic, več pedagoškega 30 usposabljanja študentov, boljša vertikalna in horizontalna korelacija učne snovi. Učitelji predlagajo še popularizacijo geografije v javnih medijih ter boljše informiranje o novih geografskih knjigah in sprotno posredovanje novejših geografskih podatkov v Geografskem obzorniku. Č . Rezultati ankete, ki posredno kažejo na položaj geografije v šoli Šolske dejavnosti, pri katerih osnovnošolski učitelji zemljepisa aktivneje sodelujejo: - naravoslovne dejavnosti 93% učiteljev - obrambni dnevi 87% učiteljev - kulturne dejavnosti 62% učiteljev - športni dnevi 60% učiteljev Kar 41% učiteljev opravlja mentorstvo pionirske ali mladinske organizacije na šoli. Povprečno vodi vsak učitelj 1,4 krožka ali vsi učitelji (166) vodijo 234 krožkov; toda med njimi je samo 20 zemljepisnih. Torej samo 12% uči- teljev vodi zemljepisni krožek; vendar pa je vsak drugi učitelj (48%) vodja kluba OZN in vsak tretji (31%) zgodovinskega krožka. Med ostalimi krožki nekoliko izstopajo še obrambni, planinski in turistični. Zakaj tako malo učiteljev zemljepisa vodi zemljepisni krožek? Verjetno sta najpomembnejša naslednja razloga: 1.učitelji so pri tem povsem prepušče- ni sami sebi in mnogi ne vedo, kaj naj bi pri krožku delali in 2. geografi ne organiziramo tekmovanj iz zemljepisa - pripravljanje na tekmovanje pa pravzaprav pomeni že krožek. Srednješolski učitelji aktivneje sodelujejo pr i : - naravoslovnih dejavnostih 94% učiteljev - kulturnih dejavnostih 37% učiteljev - obrambnih dnevih 62% učiteljev - športnih dnevih 51% učiteljev Mentorstvo ZSMS ali šolske skupnosti ima 17% učiteljev, 37 (69%) pa jih vodi krožek. Med krožki je 9 (17%) geografskih, 16 (30%) klubov OZN, sledijo pa še planinski, marksistični, šahovski . . . Delež geografskih krožkov je na srednjih šolah malo boljši kot v osnovnih; verjetno zaradi gibanja Znanost mladini, s katerim sodeluje vsaj občasno 22% učiteljev geografi je. Zaključek Anketa je pokazala, da ocenjujemo geografi položaj geografije zlasti na sred- nji šoli kot zelo slab. Menim, da so naše ocene nekoliko prečrne. Če pri- merjamo samo število ur geografije na srednjih šolah pred in po reformi šolstva, smo v celoti ure pridobili. Tudi primerjava z nekdanjo gimnazijo ni 31 tako zelo slaba: srednja pedagoška in družboslovna šola imata še vedno 4 le- ta geografi je, le naravoslovna ima leto manj. Vendar pa imajo sedaj vse šti- riletne in triletne šole vsaj 70 ur geografi je, nekatere 105, 140 ali 210 ur; pred reformo mnoge niso imele geografi je. In tudi v dvoletnem programu je geografija zastopana v predmetu družboslovje. Drugo vprašanje pa j e , kaj smo sami naredili z geografijo v šoli. Tu pa je lahko naša zaskrbljenost večja. Naj ponovno omenim samo učbenike in krožke. In kako lahko položaj izboljšamo? Največ lahko naredimo geografi sami: po- sredujemo svoje izkušnje'kolegom v društvih, pritegnimo jih k reševanju ., skupnih problemov, predlagajmo delovna srečanja in ne čakajmo samo "uradnih" vabil raznih komisij, prenesimo svoje izkušnje preko naših glasil, na zborovanjih, seminarjih čim večjemu krogu geografov, skratka delajmo več in bolje in ponudimo svoja spoznanja, izdelke tudi drugim. 32