BILI SO
MED
NAMI
Dr. Sonja Kukovec
Sonje Kukovec, politične aktivistke, poslanke re-publiške skupščine, profesorice in publicistke ni več. 24. 12. 1986sejeizteklobogatoinustvarjalnoživlje-nje intelektualke. ki se je že od študentskih let bojevala za napredne ideje in vztrajno premagovala krhkost svojega zdravja.
Vedno znova je zmagovala, vendar je v zadnji preizkušnji v hudi neozdravljivi bolezni, ki ji je leta kljubovala z železno voljo in vedrino, podlegla.
Sonja Kukovec se je rodila leta 1916 v Ljutomeru v družini, ki je bila izrazito levičarska. Pod vplivom svojega očeta se je Sonja že v gimnazijskih letih usmerila v napredno študentsko mladino v Maribo-ru. Že v letu 1933 je po nalogu KP organizirala skupino srednješolk, s katerimi je skupaj šludirala dostopno literaturo. V letu 1936 je ob organizaciji SKOJ na klasični gimnaziji v Mariboru Sonja postala član SKOJ. Sodelovala je v treh trosilnih akcijah in bila septembra istega leta prvič aretirana in po prei-skovalnem zaporu obsojena na 7 mesecev zapora pogojno na 3 leta. Na univerzi je postala članica Mladega Triglava,vse do razpustitve kluba se je ile-galno udejstvovala, za kar je bila ponovno aretirana in obsojena na denarno kazcn. Ob ustanovitvi »Na-rodnega bloka«, ki je po napadu Nemčije na Čeho-slovaško združil vse študente razen fašistično usmer-jenih, najdemo Sonjo med sestavljalci proglasne Slo-venske javnosti in tudi udeleženka listkovnih akcij, za kar je bila ponovno obsojena na denarno kazen.
Po diplomi na pravni fakulteti je nastopila jeseni leta 1939 brezplačno sodno prakso na Sodišču v Mariboru. V mesecu maju 1941 jo je gestapo ponov-no aretiral. 20. junija 1941 pa je bila izseljena v Srbijo, kjer je takoj pričela z delom na vključevanju Slovenca v Narodno osvobodilno gibanje.
Februarja 1942 se je vrnila v Ljubljano in postala sekretarka kvartnega odbora OF za izgnance ptuj-sko-ljutomerskega okraja. Že junija istega leta je bila aretirana in po težkih operacijah nog koncem avgu-sta prencšena na kirurško kliniko, kjer je ostala do decembra istega leta.
Novembra leta 1943 je bila ponovno arctirana in zaprta v prisilni delavnici. Zbolela je za pljučno tuberkolozo in ker je ohromelost nog tudi napredo-vala jo niso vključili v transport za taborišče. Več-kratne aretacije, zapori in mučenja so na Sonji pustili trajne posledice.
Po osvoboditvi je prevzela vrsto javnih funkcij. Prvo je pričela delo na okrožnem javnem tožilstvu v Mariboru, okrajna javna tožilka v Slovenski Bistrici Že leta 1947 so jo poklicali v Ljubljano na javno tožilstvo SRS, kjer je opravljala tudi delo pomočnika in namestnika republiškega javnega tožilca. Leta 1958 je bila izvoljena v RepubliSko skupščina kot poslanka je opravljala v zakonodajnem odboru, za vloge in priložbe v raznih komisijah. zlasti pa v žakonodajni komisiji in komisiji pravnih predpiiov. Zaradi odličnega strokovnega znanja še poscbno na javnem tožilstvu s pravnimi intervencijami za varstvo zakonitosti je prispevala k poslovanju pristojnih upravnih organov in sodišč.
Sonja tudi po upokojitvi z delom ni odnehala. Bila je profesorica in ravnateljica Višje gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah. Pomembno je njenopubli-cistično delo o položaju žensk v Jugoslaviji. Naša žena včeraj in danes.
Kukovec dr. Sonja je bila predvojna revolucionar-ka, aktivistka OF od leta 1941 in kasneje SZDL. kljub temu da je bila 60% vojaški invalid. se je takoj po osvoboditvi aktivno vključila v družbeno politično in samoupravno delo Krajevne skupnosti Krim-Rudnik.                                             ______
Kot večkratni odbornik SkupSSne^občine Rudnik in kasneje Skupščine obfine Vič-Rudnik je aktivno sodelovala ter s svojo strokovnostjo in politično prc-danostjo pripomogla k razvoju le-teh.
Kot odbornik terena Krim v sedanjem obdobju pa kot delegat Zbora KS se je aktivno udeleževala zborov krajanov. ter pojasnjevala razvoj družbene samouprave. Na terenu Krim-Rudnik je opravljala zadolžitve predsednika SZDL, sekretar OO ZKS. predsednik vojaških vojnih invalidov. Pomemben je njen prispevek pri razvoju teh organizacij kot krajev-ne samouprave.
Posebno njena aktivnost pa je bila izražena v delovanju delegatskega sistema kljub vse hujši bo-lezni.
Sonja, vsa leta smo te občudovali od kod jemlješ toliko moči, toliko volje po ustvarjanju nekaj novc-ga, boljšega.
Sonja, izrekam ti zahvalo za vse tvoje ustvarjalno delo, v srcu sveh nas, ki smo te poznali in s tabo sodelovali pa bo ostal spomin na tvojo hurhanost, dobrega tovariša in prijatelja.
JAKI STANKO