Z3Z. JSttvilka.
I llrtllnl, i «ii,!. oktobra 191Z.
XLV. Iefo.

.Slovenski Narod" vclja: v Ljubljani na dom dostavljen:                           v upravništvu prejeraan:
Cdo lcto.......K 24-—            ćelo leto.   %.....K 22-—
pol leta.....,   .    .   12*—           pol leta   .......    .   11*__
četrt leta.......6*—           ćetrt leta.......5*50
oa mesec    ......    ,    2*—             na mcsec    .......    1*90
Dopisi na? se frankirajo.    Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Knaflova ulica St 5 (v pritličju levo), telefon it. 34.
Uhaja Ysak dan ivoćer lxvxem£i nedelje ln praznike.
Inserati   veljajo:   peterostopna  petit  vrsta za enkrat   po   14 vin.,   za   dvakrat po
12 vio, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjili insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
----------------  Posameuta šterilka velja 10 vinarjev.   ---------------
Na pismena naročila brez istodobne vooslatve naročnine ss ne ozira. „Narodna tiskam a" telefon st. 35.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                               za Nemčijo:
ćelo !eto.......K 25*—             ćelo leto.......    K 30*—;
ool leta   ....<••    a  13*—                       .      ...              .         j * i
cetrt leta     ......            6'50                za Amenko m vse druge dežele:
na mesec    *   *   *.   I   I   I    I    2*30          ćelo leto......K 35»-^
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tipravm&tvo fspodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica: &t. 5 telefon št. 85
Delegacije.
2 ognjem in mečem. — Po! milijarde za vojaštvo. — Kriza  v  hosanskem ođseku. — Cuvajev konec?  —  Plenarna seja.
Dunaj, 8. oktobra.
Pod vtiskom dvojih dejstev, ka-terih posledice so nedozirne, se debata v današnji delegačni seji ni mogla prav razviti.
Dopoldan so se se delegati pogo-varjali o šansah nove demarše ev-ropejskih velekabinetov v balkanskih prestolnicah ter nagibali k optimizmu, navzlic dejstvu, da velesile nikakor nišo pripravljene prevzeti garancijo za turske reforme in da je torej eden glavnih mirovnih pogoiev, ki jih stavi balkanska zveza ostal neizpolnjen. Ta optimizem pa je vzel žalosten konec. Predno je došla prva vest o današnji avstro - ruski de-marši na Balkanu, je razširil keres-ponpondenčni urad sporočilo s Ceti-nja: Crnogorski poslanik v Carigradu je odpoklican, turškemu poslaniku na Cetinju je crnogorska vlada vrnila njegova poverilna pisma ...
Vtisk te vesti, ki je popolnoma nepričakovano udarila v optimistično ovzdušje avstrijske delegacije, je bil globok in velik. Mesto upanja na mir je zavladalo splošno prepričanje: vojska je tu!
Interesantni so bili politični pogovori, ki so se med delegati raz-pletli. Prevladoval je nazor, da je z odpoklicem črnogorskega poslanika izvršen drugi korak natančno pre-misljenega in v vseh podrobnosti dogovorjerega nacrta, ki je vsaki balkanski državi odkazal vlogo: z mobilizacijo je pričela Srbija, sledile so ji Bolgarska. Grška, Crna gora; diplomatične zveze nrerušuie kot prva Crna gora, Grška, Boigarija, Srbija se bodo ravnale po njenem vzgledu; in tretjič — bolgarska ar-mada prekorači kot prva turske me-je, za njo srbska in ostale. Tak je nacrt po sodbi delegatov in zdi se ta kombinacija zelo verojetna.
V prvih popoldanskih urah so cetinjski brzojavki faktično sledile tuđi vesti o odpoklicu bolgarskega in srbskega poslanika, kmalu na to iz Belcrrada alormirajoče sporočilo, da je bil v Carigradu srbski poslanik Joša Nenadović umorjen, iz Londona, da je Crna gora vojsko tuđi for-
melno že napovedala. Vse te vesti, ki smo jih deloma priobcili že brzojavnim potoni, so ostale do prvih večer-nih ur nepotrjene, na ta način le še bolj vznemirjajoč in razburjajoč politično javnost.
Dejstvo pa je odpoklic črnogor-skega poslanika. In to samo dejstvo govori le preveč jasno: balkanska zveza ni niti pričaknla demarše evropskih kabinetov, tcmveč nadalmje brezobzirno svojo pot. v svesti, da ne more evropskim diplomatom, ki so prišli danes svarit in opominjat dati drugega odgovora, kakor kratki: non possumus. Balkanski držav-mki bi se igrali z usodo lastnih dr-žav, akc bi si po današnjem komu-nikeju Visoke porte še premišljali iz-ročiti sporno zadevo v roke vojsku-vodij in generalov. Turčija izjavlja danes, da bi bila pripravljena obnoviti reformni zakon iz 1. 1880., ter ga predložiti (!) parlamentu, velesile odklanjajo garancijo — in balkanske države naj čakajo na konec tega manevra, ki ga inscenira turska vlada, da bi spopolnila svojo ponesrečeno mobilizacijo, dočakala miru z Italijo, ter se na vojno boljše pripravila?
V  odlaganju je nevarnost, ki postaja vsak dan večja,meč mora govoriti rtagrlo in odločno, ako unj njegova beseda obvelja ...
Kaj naj grof Berchtold, v trenutku, ko se kaže ves neusp?h evropske diplomacije, delegaciji govori in pove? Nikdo se ni čudil, da je predsednik današnjo seio predčasno prekinil in da so odpadle napoveđa-ne izbave zunarjega ministra.
Reci se mora, da ima rasa vojna uprava nevenetno srečo. Že je bila javnost prepričana, da bo vlada odložila za letos, merda tuđi za prinod-nje leto vsako novo vojnško zahtevo. Z zadovoljstvom je zaslišn! avstrijski državljan, davkonlačevalec slo\*es-no besedo prestolnega govora, ki je oznanjala, da se mora tuđi vojuška uprava ozirati na neugodni gospodarski položaj države in njenc^a rre-bivalstva. Komai je pa postala med-narodna situvacija zopet prekarna, že se je vojni minister vmil k stari špekulaciji znani izza anel ijske dobe, špekulaciji na patrijot;zem av-strijskih ustavnih zborov, ki se bo tuđi tokrat sijaino obnesla.
V  snočnem ponočnen;    ministr-skem svetu je zahteval general Auf-fenberg 420 miliionov,  150 za mor-
narico, 270 za armado in danes pono-či, ko se zopet sestane skupna mini-strska konferenca bodo storjeni definitivni sklepi, jutri morda bo že podana tozadevna predloga v obliki naknadnih kreditov in v dnevnem redu četrtkove seje vojnega odseka se že nahaja nomembna točka: »eventualija«. Prostor je torej pripravljen ...
Vseh 420 milijonov si vlada pač ne bo upala zahtevati — to bi bilo za nainridnejsega vladinovca preveč. Vsoto navajajo oficijalni krogi le radi tega tako visoko, ker pričakujejo, da bo učinkovalo nekako olajseval-no, če pridejo pred delegacije z ma-lenkostno zahtevo po 300 milijonih, češ, glejte, koliko smo odbili.
Za avstrijsko ljudstvo pa nastaja zopet staro vprašanje: je li res, da obstoiajo med državnimi in Ijudsklmi potrebami nasprotstva? Nekatere v primeri z zahtevami armade resnič-no skromne potrebe najširših krogov prebivalstva čakajo zamanj usliša-nja. velike in nnjne narodno - gospodarske investicije, ki bi imele naj-blagodarneiše posledice, ostajajo ne-rešene. Finančni minister nam je vedno izjavljal: 17 miliionov za že-lezniške uslužbence ne morenio dati, ker jili nimamo. naše blagajne so prazne, ne moremo dvigniti svojega uradništva iz bede, naše finance so preslabe, da bi sm :H riskirati produktivne investicije za raz^irienje našega železniškega omrežja. Tn danes? Od kod velikanske v?ote. ki bodo z\ išale naše vsakoletne izdaje za skorat 60 miliionov?
Vlada mora odpraviti neznupa-nje, ki se vedno boli širi proti držovni nnravi, ki je vendar le organizacija ljudstva samega. Ce že žrtvujemo za orožje, moramo žrtvovati tuđi za ljudi — le v tem principu je mogoče za silo zložiti zahteve vojne uprave in potrebe prebivalstva.
*
Brzojavno smo že noročali, da je bila za danes napovedana seja bo-sanskega odseka preložena. Referent prof. Spinčić je bil sestavil poročilo, v katerem je podvrgel grehe in hibe avstrijske politike v Krcegbosni strogi pa pravični kritiki ter formuliral tuđi nekatere konkretne reformato-rične predlogc. To poročilo je zadelo nri ministru Bilinskem in pri (nem-ško - poljski) većini odseka na velik odpor. Pritiskali so na prof. Spinčiča.
da poročilo spremeni v smislu mne-nja večine. Spinčić se ni udal, tem-več je grozil z demisijo. Odsek pa demisije nikakor ni mogel akceptira-ti, ker bi se na ta način jugoslovan-skim pritožbam dalo pred vso jav-nostjo naravnost senzacijonalen značaj. Po dolgih konferencah se je danes popoldan vendar posrećilo dose-či kompromis. Del. Spinčić bo neka-tera mesta nekoliko omilil, druga pa, ki se ne zlagajo z mnenjem većine pridržal kot svoje osebno mnenje. S to koncesijo so se morali razni me-
šetarji zadovoljiti...
*            *
*
V nobeni seji delegacije ne izostane ceterum censeo o rievzdržlji-vosti hrvaških razmer. Delegati so tuđi zvcdeli. da so skupni ministri in avstrijska vlada že opetovano za-hteva!? amovacijo Cuvaja, katerega pa z vso silo drži Lukacs. bojes se nevarnih posledic na Ogrskem. Navzlic temu se je danes znova pojavila vest, da bo Cuvai v najkrajšem času posnan in da priđe na njegovo mesto general.
Koliko je na tem resnice se še ne da dognati — gotovo je le, da se bliža konec Cuvajevega osebnega regimenta. Jugoslovanski politiki ga moraio z svojo tak riko čim najbolj pospešiti in g. dr. Susteršič. ki je za jutri sklical posvetovanje eksekntiv-nega odbora svoje nove pravaško-klerikalne stranke bo sedaj lahko marsikaj storil. Naj se postavi v delegaciji proti vojnim kreditom, naj proklamira za državni zbor obstruk-cijo (akoravno je ta sredstva dosedaj nerlioresciral) — in vtisk ne more izostati. Cuvaievo drevo je tako omaiano. da ga ne bo več težko po-dreti. Del. dr. Cingrija je pokaza! y svojem včerajšniem govoru, kam si-cer priđe monarhija. Naj mu dr. Šu-steršič in njegovi sledijo.
*
Današnja plenarna seja je stala seveda popolnoma v znamenju bal-kanskega konflikta. Pozornost zasluži govor del. Klofača. ki je z nepo-bitnimi argumenti dokazoval upravi-čenost postopania balkanskih naro-dov. Iivaležni mu moramo biti tuđi zato, da se je oštro obrnil proti gotovi, od naše vlade podpirani in de-loina vzdrževani žurnalistiki, ki ni-ma druge naloge, kakor grditi in obrekovati vse, kar je jugoslovan-sko.
Đeželni poslanecidr. Ruftouec
o taktiki, cilju in delonanju
Narodne stranke.
V  Celju,  8. oktobra.
Na četrtem glavnem zboru »Narodne stranke« je izvajal deželni poslanec dr.Kukoveco taktiki, cilju in delovanju »Narodne stranke« prilično sledeče:
Ljudje se sumljivo pridno bavijo z usodo naše stranke. Ugibajo, ali bo popolnoma podlegla klerikalizmu, ali ne. Nasproti tem prerokovanjem se gotovo ne smemo udajati praznemu unanju, da bo nekega lepega dne kle-rikalizem naenkrat padsl in bodo naprednjaki kratkomalo prišli do politične moči. Korenine drevesa so že dolgo rasle, tla za sedanjo gospodarstvo klerikalne stranke so se pripravljala leta in leta, ko so bili pri nas še narodnjaki na političnem kr-milu. Vzroki za uspevanje klerikalne stranke so bili pretehtni, priprave za današnji položaj pretemeljite, da bi se moglo to stanje nam v prid kar čez noč prevreči. Kdor bi se torej na-meraval »Narodni stranki« pridružiti s pričakovaniem, da nam bo mo-goče kmalu zavladati nad klerikalci, ta ne priđe na svoj račun. Kljub temu je pa po mojem mnenju potreba, da se z vso močjo iidejstvujemo in združimo v močno politično organizacijo. Ta naloga tuđi ne bo nehvaležna, če ne sanjamo o trenutnih zmagah, tem-več pripravljamo polagoma preobrat, ki prej ali slej gotovo priđe. SHšimo poudarjati z nekim prepričevalnim glasom, da bo naš narod obranjen le, če ostane veren, pri čemur se hoče reci: klerikalen. Za tako pričakova-nje pa ni najti sence utemelienosti, razun če omejimo smisel takih modrih izrekov tako, da treba v narodu vzdržati ljubezen do nravstvenega in krepostnega življenja. Znamenja ka-žejo nasprotno, da Slovenci, zlasti štajerski Slovenci, nismo nič napredovali, odkar imajo klerikalci vse dr-žavnozborske in skoro vse deželno-zborske poslanske mandate v rokah. Zlasti v javni upravi vidimo, kako dan za dnevoni gine naše posestno stanje. Edini viđen uspeh klerikalne politike so beraške podpore kmeto-valcem za vremenske ujme, pa še te dvomljive podpore,    katere    davčni
LISTEK.
Sapht.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2 u p a n č i č.
(Dalje.)
*O, še, še . . .,« je zajecljal; njena nežnost ga je zbegala, in umaknil ji je oči, da ne bi našla v njih ničesar tistega, kar je pravkar čital, zaljub-Ijenega rotenja, opojnih vzklikov, omotice v daljavo koprneče strasti. ^Kai ti je? . . . zakaj si žalosten?« je šepetala Divona z laskajočim glasom in ga je božala, kakor dete. Nji je bi! še vedno njen mali, zanjo^ je ostal še vedno desetleten, mladić, ki mu rastejo perotnice.
Njega, razgretega od branja, je razburjal vznernirljivi čar tega lepega telesa, tako blizu njegovega, ten svežih ustnic, kjer je žarela kri od vetra, ki ji ie poigraval v laseh in ji jih zvijal preko čela v mičnih kodrih po pariški modi. In po Saphinih na-ukih: »Vse ženske so enake .. . vpri-čo moškega imajo samo eno misel v glavi . . .« je videl izzivanje v srčnem nasmehu kmečke ženske, v njenem prijemu, s katerim ga je pridržavala za nežni odgovor.
In hipoma se je začutil kakor v
vrtincu grozne izkušnjave; in napor, s katerim se je ustavljal, ga je krče-vito stresa!. Divona se je ustrašila, ko ga ie videla tako bledega, šklepe-tajočega z zobmi. »Ah, siroma-ček! . . . iMrzlico ima . . .« In v svoji nežni skrbi si je kar ponevedoma od-vezala prsno ruto, da bi mu jo ovila okrog vratu; kar jo zgrabijo, oklene-jo roke, in čutila je pekoče, blazne poljube na vratu, na ramah, po vsi blesteči polti. ki se je svetila v soln-cu. Ni utegnila zavpiti, niti se braniti, mogoče ni niti prav vedela, kaj se godi. > Ah, jaz sem blažen . . . jaz sem
blažen . . .« Zbežal je. daleč v......
kjer se mu je s strahovitim šumom drobilo kamenje pod nogami.
Tišti dan je Jean pri zajtrku na-znanil, da odpotuje še zvečer, ker )e dobil z ministrstva urađen poziv. — »Zq sedaj ... pa si vendar rekel . . . saj si komaj prišel . ..« To je bilo jav-kanje in moledovanje! On pa m mogel ostati več med njimi, zakaj med vso to gorko prisrčnost se je mešal mogočni in pogubni Saphin vpliv. Si-cer pa, ali jim ni doprinesel največjo žrtev, ker se je odpovedal življenju v dveh? Popolen razdor izvede malo pozneie; in tedaj se vrne, in potem bo ljubil in objemal tn dobre ljudi brez sramote in brez zaarege.
Bila je že trdna noC, niša brez luči, vse je že spalo, ko se je vrnil Cezar, ki je spremil svojega nečaka na avignonski viak. Dal je konjem zobat, pogledal nebo — za vreme; tako delajo vsi, ki žive od zemlje —
in je hotel iti v hišo, kar zagleda na klopi na terasi belo postavo. »Si ti, Divona?« »Da, čakala sem te . . .« Ker je bila ves dan pri delu, lo-čena od svojega Fenata, ki ga je srč-no ljubila, sta imela samu te vecerne ure za kramljanjein za kratek skupen izprehod. Ali je bil kratek prizor med Jeanom in njo,ki je bil proti njeni volji tem iasnejši, čim bolj ga je premišljala, ali vznemirjenje, ker je videla, kako je uboga mati cei dan tiho plakala? Glas ji je bil izpremenjen, duh razburjen, kar je bilo pri tej mirni, vestni ženski nekaj posebnega. »Ali ves ti kaj? Zakaj je odšei tako nana-gloma od nas? . . .« Kar je bil pravil o ministrstvu in pozivu, tistega ni verjela, temveč je slutila kakršnosi-bodi slabo zvezo, ki vleče otroka proč od obitelji. Koliko nevarnosti, koliko usodnih tovaršij v tem malo-pridnem Parizu!
Cezar, ki ni mogel nji ničesar zatajiti, je priznal, da je res ženska posegla v Jeanovo življenje, a dobra duša, nesposobna, da bi ga odvrnila od svojcev; in govoril je o njeni vda-nosti, o ginljivih pismih, ki mu jih je pisala, in zlasti je slavit njen pogum-ni sklep, da bo delala, kar se je zdelo kmetici čisto naravno: »Sai navse-zadnje je treba vendar delati, če ho-češ živeti.«
»Te vrste ženskam ne . . .,« je pripomnil Cezar.
»Potem pa živi Jean s pravo ne-veljavko! ... In ti si šel tja? . . .«
»Prisežem ti, Divona, odkar pozna njega, je ni čistejše, postenejše ženske . . . Ljubezen jo je poboljšala.«
A Divoni so bile to zgolj besede, ni razumela. Zanjo je sodila ta dama med tišti izmeček, ki ga je ona imenovala > malopridne ženske,« in brid-ko ji je bilo pomisliti, da je prišel Jean takemu stvoru v zanke. Će bi konzul to slutil! . . .
Cezar jo je tolažil, ji je zatrjeval z vsemi gubami svojega dobrodušnoga, nekoliko muhastega obraza, da mlad fant ne more prebiti brez ljubice.
»E, križ božji, naj se pa oženi! . . .« je vzkliknila z ljubeznivo uverjenostio.
»Sploh pa ništa več skupaj . . . navsezadnje je to tuđi že uekaj . . .«
Nato ona z resnim poudarkom: »Poslušaj me, Cezar . . . ves, kako pravijo pri nas: Nesreća be drži zmerom dalje, nego tišti, ki jo prinese ... Če je res tako, kakor praviš, če je Jean to žensko iz blata poteg-nil, potem se je pri tem klavernem opravilu najbrže dodobra obrazdal. Mogoče jo je obrnil na pravo in pošteno pot, ampak kdo ve, ali ni zlo, ki je bilo v nji, pokvarilo našega otroka do dna duše!«
Vračala sta se proti terasi. Pokojna in jasna noč nad vso molčečo dolino, kjer ni bilo ničesar živega, samo mirno se liioča mesečina, Šu-meča reka močila v srebrnem blesku Prsi so dihala pokoj, oproščenje od
vsega, velik pokoj špan ja brez sanj. Hipoma je zabobnel z zamolklim ro-potom vlak, hiteč ob ronskem bregu.
»O, ta Pariz,« je zarnrmrala Divona in stisnila pest proti neprijatelju, na katerega iztresa provinca ves svoj srd . . . »ta Pariz! . . . kaj mu dajemo, in kaj nam vrača!« VII.
Bil je mrzel, ineglen popoldan, že ob Štirih tema, ćelo na široki aveniji ehamps-elisejski, koder so arvili vozovi z zamolklim ropotom, kakor da je cesta postlana. Komaj je mogel Jean v ozadju vrticka, katerega že-lezna lesa je bila odprta, prečitati visoke pozlaćene črke nad pritličjem razkošne in mirne hiše, vili podobne: »Opremljena stanovanja, obiteljski penzijonat.« Ob trotoarju je čakala kočija.
Odprl je vrata v pisarno, in je takoj zagledal njo, ki je je iskal; se-dela je pri oknu in prelistovala računsko knjigo; nji nasproti druga dama, elegantna in velika, z žepnim robcem in majhno torbico v roki.
»Želite, gospod?...« Fani ga je spoznala, je presenećena vstala in je dami mimogrede šepnila: »To je mali...« Ona je merila Jeana ođ glave do npg z lepo strokovnjaško hladnokrvnostjo, ki jo daje izkuše-nost, pa zelo glasno, brez vsake spo-tike: »Poljubita se, otroka moja... Ne bom vaju gledala.« Potem je sedla na Fanino mesto in je pregledovala
Številke
(Dalje prttodojifij '
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
-ZSZ stev.
vijak na drugi strani desetkratno državi nazaj iztiska iz žepa ubogega ljudstva, so večinoma vir sovraštva in zavisti. Zato oni vesoljni klerikalni potop, ki je poplavil Spodnje Štajersko pri zadnjih volitvah, izgubiva čim dalje bolj svoj vpliv na ljudstvo. Kar se zlasti naše deželne politike tiče, teče Četrto leto poslanstva 12 klerikalnih poslancev, toda uspehi klerikalne taktike se ne pokažejo. Kot narodnjak seveda želim in moram želeti, da bi obstrukcija prinesla Slovencem one uspehe, katere dobrodušni rojaki pričakujejo. Bojim se pa, da je postopanje naših klerikal-cev tuđi v ti točki zgrešeno. Kratko-malo se meni zdi. da bo mera političnih grehov klerikalnih politikov na-sproti našemu narodu kmalu do vrhunca polna in da se temu primerno bliža tuđi z naglimi koraki konec ugleda te stranke med narodom. Da je ta stranka brezvestno požrla ćelo javne, kulturnim svrham naroda na« menjene sklade. kakor vseučiliški sklad na Kranjskem, se mora tako postopanje na njej kruto maščevati. Zato smotreno delo za preobrat v smislu programa »Narodne stranke« ne more ostati brez uspeha. Ne živimo v časih, ko stranka v posesti mandatov vseh zastopstev more razvijati svoje gospodstvo; naša vloga je v tem oziru skromna. Čaši pa nišo tako neugodni, da bi nam bilo delo za bodočnost nemogoce. Le vztrajno politično pripravljalrK) delo pa mora biti danes vzor »Narodne stranke«. Vsled naglega politienega preobrata se je res mnogo v naši družbi spre-menilo. Stare oblike razpadajo na gospodarskem polju, naše kulturno življenje se je pomaknilo na druga pota nego je bilo pred malo leti. Naša sedanjost ni siiajna. razmere so tuđi dovolj težavne, toda jaz pravim, da nikakorne obupulem nad bodočnostjo stranke. Zdi se mi nasprotno, da rase med nasirn somišljeništvom na deželi sarnozavest in upanje na boljšo bodočnost. Se za noben glavni zbor naše stranke se ni pokazalo toliko zanimanja kakor letos. Sodim tore], da ne ginemo, ampak vstajamo k nove-mu življenju. Iz nckdanjih »mladi-nov« so zrasli zreli možie, kateri po svojem sociialnem stališču, svojem delu in vplivu pomeniajo že sami na sebi močnejšo strankino oporo.
Z ozirom na javno nasvetovano preosnovo stranke v tem smislu, da bi se ji pridružili tuđi mnogi odlični, izven naše politične organizacije stoječi možje, katerih rodoljubje in vpliv sta v enaki meri znana in ki bi jih narod ne pogrešal rad dalje izven organiziranih vrst narodnih delav-cev, smo povabili tuđi take izven naše stranke stojeće politike na glavni zbor. Nekateri so se povabilu tuđi odzvali. Vrhu tega leži pred nami formalen predlog gosp. dr. Fermev-ca glede sporazuma s slogaši. Mislim, da bo odgovarjalo najbolje vsestran-skim intencijam in pa želji glavnega zbora, ako bo sklical izvrševalni odbor »Narodne stranke« v ta namen posebno posvetovanie zaupnikov. (Dobro 1)
Kar se gospodarskih naprav in gospodarske, zlasti zadružne organizacije tiče, ni mogoče na glavnem zboru stranke molčati o odnošaiih stranke nasproti tem napravam. Da gospodarske in kreditne razmere na Slovenskem splošno nišo ugodne, je znano. Menda je pa za vse bolje, ako ne potipamo vsake posamezne politične struje preveč krepko za žilo, da vidimo, kateri izmed bolnikov ima akutnejšo mrzlico vsled bolečin, katere ima prenašati zaradi posameznih neugodnosti, vladajočih tu ali tam, v zavodili, ki se prištevajo h klerikalni ali napredni stranki, kjer prevladu-jejo starejše, ali kjer mlajše moči, to-stran ali onostran Save. Rado se pa očita baš vodstvu »Narodne stranke«, da je krivo v nekaterih slučajih izgub pri zadrugah in imenuje se tu glede »Zadružne zveze< Šoštanj in »Glavna posojilnica« v Ljubljani. — Vsakomur je znano, da noben Član »Narodne stranke« ni imel besede v »Zadružni zvezi« v Celju, ko so se dotični krediti dali tu in tam. Tuđi noben član »Narodne stranke« ni imel besede v Šoštanju ali Ljubljani, ko so tam nastale izgube. Će so člani naše organizacije tu prizadeti, je to v toliko, da so se trudili, popraviti storjene napake in nišo zbežali iz vodstva zavodov v težavnih časih, kakor se je to iz druge strani zgodilo. S časopisnimi podjetji nikdo izmed naroda ni nič izgunil, če so izmed vodstva posamezniki mnogo žrtvovali, javnost pri tem ni  trpela.
Kaj naj storimo, da bo »Narodna stranka-< izpolnila svojo nalogo in da premaga nasprotnike. Popolnoma podrobnega odgovora na to vpraša-nje nikdo ne more dati. Kakor za vsakega človeka posebe ne moremo sestaviti natančnega nacrta, kaj naj dela jutri, pojutrišniem in tako na-prej. istotako živi celotni narod svoje posebno življenje, glede katerega se ne more v vseh podrobnostih pred-pisovati potreb in dolžnosti. Gotovo je pa mogoče govoriti o splošno ve-ljavnih   navodiiih za politično delo
Nič manj pa ni važno biti si na ift-snem o tem, kaj se naj ne stori, kakor o tem, kaj se naj stori. Umetno si prislepariti naklonjenost ljudstva s samohvalo stranke in njenih vodi-teljev je sicer zelo običajna pot, kako se hoče kako stranko spraviti na vrhunec. Od takega početja nas pa mora odvrniti gotovo svarilen vzgled, ki ga vidimo na klerikalni stranki. Koliko hvale, pa kako malo uspehov. Ljudstvo to sprevideva čim dalje bolj in zelo, zelo vprašljivo je, ali bodo drugokrat prazne besede zopet zalegle. Pregovor pravi, da je lažje zmagati, nego obdržati se v posesti izvojevanih imetkov. Vendar pa ne more, kakor v vsakdanjem, tako tuđi v političnem življenju nikdo računiti brez dela na kak uspeh. Ako se je v časopisnih doneskih k našemu glavnemu zboru poudarjalo, da treba dotike z narodom s shodi in Casopisjcm, z vzdrževanjem živah-nega življenja v društvih in gospodarskih napravah, je to brez dvoma utemeljeno. Ali je opravičljivo, ali ni, da smo v tem oziru zaostajali za na-sprotniki, pri stvari ne priđe v po-štev, kajti zato nismo nič na boljšem. Mi nimamo sploh politikov, ki bi se le politiki posvečali, dočim ima klerikalna stranka že v svojih 7 državnih poslancih z državnim denarjem trajno vzdrževane delavce. Moram le reci. da bi si upal s 7 gmotn-o preskrb-Ijenimi politiki. ki bi bili v organizaciji političnega in nepolitičnega dela na razpolago, izkazati vecje uspehe, nego jih more izkazati danes g. dr. Korošec. Kijub vsemu temu moram opozarjuti na potrebo zopetnega po-glohljenega dela s shodi, bodisi poli-tičnimi in izobraževalnimi. Žrtve, ki so s tem spojene, nišo nepremagljive. Ce se pa samo zaupanje, ki se je v naših pristaših zopet vzbudilo, vzdr-ži in ukrepi, tuđi sicer ne bo nemo-goče za tako delo med ljudstvom tla pripraviti.
Moč vsake stranke je odvisna od njenega ugleda, zlasti od ugleda vo-diinih mož stranke. KaKor je pri trgovcu njegov kredit podlaga za pro-speh podjetja, tako imajo politični voditelji glavno oporo za svoje delo-vanjevdobrem imenu.katercga uživa jo pri javnosti, pri vladi, pri drugih strankah. Strankarski boj se iz ravno tega vzroka vodi zoper merodajne osebe nasprotnih strank, če se hoče stranki sami škodovati. Naše ljudstvo je preveč pametno, da bi dalo kaj na agitacijo zoper narodno stranko ali zoper liberalizem. To vedo tuđi naši nasprotniki. Zato si izberejo osebe v »Narodni stranki«, katere v stranki kaj pomenijo in vsi napadi časopisja. shodov, ćelo rovarenje v rodbini in v gospodarstvu je torej naperjeno zoper voditelje »Narodne stranke«. Najlepši vzgled, kako se tu postopa. imamo na prejšnjem ljub-Ijanskem županu. Bil je zelo vpliven mož in je vsled tega kot napreden župan glavnega slovenskega mesta mnogo veljal. kar je bilo tuđi velike-ga pomena za moč napredne stranke, h kateri se je priznaval. Z obrekova-niem nasprotnikov. četudi lastnih ro-jakov, se mu je omajalo stališče, in vsi napredni Slovenci smo njegov padec občutili kot močen udarec in kot vsaj začasno zmanjšanje moji narodno - napredne stranke. Ta vzgled naj zadostuje. Jemu nač<. i u so naši nasprotniki na Štajerskem v enaki meri zvesti. Klerikalna strarka vzdržuje z velikimi denarnimi žrtva-mi poleg tednika sedaj tuđi trik at na teden izhajajočo »Stražo« in ne motim se, da z glavnim namenom, z neprestanim! osebnimi napadi izpod-kopati ugled in spoštovanje vsem osebam, ki se ne priznavajo k njihovi stranki.
Nočem govoriti o svoji osebi, akoravno ima vnet klerikalec psovko zoper mene večkrat na jeziku, kakor pobožno molitev. Vprašam vas same, ki ste širom dežele naši zaup-niki in stebri naše stranke, koliko-krat ste bili že blateni in obrekovani in zakaj? Očividno ne,kakor da bi se vi zdeli obrekovalcem res tako zani-čevanja vredni, ampak ker si nasprotniki obetajo od tega dobiček za svojo stranko. Ce vam kot voditeljem »Narodne stranke« izpodkoplje-j-o dobro ime in če odvrnejo ljudstvo od vas, izruvali so stebre, na katerih sloni »Narodna stranka« in na-sprotnikom pšenica tem bolj cvete. Zaka] danes o tem govorim? Ne zato, da bi hotel tako postopanje temeljito obsoditi ali onemogočiti. V tem oziru so moje besede zastonj, naši nasprotniki bodo hodili po ti poti na-prej. Ćim večje veljave je kdo izmed vas, tem več gnojnice se bo po njem polivato še v naprej. Zdi se mi pa zelo potrebno opozoriti, da mi na-prednjaki pri takih napadih nasprotnikov na naše somišljenike prepogo-stoma sami grešimo in smo malo-marni. Ni primerno, čakati, da bom sam napaden in se branim, ne sme-mo tuđi takrat rok križem držati, če je naš sornišijenik napaden, zlasti če se skuša voditelje naše stranke v blato povaljati. In v tem oziru se zgode zlasti med naprednjaki usodepol-ne napake. Cloveška slabost je, da se
časih zadovoljimo s tem, da le naš tovariš tepen, ali pa da vsaj rečemo, ali mislimo, kaj to mene skrbi. Marsikdo se otrese tozadevno svoje dolžnosti ćelo z zeio učenim izgovorom, da gre za osebnosti in ne za narod. Tako storijo ćelo ugledni ljud-je in tako se izroči eden izmed naših pristašev ali voditeljev za drugim usodi, če ga vzamejo nasprotniki na muho. Marsikdo je prerahločuten in vidi ne v napadih nasprotnikov, ampak v brezbrižnosti političnih prijateljev bridko prevaro in se ohladi v svojem navdušenju za stranko ter se umakne iz političnega življenja. Naša stranka bi se morala čuvati velikan-ske škode, katera jo zadene dan za dnevom na ta način. Naša javnost bi morala vpoštevati, da je dolžna bo-jevnike stranke v današnjih težkih razmerah braniti in jih pred škodo obrekovanja po možnosti obvarova-ti. Tu se nam ni treba sklicevati na kakršnosibodi ljubezen do bližnjega, ampak naša lastna korist nam to ve-leva, ker bodo vas kot stranko in kot narod mogli vaši voditelji le te-daj uspešno in s tem večjim uspehom zastopati, Čim večji je njth ugled, čim večja je njih veljava.
Kaže se pa vplivnost klerikalnih voditeljev n. pr. dr. ŠusterŠiča, ki s svojim velikim vplivom ćelo na naj-merodajnejših mestih svojim prista-šem izvojuje uspehe, v naših vrstah je pa vsak Čas videti kakega modre-ga izvenstrankarja ali nadstrankar-ja, ki se šteje za"narodnjaka, ali ćelo naprednjaka, pa naiđe vendar veselje, smešiti vodilne može naše stranke, če v danih razmerah in v^led rovarenja nasprotnikov ne dosežejo, kar bi radi in ne veliajo toliko, kakor bi lahko, če bi se \saj njih lastni pristaši čutili ž njimi eno. ali če bi jih vsaj ne pomagali glodati in poniže-vati. Glavni zbor stranke se mi zdi primerno mesto, klicati vam v tem oziru memento, da na taki podlagi stranka ni mogoča in ni mogoč narodni napredek.
Slovenci se žalibog moremo ponašati z neko slabo navado, da tuđi odlični napredni možje. ćelo taki. ki so že v preteklosti igrali odlično vlo-go v javnosti, ki se pa sedaj brez naše krivde izklkičujejo od sodelovarna v naši politični organizaciji, čutijo posebno zadoščenje, ako morejo vodilne osebe v naši stranki v nič deva-vati, kler nanese prilika. S prav posebno bridkimi čustvi morajo nas na-vdati dogodki, kjer ima človek od na-stopa takih posameznikov vtisk, da se odlikujej-o ćelo v zahrbtnosti proti nam, dasi nimajo od tega nobenega dobička in trpe pri tem važni narodn: interesi. V imenu stranke in napred-ka je le želeti, da bo vsaj v prihodnje tozadevno drugače.
ljubljanski občinshi svet.
Ljubljana, 8. okt.
Točno ob 6. uri popoldne otvori gosp. župan dr. Ivan T a v č a r sejo, konstatira sklepčnost ter imenuje za overovatelja gg. obč. svetnika Frana Planinska in Ivana Štefeta.
Svojo odsotnost so opravičili občinski svetniki: Marn, K o s in K r i s t a n.
Nato odgovarja župan na razne interpelacije, tako na interpelacijo z dne 1. julija t. I. glede glasnega petja v kavarnah na Starem trgu. Pctje v kavarniških in gostilniških prostorih, Vakor tuđi igranje na avtomate. je dovoljeno do 10. ure zvečer in pri za-prtih oknih do 11. ure. Policijski organi pa imajo nalogo, opozoriti, eventualno preprečiti vsako nedostojno vpitje ter imajo nalog, da tozadevno gostilnice in kavarne strogo nadzoru-jejo.
Glede pralnih stopnic naznanl župan, da so se napravile že lesene stopnice, betonske pa se napravijo, kadar bo to dopuščalo vreme.
Glede razsvetljave Vrhovčeve ulice omeni župan, da se je na dose-daj^nerazsvetljenem delu te ulice napravila ena žarnica, ki popolnoma zadostuje.
Odkladanje odpadkov s čest na Ledini ima nadzorovati mestni vrt-nar ter se prodajo ti odpadki za 180 K hiralnici. Ker ni v blizini nobenega prostora, odklada pet smetarjev od-padke na tem prostoru.
Zarnice za 16 sveč v Cegnarjevi in Ravnikarjevi ulici so se nadomc-stile z žarnicami za 22 in 32 sveč, kar se je tuđi zgodilo po ostalih delih mesta.
Na dviganje zatvornic v Gru-berjevem kanalu nima mestna občina nikakršne ingerence, marveč je to delo »Alpenlandische Baugesell-schaft«.
V zadnji občinski seji omenjeni del Glinške ulice je last Štefanije Schiffrerjeve ter je morala mestna občina ćelo odstraniti ulične napise.
Na poti v Rožno dolino, ki Je pravzaprav samo steza, so jarki, ko-likor jih je na mestnem svetu, iztreb-ljeni, treba pa je, da mestna občina stopi v domene z sosednimi posestni-ki glede naprave javne poti.
Glede Zelene poti se Izdeluje na-tančni nivelement, ter se bo pri tem natančno določilo, kateri jarki so še vporabni.
Na Bleiweisovi cesti resnično za staja voda, ker zgornji del ceste Še ni reguliran. Stroški za začasni betonski kanal v dolžini 74 m bi zna-šali 1100 K, stroški za jarek 300 K. Na spodnjem delu ceste se nahaja zidana ponikovalnica.
Ker ni ugovora, se nato zapisnik zadnje seje odobri.
Magistratni svetnik dr. Z a r n i k poroča nato o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Onim prošnikom, ki so izpolnili zakonito določene predpise, glede lOlet-nega nepretrganega bivanja v Ljubljani, ki so samopravni in ne uživajo nobenih podpor, se brez ugovora ugodi. Med njimi je tuđi 7 prosilcev, katerim se zagotovi sprejem v občinsko zvezo, če si pridoDe avstrijsko državljanstvo. Odreče se pa sprejem v občinsko zvezo sledečim prosii-cem: Gaber, Belak, Berlikovič, Enl-her, Fabiani, Falle, Furlan, Grampov-čnik, Javornik, Jeršin, Kotnik, Mehle, Nachtigal, Pajk, Pečnikar, Pertel, Potokar, Povše, Prime, Richter, Strohmeier, Schubert, Tratnik, Tula in Zargi. Odkloni se tuđi zagotovilo prosilcu Konigsbergerju, ker hoče sam počakati, da si prodobi pravico.
V  imenu  personalnega  in  prav-nega odseka poroča nato g. občinski svetnik V i š n i k a r o izvolitvi ene-ga člana v nadzorovalni odbor   me-ščanske imovine. Odbor ima 6 čla-itov, ki so izvoljeni za dobo 6 let. Član Edvin Schlegel je inedtem umri, zato predlaga odsek, da naj se izvoli v odbor trgovec in ljubljanski meščan Dlaž Jesenko. (Sprejeto.)
Isti poročevalec poroča o izvolitvi zastopnika mestne občine v odbor >-Slov. Filharmon1te<. Po pravilih »SIov. Filharmonie« je imela mestna občina v njenem odboru tri zastop-nike, istotako je imela tri zastopnike ^Glasbena Matica«. Odbor pa je ob-stojal iz 15 članov. »Slo\r. Filharmonija^ pa je na svojem občnem zboru reducirala število svojih odbornikov na 11, ter priznava mestni občini samo enega zastopnika, kar je v očigled velikim denarnim žrtvam, ki jih prinaša mestna občina »Slo\r. Filhar-mniji«, vsekakor premalo. Doseda) je bil zastopnik mestne občine gosp. Fran T r d i n a, ki naj tuđi za naprej ostane njen zastopnik. Odsek pa predlaga, da naj izposluje župan mestni občini primerno zastopstvo v odboru »Slov. Filharmonije«.
Občinski svetnik dr. Ambro-schitz se upira obema predlogoma, ker nimajo Nemci ingerenco na »Slovensko Filharmonijo«.
Sprejet je bil odsekov predlog.
Isti poročevalec poroča nato o dopisu županovem glede izpremembe ustanovnega pisma mestne ustanove za obisk kake obrtne sole. Ustanova ie bila osnovana 29. decembra 1881. ter ustanovno pismo napravljeno leta 1S96. Ustanova je obsegala letnih 250 gld. Z ozirom na to, da imamo državno obrtno solo v Ljubljani in da je obiskovanje zlasti ljubljanskim učencem olahkočeno, predlaga personalni in pravni odsek, da se ustanova razdeli na dva dela po 250 K ter se ista podeli le dvema obiskovalcema državne obrtne sole v Ljubljani, ki sta v Ljubljano pristojna, in če bi takih ne bilo, dvema dijakoma, ki imata na Kranjskem domovinsko pravico.
Sprejeto.
Hijenski nastop Kierikalcev.
Isti poročevalec poroča nato o dopisu županovem glede razpisa službe mestnega arhiv arja.
Mestni arhivar Anton Aškerc Je umri 10. junija t. 1. ter priporoča personalni in pravni odsek, da naj se razpiše služba mestnega arhivarja s prejemki 10. činovnega razreda ter da ima nastopiti službo s 1. januarjem leta 1913. Prošnje je opremiti z do-kazili o sposobljenosti, o študijah in književni izobrazbi.
K besedi se oglasi občinski svetnik dr. Z a j e c, ki prav!, da hoče staviti izpreminjevalni predlog, da naj se razpis odloži tako dolgo, da priđe v veljavo službena pragmatika. Stavi nato dve rezoluciji, da naj se pred sprejetjem službene pragmatike ne izvrše nobena nova imenovanja in da naj se pospeši izdelanje službene pragmatike.
V  toliko njegovi stvarni predlo-gi, vse drugo, kar je govoril občinski svetnik dr. Z a j e c, je tako gnjusno, da ne moremo    njegovega    nastopa označiti drugače, kakor da ga imenujemo hijenski.      Gnjusne    klerikalne fraze, ki so že opetovano   tuđi    na drugih metih našle svolo    zasluženo obsodbo, je privlekel dr. Zajec brez-stidno zopet na dan ter je hotel    s tem, da je metal blato   obrekovanja na velike ga mrtveca,    demagogično kovati kapital za stranko, ki ji od-kritosrčno, a tuđi brezobzirno moža-to delovanje pokojnega Aškerca   ni bilo všeč.
Pogreval je podlo obrekovanje, da je bila ta služba nekaka sinekura
za pesnika AŠkerca in da je pokojni zahajal v urad, kadar se mu je zlju-bilo.
Ko je izgovoril dr. Z a i e c bese-
do sinekura, se je dvignil vihar ogorčenja pri vseh pošteno mislečih ob-činskih svetovalcih. Edino nekateri klerikalni občinski svetniki so s svojim starim argumentom, z razbijanjem in tulenjem hoteli dokazati res-nico dr. Zajčevih besed.
Župan gosp. dr. Ivan Tavčar se oglasi nato k besedi:
Oglasil sem se k besedi, da s tega mesta najodločnejše zavrnem eno opazko. Z vso energijo zavračam tr-ditev, da je pokojni Aškerc delal v uradu kar je hotel in zahajal v urad, kadar je hotel. Vsaka taka trditev je neresnična in dokler sem jaz župan, se to gotovo ni zgodilo. (Klici: Sramota, obrekovanje, hijenstvo! Šteie razbija po mizi in skače, kakor bi bil njega kdo razžaiil.)
Župan: Smatram to za napad na moža, ki je v grobu in se ne more več braniti, kakor bi to zaslužili taki napadi.
V  živo zadeti   klerikalci   začno vpiti in tuliti, kakor bi jih dri. Vmes se slišijo ogorčeni klici z naprednih klopi, medtem ko se dostojneši člani S. L. S. sramežljivo    odvračajo    od svojih podivjanih  tovarišev. Takt v kierikalnem koncertu dajejo občinski svetniki: dr. Zajec, Kregar, Ložar in Žtefe.
Ker divjanja klerikalnih občin-skih svetnikov le ni bilo konec, jim zakliče občinski svetnik Pustoslem-šek: Sramujte se takega nastopa!
Končno ie primoran župan po-klicati Štefeta, ki skače kakor v cirkusu, k redu in ker besed občinskega svetnika Pustoslemška ni dobro ra-zumel, tuđi njega.
Župan: Tu javno konstatiram, da je Aškerc vestno opravljal svojo službo, četo takrat, ko je bil na smrt bolan. (Viharno ploskanje v naprednih klopeh.)
Župan: Konstatiram tuđi, da je naš arhiv v najuglednejšem redu, ter želim, da se o tem prepričate. Želei bi, da bi mogel pričati tu pred vami o velikem AŠkerčevem delu pokojni pl. Radics, ki je mnogo časa prebil v našem arhivu in iz njega črpal mnogo važnega za našo zgodovino. Ze-lel bi, da bi pričal on,kako krivični s>o očitki, ki jih valite na pokojnega Ant. Aškerca. (Ploskanje in odobravanje v naprednih klopeh.)
Župan: Istotako pa zayračam očitanje, da se vrše imenovanja brez službene pragmatike. Mi imamo službeno pragmatika in če ie ta zastare-la, jo borno reformirali.
Nova službena pragmatika je že v tisku, mesto mestnega arhivarja pa je sistemizirano mesto in zato se mora razpisati.
Poročevalec obč. svetnik V i -š n i k a r opozarja nato, da se ne od-dajajo nobena nova mesta, marveč zasedejo samo sistemizirana mesta in da je mestna občina s tem, da razpiše mesto arhivarja z nastopom dne 1. januarja 1913 že itak prihranila polletno plačo, ker začasno opravlja to službo gosp. Fran Govekar. Tuđi ni dr. Zajec v odseku povedal nobenih pomislekov proti razpisu te službe.
Župan da nato na glasovanje dr. Zajčev spreminjevalni predlog, ki ostane s klerikalnimi in nemškimi glasovi v manjšini.
Dr. Zajec začne zopet razgra-jati, nakar ga opomni župan: Gospod doktor, Vi iščete vedno prepirov.
Tuđi prva resolucija dr. Zajca se odkloni, drugo resolucijo pa umakne dr. Zajec sam, nakar je bil sprejet odsekov predlog.
Na predlog obč. svetnika K r e -g a r j a odstavi župan 4 točke dnev-nega reda, in sicer poročila o računskih sklepih mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščan-ske imovine in splošnega ustanovnega zaklada za 1. 1911. Župan ugodi tej želji, ker je proračun tuđi že v tisku.
V  imenu finančnega odseka poroča nato obč. svetnik M i 1 o h n o ] a o prošnji Ivana Edra za izpust iz na-jema hotela »Tivoli« ter o raznih po-nudbah za najem tega hotela. Mero-dajna za izpust je okoliščina,    da je žena najemnika bolna. Oglasilo se je za najem 5 kompetentov,   in sicer: Heidinger,  Kržišnik,   Avgust   Eder, Bole in Alešovec. Najbolj priporočljiv je Avgust Eder, ki vodi hotel »Ilirija« v občo zadovoljnost. Hotel »Tivoli« naj se odda tedai v najem Avgustu Edru pod enakimi pogoji, kakor seda-njemu najemniku, samo da znaša na-jemninska doba samo 4 leta. Kavcija 5000 K sedanjega    najemnika pa se izplača sele tedaj, kadar je novi na-jemnik vplačal kavcijo. (Sprejeto.)
Slikar Rihard Jakopič ponuja mestni občini svoj umetniški paviljon v nakup. Mestna občina naj plača njegov dolg v znesku 13.468 K ter naj mu plača še 20.000 K v treh obrokih od leta 1913. naprej z običajnimi obrestmi. Paviljon pa naj mestna občina prepusti njemu za nadaljne umetiiši-e razstave. Ker mestna ob-
232 Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran. 3J
čina takih pogojev ne more sprejett, odkloni občinski svet ponudbo.
Občinski svetnik Smole poro-Ča v imenu finančnega odseka o prošnji delavcev Frana Bizjaka, Pavlina, Kosena in Ladihe za zakup neke mestne senožeti v Mestnem logu v svrho poljedeistva. Senožet se da prosilcem za 5 let v zakup proti pla-čilu letnih 150 K ter se jim izjemoma prepusti brezplačno na leto 80—100 vozov smeti. Zakupna pogodba teče od 1. januar ja 1913 naprej, ter morajo razdelitev senožeti preskrbeti prosil-ci sami. Prepovedana pa je košnja ter ne prevzame mestna občina no-bene obveznosti zaradi kake eventualne nezgode. (Sprejeto.)
V  imenu finančnega odseka poroča nato obč. svetnik M a 11 y o dopisu mestnega šolskega sveta glede doneska 1500 K k stroškom za kur-javo sole v Liechtenthurnov. zavodu. Ker obiskuje to solo poleg 156 internih tuđi 322 mestnih deklic, se dovo-li ta prispevek.
Obc. svetnik j\\ i I o h n o j a poroča nato glede doneska za nabavo klavirja ter zgradbe dveh paviljonov pri soli na Prulah. Za klavir se do-voli 450 K, vprašanje paviljonov, ki so proračunjeni na 2400 K. pa se vrne stavbnemu uradu, da prouči, če bi ne bilo rrogoče, postaviti paviljone z manjšimi stroški. Dovoli se tuđi 100 kron za božičnico.
Na predlog obč. svetnika P i n;-n i k a se poročilo o računih o porabi dotacije na raznih mestnih solah za 1. 1911/12 odobri v obliki. kakor jih je podalo mestno knjigovodstvo.
Obč. svetnik Reisner poroča nato o odobriu i ministrstva glede imenovanja dr. I. Pretnerja za profe-sorja francoščine in slovenščine na mestnem dekliškem liceju,
V imenu obrtnega odseka poroča nato   obč.    svetnik    Franchetti glede razdelitve mesta    Ljubljane v dimnikarske okraje. Obrtni odsek je proti razdelitvi na 8—10 okrajev, ter se izreka za to. da se napravi za me-sto Ljubljano samo en okraj,   ker bi taka razdelitev delala hišnim posest-rnkom le neprestano težave.   (Sprejeto.)
Obč. svetnik Bončar stavi dodatni predlog, da naj se oddajo dlrn-nikarska dela v mestu le mestnim dimnikarjem, ter da naj se vladi pri-poroča, da naj se ozira pri oddaji dimnikarskih del državnih poslopij, le na ponudnike, ki imajo v mestu svoje obrtovanje in bivališče.
Obč. svetnik Mali y poroča v prešnii društva profesorjev za napravo napisnih tablic v tivolskcm parku in orijentacijske miže na ljub-ljanskem Gradu. Navadne napisne tablice v tivolskih nasadih bi stale kakih 180 K, ker pa ni izključeno, da bi take tablice izginile. nai se naba-vijo tablice z betonskim podstavkom, ki bi stale 295 K. (Sprejeto.)
Glede orijentacijskih miz na Ijub-Jjanskem Gradu je odsek v principu za dve mizi, ki bi stale 880 K; ker pa za to sećaj ni kredita, se njih naprava preloži na nedoločen čas.
Isti poročevalec poroča nato o poročilu komisije glede okrašenia oken in balkonov s cvetlicami. Mestna občina se je tozadevno informirala o praksi v Mariboru, Ptuju, Gradcu in v Pragi. V Mariboru se razdeljuje-jo samo diplome, v Ptuju imajo za to posebno ohčinsko komisijo, v Gradcu se občina sploh ne briga za okraše-nje in v Pragi imajo 4članski komite, kateremu se pa morajo konkurenti sami priglasiti. Mestna občina bo sto-rila v prihodnje najbolje, če se bo držala praškega sistema. Glede okra-šenja oken in balkonov gre v prvi vrsti največja pohvala mestnemu de-kliškemu liceju. Ker pa so tam zgolj vrtnarske cvetlice na oknih, ne priđe v poštev pri konkurenci. Ravnotako malo balkon in okna pri mestni hisi in pri deželnem dvorcu. Izmed pri-vatnikov gre prva nagrada A. Gjuciu na Kongresnem trgu, druga hotelirki hotela »Tratnik«, tretja Mariji Simon. Ćeli vrsti drugih okraševalcev in okraševalk oken in balkonov se izreče pismena zahvala in 54 konkurentom se da samo diploma.
Obč. svetnik M« 1 i y poroča nato o dopisu mestnega magistrata glede ureditve parka na trgu Tabor.
Olepševalni odsek priporoča z ozirom na gmotne razmere, da naj se preštudira. ali ne bi kazalo, da se iz-premeni en del zemijisča v trg, drugi pa parcelira, ker bi stala naprava parka okroglo 2500 K in je itak v blizini šentpeterski park. (Sprejeto.)
Za mestno gozdarstvo se dovoli kredit 2000 K za napravo potov in mostičev, trebljenje, saditev novih dreves in drugo. Mestna drevesnica naj se primerno razširi.
V imenu direktorija mestne za-stavljalnice poroča o računskem sklepu obč. svetnik Franchetti. Zastavljalnica je imela 21.451 K 57 v izdatkov, izguba znaša 3759 K 01 vin. Računski zaključek se vzame na znanje in podeli blagajniku gosp. Estu a'jsolutorij.
Nato odkaže župan samostojni predlog občin. svetnika Šterabo-va glede podaljšanja Knaflove ulice
stavbnemu odseku, samostalni predlog obč. svet. L i k o z a r j a glede naprave javnega perišča ob Orlovi ulici stavbnemu odseku, glede naprave vodnjaka na Dolenjski cesti vodovodnemu direktoriju, glede poprave hodnika na Dolenjski cesti in premesčenje železniške zatvornice na tej cesti stavbnemu odseku, glede podaljšanja električne razsvetljavc na Dolenjski cesti direktoriju mestne elektrarne, glede ureditve učiteljskih plač in dovolitve draginjske doklade učiteljem v Ljubljani finančnemu odseku; glede delnega tlakovanja Gra-dišča stavbnemu odseku, glede uporabe šolski telovadnic šolskemu odseku, glede podaljšanja Ahacljeve ceste in Metelkove ulice s Cesto na Južno železnioo stavbnemu odseku. Mostič s Ceste na Loko na Opekar-sko cesto je preozek in se bo za maj-hne stroške razširil.
Nato odgovarja župan na vpra-sanje glede razstreljevanja v strugi Ljubljanice, da bodo morali hišni po-sestniki, ki bodo imeli od tega kako škodo, če se s stavbnim vodstvom ne bodo mogli zediniti, nastopiti to-žbeno pot. Glede naprave kejev iz železnobetonskih plasti, namesto iz kamenja se vrše poizvedovanja, če taka naprava odgovarja potrebani.
Obč. svetnik P a m m e r inter-peiira radi tlakovanja Starega trga in Fiorijanske ulice. — Obč. svetnik J e g 1 i č zaradi prelaza na Cojzovi cesti, obč. svetnik T. Novak zaradi službene pragmatike za mestne de-lavce, obč. svetnik £ te i e zaradi po-sipanja Dolgega brega na Barju, obč. s\ etnik dr. Z a j e c, naglašajoč zopet, da je razburjen, zaradi uslužbencev užitninskega zakupa.
Nato zaključi župan ob 1 49. javno sejo ter naznani, da se vrši ob 9. tajna seja.
*
Tajna seja.
Ob 9. zvečer je župan dr. T a v-č a r otvoril tajno sejo.
Obč. svetnik S t e i e je zapustil svoj sedež ter se vsedel k mizi pod predsedniško estrado.
Na županov poziv, naj gre na svoje mesto, je Štefe odgovoril: »Jest sedim, kjer č'm!« ter ostal pri mizi.
Župan dr. T a v č a r je nato otvoril razpravo o prvi točki dnevne-ga reda o prošnji šolskih zdravnikov za stalno nameščenje.
Referent cbč. svetnik dr. N o -v a k je naglašal, da stoji većina ob-činskega sveta prošnji šolskih zdravnikov simpatično nasproti, vendar pa za sedaj z ozirom na to, da ne kaže kreirati nova definitivna službena mesta, preden je uvedena nova službena pragmatika, kakor tuđi z ozirom na to, da doslej še tuđi po drugih mestih šolski zdravniki nišo definitivno nameščeni, prošnji še ne more ugoditi. Referent je izrekel pohvalo in priznanje delevanju obeh šolskih zdravnikov, izrazil nado, da bo v najkrajšem Času mogoče definitivno urediti njih službeno razmerje ter v imenu odseka stavil predlog. naj se oba šolska zdravnika g. dr. M. Rusa in g. dr. I. Demšarja nastavi provizo-rično za nadaijna 3 leta. počenši s 1. septembrom t. 1. in se jima obenem zviša plača na letnih 1800 K.
Nato se je oglasil za besedo obč. svet. dr. Z a j e c. Še predno je usta odprh se mu ?e videlo, da se nahaja v dokaj »veselem« razpoloženju. — Uvod-oma svojih izvajanj je rekel, da bo govoril tako počasi, da mu bo mogel vsak slediti in da bo s tem v naprej izključil vsako zavijanje njegovih besed.
Nato je začel, izgovarjajoč vsak ziog posebe: Imel sem priliko, v odseku označiti svoje stališče, da brez-pogojno odobrujemo službo šolskih zdravnikov in priznavarno, da je to tna najpame'inejših in najpotrebnej-ših naprav, ki jih je izvršil bivši župan Ivan Hribar . . . (Smeh med na-prednimi občinskimi svetniki in ironično ploskanje.) — Zajec: Vi-di-te, da tu-di Hri-bar-ju pri-zna-va-ino ve-li-ke za-slu-ge . . . (Napredni občinski svetniki ploskajo in kličejo ironično: Bravo, bravo, Zajec! Tuđi Zaiec ima semtertja svetle momente! Župan zvoni.)
Ko je nastal mir, je Zajec naprej vezal svoje otrobe. Govoril je o vsem mogočem, vsak svoj drugi sta-vek pa je končal z refrenom o — zlati mladini. Vezal je otrobe brez konca in kraja, da je postalo dosadno že ćelo Štefetu; le-ta je jel, sedeč pri mizi pod predsedniško estrado, ne mene se za Zajca govoriti kar na svojo roko.
Zaiec, ves zamaknen v listić, ki ga je držal v roki, je misli!, da mu ugovarja kak naprednjak, in ogorčeno vzkliknil: »Go-spod žu-pan, a-li imam jaz be-se-do a-li . . . (opazivši Štefeta, mu je beseda ostala v grlu. Klici: Štefe, Štefe! Viharna veselost v ćeli dvorani.)
Zaiec je govoril dobre pol ure, ves čas pa mu je asistiral obč. svet. Štefe, ne da bi se zmenil za županove opomine. Na vsak županov opomin se je kakor nagajiv odtročaj odrezal: »Jest govorim, če č'm, če C'm.«
Vsak tak »odrezaj« pa so kleri-kalci spremljali z demonstrativnim ploskanjem, občinski svetnik Rakove c pa je povrh še trampljal z no-gami.
Vse te prizore je župan prenesel z naravnost stojično mirnostjo in hladnokrvnostjo.
Ko se je obč. svetnik Zajec — vlegei v svoj sedež, je dobil besedo obč. svet. Nepomuk J e g 1 i e. Njegov govor, čegar vsak stavek se je pričel s stereotipnim »še enkrat pravim«, je izzvenel v bridko pritožbo, da šolska zdravnika ne hodita v posvete k njemu — Nepomuku Je-gliču.
Za njim je govoril obč. svet. Štefe, ki je priporočai, naj imata šolska zdravnika konference s šol-skimi voditelji (Obč. svet. D i m n i k: Saj jih že imata! — Štefe: Pa z Jegličem ne!) in naj skrbita za usta-novitev mestne šolske klinike za zobe.
Obč. svet. Š t r u k e 1 i je želei, da bi se prečitalo mnenje mestnega fizikata, čemer se je ugodilo.
Končno besedo je dobil referent občinski svetnik dr. Novak.
Njegova izvajanja so klerikalci, njim na čelu dr. Zajec, Štefe in Ložar motili z neprestanimi medklici, ne da bi se količkaj zmenili za županove opomine. To postopanje je končno razburilo tuđi tako mirnega in resne-ga gospoda, kakor j^ občinski svetnik Ivan Knez, da je ogorčeno vzkiiknil: »Gospod župan, jaz bi predlagal, da bi v bodoče ne sklicali već seje — po večerji!«
V  svojem zaključnem govoru je referent dr. Novak omenil, da se službeno razmerje  šolskih    zdravnikov ne da preje definitivno    urediti, preden ni sprejeta službena pragmatika. Takrat pa bo stavil predlog, naj se šolska zdravnika    definitivno na-mestita, in pričakuie, da bodo takrat dr. Za/ec in tovariš! sigurno glasovali za ta predlog.
^ Na te besede so dr. Zajec, Štefe in Štrukelj skočili pokonci in jeli kričati.
Zaman je župan opominjal in zvonil, dr. Zajec in Štefe sta razgra-jala naprej, asistiral pa jima je v splošno začudenje občinski svetnik Štrukelj.
Med splošnim nemirom je bil sprejet odsekov predlog.
Ker so klerikalci, ne oziraje se na opomine, dalje razgrajaii, kričali in ropotali z nogami, je župan dr. T a v č a r zaključil sejo.
V tem hipu je med splošnim hru-pom    zaklical    obč. svet. Pusto-s 1 e m š e k, obrnjen   proti    klerikal-cem: »Tako se vedejo otroci, otroci, ne pa možje!« To je klerikalce spravilo popolnoma iz ravnotežja. Kakor besni so se zagnali Štefe,    Zajec in Rojina v napredne klopi, skakali sem i ti tja,vihali rokave ter rjuli.kakor da bi jih bil kdo zabodel:    »Kaj, otroci, kdo  otroci, mi otroci?!    Preklicati, preklicati.« Zlasti Štefe se je vedel, kakor da bi bil zbesncl; tresel se je na vsem životu,    zavija! oči in rjul kakor ranjen bivol. Tz splošnega hru-pa so se slišali klici: »Pijani so. tre-zv\ Ijudje se ne vedo tako!« — Obč. svetnik S m o 1 e je zaklical: »Gospod župan,   nobene seje več po večerji. Saj vidimo, v kakšnem stanju pride-jo potem gotovi ljudje semkaj! -  Temu burnemu prizoru je napravil konce župan dr. Tavčar rekoč,   da je seja zaključena in da poziva   kot župan občinske svetnike. naj zapuste dvorano.    Na ta poziv je polagoma nastal    mir,    Klerikalci  so  zapustili dvorano. Pri odhodu je Štefe kričal: »Klubovo sejo imate,    mi pa homo imeli sejo v posvetovalnici!« »Kakor je vam drago!« je bil odgovor in vrata so se zaprla.
Prihodnja seja občinskega sveta bo v soboto 19. t. m. ob 6. zvečer. Na tej seji se rešijo one točke, ki so ostale nerešene v včerajšnji seji.
Vojna nevamost na Balkanu.
Vojna napoved Crne gere.
Crnogorski poslanik pri porti je izročil, predno je zapustil Carigrad, turski vladi sledečo noto:
»Ker se Turčija brani izpolniti uprav ičene želje Crne gore in napraviti red v prepornih točkah med obe-rna državama, ne preostaja Crni gori drugega, kakor da si poišče z orož-jem v roki svojo pravico.«
Kralj Nikolaj je takoj po napove-di vojne odpotoval s prestolonasled-nikom Mirkom v Podgorico. Oto-manski poslanik na Cetinju je tuđi že včeraj zapustil stolno mesto. Do avstrijske meje ga je spremila običajna straža.
Ljudstvo je sprejelo vojno napoved z zadovoljstvom ter je že dolgo bilo pripravljeno na vojni pohod.
Uradni list prinaša članek, v ka-terem pravi, da se je Crna gora vedno uklonila volji velesil, da pa je sedaj potrpežljivosti konec. Crna gora ne more dalje mirno gledati, kako zbira Turčija ob njeni meji voja-štvo ter & tem škoduje gospodarstvu
kraljestva. List nagla sa, da je Crna gora nastopila popoinoma sporazumno s kabineti v Sofiji, Đelgradu in Attnaii.
Merodajni krogi zatrjujejo, da }e v pogodbi Balkanske zveze točka, glasom katere mora začeti Crna gora s sovražnostmi, to pa zaradi tega, ker Crna gora najložje nosi odgovornost za ta korak.
Crnogorska vlada je storila že vse potrebno, da prekorači crnogorsko vojaštvo tursko inejo. Baje crnogorska aniiada že prodlra v tursko ozeuieije.
Z Dunaja poročajo z ozirom na vojno napoved od strani Crne gore: Situacija, ki je nastala vsled crnogorske vojne napovedi, še ni jasna. Ni namreč še oficijalnoo znano, ali je Crna gora storila ta korak na lastno odgovornost ali pa sporazumno z »Balkansko zvezo«. Ce bi bil ta korak dogovor jen, bi hl I položaj skraj-no resen. V tem slučaju bi bilo ludi jasno, zakaj so poslale balkanske države Crno goro prvo v boj. Nasproti mirovnim korakom velesil so namreč hotele napraviti fait aceompli. da se iahko sklicujejo na dejstvo, da ne morejo več nazaj.
Berolinski zastopnik neke balkanske države presoja situacijo skrajno pesimistično ter pravi, da so druge balkanske države primorane Crni gori priskočiti na pomoč, če se velesilam ne posreći vojno ustaviti. Močno poostruje situacijo tuđi čej-stvo, da vlada na Grškem velikansko vojno razpoloženje, ker je Turčija v Carigradu zaplenila osem grških tr-govskih ladij ter na ta način sama prva začela s sovražnostmi.
Sasonov se je izrazil baje o crnogorski vojni napovedi sledeče: »Ce ne bo šio drugače, bodo velesile mirno gledale razvoj dogodkov na Balkanu, ker so sklenile lokalizirati vojno na Balkan. Napačno je de'ati razliko med trozvezo in tripelenten-to glede baikanskega vprašanja.
Akcija velesil.
Včeraj opoldne sta se oglasila avstro - ogrski in ruski poslanik ^ri bolgarski vladi, da posreduieta za mir. Vtisk note, ki sta io oddala oba poslanika, ni bil ugoden. Bolgarska vlada bo baje v kratkem odgovorila.
V  diplomatičnih krogih    govore, da si je pridržala Avstro - Ogrska, če se izjalovi upanje    ohraniti   mir, popolnoma svobodne roke.
V  franceskih diplomatičnih krogih so pripravljeni, da bo Bolgarska odklonila posredovanje velesil, če se porta v zadnjem trenutku ne oJloči odnefrati na vsej   crti.    Diplomatlčni krogi so prepričani,    da    bo    akcija brez^spešna. Vse Balkanske  države so edine v tem, da ne odnehajo.
Balkanski poslanik! pri porti se skrbno čuvajo govoriti o zakonu iz leta 1880, ker ne poznajo mnenja svojih vlad. Bolgarski Doslanik vidi v tem znkonu dalekosežno decentralizacijo, serrški poslanik pa je mnenja, da ta zakon nikakor ne zadostuje. Srbski poslanik pa naravnost odkla-nja ta zakon kot popolnoma nezado-sten ter je mnenja, da ima ta zakon nameti razdvojiti balkmiske države, ker zakon ne določa nobene meje, cio katere more vplivati ta ali oni narod na makedonsko prebivalstvo.
Kakor poročajo iz Berolina, je bilo posredovanje velesil pri porti včeraj še v zadnji uri preprečeno. Iz note so crtali stavek: »Vlade pa bodo izvedbo reform v Makedoniji vze-!e same v roke.« Tejra stavka pa nišo crtale velesile tuđi v notah, ki jih podajo državam >Balkanske zveze-. Ker se tedaj nota velesii ne glasi enako pri porti in pri balkanskih ka-hinetih, nima prav nobene vrednosti, ter more vzbuditi le nezaupanje v odkritosrčnost akcije.
Avstro - ogrsko - ruska verbalna nota v Sofiji se giblje v okviru prijateljskih, toda kategoričnih na-svetov. Nota obsega tri glavne točke ter zahteva:
1.  demobilizacijo:
2.  opozarja na to, da države Balkanske zveze nimajo upanja na raz-širjenie svojega ozemelja niti v slu-čaju zmage in
3.  zatrjuie, da bodo velesile uie-dale na to, da Turčija tuđi   faktično izvede obljubljene reforme.    Besede »garancija« ni v noti.
Ministrski predsednik Gešov je odgovoril poslanikoma, da je Bolgarska vedno vpoštevala nasvete velesil in jih sprejema tuđi sedaj s hvaležnostjo.
Poročal bo takoi o noti kralju in ininistrstvu ter bo hitel, da odgovori na noto čim prei.
Ob polu 6. zvečer se je pričel bolgarski ministrski svet, ki mu predseduje car.                           :±*"'""    1
RAZPOLO2ENJE. Turčija.
V Carigradu so priredili dijaki velike demonstracije. Aranžiral jih je baje mladoturški komite, da napravi vladi neprilike. Dijaki so bili silno razburjeni in zahtevali vojno. Zasra-
movali so Grke in Bolgare ter kričali: »Proč s členom 23!« Pred porto, kjer je bil zbran ministrski svet, se je zbralo več nego 1000 oseb ter so zasedli vrata in dvorišče. Vrata porte so zaprli. Vojno ministrstvo je odposlalo stotnijo vojakov, ki pa ni mogla prodreti množice ter priti v porto. Dijaki so burno pozdravljali vojaštvo ter zadrževaii konje čast-nikov. Na to so odposlali še eno stotnijo, ki je končno vendarle prodrla v porto. Ker množica ni mirovala, sta morala priti veliki vezir in mor-nariški minister med manifestanle. V svojih govorih sta izjavila, da vlada vrši svojo nalogo ter izpopohijuje svoje predpriprave. Tuđi v Brusi se je vršil velikanski meeting za vojno. Udeležilo se ga je skoro 50.000 oseb. Množica je šla h grobovom sultanov ter prisegala, da pojde na vojno.
Pristaši vojaške lige, ki so nezadovoljni s sedanjo vlado, so na taj-nem zborovanju sklenili, delovati na to, da odstopi sedanje ministrstvo in da se uvede vojaška diktatura. Unionisti podpirajo ta stremlieri'a.
Turska vlada je prepovedala izvoz živil, fižola, riža in krmil iz evropskih vilajetov.
Albanci.
»Bosnische Korrespondenz« poroča iz Sarajeva: Vsled vesti, da ]e turska vlada mobilizirala več voja-ških zborov, so sklenili Albanci, ki ne žive v otomanski državi, prigla-siti se za vojasko službo. Predvče-rajšniim je prišlo čez 250 Albancev v Sarajevo, da se priglase na mejni postaji Uvac pri turskih oblastih. Na sarajevskem kolodvoru je turski konzul sprejei in pogostil došle Albance. VeČje število Albancev, ki so bili izgnani in ki so jih zdaj pokli-cali k vojakom, je zapustilo Srbijo ter se podalo v domovino. Baje je 500 Albancev zapustilo Srbijo.
Iz Soluna poročajo preče] ne-verietno vest, da so najbolj ugledni voditelji Albancev sklenili braniti domovino.
Bolgarsko.
Iz Bukarešta prihaia še nepofr-iena vest, da so v mestu Tutrakanu Bolgari napadli ondotne Turke ter jih poklali. Demolirali so tuđi njihove hiše.
Na BolRarskem vlada še vedno vojno navdušenje. Govori se, da Bolgarska ne bo Turčiji prej poslala note, predno ne bo o tem poročala velevlastim.
Crnogorska vefska.
Novi crnogorski brambni zakon določa, da je vsak moški od 18. do 67. leta dolžan vstopiti v vojsko. Prvi poziv obsega moške od 20. do 52. leta. drugi one ki so 18 in 19 let stari in tretji one od 53. do 67. leta. Vrhovni poveljnik je kralj, ki ima svoj vojaški svet. V vojnem času ima crnogorska armada 56 bataljonov, prvi poziv po 4 do 8 stotnii in vsaka stotnija po 400 do 800 mož. Ražen tega imajo 5 bataljonov za trensko službo. Crna gora ima poleg tega tuđi precejšnjo konjenico in 11 gorskih baterii po 4 topove. Poleg tega ima 4 do 6 poljske baterije in kakih 40 težkih topov in 11 oddelkov s strojnimi puškami.
Srbija.
V ćeli kraljevini vlada ogorčenje proti Avstro-Ogrski. Ljudstvo baje odklanja po trgovinah avstrij-sko in ogrsko blago. Tuđi pošta za-držuje avstrijske pošiljatve. — Oči-vidno je ta vest tendencijozna, ker ljudstvo sploh ne kupuje ničesar in ker posta zadržuje sploh vse privatne pošiljatve.
Poročila o sporazumu velesil glede intervencije v reformnem vprašanju presojajo v Belgradu de-Ioma zelo skeptično. Zlasti nekateri listi so mnenja, da liočejo velesile samo onemogočiti akcijo balkanskih držav, ne da bi jim nudile kake garancije za izvedbo reform.
Patrijotični belgradski krogi za-htevajo, da balkanske države pospe-šijo vojno akcijo.
Skupščina je sprejela zakonski nacrt, s kaferim se dovoliuje vladi naknadni kredit v znesku 44,800.000 dtnarjev.
Moratorij, ki ga je skupščina sprejela, odlaga plačevanje za tri mesece ter ima justični minister pravico ta rok še podaljšati, dokler tra-jajo v kraljevini abnormalne razmere. Parlamentarični krogi zatrjujejo, da odlaga moratorij samo plačevanje privatnih obveznosti, nikakor pa ne obveznosti države. Kraljevina bo slej kot prej v polni meri zadostila svojim obveznostim.
Štajersko.
Iz Celja. Naše ljube prijatelje klerikalce tare zavoljo lepih naših ne-deljskih prireditev bleda zavist. Povpra-ševali so pri raznih naših Ijudeh po gostilnah, kako je bilo — in so napravili po ten pripovedkah „autentično" poročilo za mariborsko .Stražo*«   Da
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
232 štev.
bi odgovarjali na tisoč neresnic v tem „poročilu", nam niti v glavo ne priđe. Saj ve ćeli svet, da nas kaki klerikalni koritarji že v lastnem interesu ne bodo nikoli hvalili, četudi bi se bili lahko že iz skušnje naučili, da se z lažmi političnega nasprotnika nikoli ne uniči. Pribijetno Še, da se je na glavnem zboru Narodne stranke govorilo zmerno in mirno tuđi o klerikalan, vsled česar je pisanja „Stražina* tem bolj obso-janja vredna.
Iz Celja. Zveza narodnh dru-štev je po enoletni stagnaciji, katero so povzročile znane neugodne razmere, zopet pživela in pridno začela z de-lom. Stevilo Članic neprestano raste, v kratkem borno dosegli prvo stotino. Zveza se ni lotila samo živahnega predavateljskega dela po društvenih prireditvah, temveč tuđi ustanavljanja novih narodnih društev v krajih, koder so za to dani pogoji. V prihodnjih tednih se izvršita dve taki ustanovitvi. Društvenim govornikom bo na razpo-lago tuđi skioptikon. Naj bi društva po trgih in na deželi izrabila jesenski in zimski čas za prirejanje predavanj! V to svrho bi se naj ne naprošali samo Celjani, temveč tuđi domači izobra-ženci. V Celju samem bo Zveza nada-ljevala meseca novembra s sobotnimi predavanji v Čitalnici, ker se je izka-zalo, da občinstvu ta institucija zelo ugaja. Društva, ki še nišo članice Zveze narodnih društev, naj čim preje pristo-pijo, da se bo pospeševalo po ćeli deželi narodno kulturno delo.
Iz Prevorja vKozjanskem okraju nam piše somišljenik: Prvi sneg smo imeli tu dne 5. oktobra ponoći. Sneg je pa hitro izginil. — Pri posestniku A. Belaku je te dni prav prijazno cve-tela mlada jablan. — Pri prcskušnji nove mlatilnice je prišel posestnik Fr. Potočnik z levo roko med zobe. Od-trgalo mu jo je do prvega sklepa, tako da so mu morali roko odrezati. — Posledice klerikalne obstrukcije ćutimo prav neprijetno tuđi v našem gorskem Prevorju: nimamo namreč nobene poštene ceste, ona pa, ki nam je obljubljena, se ne more graditi.
Iz finančne službe. Predsedstvo c. kr. dež. finančnega ravnateljstva v Gradcu je imenovalo za davčne ofici-jale 10 plač. razreda gg. davčne asistente A. Cvahteja, Fr. Germa, Ign. Ozvatiča, Simoria Fahrcrja, Antcra Paradižja, Avg. Brandstatterja, Henr. Klotzingerja, Jož. Žiwnyja in pravn. davčnega ofidjala A.  Krebsa.
Drobne novice Zvezi narodnih društev je daroval po dr. Ku-kovčevi pisarni Franc Pavlik K 10" — v poravnavo v kazenski zadevi s To-netom Kraljem. Hvala Iepa! — Iz Gradca. V soboto je bila tukaj promovirana za doktorja vsega zdravilstva gospodična Lidija Moschek. — I z Rad gone poročajo, da je skočila v Muro Marijana Miihr, žena trgovca Muhra v okolici. Bojda se ji je zrne-šalo. Od Sv. Lenarda vSlov. gor. poročajo, da se je v Mali Zimici ustrelil 70 letni Janez Pavalec. Obdolžili so ga, da je svojemu zetu zažgal gospodarska poslopja.
HOFOaiiO.
Samomor mestnega uradnika. Snoči o polnoči so našli obešenega na oknu svojega stanovanja knjigo-vodio mestne elektrarne v Beljaku Ivana Riedla. Riedl je izvršil samomor, kakor piše sam v pismu, zaradi graje, ki mu jo je izrekel ravnatelj pismeno, češ, da je neopravičeno iz-ostajal. Riedl trdi, da je bil res bolan. Tuđi je živel Riedl y slabih gmotnih razmerah in ga je žalostilo, ker mu je ravnatelj odpovedal predujem na plačo. V pismu prosi Riedl ravnatelja, da naj v slučaju katastrofe skrbi za njegovo ženo in otroke. Riedl je bil 36 let star, zapušča ženo, ki je no-seča in dva otroka, izmed katerih je Star eden 1 leto, drugi pa 4 leta.
Mlad samomorilec. V celovški kanal je skočil lčletni gostilničarjev sin Umschaden na Beljaški cesti v Celovcu. Fant je služil do sedaj 3 mesece kot praktikant pri neki konfekcijski tvrdki in je bil jako priden. Samomor je izvršil bržkone v hipni
blaznosti.
Požar v Sentvidu.   Predsnočnem
ob 8. zvečer je izbruhnii požar na go-spodarskem poslopju posestnika Haf-nerja. Poslopje leži sredi celovškega predmestja. Ogenj se je razširil tako hitro čez ćelo poslopje, da je bilo ne-mogoče poslopje gasiti. Gasilci so se morali omejiti samo na lokaliziranje ognja. V poslopju, ki je popolnoma zgorelo, so bile velike zaloge krme in drugih domaćih pridelkov. Tam je imela svoje skladišče za seno ludi pi-vovsrna Goss. Resili so samo živino. Biia je velika nevarnost, da se vname ćelo predmestje. K sreči je bil večer skoro brez vetra in temu dejstvu se imajo okoličani zahvaliti, da nišo da-nes pogorelci. Gasilci in domači so sicer neumorno delaji, toda veter bi bil uničil njih trud. Skoda še ni ce-njena, je pa velika in presega zavaro-valnino. Kako je ogenj nastal še ni gotovo, nekateri sumijo, da je bil pod-taknjen.
Primorsko.
»Gorica« ima v svoji zadnji šte-vilki zanimivo tiotico o mladih samomor ilcih, ki pa ni popolna. Povod tej notici sta dala samomora nekega 12letnega dekleta na Dunaju, ki se je vrglo s tretjega nadstropja na cesto, in nekega llletnega dečka, ki se je obesil. Pisec je porabil to priliko, da je udaril po gotovih listih, češ, da so ti vzrok, da se tako množe samomo-ri med mladino. Pravi namreč, kriv je temu spk>šni nihilistični in brez-verski duh časa, ki vpliva na mlade duše in gotovo časopisje. Pri tem je imel pisec gotovo v mislih, kar pa je pozabil zapisati, ljubljanskega »Slovenca«, ki hujska mladino in uči svoje bojevnike, pobijati ljudi, pozabil je njegovega trabanta »Domoljuba«, ki ga v tem nauku podpira, mislil je na nebroj katoliških listov, ki hujskajo na boj, na pretep, pozabil je na rimski list »Civita catholica«, v čigar uredništvo padajo nage deklice, in na razne druge klerikalne liste, ki tišče v svoj jarem nevednosti ljudstvo in ga hujskajo na boj s kolom, nožem in bičem proti onim, ki hočejo to zapeljano ljudstvo resiti pogubo-nosnega srednjeveskega jarma rim-skega klerikalizma in ga privesti do pravega, svobodnega in samostojne-ga življenja.
Bivši major avditor pred go-riško poroto. Predzgodovino in ob-tožnico te obravnave smo priobčili že včeraj. Obravnava sama je bila zelo zanimiva. Major Kavšek, obtožen go-Ijufije in zlorabe uradne oblasti, krivdo zanika, češ da s tem, da je podpisal žiranta in dobil posojilo 4200 K od kreditne Zadruge v Gorici ni zakrivil hu-dodelstva goljufije, ker ni imel namena zadrugo ogoljufati. Bil je uverjen, da si s tem pomaga iz mučnega položaja, ko pa se pozneje ranžira, bo vse po-plačal. Prizna, da je pisal v imenu po-kojnega očeta zadrugi pismo, toda s tem je hotel le podaljšati rok za od-plačilo. V dolgove je zašel pred vsem zaradi tega, ker se je moral zelo po-gosto seliti. Vojaško sodišče na Dunaju je sporočilo, da so bile obtolžen-čeve finančne razmere v resnici skrajno slabe. Obtož.nec prosi porotnike, da vpoštevajo tuđi to, da je dobil že veliko kazen s tem, da je izgubil tako lepo karijero. Porotniki so po daijšem posvetovaniu Kavseka oprostili, na-kar ga je sodišče takoj izpustilo.
iz Sežane. Združeni podružnici družbe sv. Giriia in Metoda v Sežani priredita dne 12. in 13. oktobra cve-tlični dan, Malo pozno je sicer, a cve-tic bode zađosti. Apeliramo na rado-darnost naših zavednih rojakov, da vsak radovoljno položi mali dar domu na altar.
Zvišanje premije za zavarova-nje za slučaj vojne. Tržaške zavaro-valnice so sklenile soglasno, da zvišajo premije za zavaravanje za slučaj vojne za blago ki je namenjeno za prista-nišča tastran Dardanel od 38% zava-rovanega zneska na 5/s% in za blago v pristanišča onstan Dardanel na 3/4"/0 zavaravane svote.
Proti belemu suženjstvu. Včeraj je imelo tržasko društvo za sanacijo in nadzorstvo prostitucije redni ob-čni zbor, na katerem je i?javil v i-predsednik Piasecky, da je delova: je tega društva povsem različno od dj-lovanja avstrijske lige proti trgo\ ni z dekleti. Na dnevnem redu je 1 la tuđi resolucija, ki zahteva, da se < 1-pravijo tolerančne hiše. Resolucija je bila seveda soglasno sprejeta. Tuđi je bil sprejet prcdlog, da se ustanovi nočno pribežališče za brezposelna in zapuščena dekleta.
Tržaška porota. — Zavrnjeni predlogi porotnikov. Snoči se je na-daljevala obravnava proti Lavrenči-ču, o katerem smo že včeraj poroča-li. Po zaslišanju prič in po govorih državnega pravdnika in zagovornika, je stavilo sodišče porotnikom dve vprašanji, in sicer prvo glede uboja in drugo glede duševne zmedenosti. Po kratkem posvetovanju so zahte-vaii porotniki še tretje vprašanje, in sicer glede prestopka zeper telesno varnost. Sodišče je to zahtevo zavr-nilo. Porotniki so nato zahtevali, da naj se prvo vprašanje glede uboja deli, in sicer na uboi in na težko telesno poškodho. Tuđi to zahtevo no-rotnikov je sodišče zavrnilo. Porotniki so se umaknili zopet v posveto-valnico in po kratkem posvetovanju potrdili z 10, odnosno z 8 glasovi obe vprašanji, nakar je bil Lavrenčič oproščen. Danes se vrši obravnava proti Placidu Orlando zaradi hudo-delstva tatvine.
Smrtna nesreća pri delu. Pri zgradbi nove palače »Riunione adri-atica di Sicurta« je padel z odra v 5. nadstropju 191etni pleskar Franc Vila. Priletel je na kup peska. Razbil si je lobanjo, tako da so mu izstopili možgani. Obležal je na mestu mrtev.
Najden novorojenček. Dva de-lavca sta našla v nasipini pred Lloy-dovo palačo 1 m globoko v pesku mrtvo novorojeno dete — deklico. Truplo je bilo zavito v rjav papir in v platneno vrećico. Dekle ie bilo živo
rojeno, o morilki nimajo Se nobene sledi.
Iz Devina. VojakUnovinci iz Devina prirede v nedeljo 13. t. m. veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Vprizori se šaloigra »Brat Sokol«. Veselica, katere spored je jako raznovrsten, bo v dvorani gosp. M. Plesa v Devinu.
Skesan t*t. V Sovodnjah so od-nesli pred nekaj časom neznani tatovi cerkveno blagajno, v kateri ie bilo za več tisoč kron vredrtosti. Tri ted-ne po tatvini so našli blagajno razbito v nekem grmovju ob železniškem ti-ru. Iskali so tatove na vse pretege, toda zaman, niti najmanjše sledi nišo mogli dobiti. Minolo nedeljo pa so našli ravno na onem mestu, kjer so našli razbito blagajno, zopet vse ukradene spise, knjige in hranilne knjižice. Tat je bil bržkotne še toliko pošten, da knjižic, katerih si ni upal realizirati, ni uničil, marveČ jih je na ta način rajše vmil. Tuđi sedaj nimajo o ratovih še nobene sledi.
Dnevne vesti.
4~    Združeni jugoslovanski kle-
rikalci so doslej gledali izjemni režim na Hrvaškem s Čudovito ravnoduš-nostjo, prav kakor bi bili v Cuvajevi službi. Pred meseci sta ministrski predsednik grof Stiirgkh in dr. Šu-steršič vprizorila malo komedijo, ki so jo Susteršičevi listi raztrobili za velikansko potezo klerikalne stranke in — Čuvaj je bil rešen in vlada še vedno na Hrvaškem. Preteča balkanska vojna mu je omajala stališče; zaradi balkanskih Slovanov zahtevajo odlocilni krogi v državi odstranitev Cuvaja — in glej, zdaj, ko je Cuva-jeva usoda že odločena, ko mu že pripravljajo pogreb, pa hočejo jugo-slovanski klerikalci začeti proti njemu vojsko. Meseee sem so ga direktno ter indirektno podpirali, klerikalci so krivi, da se je toliko časa držal, a zdaj, ko je izgubljen, bi si radi prila-stili zaslugo, da so ga vrgli. Čuvaj pojde, ker to zahtevajo dipiomatični in vojaški krogi — klerikalci bi pa radi sebi prilastili to zaslugo. Za danes je sklican na Dunaju izvrševalni odbor hrvaških in slovenskih klcri-kalcev in klerikalci razglašajo bombastično, da bodo uredili razmere v jugoslovanskih deželah. »Kroatische Korrespondez« pravi ćelo, da se hoče večina tega odbora postaviti na stališče: »Brez hrvaškega sabora tuđi ne sme biti avstrijskega državnega zbora.« Morda misli jo nekateri hr-vaški klerikalci na to skrajno sredstvo, slovenski klerikalci pa gotovo ne, kajti slovenski klerikalci so tako odvisni od vladne milosti, da se ne bodo upali ničesar storiti, kar bi bilo vladi neprijetno.
+ Oropano gasilstvo. Čim so klerikalci dobili v roke deželno krmi-lo, so uveljavili tolovajsko načelo: Kar ima dežefa denarja na razpola-ganje, ves se porabi edinole za klerikalne namene. Z brutalno predrzno-stjo izpeljujejo ta divji bojkot in sicer do skrajnosti. Čuta za naipripro-stejse zahteve pravičnosti sploh nimajo. Kakor volkovi na svoj plen, tako so planili nad deželne blagajne in jih praznijo in delajo še dnlgove. Za klerikalne namene, za klerikalne organizacije in društva in za posamične kierikalce imajo denarja vedno do-volj, za napredne organizacije in napredna društva pa nikoli. Bojkot na ćeli crti. Izvršujejo ga klerikalci s ti-sto neusmiljeno zajfrizenostjo, kakr-šne so smožni samo hudobni liudje. Bojkot v vsakem oziru izpeljujejo Klerikalci napram naprednjakom v obče in napram vsakemu posebe. Bojkotirajo učiteljstvo naprednega mišljenja in mu še draginjskih doklad ne privoščijo. in zdaj so sli še dalje in izpeljali bojkot tuđi nad gasilnimi društvi, ki so v naprednih rokah. Podpor gasilnim društvom ne plaču-je dežela iz svojega: denar za te pod-pore dobiva od zavarovalnic, ta denar ji je samo zaupan in dežela ima dolžnost, da ga razdeli pravično in nepristransko med vsa gasilna društva, kajti vsa služijo javnemu bla-gru. Klerikalci pa so se predrznili za-nesti svoj bojkot tuđi na polje člove-koljubnostL deželi zaupani denar so začeli razdelievati po načelu, da dobe podpore samo klerikalna gasilna društva, napredna pa nobene. To je vnebovpijoč skandal, to je nekaj tako nečuvenega, da se kaj takega pač še ni nikjer primerilo. Ta skandal so storili klerikalci iz golega političnega strankarstva, a da bi to pred javnost-jo prikrili, da bi javnost prevarili glede svojih podlih nagibov, zdaj bojkotirana napredna društva Se obre-kujejo. Iz strankarskih nagibov so klerikalci tem društvom vzeli podpore — zdaj jim pa kar pavšalno kradejo še čast in poštenje, dasi je notorično in vedo ravno zavarovalni-ce, da so napredna gasilna društva najboljša v deželi in navadno veliko boljša od klerikalnih. Deželni odbor je s svojim pristranskim, iz najnižjih političnih nagibov izvirajočim posto-
paojem unesel polilKai boi tuđi m
polje, kler ga dosiej ni bilo. Vedno je doslej rned kranjskimi gasilnimi or-ganizacijami, naj je bilo članstvo kle-rikalnega ali naprednega mišljenja, vladalo popolno soglasje; vsa društva so bila edina v tem, da služijo čiovekoljubnemu namenu in zato so lepo med seboj izhajala, in se je temu zahvaliti, da se je gasilstvo v deželi lepo razvilo. Zda] so klerikalci tuđi na to polje zanesli politični boj, zdaj so te crne duše zanesle razdor tuđi v gasilstvo, da bi mogli tuđi gasilske organizacije izkoristiti za svoje politične namene. Odločitev je naposled v rokah vlade; če bo to trpela, bo do-prinešen dokaz, da hoče tuđi vlada imeti razdor in boj na polju gasil-stva. To je gotovo, da napredna gasilna društva ne bodo mirno trpela klerikalnega terorizma in nesramne-ga bojkota deželnega odbora.
4- O stališču Avstro-Ogrske napram položaju na Balkanu in napram jugoslovanskemu vprašanju piše v dunajski »Information« — neki član gosposke zbornice in dober poznavalec Jugoslovanov to-Ie: »Štirje kralji so proti TurČiji mobilizirali; tri jugoslovanske države poš-ljejo svoje armade proti skupnemu sovragu, vse prepojene z mislijo, da napravijo temeljit konec gospodstvu polumeseca v Evropi in da pritrde, ako bo mogoče, zmagoslavni kršćanski križ na Aji Sofiji. Milijoni Jugoslovanov v Avstro-Ogrski slede s skrbečimi pogledi osvoboditeljni borbi svojih bratov proti dednemu sovragu kršćanstva in proti zatirate-Iju Jugoslovanov na Balkanu. Toda z narodnim čustvovanjem še nišo iz-crpljivo pojasnena Čustva, ki danes prevladujejo v srcih Srbov, Hrva-tov in Slovencev avstro-ogrske monarhije, zakaj Avstro-Ogrska se ni-kakor ne nahaja nasproti balkan-skemu viharju v vlogi neposredno neprizadetega opazovalca. Na Balkanu se bodo odločevala tuđi vpra-šnnja, ki so za nas življenske važnosti. In ta ni v zadnji vrsti veliko, takozvano ju£oslovansko vprašanje, čeg«ir rešitvi se borno v prihodnjih zgodovinskih dneh znatno približali. Ta problem pa se ne more resiti, ne da bi bila pri tem silno prizadeta tuđi naša monarhija. Za Avstro-Ogr-sko pomenja jugoslovansko vprašanje toliko kakor vprašanje njenega položaja kot velesile. Ostreje kakor kdaj preje se opazovalcu vsiljtije sedaj. ko so balkanski kralji poklicali nod orozje svoje armade, eminentna važnost jugoslovanske politike. Kako pa smo se pripravili na ozemlju jugoslovanske politike za predstojeće velike do^odke, kakšen je položaj na našem lastnem ju$roslovanskem teritoriiu? Najprvo nrihajajo v po-štev Slovenci v Cislitvaniji: vlada jih je pustila v gospodarski zaostalosti in ostala gluha nasproti njihovim narodnim zahtevam. Tuđi v Bosni in Hercegovini so razmere obupne in ni smeti tamkajšnjim Ju-goslovanom zameriti, ako nastopajo proti nam še vedno s pritajenim gne-vnm in nezaupanjem. Toda to bi še ne bilo tako usodenotno, ako bi gno-jeća se rana na Hrvaškem sistematično ne zastrupHevala duha naših Jneoslovanov. Na Hrvaškem vladn ogorčenje radi nasilne politike Mad-/nrov. katerim je bila ustava kraljevine Hrvaške brez vredna igrača, ki <=o jo frivolno razbili. Pežim komi-sarja Cuvaja je rodil strašne sadove, sovraštvo in srnev je vzbudil v Hr-vatih, v srcih tega cesarju in dinastiji zvesteea naroda. Obupanje in pri-dušena ieza sta ohjela staro in mlado na Hrvaškem in to zatiranje nadvse patrijotskega in loialnepra naroda je imelo 7a posledico, da ne stoji monarhija sedaj ob resni uri brez strahu pred eventualnostjo strastvenih izbruhov zatiranega naroda, ki mora mirno gledati, kako so niegovi bratje na jugu započeli uspeh obetajočo borbo za osvoboditev od tujega tiranstva. Ali še smemo vpričo teea dolgo spraševati, da-li se mora Hrvatom, vrniti vstava? Ali ie tu na mestu pomišljanje? Zvesto-ba Hrvatov cesarju je trda kakor ieklo. to je gotovo, toda tuđi Hrvatov ni smeti izpostavljati mučnim preizkušnjam! V anektiranih deželah žive Srbi. ki so kot naši državljani še mladi. Ti zahtevajo od nas skušnjo lojalnosti in pričakujejo, da se bo v vzhodni Ogrski pravičneje ravnalo z Jugoslovani. Razbremeni-te sedai Hrvaško in Jugoslovani od Ljubljane do Sarajeva bodo jeli di-hati svobodno ter vam bodo hvalež-ni do konca dni. Čas je resen, ne pomišljajte!«
4- Volitve se bližajo. Državni in deželni poslanec vitez Pogačnik že zida in razširjava kolodvore ob pro-gi Jesenice-Ljubljana. Znati se mora.
-f- Iz Ijiidskošolske službe. Za provizorično učiteljico na provizorič-nem TT. razredu ljudske sole v Šmart-nem v Tuhinjski dolini je imenovana absolvirana kandidatinja Marija M a-1 e n § k o v a.
— Pošllianie časopisov v ob-mefne kraie. V zadnjem času se po-šiljanje   časopisov v obmejne  kraie
ne vrši v tišti meri, kot bi se moralo, ker se v za to določenih trafikah ne nabere toliko časopisov, kakor prejš-nje čaše. Da pa ta prepotrebna akcija ne preneha, prosimo vse one, ki jim je na tem ležeče, da prinašajo zopet prečitane časopise v obilni meri v doli navedene trafike. Prosimo pa še posebno za ilustrovane liste, za poučne tednike in mesečnike, kajti po teh posega ljudstvo v obmej-nih krajih najraje. Prosimo cenj. rodoljube naj se odzovejo v čim naj-večjem številu našemu pozivu in prinašajo časopise in liste v sledeče trafike: Dolenec, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg; Šešark, Šelenburgova ulica in Velkavrh, Št. Jakobski trg.                »Branibor«.
Nesreča na železnici. Danes zju-traj je na postaji Verd zavozil tovor-ni vlak, ki prihaja iz Trsta, v konec proge, vsled cesar so padli s proge štirje vozovi in stroj in se silno po-škodovali. Človeške žrtve ni bilo nobene.
Ponesrečena otroka. Posestniko-va hčerka, 81etna Marija Malenškova iz Predoselj. je Šla v svojim 51etnim bratcem v mlin Franca Dolharja po kruh. Na poti sta padla oba otroka v moćno narasel vaški potok. Deklica je utonila, dečku pa se je posrećilo, da se je rešil iz vode.
Ciganska nadloga. Andrej Hudo-rovac je prišel dne 28. septembra k naboru v Metliko ravno toliko pijan, da je bil prav siten. Prav pred komisijo je razsajal, zato sta ga odvedla dva orožnika v občinske zapore. To je videl njegov oče Luka Hudorovac, ki je čakal sina. Ni bil trezen, pač pa jezen, da so mu sina zaprli, zato je zagrozil enemu orožniku: »Ja ču mu vele pokazati, tistemu vragu vampa-stemu, ču mu razparatl vamp, da se z njim sestanem. Ja ču mu pokazati, sta sam ja.« Ker je bil cigan hudo pijan in bi bilo morda prišlo do rabe orožja, Če bi bila orožnika pozvala Hudorovca takoj na odgovor, sta ga pustila takrat pri miru. Ko se je drugi dan streznil, sta ga aretirala. — En dan poprej pa so prijeli in zaprli hrvaški orožniki v Modrušpotoku ti-stega Jožeta Hudorovca, ki je bil dne 25. avgusta letos oropal v gozdu pri Gradacu, zvanem »Velika loza«, Ma-tijo Papiča in mu odvzel nekaj nad 20 K denarja.
Življenje za harmoniko. Dne 26.
septembra je bil v Črnomlju nabor. Prihajali so fantje iz vseh krajev, ve-cinoma na vozeh in na vsakem vozu je pela harmonika, ali kakor pravijo Belokranjci »irmonka«. V vseh go-stilnah je bilo živahno. V Gradu pri Laknerju so pili med drugimi tuđi Ant. Požeg in Janko Rozman iz Gri-belj ter Janko Dragoš in Miko Adle-šič iz Dragoš. Na harmoniko jim je igral Mate Zunič iz Pavičičev. Ob pol 6. zvečer so se naložili že precej dobre volje na voz in se odpeljali proti domu. Pred Jakličevo gostilno, kjer se odcepi cesta na Mavrl od one na Metliko in Griblje, so ustavili in zažvali 2 litra vina, ki so ga hoteli popiti kar na vozu. V Jakličevi go-stilni so pili drugi naborniki, med nji-mi so bili Andrej Lozanski, delavec pri gradbi železnice in črnomaljska hlapca Janko Štubljar in Jože Škor-ja, ki sploh ne moreta pustiti pri miru ne reci, ne ljudi. Pred dvema letoma sta razdrla več sto metrov lesene in železne ograje ob državni cesti čez Gorjance, ko sta vozila ondot nekoliko vinjena tovore. Med njimi sta bila tuđi Črnomaljca Jože Vrščaj in Janko Jerman. Ko so pili oni fantje na vozu vino, je prišel iz Jakličeve gostilne Štubljar, vzel 2uniču harmoniko in jo odnesel v gostilno. Fantje so sli po njo in začel se je pretep. Skorja je tepel enega nasprotnika z remeljnom. Vrščaj je dobil z žele-znim drogom udarec po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla, pa je hitro zopet planil pokonci, vrgel napa-dalca po tleh in zbežal. Štubljar je obdelaval enega z lopato, Lozanski, Škorja in Žunič so šli skupaj od tam, kjer se odcepi cesta v Petrovo vas in Semič od one proti Metliki. Tam so prišli nekaj navzkriž in so se stepli. Oba sta se s koli navalila na Žuniča, na pomoć jima je prišel še en drug fant, ki je skočil z voza, pomi-ka?očega se proti Metliki. Pobili so Žuniča na tla in ga še na tleh bili s koli, potem pa so stekli za svojim vozom, poskakali nanj in se odpeljali v diru domov. 2uniča so dobili mrtvega na tleh; imel je vso razbito čepinjo. Pa tuđi več drugih fantov je bilo po-škodovanih. Dragoš je zadobil menda od 2uniča sunek s nožem v levo stegno, Lazanski je droknil Požeka z odprtim nožem v glavo, Rozmana je zadel kamen v glavo, Adlešiča so pobili Štubljarjevi tovarišina tla. Orožniki so aretirali Dragoša, Rozmana, Štubljarja, Lazanskega, Škorjo in Požeka.
Požar. V Št. Vidu pri Postoini je pogorel posestniku Alojziju Bizjaku skedenj nad hlevom. Škoda znaša čez 1000 kron, ogenj je povzročilo bržkotne neprevidno ravnanje z lučjo.
Nesreča pri Ajdovščini. Predzad-njo nedeljo je šla 401etna posestniko-
232 štev.
'COttVN   DISHaAOlS
Stran 5.
[a žena Antona Kaplana iz Vrbovca \- Ajdovico. Ker se ni pravočasno vr-jila domov, so jo šli domaćini iskat. tesli so jo sele v torek zvečer mrtvo [• nekem globokem jarku pri Ajdovi-i. Žena je zgrešila bržkotne v temi Jesto in padla čez strmo skalo.
»Mrtvaški ples«, krasna senzacijama drama z slovito   umetnioo   Asto vielsen v glavni vlogi, predvaja se tatno se danes in jutri pri   večernih [predstavah.     Ker včeraj ta slika ni pravočasno došla in se    ni    mogla predvajati, opozarja se si. občinstvo, da t)° danes ena večerna predstava več ta sicer ob 10. uri, to pa zato, da ko v slučaju preobilega obiska vsa-kemu dana prilika, ogledati si to ve-{ezanimivo in krasno sliko. Ražen te drame predvaja se priljubljeni Pathe Žurnal, dalje    ameriška    veseloigra: Lzasačen«, lepa jahalna drama    »V puščavi«    in    komična  učinkovitost '»Moric tenor«   s Princem.
Čigavi so čevlji? Danes dopol-Idne ie prinesel v neko žganjarijo nek Islaboglasni človek crne, se dobre noške čevlje na zadrgo, ter jih hotel -odati za 1 K. Ker so se mu pa tla j:„ela prevroča. je čevlje popustil in Iztežal. Z ozirom na ceno, za katero ic nepridiprav hotel čevlje prodati, je sklepati, da jih je kje izmaknil. Oško-dovanec naj se žanje zglasi čimpreje pri policiji.
Aretirana je bila včeraj posest-nica vdova Marija Žnidaršičeva iz Malih Lipljen. Navedenka je baje doma poneverila 600 K denarja ter se je hotela s svojo 51etno hčerko od-peljati v Ameriko. a jo je vsled orož-rviškega brzojavnega obvestila policija v Ljubljani prijela in izročila so-dišču.
V Ameriko jo je včeraj hotel po-pihati Jožef Glinšek iz Ponove vaši pri Št. Jurju v ljubljanski okolici ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti, a £a je na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin tik pred odho-dom vlaka aretoval. Izročiii so ga de-želnemu sodišču.
Zepna tatvina. V soboto zvečer je bila v kleti Pred škofijo št. 1 zi-dariu Ivanu Prepeluhu iz Bizovika ukradena srebrna ura z oklopno ve-rižico v skupni vrednosti 44 K. Tat je se neznan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z iužnega kolodvora odpeljalo v Ame-Mko sto Sloveneev in 10 Hrvatov. razaj je prišlo pa 30 Macedoncev: 2<> Hrvatov se je povrnilo iz Nem-čije.
Izgubljeno in najdeno. Marija Breznikova ie izgubila v žeprem r.-.Vcu zavitih 6 K 50 v. — Kuharica Jerica Cvekova je izgubila poštno-hranilnično knjižico z vlogo 160 K. — Neka gospa je izdubila nojevo in čap-hevo pero. — bolski učenec Friderik Kernc ie naše! pelerino, katero dobi lastnik v Hilšerjevi ulici št. 5. — Pe-kovski pomoćnik Karei Mirtič je na-^el pijonirsko sabljo, katero doH iz-^ubiteli nazaj na Marije Terezije cesti št. 7. — Oosp. Rihard Muller ie našel svilnat dežnik. — Učiteljiščnik Vladimir Rojina je naše! poštnohra-nilnično knjižico. — Gosp. črkosta-vec Fran Vrečar je našel vrećico z dežnim plaščem. — Šolski učenec Srećko Kristan je nasel žensko ročno -orbico z malo svoto denarja. — K dimnikarskemu mojstru g. Kerncu sta ^e pred osmimi dnevi zaletela v Hil-šerievo ulico št. 5 dva piŠčanca.
Pomototna je zamenia! neki go-^pod površnik v eni ljubljanskih ka-varn. Dotični gcspod, kateri ni dobil svojega površnika, naj se zglasi Pod ^trančo št. 2/HI.
Kazne stvari.
*  Zrakoplovna posta. Iz Kodnnja roročajo, da nameravajo uvesti zrakoplovno pošto med Nemčijo in Dansko.    Kakor se govori,   se    nem<ka r»oštna uprava sporazumno z Dansko dogovarja s Zeppelinovo družbo zaradi uvedbe zrakoplovne pošte.
*  Praznoverje.   V mali slovaški vaši Alsorapos ie umri te dni vaški pastir, ki je zdravil ljudi.    Pred par dnevi   je   razsajal   velik   vinar   in praznoverno   ljudstvo je spravilo to v zvezo s pastirjevo smrtjo. Vaščani ro šli k župniku ter zahtevali, na] se rruplo sežge. Ker pa tega župnik ni
nstil. so vaščani izkopali mrtveca. ua prenesli na vaško mejo ter se-/^ali.
*  Pametna uvedba. V New Ha-* ?nu v Severni Ameriki je duhovnik >fianley prepovedal    svojim župlja-nom nositi cvetlice v cerkev,   okra-cenje   grobov in cerkvene   posesti. Vsi tamošnji prebivalci so delavci v •vomici za klobuke,   kjer   pa   jako nalo zaslužijo.   Zaradi   tega   je po tnnenju tega razumnega    duhovnika holjše obrniti denar v druge   svrhe,
12:0 pa za nepotrebne cvetlice. Škola, da pri nas ni tako razumnih du-liovnikov.
*  Sarajevo brez luči. Iz Sarajeva poročajo:  Predvčerajšnjem zvečer se je pretrgal    električni   kabel, vsled česar    je    ugasnila električna ]uč po celem mestu. Vse ceste, javni lokali in stanovanja so bila naenkrat
temna. Na korzu, kjer je bilo mnogo ljudi, je nastala velika panika. Vse prodajalne so zaprli. Vladni komisar je ukazal policiji, da zasede vse ceste. Več oseb je bilo aretiranih. Policija je patruljirala po cestah z bak-ljami.
*   Obsodba    ruskega    generala. Iz    Peterburga    poročajo:    General Oporović, ki so ga obtožili ponever-be med rusko-japonsko vojsko, je bil pred    peterburškim    vojaškim sodi-ščem    obsojen na izgubo    plemstva, svojega vojaškega    dostojanstva   in svojih    redov    in pa na tri in pol let zapora.    Obsojen je bil tuđi    na od-škodnino 340.000 rubljev.
*   Cuden    samotnor.    Farmarja Sha\va    iz NVest-Palhama    je    pred enim letom zapustila    njegova žena. Pred kratkim se je vrnila,   da bi na grob svojega    sina    položila venec. Mož, ki je o povratku svoje žene iz-vedel, je vzkipel jeze ter je ženo za-sledoval do pokopališča,    kjer    jo je ustrelil. Nato je izvršil na sledečt način samomor: Položil je na tla dina-mitno patrono ter privezal   vžigalni trak. Potem se je obesil na drev3 in sicer tako, da je viselo njegovo telo neposredno    nad patrono.    Nato    je vžigalni trak zažgal in patrona ga je raztrgala na tisoč koscev.
*  Samomor iz skrbi za bolnega otroka. V Neukoinu je živel delavec Tanke s svojo ženo in svojim devet-letnim sinom v nnisrečnejših razme-rah. Edina skrb, ki je morila zakonsko dvojico, je bila srčna hiba njune-ga otroka.      Ko se je stanje fantu v zadnjih dneh shujšalo in ni zdravnik za njegovo ozdravljenje dal nobene-ga upanja. se je zakonske dvojice po-lastila globoka potrtost. Ko je Tanke prišel domu, je našel vrata svojega stanovanja zaklenjena in vkljub vse-mu trkanju se mu nišo odprla.      S temnimi slutniami prevzet, je vlomil vrata in no<el na svojo grozo ženo in sina zastrupljena, bila sta mrtva. Žena je zapustila pismo, v katerem pravi, da ne bi mogla    prenesti    smrti iskreno ljublienega sina in da je zato raje vzaiemno z njim šla v smrt. Mo-ža 50 s težko silo zadržali, da bi tuđi on šel za svojo ženo in svojim otro-kom v smrt.
*    Razprava    proti    atentatorju
Đalba. Pred rimskim porotnim sodi-ščem se ie začela obravnava proti anarhistu Dalba, ki je 14. marca na-padel italijanskega kralja. Dalba je ponosno izjavil. da nima domovine, da ničesar ne veruje in da je indivi-dualističen anarhist. 13. marca je čita!, da se bo kralj naslednjega dne peljal v panteon. Ker nima domovine, je mislil. da mora umoriti očeta domovine, ko se pelje ta v varstvu kirazirjev v panteon, da pokaže s tem. česa je zmožen anarhist. 14. marca zjutraj je šel najprej v panteon. Ker je pa policija organizirala strofo stražo, je caka! kralja na korzu. Strefjal Je na drugi voz. Dva-krat se revolver ni izprožil. Tretji strel je ranil kirazirskega rnajorja. Končno |e ohtoženec pripomnil, da atentata ni izvršil zaradi turško-ita-lijanske vojne, temvec bi ga tuđi sicer izvrši!. Na vprašanje nekega po-rotnika je izjavil Dalba. da je postal anarhist, ker je nasprotnik naroda, buržoazije in boprastva. ter zal teval, da se ta njegov odgovor proto1-nlira.
Telefonsko in brzoj oj no porocilo.
Cpnogorsko-turška   vojna.
Vzroki črnogorsko-turške vojne.
Dunaj, 9. oktobra. Vzrok, da je crnogorska armada prestopila tursko rnejo, leži v tem, da se je sestala leta 190S. komisija, sestoječa iz crnogorskih in turskih zastopnikov, da ugo-tove in urede crnogorsko - tursko mejo ter napravijo konec obmejnim konfliktom- Meseca avgusta t. 1. so se zopet dogajali obmejni spori na čr-nogorsko-turški meji, ker je tursko vojaštvo neprestano vdiralo v Crno goro, ne meneč se niti za ugotovljene meje. Crnogorska vlada je nato poslala velesilam noto ter jih prosila za intervencijo v obrjmbo Crnogorske. Velesile na ta memorandum niti odgovorile nišo. Vsled tega je kralj Ni-kolaj, ki je potoval med tem po evropskih dvorih, da označi v prvi vrsti težnje crnogorske vlade, sestavil novo noto, v kateri označuje zgodo-vinski razvoj regulacije črnogorsko-turške meje ter prosi še enkrat intervencije velesil, naglašajoč, da je vedno zastavil vse svoje sile za mir. Dostavil je, če velesile v tem slučaju ne store ničesar, da bi Turčija respektirala sklenjeno pogodbo, da bo morala Crna gora z orožjem doseći to, kar ji ie Turčija zagotovila. Zadnjo spomenico je izročila crnogorska vlada velesilam dva dni pred napovedbo vojne, toda tuđi na to spomenico Crna gora ni dobila odgovora. Kralj je tolmačil to trdovratno molčanje kot izraz, da so velesile zadovoljne z razvojem dogodkov na Balkanu in da se za Crno goro sploh ne marajo bri-
gati. Vsled tega je storil crnogorski kralj svoje korake, ki so se mu zdeli potrebni.
Vesti o crnogorski vojni na povedi v ftelgradu.
Belgrad, 9. oktobra. Vest, da je crnogorska armada prekoračila mejo, je napravila tu zelo velik vtisk. Sno-či so se vršile velikanske manifestacije za takoišnjo napoved vojne od srbske strani. Iz Sofije poročajo, da Bolgarska ne bo mogla odlašati niti več 24 ur, da prekorači njeno vojaštvo tursko mejo.
Belgrad, 9. oktobra. Princ Pavel Karagjorgjević", ki je potoval ravno po Sredozemskem morju, se je vrnil v Belgrad, da vstopi v srbsko ar-mado.
Belgrad, 9. oktobra. Zadnja seja srbske skupščine, ki bo odobrila definitivno vse vladne predioge, bo v ne-deljo. Poslanci, kar jih je bilo pokli-canih k vojakom, odpotujejo, potem k svojim polkom. Vsi ostali poslanci, ki so za vojno nezmožni, so se oglasili kot prostovoljci. Vodstvo po-slanskega kora prevzame poslanec Prota Gjurić, njegov namestnik je poslanec Rafajlov. Poslanec Drago-vić je odložil svoj mandat, da se la-hko takoj udeleži vojne.
Belgrad, 9. oktobra. Kraljevi ad-jutant Sturm je odšel v tajni misiji y Valjevo, kjer se zbira drinska divizija.
Mostar, 9. oktobra. Vojno na-vdušenje v Crni gori prekipeva vse meje dosedanjega vojnega navduse-nja. Neprestano se oglasajo proslo-voljci, med njimi tuđi ženske, ki pro-sijo, da jih sprejmejo vsaj kot strež-nike za ranjence. Z meje prihaiajo poročila. da Crnogorci pri Beranah zmagujejo. Berane tvorijo ključ za Sandžak novopaazrski ter se lahko od tu združi crnogorska armada s srbskimi četami, ki bodo v najkraj-šem času začele prodirati na Kosovo in v Staro Srbijo. Med vojaštvom vlada velikansko navdusenje. Ćete se zbirajo od vseh strani ter se pn-družujejo črnogorskemu vojaštvu. Neprestano prihajajo prostovoljci pod crnogorske zastave. Prebiva!-stvo sprejema crnogorsko vojaštvo z navdušenjem ter ga preskrbuje, dasiravno tega crnogorsko vojaštvo ne potrebuje, z živili.
Cetinie, 9. oktobra. Kakor vedo poročati ljudje. ki prihajajo z mcic. se zbira ob črnogorsko-turški meji vzhodno od Podgorice velika crnogorska armada. Prebivalstvo tvu-moma beži s skaderskega vilajeta v Crno goro ter se priglaša za crnu gorsko armado.
Bitka pri Beranah.
Dunaj, 9. oktobra. Glasom vesti iz Balkana je crnogorska armada včeraj prekoračila mejo pri Kroda-milu.
Carigrad 9. oktobra. Od crnogorske rneie poročajo, da se je vnel pri Berana'h ljut boj med črnogorski-mi in turškimi četami; boj še traja.
Deputacija iz Skadra pri črnogor-skem kralju.
Belgrad. 9. oktobra. Pri kralja Nikoli črnogorskem se je zglasila deputacija iz Skadra, proseč ga. ncij s svojo armado osvoji Skader. kjer bo z velikim navdusenjem sprejet.
Berane pred padcem. Carigrad, 9. oktobra. Berane je Crnogorska vojska obkolila že od vseh strani. Turska posadka je tako slaba, da .ie padec mesta v najkrai-šem času gotov.
Srbska mobilizacija. Belgrad, 9. oktobra. Kako na-vdušenje za pravično srbsko stvar vlada med Srbi, se kaže zlasti v tem. da se od vseh pod orožje poklicanih Srhov do sedai ni odzvalo samo 17 vojnih ohvezancev.
Prvi crnogorski uspehi.
Sarajevo, 9. oktobra. Crnogorska armada je brez vehkega napora zavzela vaši Zagorje. Potnik in L a g e. Vse kršćansko prebivalstvo teh vaši se je pridružilo Crnogorcem. Pri Beranah se bije ljuta bitka, katere izid je še neznan.
Ce Crnogorci tu potolčejo Turke, se bodo napotili ali preko Rožaia ali pa Peči na Kosovo polje. Ce bo šio vse posreči, upajo, da bodo v 5 do 6 dneh na Kosovem polju.
Koncentracija srbske armade.
Belgrad, 9. oktobra. Srbska armada je koncentrirana pri R a š k i in K u r š u m 1 i j i, pripravljena, da v-sak trenotek vdre v Staro Srbijo. Prvi voji se nahajajo že tik ob meji. — Srbska armada se bo skušala združiti s crnogorsko na zgodovinsko slavnem Kosovem polju — pri Vučitrnu ali Prištini.
O   vojnem nacrtu balkanskih držav.
Pariz, 9. oktobra. Tukajšnji listi priobčujejo podrobnosti o načrtih balkanske zveze in poudarjajo, da je nad vsak dvom vzvišeno, da je Crna gora v soglasju z ostalimi člani balkanske zveze napovedaja vojno TurčijL
Đolgarski odgovor   na   intervencijo
Rusije In Avstro-Ogrske.
Sofija, 9. oktobra. Včeraj ob 5. se je sestal ministrski svet, da redigira odgovor na demareho avstro-ogrskega in ruskega poslanika. Koli-kor se zdai ve, ie ta odgovor odklo-nilen.
Povelfništvo   severnih   armad proti
Turčiji.
Sofija, 9. oktobra. Kakor znano, je car Ferdinand vrhovni poveljnik srbsko-bolgarske armade, za Šefa ge-neralnega slaba pa je imenovan general Ficet, ki se je izučH v italijan-ski vojni akademiji.
Posredovanje v Belgradu. Belgrad, 9. oktobra. Avstrijski poslanik Ugron in ruski poslanik Hartvig sta posredovala pri srbski vladi v imenu velesil. Srbska vlada je pa odgovorila, da je prišlo posredovanje prepozno in da ni moguće več nazaj. Srbski ministrski svet se je nato posvetoval pozno v noć, ker je med tem prišla vest o vojni napovedbi Crnogorske.
Grški poslanik v Carigradu — odpoklican.
Frankobrod o. M., 9. oktobra. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Carigrada, da je bil od tam odpoklican tuđi grški poslanik.
Bolgarski ministrski svet.
Sofija, 9. oktobra. Včeraj se je vršll ministrski svet od 5. popoldne pozno v noč pod predsedstvom carja Ferdinanda. Ministrski svet se je ba-vil z noto velesil ter je izjavil, da so pogoji te note za bolgarsko vlado ne-sprernljivi. Definitivni odgovor je odložila bolgarska vlada na poznejši čas.
Ruski Rdeči križ na Balkanu.
Petrograd, 9. oktobra. Ruski Rdeči križ je poslal na Balkan 850 postelj za ranjence in 287 oseb, ki bodo ranjencem stregle.
Ruski prostovoljci.
Petrograd, 9. oktobra. V Petro-gradu in v Moskvi se je priglasilo čez 500 prostovoljcev za srbsko, ozi-roma bolgarsko vojsko. Prostovoljci so večinoma dijaki.
Mobilizacija na Ruskem. Petrograd, 9. oktobra. Ruski »Invalid" priobčuje carjev ukaz na senat glede mobilizacije. Ukaz se glasi: Za izvedbo poskusne mobilizacije smo sklenili meseca septembra poklicati po pozivnicah reservi-ste iz sledečih okrožij k aktivnemu službovanju: iz varšavskega okraja, iz okolisev kovelskega. volkoviške-ga, bielškega. sokolskega, belinmar-ga, kolenskega. lomškega, mazove-škega. ostrovskega, ostrolen.skega, szezuezinskega. iz moskovskega okraja pa iz okolisev lovdzinskega, rašniševega, konskega, opoezenske-ga in radaunskega.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 9. oktobra. V današnji seji avstriiskc delegacije ie govoril poslanec dr. Kramar o situaciji na Balkanu ter je v globoko zamišlje-nem govoru označil srner, v kateri bi se naj gibala avstrijska politika na Balkanu. Med drugim je poudar-jal, da je stališče Avstro-Ogrske kakor je bilo v preteklosti ob strani za svoio svobodo in svoj razvoj se bo-rečih balkanskih narodov. Nato sta govorila še dr. Fuchs in Korytow-ski. na kar Ie bila generalna debata zakliučena. V nodrobni debati je govoril tuđi dr. Š u s t e r š i č , ki pa je imel danes izredno slab dan. Rekel je med drugim, da je Avstro-Ogrska naivečja iugoslovanska država in da ima vsled tega pravico, varovati svoje interese na Balkanu. To pa najlažie stori s tem, da si skuša tam-kaj pridobiti — moralen ugled. Tekom seje se je oglasil za besedo tuđi zunanji minister grof Berchtold. Splošno se je pričakovalo, da bo podal važna pojasnila glede situacije na Balkanu, toda grof Berchtold je o tem trdovratno molčal ter razpravljal o malisorskem vprašanjiu naglašajoč, kako velikanske uspehe je Avstro-Ogrska dosegla v prilog Malisorom. Berehtol-dova izvajanja so splošno razočarala.
Demonstracija hrvaških in srbskih dijakov.
Dunaj, 9. oktobra. Danes dopol-dne je množica hrvaških in srbskih dijakov zasedla stopnice k galeriji parlamenta, ker je bilo znano, da bo v današnji seji delegacije govoril dr. Kramar. Uprava parlamenta je dija-kom zabranila stati na stopnicah ter s tem izzvala, da so jeli dijaki hrup-no demonstrirati. Posredovati ]e morala policija, ki je končno napravila mir.
Avstrijske vojaške zahteve.
Dunaj, 9. oktobra. Snoči se je vršil skupni ministrski svet, ki se je posvetoval o novih vojaških kredi-tih. Ministrski svet je trajal do pol 3. zjutraj ter ni prišel do nobenega re-
suitata. Danes ob 3. popoldne se vrši nova seja. Avstrijski in ogrski fi-nančni minister se upirata prevelikim vojnim zahtevam. Gotovo pa je, da bosta podlegla ter bo vojni kr ;dit že danes zvečer v skupnem ministr-skem svetu dovoljen, ter se naznanj ta sklep jutri delegacijam.
Vojne iadje pred Kreto.  "\*
Kreta, 9. oktobra. V kretskem pristanišču so se usidrale štiri an-gleške/oklopnice. Pred otokom Sa-mos pa križari velika ruska kri-žarka.                                             M
AngleŠki  poslanik pri zunanjem mi-nistrstvu.
Dunaj, 9. oktobra. Danes opol-dne je prišel v parlament angleški veleposlanik ter hotel govoriti z ministrom zunanjih del grofom Berch-toldom. Ker ga ni našel, je posetil prvega sekcijskega šefa Macchijo ter konferiral ž njim več kot eno uro. Ta poset je vzbudil v političnih krogih veliko pozornost, ker se domneva, da je veljal važnim politič-nim dogodkom.
Hrvatsko - slovenska pravaška
stranka.
Dtinaf, 9. oktobra. Eksekutivni odbor nove hrvaško-slovenske klerikalne stranke se je danes dopoldne sestal v parlamentu pod predsedstvom Mile Starčevića. Eksekutivni odbor je sklenil ustanoviti novo stranko pod imenom »Hrvaško-slo-venska pravaška stranka«. Razgo-varjali so se tuđi o organizaciji nove stranke, ki naj obsega vse pod žezlom habsburške dinastije živece Hrvate in Slovence. Oficijozni ko-munike pravi sicer, da obsega stranka Hrvate in Srbe pod habsburškim žezlom. Voditelja stranke sta Star-čević in Šusteršič. Posvetovanja o taktiki nove stranke so bila proglašena za strogo zaupna.
Hochenburgerjev ferman.
Praga, 9. oktobra. V Radnic'ah je govoril na nekem volilnem shodu načelnik českega kluba dr. Fiedler o situaciji ter je iziavil. da nosi glavne krivdo na rjoslabšanju spravnih r)0-gajanj na Češkem justični minister Hochenburger. Pod sedanjimi raz-merami ne preostaja drugega, kakot delovati z vsemi močmi na odpravo njegovega fermana.
Podržavlienje obrtne sole v Pulju.
Pulj, 9. oktobra. Ministrstvo za javna dela je ugodilo zahtevi vojne mornarice in sklenilo da se podržavi mestna obrtna šola v Pulju.
Nadomestna deželnozborska volitev v TropavL
Tropava, 9. oktobra. Pri volitvi za baron Rollsbergov mandat v 11 volilnem okraju je dobil češki avio-nomist odvetnik dr. \Vitt 3806 gla-sov, češki kršćanski socijalist vele-posestnik Anton KHnes pa 2701 glas Ožja volitev se vrši dne 16. t. m.
Gališka vprasania.
Lvov, 9. oktobra. Namestniku dr. Bobrzvnskemu se je posrećile pridobiti Rusine za volilno reformo Rusini so se zadovoljili z zatrdilom da se vpeljejo na vsem drugem Gali* škem enomandatna volilna okrožja samo v srednii Galiciji, kier znašo poljska inanjšina nad 30^, pa se vpeljejo dvomandatni volilni okraji Glede razdelitve mandatov do seda? še ni prišlo do sporazuma, vendar p3 so dobili Rusini baje tuđi zagotovilc o terminu, do katerega se ustanov? rusinsko vseučilišče na GaliŠkem.
Lvov, 9. oktobra. Glasom infor-macij pri poljskih in rusinskih politi-kih dela vlada na formuli cesarjeve-ga sklepa glede ustanovitve rusin-skega vseučilišča. Ta sklep se predloži nekako v enem tednu Poljskemu klubu in Ukrajinskemu klubu, da se rnoreta oba kluba, ko se sestane par« lament, o tej formuli posvetovati.
Sasonov demisijoniral.
Đunaj, 9. oktobra. Neka dunaj-ska banka je dobila vest, da je rusk! zunanji minister Sasonov demisijom« ral.
Italijansko - turska mirovna poga-janja.
Rim, 9. oktobra. »Messagero« javlja iz Ouchija, da se mirovna po-gajanja še vedno nadaljujejo. Včeraj je bilo na dnevnem redu vprašanje glede zastopstva sultana v Tripoli-taniji. Ker Turčija italijanske suvere^ nitete formelno ne priznava, ne more italijanska vlada v nobeni pro-vinci imenovati oficijalno konzula ali pooblaščenca. Na vrsto priđe se več gospodarskih in verskih vpra-šanj. Pogajanja bodo trajala še drugi teden.
Zitn* oene v Budimpešti.
Dne 9. oktobra 1912. Termin.
PSenica za oktober 1912.   .   za 50 kg  11*46
Pšenica za april 1913    .   •   za 50 kg  11 90
Rž za oktober 1912  .   .   .    za 50 kg    9*67
R2 za april 1913    ....   za 50 kg  10*22
Oves za oktober 1912   .   .   za 50 kg  1195
Oves za april 1913    .   .   .   za 50 kj*  10*08
Koruzft za maj 1913 .   •  •   za B0 kg   7*83
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
232 štev.
Društvena naznanila.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« opozarja vnovič gg. člane na sestanek, ki bo jutri v četrtek točno ob 9. zvečer v društvenih prosto-rih. Na sestanku se bode razpravija-lo o prireditvi učnih teČajev in plesnih zabavnih večerov v letošnji zimski sezoni. Z ozirom na važni pornen tega sestanka, vabimo gg. Člane, da se istega v kar največjem številu udeleže.
Izobraževalno, zabavno in pod-porno društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 13. oktobra 1912 v dvorani I. flaindl, IV., Favoriten-strasse 54 prvo prosto zabavo v le-tošnji zimski sezoni. Prijatelji društva dobrodošli.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gleda-lišća. Jutri v četrtek, dne 10 oktobra se vprizori prvič „Veliki mrtvec" ve-selo-žalostna zgodba pesnika Ceder-lunda, ki je po prečudovitem naključju doživel svojo posmrtno slavo in postane nazadnje pod drugim imenom ravnatelj svojega lastnega muzeja. Cederlunda igra gospod Bohuslav, ki se je našemu občinstvu že izza svojega prejšnega delovanja na slovenskem gledališču priljubil, njegovo ženo in žalostno-veselo vdovo gospa Danilova, ki nastopi letos prvič v drami; prvičv tej sezoni se pokaže tuđi gospa Setfi-lova, v manjši ulogi, ki pa zahteva umetniške izvedbe; slavno občinstvo bo imelo tuđi priliko, spoznati novega člana g. Bratino, Slovenca, ki je bil doslej v Trstu. Predstava je za abonente par.
Slovensko gledališče. V Vodnja-ku. Komična opera v enem dejanju. Uglasbil Viljem Blodek. Režiser R. Fejfar. Kapelnik C. M. Hrazdira. — Včeraj, v torek 8. oktobra so peli — kakor pravi plakat — prvič po dva-najstih letih v tej sezoni to prijazno in domačo komično enodeianko. Uver-tura, par duetov, kvartetov in zbor, vse je lahko melodiiozno in gre rado v uho. G. kapelnik Hrazdira se je za prireditev spretno potrudil in dosegel izvrsten uspeh. Izvajanje je bilo ce-lotno in harmonsko, solistovske točke izborno naštudirane in zborove enako. Tuđi orkester je bil prav precizen. Cutiti je, da gre g. kapelnik z vnemo na delo, da posveča svoji umetnosti gorak temperament, ki mu ga, po vče-rajšnji izvedbi sodeč, nikakor ne pri-manjkuie. Gdč. Jana Richterjeva, ki se je vpeljala včeraj z daljšo vlogo, je prav simpatična pevka. Njen sopran ni posebno jak, ali zato zelo nežen, čustven in zvonek in poslušalcu pri- i jeten in mil. Njena zunanjost je pri- j kupna. G. Križaj, vri znanec iz preišnjih j let, ki je kreiral vlogo starega vdovca ! Jurja, spominjajočega na sličnega še-gavca v Prodani nevesti, je prepietel svojo vlogo s karakterističnim humor-jem in izborno pel. Gdč. Roza Peršlova ima v svojem glasu jako obsežen in bogat altovski materijal, zlasti v nižjih legah. Pela in igrala je prav dobro in gotovo je, da se njen glas v bodoč-nosti še bolj ugladi in izpopolni in da dobi v njej naše gledališče res izborno altistko. G. Kovaču se je poznalo, da še ni posebno vajen odra, vendar je svojo nalogo dobro rešil. Njegov tenor je znan s koncertov Glasbene Matice in se je tuđi z gledališske^a odra prijazno uveljavil. Zbor je pel jako precizno, in kar mu ni šteti samo v malo zaslugo: tuđi igral. Zlasti med sopranom je par prav živahnih in simpatičnih pevk, ki oživljajo skupine s svojim vse hvale vrednim temperamentom. — Za opisano enodejanko je sledila tretjiČ v sezoni izvirna pantomima „Možiček". Obisk je bil srednje vrste, pa bi zaslužila skrbna vprizoritev še bolj šega.
P.
Občni zbor Zveze dramatičnih društev se vrši dne 27. t. m. v restav-rantu Zlatorog v Gosposki ulici ob 10. dopoldne. Priglase članov in društev k Zvezi ter eventualne predloge za ta ustanovni občni zbor spreiema Fran Govekar, predsednik priprav-lalnega odbora Zveze, v Ljubljani. Udeleženci tega zborovanja bodo imeli priliko, udeležiti se gledališke predstave v deželnem gledališču.
Književnost.
— Đogodki na Baikanu se naj-lažje zasledujejo, če se ima G. Frey-tagov zemljevid balkanskega polo-toka v meri 1 : 1,250.000, ki je rav-nokar izšel v revidirani izdaji 1912 in ki se dobi za 1 K 20 v v »Narodni knjigarni«. Ta zemljevid obsega vse ozemlje južno od Donave do Aten, del Male Azije z otoki v Egejskem inorju, Dardanele, Carigrad itd. Otok \ Kreta se nahaja na posebnem zem- ' ljevidu. Zemljevid služi v najboljšo orientacijo pri sedanjih in bodočih do£Odkih na Balkanu ter ga kar naj-bolj priporočamo vsem, ki se zani-majo za te dogodke.                        t)
izpPEd sodišti.
V varstvo pisarniških uslužbea-
cev. Pred najvišjim sodiščem na Dunaju se je vršila obravnava, ki bo gotovo zanimala pisarniške usluž-bence in gospodarje. Tipkarica Ceci-lija Straserjeva je tožila dunajsko družbo za plinovo in električno raz-svetljavo za odskodnino v znesku 9922 kron, ker se je ponesrečila v pisarni omenjene družbe na ta način, da se je dotaknila neke s stropa Drostovisece neizolirane električne žice. Električni tok jo je omamil in ko so jo spravili k zavesti, so opazili na levi roki težke opekline, vsled katerih ni mogla delj časa roke rabiti. Dunajsko civilno deželno sodi-šče je toženko zavrnilo, češ da je to-ženka vedela, da so neizolirane žice nevarne in bi bila morala paziti, da se je ne dotakne. Višje deželno sodi-sče kot prizivno sodišče pa je to razsodbo razveljavilo z utemeljitvi-jo, da sta nesrečo zakrivila oba, gospodar in uslužbenka in je prisodilo tožnici polovico sodno odmerjene odskodnine. To razsodbo je potrdil tuđi najvisji sodni dvor, nakar je do-ločilo deželno civilno sodišče tožnici Straserjevi 1000 kron odskodnine.
Gospodarstvo.
—  Kranjsko zelje izpodriva kon-kurenca s trga v primorskih mestih in v prekomorski kupčiji. Imel sem priliko, videti v Trstu, na Reki in v Pulju konkurenčno zelje iz nemških in iz čeških dežel. Kako je mogoče, da se producentom v nemških in čeških deželah izplača,    konkurirati v primorskih mestih našemu zelju. Ne bojim se trditi, da zaraditega. ker se pri nas ljudje premalo brigajo. da bi tistregli okusu kupujočega občinstva. Glavna napaka je, da zadnji čas neki vsiljenci pošiljajo v svet    kar    ćele glave z vsem zelenim perjem in da je većina   našega   zelja   predcbelo (pregrobo) rezana. Cim drobnejše je zelje rezano in čim bolj je belo, toliko laglje se spravi na trg. Opozarja-mo torej interesente, naj dado stare, predebele rože    popraviti  v drobno rez in naj režejo samo lepe bele glave, potem bo lahko pri  letošnji  dobri letini naše sloveče kranjsko kislo zelje    spraviti v denar.    Če se to ne zgodi, se bo občinstvo poprijelo tu-jega blaga in bo se težje ali ćelo ne-mo^oče izpodriniti tujo konkurenco. — H a f i s.
—  C. kr. pletarna  v   Radovljlci se jako lepo razvija, kar je pač glavna zasluga  delavnega  ravnatelja  te pletarne    gosp. L. Patika.    Pletarna obeta biti pravi blagoslov za mesto Radovliico in njeno okolico. V delav-nici c. kr. pletarne je zaposljeno prav lepo stevilo delavcev, ki imajo jako čeden zaslužek. A tuđi število učen-cev in učenk se je pomnožilo na lepo množino in ti učenci se ne rekrutira-jo samo iz domacinov, temveč je do-kaj tujcev med njimi. — S    1. oktobrom se je otvorila posebna šola za te učence in učenke    pod    skrbnim vodstvom  ravnatelja    g.  L.  Patika, kjer se učencem in učenkam nudi vsa ona učna tvarina. ki si jo ucenci lahko prisvoje na obrtno - rrad.iljevalni soli. — Poleg    ravnatelja 1    Patika poučujeta na zavodu še mestna učitelja Fr. Jaklič in Iv. Sega. — Prvega je letos centralno vodstvo nn Dunaju pozvalo nalašč v tečaj za pletarsko risanje. — S pletarno je združena tuđi  stalna razstava pletarskih  izdel-ko\\ ki si jo lahko vsakđo    ogleda, kdor priđe v Radovljico. — Pripom-nimo, da je vodstvo c. kr. pletarne izdalo jako lepe in krasno ilustrirane cenike o izdeikih te pletarne. Ceniki $o na razpolago. Sklepno moramo 5e omenjati, da skrbi za to c. kr. pletarno prav po očetovsko ravnatelj ple-
tarske centrale na Dunaju gosp. Fun-ke. Starše, ki hočejo dati svojo hčer ali sina v to c. kr. pletarno, opozar-jamo, da je Še nekaj prostorov praznih. T-ozadevna pojasnila daje vodstvo c. kr. pletarne.
— Zvfsanje cen usnju vsled veli-kega zvišanja cen surovim kožam. Cene usnju so se v posledniih 2 do 3 mesecih zvišate za 20 do 30r/c To je posledica velikega zvišanja cen du-rnačim in prekomorskim kožam. Vzrok zvišanju je ta, da so v posledniih letih zaradi dobre letine piče manj klali, nadalje ker Amerika zaradi dobrih prodajnih razmer svoje us-njarske industrije plačuje za surovo blago najvišje cene povsod in torej tuđi v Avstro-Ogrski. Amerika skuša namreČ kolikor mogoče surovin pridobiti, na drugi strani pa vsled ugodnih carinskih razmer izvaža velike množine usnja in čevljev v naše de-žele ter dela s tem konkurenco naši domaći industriji. Velik del avstrij-skih usnjarskih tovarn je vsled visokih cen surovih kož znatno reduciral svoje izdelov^nje, vsled česar je ravno v zadnjem času nastalo občutliivo pomanjkanje gotovega usnja. Razen-tega je pa v zadnjem času povzrocilo zvišanje cen oboroževanje vseh dr-žav vsled nejasnih političnih razmer.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo Igna-cijKeržan vKlevežu pri Šrnarjeti na Dolenjskem 5 K, povodom svojega 251etnega službovanja kot upravnik na graščini Klevevž dne 1. oktobia, Martin Aleš v Moravčah 6 K, nahrano ob priliki odhodnice g. Zdr. Dele-ja v gostilni g. Tomana v Moravčah, Fran Dekleva na N. V. ladii »Aspern« v Pulju 3 K 50 v. Mihael Bregar v Mariboru 3 K 50 v, Fran Kanđare, odv. kand. v Krškem 20 K 20 y, na-brali Krški Sokoli na odhodnici hra-tov telovadcev y vojake, učiteljski zbor deške in dekliške sole v Trbov-Ijah 11 K, mesto cvetja na grob umr-je gospe Konštanciie Auer — matere, oziroma tašče kolegev gospe in gospoda Plavšak in Slavko Flis, učitelj v Jkofji Loki 20 K pod geslom »škofje-Loški lovci na Kazin« — »Na zdar«. Skupaj 69 K 20 v.
Za »Domovino« Ignacii Kerzan v Klevevžu pri Smarjeti na Dolenjskem 5 K, povodom svojega ?51ctne-sra službovanja kot upravnik na graščini Klevevž, kojega je obhajal .Ine 1. oktobra.
Živeli nahiralci in darovalci:
Danisnii list obsega 3 stratr.
Izđajatelj   in   odsrovornf   urednik:
Valentin Kopi+ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^.
Nežnl, slabotnl otroci 1
se   kmalu    popravijo,    ako    nekaj    C!asa I redno dobivajo ribje olje Scottova emul-P zija. Dosti bolj slastna   in  užitna  kakor i i navadno ribje olje, jo ponavadi radi uži-j vajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka. ''
Scottova emulzija pospešuje nastanek , : trdefta mesa ter razvijanje mišić in kosti, [j I Vsled sploSnega ojačenja otroci kmalu g |j začno kazati več veselja do življevja in \\ !! že v kratkem času bodo začeli veselo [■ jj skakati. Scottova emulzija, pri ka ter i je |j I redilna vrednost   še povišana  z mineral- \
nimi   dodatki,   je   nedvomno   na   prvem l
mestu,   biti   pa   mora   pristna   Scottova ;
emulzija.                                                      j
I
Geaa ftrif imatoi sttklenicl 2 K 50 v.   Dobiva  se po
vseli lekarnah. Proti Tpošfljatvi 5f> v t pismetiih   znarakah    i
I   dobite od tvrdite  SCOTT * B0WNE  đ. i o. z.   na  Donajn   ''
I' Vir. sklfcevaje se na naš   Hst   enkratno   vpošfijater  poiz-   jj
v kašnje od kake lekarne.                                                              ):
mm^kmmkmm Tažnost *#o<U poMlmega nčln-k#*u|a Otela: ■•«•■ k» draga vstna ia x#taa ttstlla telalo|« samo kratki hipec m«i isplatovasfaM, aciBlrale Odal ie doif • p« uaiMli x#k. Ta p#sebna lastnost Otela zafcraBM* rax¥lja»|« s«lie asltalote kl MUil« w stttav
IATWtri\akm ip#euateta. Na želodcu bolehajočim Ijudem priporočati je porabo pristnega wMoilo?ega Seidliz-praška", ki je pre-j iskušeno domaće zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešilno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.                                       2   19
Angleška bolezen    dojencev    po-
vzroči, zlasti ob neracionalni prehrani, pog'osto preeejšen zaostanek razvitka rok in nog" v razmeri k veliki glavi. S prehrano s »Kufeke« se pa izoprnemo boleznim, ker »Kufeke« naj ugodne je pospešuje razvijanje tvoritve kosti in mišičneg'a mesa.
I i MOJ STARI nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju ias kakor spioh za. racionalno nego-vanje Ias ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., DeČin n. L. V steklenicah po K 2'— in 4*—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, :.        parfumerijah   in brivnicah.        :
JT. (Biuha
vljuđno vabi k nakupu simslc'ih potrcbščin v svojo manufakturno    trgovino
I*od Tratt ca Stari   trg   štev.   1.
Kupe CentraL
Đanes in vsak dan
|^ vso noč ~W
f59v   ^BSaBK   B^k ^B   ^^B^h l^^^^H ^^^^^^B ^^B^^^E jjji^    •*1*^^^^K    ai^B BH   ^^F^^Z   ^^^r^H ^^^r^^^l BT^^^TiE
hb '-■■■,*     ]ywk 3BS   IHHhB   !^B        ^B        ^H ^H     ^H
^^S "'^    ^^B ^S^   BB v^b   ^^h       ^^1       ^^1 ^H      ^B
nanovo došlega        3228
đnoajskega Mm elitoUa.
sJv*■&' Stc/an Jliholič >...™„.
y%.jSWllil
Jfoffinej<še vseh zmunK
He delaj dovtipov, sin moj!
fST        Jutri me nikakor ne smeš  pustiti 2   na cedilu, ker ga nimam  človeka, y H   bi na zborovanju tako   znal govorit; I ■■    kakor ti. Stanje tvoje je res nekoliki
■^^ 2alostno, pa že jaz poskrbim za te,I Pošljem ti pozneje 2 škatljict Faycvr| ■ sodenskih mineralnih pastilj. Od tejj _ jih na dve uri 6 užij na gorkem mle]^ I H medtem jih tako nekaj stopi na jezici BS in jamčim ti, da boš jutri popolnoina ^ v redu. Dobiva se povsod. ŠkatljicJ Bi   K 1*25.   Ponaredbe nepog. zavračajtd
Borzna   poročilaj
LJnblfanska                  |
„Kreditna banka v Ljubljani\
Uradi! karti daoajske bone 9. oktobra 1912
I           ■alslbaal paplrjl.          Deaaroi      Bla^Oi>
J 4«.'o majeva renta     ....         8545         856'
'  4-2° o srebrna renta ....         8875         8S95
4°'o avstr. kronska renta   .   .         8v45         85-Rs
4°/o ogr.        ,.....        S5I5       85 3
4% kranjsko deželno posojllo      9350      94 50
VU k. o. češke dež. banke   .      89*65      90 65
Srečke  li 1. 1*80 */,     .   .      | 438—     450^1
„     „   „1864.   ....    614—     626-,!
„      tlske......     291—     303^.|
„      zemeljske   I. izdaje    .     281—     293—1
H.     „       .     246-50     25S-0I
„      ojrtVe hJpotPČne .   .     240*50     252 50
fl      dnn. komunalne     .         48T—     493 —
„      avstr. kreditne   .   .    .     483—     495-J
„      l]ubl!anske   ....       67*—       73 -
„      avstr.rdeč. križa   .   .       52--       58-
„     o?r.      „       „       .   .      32 50      38 d
tl       bazilika    .....          28-50          3250
m     turske......    235*50     237-50
Oslnloe.
Ljubljanske kreditne banke  .     433—     435 -
Avstr. kredltnega zavoda .   .     624—     625-
Dunajske bančne družbe .    .    52150     522 50
Južne železnke.....     112*25     113 2-il
Državne železnke   ....   I 71075     71775
Alpfne-Montan.....   J1C43-25   1044 25
Češke sladkorne družbe   •   .     373*—     377 50
Zivnostenske banke.   .   .   .    274*—     275 —
Walate.
Cekini.....i   ."   .      11*43       11-47
xMarke........     11785     118-10
Frankl........       9H'9O       9610
Lire........          9450      94 75
Rubljt........"     25425 j   255 25J
Metgorologično porocilOo
Vliioa nađ morjeni 306*2                 Srednji zračni tlak 736 nm
Čas   !SHtanje    ŽtT|
-     °Paz°- 'mefra     I-   ' VetrOvi         Neb° ■g     YanJa   vmm   BB___________S
8.  !2. pop.j 741 0       10-0    sr. jvzh.    oblačno. „  ! 9. zv. ! 7411 I      8-4   brezvetr.
9.    7. zj.    741-5 |      7-4         w             dež
Srednja   včerajSnja    temperatura  82'J, norm. 11 "7°   Padavina v 24 urah 0-0 mm.
Spretni samostalni pobištveni in stavbni                  3672
■   ^^       ^^ ■   ■
:                                     M
ter dobro  kvalificirani
strojni delavci
• dobe dela v Inomostu, Tirolsko,
ob dobrem   plačilu. — Vprašanja pod
„F. E. 1035" na Haasenstein & =    Vogler, Innsbruck.    =
Proti prah a j em, Inskinam in izpadanju Ias
đelaje najboljse prlznana
Tanno-cliin tinta
katera   okropčuje    laslšče,    odstranjuje luske in preprečuje  Izpadanje Ias.
1 stel&lenie« z navodom i krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravi!, medio, mil, medicinal. vln, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekorna Milano Leusteko
v Ljubljani Resljeva Gesta it, I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta.                    17
V  tej   lekarni   dobivalo   zdravila  tuđi
Ćlani bolničkih blagajn južne ieleznice,
c kr. tobaćne tovarne In okr. bolnlške
blagajne v Ljubljani.
Vsaki petekin postni dan se dobe
sveže ribe
Iz jadranskoga In severnega morja
pri
Anton Staic-u-l-uu
Dobiva se tuđi vedoo sveže polnjeno RelttlnghanSOVO pivo in sicer
marćno, temno ala tevarste in sv« Petra dvosladno. Originalni zaboji se Iranko na dom pošiljajo,                  • ■                                                 3681
232. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.
B. Gfttzl, Ljubljana
I flflestni  trg   št. 19.  —  Stari trg  &t. 8.
i____________________                                    -                                                                                        ^m
Krasne novosti Jesenskih oblek ln površnikov
Za naročila po meii nafvečja izbira tu- ln Inozemskega blaga.
Brez konkurence.           Najnižje cene«          Solidna postrežba.
Poslano.
V odgovor na razne pisane in ustmene t,*njive vesti, razširjene po Ježići izjavljam, 7Z se mi je podpresedništvo pri Ciril-Meto-3ovi družbi na Ježići proti moji vednosti -overilo torej tega mesta nisem   mogla spre-
jeti.                        Ivana Fečnlk.
^70            Stotice St 29. pri Liublianl.
Kuharico
sprejme orožniška postaja.
>*aslov pove upravništvo »SI   Naroda«. 3676
llipiii
prave   pasme,    po   dva   meseca    stari,
sa tako) prodajo.       3o7i
Kdo, pove upravništvo  »Slov. Naroda«.
iipiliiia
za boljša dela, sprejme 35-3
Vskjslav Jesenšah, Riojal Zagene ob lm.
iša oa Hi
pripravna  za   vsako   trgovino   in malo
obrt poleg ceste in cerkve se proda.
Izve se pri g. Ivanu Kosa,   no-
stilaitarju in mesarju na Vrhciki.
-bi
Prešernove sMKe
eiaji i milja po no muM h. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S kron.         372 Išče  se
kontorisi
re^č   slovenskega in   nemškega    jezika ter   strojepisja    za    veletrgovino     vina
in starejšo,  zanesljivo moč
dispon@M*m
za več je podjetje   Vstop takn    —  Po nudbe naj se pošiljajo na Mijo A*kO,
Zagreb*                                          3674
... _ .
V  nobeni  Škodelici    ne srne manjkati pravi   : Franckov :  kavini  pridatek,
on daje kavi slast, moč in lepo  barvo. —
708- U.                  Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
5        Tovarna v Zagrebu.        :;
Prodajalka
i:vežbna v papirni stroki  išce službe,
event.   vstopi   tuđi  v  kako  \eč <>  trgovino   druge  stroke  kot  vajenlia«    Pc-nudbe  pod  „ZaČeUtisa"   na   upravni-Štvo  »Slovenskega Naroda«. 3b2b
Sprefme se tate)      3669
Wm m9 ^r' M?m %J£ ^#
s primerno šoUko izobrazbo,  krtpak in
?drav pr; Fra?ic Pickn,  trgovina %
špecerHskim in železnim blagom
v Ritmici,  Kranjske.
3z5đovalcem :: pohištva::
pcšl'em na zahtevo   svoj  bogato obse-
žm    katalog   z   dodatkom,   zanimanja,
gratis   in   franko              3537
Adolf   Schon,
rMm T!ff! lizankit potrpjišiio.
Praga, Vaclavskenam&stf 53 g^F"   Izvoz v vse dežeie.   ~VI
EUSUZI   Xajboljša in  najzdravejša ———
b ar vai za lose in bredo
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim la=em njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava  in Crna v steklenicah
z navodilom po 2 K,  vHike po 4 K, pri
v
Siefan  Stnmoli
Ljubljana3  Pod Trančo š*. 1.
Lasna kite. podlage in mrežice vseh vrst; gleđališčne in toaletne ===   petrebščine itd.   ----—
Satno še nekaj drni
se prodajajo razne čipke, pasamentrije, baržani,
s-ila, trakovi, vazenine, perilo, čepiće, rokavice,
kožuhovinasti predmeti, otroško perilo, oblekice,
predpasniki, nogavice itd. t trgovini       3^5
0. Jezeršek, Ljubljana, Mestni trg 24,
m~ vsled prisilne prodaje pod laateo ceno. "«•
■■        najpopoinejse        mm
in zajamčeno zanesljivo
motorno kolo
(te konstrukcije prvo na Srasiskem)               1204
ie iotemei!t9i »a ogled ie M oa razpoiago za poskušule vožnje pri tiriki
Karei ČamernikSKo.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9—12.
To motorno kolo  je  izdelek I. vrste, priporočljivo  je  vsakomur zlasti
pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z  motornim   ko-
lesom radi tresenja  utegnila   škodovati.   Sigurna  in   lahka vožnja ob
\sakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled
izredno mirnega  delovanja  stroja je  vsaka   utrujenost izključena, zato
tuđi posebno  pripravno  bodisi   za  službene   namene,  kakor   zabavne
vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro.   Izvrsten jemalec
^^^ klancev. Radi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila mhh
^^H           malodane izključene. — Zahtevajte cenik!           ^^m
Proda se hiša
2 dobro w\\m goslilno io niiio.
VTeč pove   upravništvo   »Slov    Naroda«.
3625
M\ salonski MM.
teški kaiDvni n%i
_* ^_ najboljše in naj- j^. ^
^_w^   cenejše kurivo   ^^1^^
f\ u pefi.   Stediloike itd.   ^^
Nikako  zvišanje  centi!
Najtopieje pnp jra^a
]. Paiilio, Ljubljana, nova ulica 3.
Zadejfre Po!o vplech
lahvich jen se zak. oehr.
lispornvm U5trojfra kapkovvra.
Žadejte vzorkDve lahvicky zdarma.
V steklenih in pločevinastih posodah različnih velikosti.
všud«e k^dos^ni
Za-irmčsno   pristae
slivovke
:: tropinovec :: hrušovec brinjevec
vinsko žganje
se dobi v množinah od 25 I naprej pri
veležfaniami »adja      1199
M. RH i! ti
Ljibliana, poleg pivovarne .Ubiod*.
na Dan a £ siti Gesti v Lf ubijani pred
deiavskimi   hišami in  na Clliaicah tako} ob    mestni    meji   na   TrŽaŠki    cesti,
vse   z   najlepšo   lego   so   po   izberi   za
—------_,_-_-   primerne  cene-------------
na prodaj.
Več >e   poizve   pri   lastniku   JOS.
Tritrač, na 6Uncah 37.          2416
Lepe, za trgovino primerne
prostore
da tako] v najem
M\ M pii 11 UM v Dal.
3654                                Načelnik:
Anton Bakoš.
Iz   brastovega lesa,   prav močne in
;-:          nekatere skoraj nove          :-:
od 200 —    400 litrov
.,   600  — 1000      „
: proda po nizki Geni:
franc  Cascio,  vinski trgovce,
Cingcricva  ulica štev.  1, za skofijo.
Priporoča  tuđi               3494
naptaejše Tisio Vercionth :-:      po nizki ceai.      :-:
Slovensko - llalijanskl
krožek.
I.   tečaj vsak ponedeljek in če-trtek  od polu   8. do polu 9.
II.  tečaj vsako sredo in petek od polu 8. do pola 9. ure zvečer
¥ mestaem dekliškem liceja, I. nadstr. na levo. — Mesečna članarina K 3'— za oba tečaja. — Priglasiti se ie ob navadnih dneh v učni sobi. Ako se oglasi dovolj članov za III. tečaj, otvori se tuđi ta.
Predava    gosp.   profesor    Jos.    Berce. 3651                                 Odbor.
Uifn s sfarojšo prodalalm
|l|\n se proda takoj, ali da ll||l||           v najem.     3S9S
MMSVSA Več v upravništvu >SL Na»r.
Oddam po ugodni ceni  vsako množino žlahtnih namiznih
^^■^B                  ^^^.^fcJ^B       B^BSfl        ■^^yjl      3uPE?        M^^9       »K£||C         f lm39^B2mS
M
Pojasnila daje Franjo EMIakar Lesce,   Gorenjsko.             364$
z 8 tisoč kronami za razširjenje že obsto-ječe kavarne in napravo  kinematografa
se sprejme.
Ponudbe   pod  „K  220"  na   upravništvo »Slovenskega Naroda«.   3620
2                                                                                                                                                                                                                      11       a     i   s v ■
t^.^Bp^a^i     hlAI iii^j   il Iliul
se zavolio odpotovanja po nizki teni prodasta.
Ena ima lep zadnji vrt in nekaj stal-nega prostora, ena ima lepo vinsko klet-   Obe   pri   glavni   cesti. Več   pove
gotfiiBiftr na Vodovodni tsssti St. 261 Ljubljani.
3630
SJ 1*1721
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo  se   na zahtevanje  tuđi   na   dom.
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Renomirana tvornica s sedežem podružnice v Kranju išče za prodajo svojih dobro vpeljanih brezkonkurenčnih iz-delkov priđnega inzanesljivega gospoda kot okrajnega             3649
zostopniko
in inkasanta za takojsnji sprejem. Dober zaslužek, ki se po delavnosti zvišuje, zagotovljen. — Ponudbe pod „Besno delo" na uprav. »Slovenskega Naroda«.
KLOBUKI
moderno nakiteni,       3375
oblik?, kakor vse potrebštioe za modislke
prodaja najceneje
M. Inat Ljubljana, Slan ug 21
Popravila    točna    in    cena|
se ima popolniti pri upravni občini Bribir v Vinodolu ob nastopnih dohodkih:
Plača letnih 1800 K, ki se vsakih pet let poviša za 100 K, dalje naturalno stanovanje s 4 sobami, kuhinjo in drvarnico ter eno sobo za ročno lekarno. Za vršitev zdravniške prakse mu pristoje pristojbine predpisane v kraljevinah Hrvaški in Slavoniji, njegov je tuđi dohodek ročne lekarne, ki jo mora imeti. Dober ginekolog računi lahko na veliko prakso. Služba je stalna in spojena s pokojnino, v katero se vračunavajo tuđi petletnice.
Prosilec mora biti doktor vsega zdravilstva ali doktor medicine, kirurgije in porodništva.
Ponudbe pisane v hrvaŠkem ali srbskem jeziku naj se naslove na kr. kotarsko oblast v Cirkvenici, HrvaŠko Primorje,
Upravna občina Bribir ima 5000 duŠ in je oddaljena od morja 5 km in ker je obenem samostojna zdravstvena občina, ne more biti občinski zdrav-nik proti svoji volji premeščen, na lastno prošnjo je pa lahko imenovan za kr. kotarskega (okrajnega) zdravnika.
Zdravniške prakse ima dosti in priličen dohodek, ker v ćeli občini ni drugega zdravnika.
Poglavarstvo upravne občine Bribir v Vinodolu,
dne 5. oktobra 1912.                                       3662
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD._______
232 štev.
Priporočamo našim n   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
- ^^
iz edtne slovenske -tovarne v Ljubljani
V Dobernskih  ioplicah pri  Celju »e proda
lepo posestvo ™
S 17 orali zemljiŠČa (600 sadnih dreves, len cjozd in drugo) in xid*n# biift I gOStilnO. Gostilna ima 7 SOb Eft KOpali&ke gotte. Pri biši so vsa potrebna gospodarska poslopja in ledenica. Redi se lahk© 7 glav goveje živine, konji in do 30 svinj. — Gostilna   je   priljubljena pri letovičarjih. — Cena 32.000 kron.
- Poirve se na Gorici - Doberal itev. 16, p. Doberna.              —
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih   primesi)   za   izdelovanje   izbornih   sumečih   limonad   kakor
prta jaaođovka, jaSoliii lita, kristalna titrnati malinovka iti
Pri naročitih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet1*.
Z odličnim spoStovanjem                                        2680
D f\inlV   Q f £* ^ L- r*   destilacija rasti, in sadnih arom tcr eks-rOlnlK   OI C C K 0  trabtov itcL, Ljubliana, Slomšhova ul. 27.
Kamnoseška obrt.
PriporOvam  slavnemu občinstvu v Ljubljani
in  okolici   svojo veliko zalogo  raznovrstnih         3605
nagrobnih spomenikov
enoscavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih okvirjev, tsIcšč in raznih drugih v ksmnoseško obrt sradaoe h rredmetov. Rer tom vso zalogo nagrobnih sporaenikov razprodala, jih oddajam za lasico  ceno.  Obentm se  pripoiočam   preč.
cerkv.   predstojnšcvom   ter   cenjenemu   občinstvu   za izvršitev ::::    vseh v to   stroko   spadajočih del     ::::
Vdova Čamenrik, sedaj Brezovšek,
Ljubljana, Somenskega ulica 26.
B^l^^.*r -    -    -- .^ na    torisču   stroj i .o-IV 0 li          IL ::   pisalne tehnike.   ::
3612
AB fi    ._            ^   pisalne   stroj   štev.   19   s   138
W% '*'                       pismeni za pisanje matematičnih
^           *>tt k   ^  *         in   kcmiŽEt)    fizikatnih    formel.
tnorisini nindnlza se3metiie5 žntenirie,
J|ICLIUllll   II1UIIC1 kem. tvornice, sole itd.
Ivan Jax Si sin
Ljubljana, Đunajska cesta št. 17.
Kilevaia »Mi pozor!
Mlatilnice za ročni pogon ter pogon s silo, navadne in kombinirane s čisti I no pripravo, mlini za sadje, za moko in za Sretati, stiskalnice za grozdje in seno. gc-peljni, slamoreinice, motorji znamka IHC in kotle za žganjekuho, ter splo^ vse poljeđelske siroje naj-beljše sestave, zajamčeno brezhibnega delovanja, v naj-večji izbiri ter po najzmernejših cenah dobavlja obče-
_____                            znana tvrdka
s poljedelsklmi  strofi in telezn no
Fr. Jiuplcn
liiiK M ibis [tm i
Največja zaloga  orodja in  želez-:: nine ter stavbncga materijala. :;
Proračuni, cesiki ir, iM zzstopoika na željo hrezplatio
Sohe iediloe oobe in id
k«pu|e In spreiema ponudba HVNEK SNEJDARfIK
pošta Krk (Istra).       3528
Ja Zannli@ri
čevljarski  mojster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvrŠuje  vsa  ^evljnrska   dela   do   najh-nejŠe izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelaje   iudi   prave   gorske   in telovadske ćevlje.
Za  naročita  2  dežete   zadostuje   kot  mera iprposlan čevelj.                 245
1^6 %iD "S? *fc(&B£&*3*;&
Dragoftisi Puc
Ljiftljaaa, Marije Terezije cssta i\n 16
na dvorišču,  levo           3856
se priporoča za vsa v to stroko spada-joča dela Velika fzber zgctovlfenih
otomanov in moSrocev. f~^~---— i
, 0/ćoojii salon.
1    (Saoiiitnv d&tnatn pztpozoca
Sca Sko£-^}/aiieli
■
i
£>alni AloBufii vceno pzt-ptarvtfcnt. Safio iuci vcnoi o iiafiovt tn za&nc cvci/ice      ! .\    domet   t&aotovifctiz.
1                              *       1
I 4fW  Velika zaloga  najmodernejiih   slamnikov.    ^I? I
v najnovejših fasonah in v veliki izberi     i
I JgT   Pristni Panama^slamniki  od   9 K do 50 K.   'm*2 I
P. u. občinstvu se priporoča                                                      3615
velika ialoia pobiitira lastnega izdelka!
iz finega suhega lesa, naimođernejši izdelek za hotele in vile
posebno   se   priporoča   novoporoČencem   v   nabavo   popolne   hišne   oprave Za   vse   izdelke jamči
Matej Gogala, mizar na Bledu#
Proračuni na zahtevo breiplaćno.                Proračuni na zahteiro brezplačiio,
Jf   HedosežBB In ođ     l»#NttiM#9> m^XjiMUA I IpflZB3«a!c!|rn!lliko»anejfl^auine rnejdniCC
prč* ijabijon^K« ^eleprežorne za K«suc.         li
Scbivajo se v prazarni na vogalu Suaajskc cesic — SoSnc    Jfk alics in v nftji trgovini s specerijskim blagom Sunajska c, 6     ^W A
^         —rn—HntrTTMIMl—TrTMimiiBii niTTM......i                                     "*'     ■■     '"*    Jg£l
Priporoča   se   domaća   najnovejša
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta 3.
mmw
Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno.
mi r Založniki c. kr. priv. juž. žeK
■ ■■ Solidna postrežba.                         Najnižje cene.
V nobenem f/lavnih mest austrijske monarhije ne dobite tako veliko đetajlirano trgovino, da bi imela v zalogi toliko damske konfekcije., kot moja. Imam ogromno zatoao najmodernejših in najelegantnejših plaščev, paietotov, ragla-nov\ gledaliških plaščevjcakor tuđi kostumov do najfinejše izdelave. — Bluze, krila, spodnja krila, pletene jopice kakor tuđi oblekce za at roke in dečke, fino izdelane, po čudovito niz-kih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopic, paletotov in kostumov za deklice.
Istotako imam  v zalogi   najfinejše   obleke, površnike,  raglane in  klobuke za gospode.
Na dezelo pošiljam brez povzetja na izbiro. Postrežba  točna. — Cene priznano niske.
„^LnglešTLO skLoLĆLišče obleJc"
O. J3ari7XCLtoTričJ JMLestni trg št. 3.
:: TEHN1ČN1 BIRO IN 8TAVBNO PODJETJE ::
Hesijeva cesta H. 26 (poleg pliname)                                     IZDELTJJB:                                     Mesljeva cesta st, 26 {poleg plinartie)
Beton * železobeton * mostove * strope ♦ dvorane * zaziđke
•••••        tiširTkii'}         •••••
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov • prevzetje zgradb * ; tehniena  mnenja.
Vodovodi * električne centrale * tur-bine * mlini * zage * ;;;; opekame in  ;;;:
moderne  apnenice.
* * *
Obisk   strokovnih inženirjev na željo.