Bregovi košarkarji so napredovali v deželno C2-ligo
Slavje Tine Maze v Areju
in Petre Majdič v Trondheimu
Primorski
NEDELJA, 15. MARCA 2009
Št. 63 (19.462) leto LXV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
V igri je več kot zgolj trgovina
Dušan Udovič
Nobena skrivnost ni, da postaja v opešanem goriškem gospodarstvu trgovina najšibkejši člen. Delno tudi po lastni krivdi, saj se na splošno ni znala prilagajati spremembam, ki jih je prinašal čas. Dolga leta so bile trgovine v Gorici in Trstu nekakšna Meka za kupce z onstran meje, sedaj se dogaja obratno. Ni trgovskega sektorja, ki ne bi bil v težavah, trgovine na drobno vse bolj životarijo. Še zlasti so na bojni nogi bencinski črpalkarji, saj cenam streljaj čez namišljeno mejno črto ne morejo konkurirati. Vzrok za vsakodnevne skoke Goričanov k sosedom pa so tudi cenejše meso, cigarete, kruh, vsakdanji življenjski artikli torej.
Nova Gorica je kljub splošni krizi v vsakem pogledu vitalnej-ša, na roko pa ji gre tudi davčna zakonodaja, ugodnejša od tiste, ki velja za italijanske trgovce. Dejstvo, da živita mesti vštric in se njuno življenje po odpravi meje neizbežno čedalje bolj prepleta, naredi razlike v cenah še bolj očitne. Ne gre za nikakršno nelojalno konkurenco, temveč za različne davčne in normativne parametre, zaradi katerih je goriški trgovski sektor objektivno v večjih zagatah. Latenten občutek, da je sosed lahko vzrok za tvoje težave, če je to res ali ne, pa ni ravno najboljša podlaga za sožitje in dobro sosedstvo. V igri je torej krepko več kot zgolj položaj trgovinskega sektorja, na to gre pomisliti, dokler je čas. Problem bi res terjal ustrezen poseg deželne uprave in države, morda z novim ukrepom za obmejna območja, tako kot se dogaja tudi drugod v Evropi.
trst - Včeraj proslava na Stadionu 1. maj z obhajanjem dneva kulture
Šestdeset let življenja klasične gimnazije in liceja
Zaključek niza pobud - Govornica Vida Valenčič o pomenu klasične izobrazbe
Kulturnemu sporedu proslave na Stadionu 1. maj so sledili tako sedanji kot bivši dijaki klasičnega liceja
kroma
TRST - Slovenska klasična gimnazija in licej v Trstu sta včeraj dopoldne na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu praznovala šestdesetletnico obstoja skupaj z obhajanjem dneva slovenske kulture. Slovesnosti, ki je potekala pod geslom Iz roda v rod duh išče pot in je predstavljala zaključek niza pobud ob jubileju, so se poleg sedanjih dijakov udeležili tudi predstavniki prve generacije »klasikov«, prisotne pa je nagovorila publicistka Vida Valenčič, sama bivša dijakinja klasičnega liceja, ki je med drugim poudarila pomen klasične izobrazbe pri preprečevanju manipulacije s človekom.
Na 5. strani
Po ljubljanski danes goriška izvedba prireditve Brez mej
Na 2. strani
Pred hujšo krizo je Goriško obvarovala tržiška ladjedelnica
Na 10. strani
Na Goriškem SSk in Demokratska stranka brez dogovora
Na 10. strani
V Novi Gorici o EU, povojnih pobojih, Hrvaški in recesiji
Na 12. strani
london - Zasedanje finančnih ministrov pred vrhom G20
Zgladitev razhajanj in zavezanost
prizadevanjem za gospodarsko oživitev
LONDON - Skupina industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) ima pred aprilskim vrhom jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva. V skupni izjavi ob koncu dvodnevnega zasedanja so se ministri zavezali, da bodo ohranili ekspanzivne monetarne politike z zniževanjem obrestnih mer, in se strinjali, da je ključna prioriteta obnoviti kreditno dejavnost bank s podporo pri zagotavljanju likvidnosti, z rekapitalizacijo in odpravo slabih naložb. Nujno je tudi znatno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za kreditiranje držav v finančnih težavah.
Na 31. strani
2
Nedelja, 15. marca 2009
ALPE-JADRAN
/
brez mej - Skupna prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev in JSKD
Predsinočnjim v Ljubljani,
danes popoldne pa v Gorici
Potovanje od reke Rabe do Jadranskega morja skozi besedo, pesem in melodijo
LJUBLJANA, GORICA - Letošnja druga skupna prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z naslovom Brez mej je predsinočnjim stekla v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani ob ne ravno navdušujoči udeležbi krajevnega občinstva. Poleg predstavnikov omenjenih kulturnih organizacij in JSKD se je prireditve udeležil tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Alessandro Pietromarchi.
Prireditev Brez mej pa bo danes doživela svojo zamejsko uprizoritev v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 17. uri. Vezna nit med elementi raznih pokrajin je potovanje od reke Rabe do našega morja skozi besedo, pesem in melodijo. Skozi pokrajine nas vodita vešči krmili re-citatorjev Roberta Cotiča iz Gorice in Mi-hija Krištofa iz Celovca. Scenarij in režijo je podpisala Alenka Hain, po besedah katere »želi letošnja prireditev pesmi Porabja, avstrijske Koroške, Trsta, Gorice in Benečije povezati v nekoliko lahkotnejšo, a zato nič manj izpovedno celoto.«
Glasbeni del sestoji iz samospevov avtorja Janeza Gregoriča na besedila Mi-kija Roša, Janija Oswalda, Milke Hartma-nove, Maje Handerlap, Fabjana Hafnerja in Gustava Januša v izvedbi sopranistke Sonje Koschier in baritonista Sama Lampic-hlerja, ki ju bo avtor spremljal s kitaro. V nadaljevanju se predstavi poezija tržaške pesnice Majde Artač Šturman in pesnika Miroslava Košute, Goričana Jurija Paljka, Rezijanke Silvane Paletti in Benečanke Marine Cernetig, ki so jo prav za to priložnost uglasbili skladatelji Aljoša Tavčar, Patrick Quaggiato, Iztok Cergol in Davide Clodig. Skladbe izvaja Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom dirigentke Mateje Černic ob glasbeni spremljavi Nomos ensemble in kitarista.
V govornem delu pa bodo poleg vabila na obisk Porabja izpod peresa Mikija Roša predstavili dva ustvarjalca, ki jima je skupni bolj zbadljiv pogled na svet in slovenstvo, Celovčana Janija Oswalda in Tržačana Marka Kravosa, katerih navidezno zabavljaške pesmi so pravzaprav poseben pogled tistih, ki jim slovenska beseda v javnosti ni bila nikoli povsem dana.
Pobudo Brez mej prirejajo Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska pro-sveta iz Trsta in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz Ljubljane.
Prireditev je sooblikovala tudi Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela z ansamblom Nomos
bobo
ljubljana - Podatki o uporabljanju spletnih skupnosti
Facebook prednjači
Večina članov slovenskih spletnih skupnosti je mlajših od 24 let
LJUBLJANA - Spletne skupnosti uporablja 35 odstotkov slovenskih uporabnikov spleta, kažejo izsledki raziskave o uporabi spletnih skupnosti med slovenskimi uporabniki interneta, ki jo je ljubljanski ponudnik medijskih in tehnoloških rešitev za spletno oglaševanje Iprom opravil skupaj z raziskovalno družbo Valicon.Največjo prepoznavnost med slovenskimi uporabniki interneta ima Facebook, saj ga pozna kar 82 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu je slovenska skupnost Fren-diinflirt.com. Pozna jo 75 odstotkov anketirancev. Sledita ji Netlog z 68-od-stotno in MySpace z 59-odstotno prepoznavnostjo. Peterico najbolj poznanih spletnih skupnosti zaključujeta slovenski družabni spletni strani Zmen-karije in Ona-on.com. Obe pozna 53 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta.
Raziskava je podala tudi ocene števila članov posamezne spletne skupnosti. V vsaj eno je včlanjenih, kot ome-
njeno, 35 odstotkov oziroma približno 400.000 slovenskih uporabnikov spleta. Največ članov imata Facebook (230.000 članov) in Netlog (210.000 članov), sledi MySpace s 56.000 člani, takoj za njim pa je že prva slovenska skupnost Mojvideo.com z nekaj več kot 52.000 člani. Vijavaja.com ima med slovenskimi uporabniki 44.000 članov, Frendiinflirt ter Ona-on.com pa vsaka po 40.000 članov.
Po številu dnevnih obiskov vodi
Facebook, ki ga dnevno obišče 74 odstotkov članov (22 odstotkov članov je vpisanih ves čas, ko imajo vklopljen računalnik). Člani Facebooka imajo v svojem omrežju v povprečju 57 kontaktov, povprečen obisk članskih strani pa traja 24 minut. Največjo domačo spletno skupnost Mojvideo.com vsak dan ali pogosteje obiskuje 67 odstotkov članov (28 odstotkov jih je vpisanih ves čas, ko imajo vklopljen računalnik), povprečen obisk traja 38 minut, vsak uporabniki pa ima v povprečju 36 stikov.
Večina članov slovenskih spletnih skupnosti je mlajših od 24 let. Med njimi prevladujejo dijaki in študentje, med osnovnošolci je stopnja uporabe nekoliko nižja. V spletne skupnosti je včlanjenih nekoliko več žensk (54 odstotkov) kot moških (46 odstotkov).
Raziskava o uporabi spletnih skupnosti med uporabniki interneta v Sloveniji je bila izvedena januarja letos s spletno anketo, na katero je odgovorilo 1168 uporabnikov interneta. (STA)
Ekstradikcija Maročana, obdolženega dvojnega umora, bo 19. marca
TREVISO - Slovenska policija bo v četrtek, 19. marca, agentom kvesture iz Trevisa predala Maročana Fahda Bouichouja, obdolženega, da je 24. februarja do smrti zabodel svojo nekdanjo partnerko Elisabetto Leder in njuno manj kot dve leti staro hčerko Arianno. Maročan je od dne, ko ga je slovenska policija prijela na cesti pri Kozini, priprt v koprskem zaporu, od koder ga bodo v četrtek zjutraj prepeljali na nekdanji mejni prehod pri Škofijah in ga predali italijanskim varnostnikom. Bouichouja bodo potem odpeljali v enega od zaporov največje varnosti.
»Da je bilo storilca dvojnega umora mogoče ne samo ujeti, ampak tudi predati italijanski pravici, gre zasluga izjemnemu mednarodnemu sodelovanju, ki ga je izvedla državna policija s koordinacijo centralne direkcije kriminalistične policije,« je novico komentiral kvestor v Trevisu Carmine Damiano.
Številna dela na avtocesti med Trstom in Benetkami
TRST - Ta konec tedna je na avtocesti A4 Trst-Benetke vrsta delovišč, na katere morajo biti vozniki posebno pozorni. V bližini avtocestnega izvoza S. Dona di Piave je včeraj in danes na obeh voziščih zaprt vozni pas, medtem ko velja na odseku med Por-togruarom in Palmanovo izmenično zaprtje voznega in prehitevalnega pasu v obeh smereh vožnje. Ponoči je zaprt prehitevalni pas na obeh voziščih na odseku med S. Stino di Li-venza in Cessalto, medtem ko je med S. Stinom in Portogruarom prav tako ponoči izmenično zaprt vozni in prehitevalni pas na obeh cestiščih. Danes pa bo na nekaterih delih odsekov med Palmanovo in Vilešem in med Vidmom Jug in razcepom A4-A23 zaprt vozni pas v obeh smereh. Promet bo nadzirala prometna policija.
Uspešno delo Društva za zdravje srca
SEŽANA - Na občnem zboru Društva za zdravje srca in ožilja- Podružnice Kras so konec februarja pregledali opravljeno delo v preteklem letu in se dogovorili za program dela v tekočem letu. Po besedah predsednice društva dr. Ljubislave Škibin dobro sodelujejo s sorodnimi društvi, kot so Klub Kraški dren in Društvom diabetikov, s katerimi so tudi lani pripravili že 14. tradicionalno kulturno umetniško in zdravstveno vzgojno prireditev Za zdrava srca Krasa, ki jo vedno obišče veliko število ljubiteljev zdravega načina življenja. (OK)
šmarje pri sežani - Tradicionalno ocenjevanje krajevnih vin v priredbi Društva vinogradnikov
Kraška vina dobre kakovosti
Glavnino so predstavljali terani, nekaj pa je bilo tudi belih vzorcev - Priznanja zmagovalcem - Iz leta v leto boljša vina prispevajo k promociji Krasa
Ob koncu ocenjevanja so bili udeleženci vidno zadovoljni
ŠMARJE PRI SEŽANI - Društvo Kras S.O.S. je v sodelovanju s sežansko Kmetijsko svetovalno službo novogori-škega Kmetijsko gozdarskega zavoda in Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa izpeljalo že tretje tradicionalno ocenjevanje vin. Na lokalno ocenjevanje, ki se je odvijalo v piceriji Skala v Šmarjah pri Sežani, je prispelo 7 vzorcev belih vin, in 22 vzorcev rdečih vin oz. teranov, ki so jih prispevali vinogradniki in vinarji iz Šmarij pri Sežani, Sežane in Dan pri Sežani.
Vina so ocenjevali udeleženci sami in strokovna komisija, v katero so pritegnili tudi strokovnjaka iz Trsta in sicer agronoma Vilija Mikaca. Sicer sta bila v komisiji še specialistka za vinogradništvo pri sežanski KSS Majda Brdnik in vodja sežanske kleti Vinakras Tomaž Škerlj. Tudi letos so bila ocenjena vina visoke kakovosti, razen nekaterih vzorcev z napakami oz. boleznimi, ki naj bi jih vinarji čimprej odpravili. »Tudi bela vina sodijo v deželni in kakovostni razred. Glavnino pa so predstavljali terani, ki so se izkazali po lepi bar-
vi, cvetlici in sadnosti. Namen ocenjevanja je v izobraževanju in odpravljanju napak. Vinogradniki in vinarji so tudi pridni kletarji, ki vsako leto pridelajo vedno boljša vina, kar pomeni tudi promocijo Krasa. Lokalna ocenjevanja potekajo po raznih vaseh Krasa, osrednje ocenjevanje in razglasitev rezultatov pa je v okviru Praznika terana in pršuta v Dutovljah sredi avgusta.,« je poudarila Brdnikova.
Predsednik Društva S.O.S. Davorin Kočevar je zmagovalcem podelil lično izdelana priznanja. Med terani je zmagal Robert Ukmar pred Klavdijem Čokljem (oba iz Šmarij), 3. pa je bil Stojan Miklavec (Dane). Med belimi vini je slavilo vino Vin-cenca Rupnika pred vinom Roberta Uk-marja ( oba Šmarje), 3. pa je bil Rajko Hreš-čak (Sežana).
Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli lična priznanja, vsak udeleženec pa poslikane steklenice in kozarce, ki jih je prispeval domačin Sergio Berce iz Šmarij iz podjetja Sloembal.
Olga Knez
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 15. marca 2009
3
oderzo - Predstavitev pravilnika za poimenovanje penine po kraju v tržaški pokrajini
Doc Prosecco da, ampak tudi posegi za tržaške vinogradnike
Na javnem zaslišanju govorila tudi predsednik KZ Fabec in predsednik Konzorcija vin Kras Bole
ODERZO - Kakih 300 predstavnikov pridelovalcev vina Prosecco iz Veneta in Furlanije-julijske krajine, zastopnikov ministrstva za kmetijstvo in funkcionarji deželnih kmetijskih odborništev obeh sosednih dežel se je udeležilo javnega zaslišanja ob predstavitvi pravilnika za ustanovitev vina z zaščitenim poreklom, poimenovanem po vasi v tržaški pokrajini. Med udeleženci so bili tudi predstavniki Kmečke zveze in Konzorcija vin z zaščitenim poreklom Kras, saj so pri zadevi neposredno zainteresirani. Kajti: če hoče pridobiti penina Prosecco zaščitno znamko, jo lahko pridobi le, če se poveže z geografskim krajem, Prosekom. Pri tem pa bi morali imeti svoje koristi tudi domači pridelovalci. To zahtevo so tržaški pridelovalci vina iznesli že ta teden na srečanju s predstavnikom ministrstva za kmetijstvo Giu-seppejem Nezzom, ki se je tudi udeležil včerajšnjega javnega zaslišanja.
Na njem so javno predstavili pravilnik za poimenovanje penine Prosecco. Sestavlja ga osem členov. Pobudniki so jih javno prebrali, ob tem se je razvila razprava, ni bilo pa predstavljenih kakih popravkov pa tudi kakih zahtev po morebitnih spremembah ni bilo. Pomeni, da je bilo opravljeno temeljito predhodno delo, ob predstavitvi je bil pravilnik dejansko nekakšno »izvršeno dejstvo«, ki ga je bilo treba predstaviti in odobriti.
Na predstavitvi sta posegla tudi predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in predsednik Konzorcija vin z zaščitenim poreklom Kras Andrej Bole. Nista pripravila tehničnega poročila, pač pa sta poudarila, da podpirata načrt za poimenovanje penine Prosecco po kraju v tržaški pokrajini, a njuni organizaciji ga bosta odobrili šele, ko bo jasen doprinos dežele Fur-lanije-Julijske krajine domačim pridelovalcem vin. Gre za posege za ureditev brega od Kontovela do Nabrežine, tam, kjer so nekoč obdelovali trte, iz grozdja katerih so pridelovali prosekarja. Poleg tega pa se Kmečka zveza in Konzorcij vin z zaščitenim poreklom Kras zavzemata tudi za boljše obdelovalne možnosti na širšem kraškem področju.
Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je po javnem zaslišanju in predstavitvi pravilnika ocenil, da se »nekaj vendarle premika«. Tako ministrski ravnatelj Giuseppe Nezzo kot deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino sta izrazila pripravljenost za posege v korist tržaškemu vinogradništvu. Pomeni, da jih poimenovanje penine Prosecco zelo zanima. »Mi bomo vsekakor vztrajali do konca,« je potrdil Fabec.
izola
Onesnaženje z odpadnim oljem
IZOLA - V Izoli je prišlo do onesnaženja vode z odpadnim oljem. Blizu zbiralnika fekalij na Cankarjevem drevoredu je delavec komunale v petek opoldne opazil oljni madež v kanalu. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani moški pred dvema dnevoma nekaj odlil v jarek, so danes sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Na kraj dogodka so po navedbah PU Koper takoj prišli delavci komunale in gasilci, ki so jašek očistili, tako, da olje ni prišlo do morja.
Na morju onesnaženja niso opazili, saj so pred tem pravočasno s čepom zaprli maščobne lovilce v ladjedelnici, so pojasnili na upravi za zaščito in reševanje. Delavci gospodarske družbe Papigal iz Ilirske Bistrice so prečrpali okoli 4000 do 6000 litrov odpadnega olja. S sanacijo bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh, saj bo potrebno razmastiti vse naoljene cevi, so še sporočili z uprave za zaščito in reševanje.
Poseg predsednika Kmečke zveze Franca Fabca na javnem zaslišanju s predstavitvijo pravilnika za poimenovanje vina Prosecco v Oderzu
pordenon - Predstavili letošnjo kulinarično manifestacijo
Najboljši za »Asparagus«
V vrh gastronomske ponudbe iz špargljev tudi gostilna Devetak z Vrha
PORDENON - V kraju San Qui-rino pri Pordenonu so predstavili letošnjo izdajo kulinarične manifestacije Asparagus, ki se bo odvijala od 17. aprila do 29. maja. Namen pobude je ovrednotenje furlanske sorte belih špargljev, ki slovijo po kakovosti in za katere je stekel postopek za posebno kategorizacijo stopnje kakovosti IGP.
Srečanja se je udeležil podpredsednik deželnega odbora Luca Ciriani, ki je poudaril pomen kakovosti furlanskih proizvodov nasploh, posebej pa vina in špargljev, ki izdatno prispevajo h kakovosti ponudbe in privabljajo v deželo vse več tujih turistov, zlasti iz Avstrije in Nemčije.
V kulinarično manifestacijo je vključenih šest priznanih restavracij v naši deželi. Med njimi še posebej slovi gostilna Devetak z Vrha, ki jo je na srečanju predstavljal lastnik Uštili De-vetak. Na Vrhu bo dan špargljev 8. maja, sicer pa je okusne jedi na podlagi špargljev pri Devetaku možno najti skozi vso pomladansko sezono. Druge restavracije, ki so vključene v pobudo so La di Moret iz Vidma, La taverna v kraju Colloredo di Monte Albano, Al Grop v Tavagnaccu in Da Toni v kraju Varmo.
O abinaciji jedi iz špargljev z vrhunskimi furlanskimi vini je na predstavitvi govoril časnikar in enolog
Maj je mesec špargljev tudi za našo deželo, gurmani bodo lahko prišli na svoj račun. Na fotografiji drugi z desne Avguštin Devetak z Vrha
Walter Filiputti, ki je predstavljal elitno zvezo »Vojvodstvo« (Ducato) furlanskih vin. Filiputti je poudaril pomen manifestacije, ki ob promociji kakovostnih proizvodov spodbuja tudi kulinarično kreativnost, kar vedno znova dokazujejo imenitni gostinci, ki se je udeležujejo.
Nocoj v TV oddaji Mikser etno-roker Rudi Bučar
TRST - Nocoj, v nedeljo, 15.marca, bo ponovno na sporedu TV mesečnik »Mikser« (RAI 3-slovenski program, 20.50). Tokrat bomo spoznali posebnega mladega glasbenika, ki ga označujejo za »istrskega folk-roc-kerja«, morda ste že uganili, da gre za Rudija Bučarja, iz Izole doma. S samosvojo interpretacijo in modernim aranžmajem tradicionalnih istrskih napevov očara vse generacije, tako da z njim pojejo stari in mladi. Pred kratkim je z Alyo nastopil na letošnji EMI 2009, v maju pa ga bo gostil tudi goriški Kulturni dom, v sklopu pobude Komigo 2009. »Mikser« pa bo kot običajno tudi predstavitev palete različnih tem. Najprej Kras, tokrat v zelo malo poznani luči: kje in kaj so kamnite pastirske hiške , ki so na njem prisotne? Pa še prenova zgodovinskega gradu v zaselku Rubije pri Sovod-njah, ki bo, kot recimo v Provansi ali na Škotskem, postal hotel višje kategorije.
Pa še o zdravilnih učinkih glasbe v družbi nove profesionalne figure: glasbenega terapevta. In pa o vseži-vljenjski ljubezni do lesa, ki jo čuti mizar Boris Gregorič. Lesene so bile tudi prve smuči in ker je nas je letošnja zima obdarila z obilico snega, se je »Mikser« podal tudi v zibelko slovenskega smučanja: na Bloško planoto. Prispevke so pripravili Jurij Gruden, Ziva Pahor in Vida Valenčič, ki jo tudi vodi. Režijo podpisuje Katerina Citter.
Kot rečeno bo »Mikser« na sporedu nocoj, v nedeljo, 15.marca okrog 20.50 ter v ponovitvi v četrtek, 19.marca ob istem času.
Arhiviranje postopka v zvezi z Eluano Englaro
Videmski sodnik za predhodne preiskave Paolo Lauteri je odredil arhiviranje postopka proti anestezistu Amatu De Monteju, bolničarki Cin-zii Gori, novinarki Marinelli Chiri-co in fotografu Francescu Bruniju, do katerih je bila sprožena preiskava zaradi fotografiranja Luane En-glaro v videmski kliniki La Quiete.
Literarni večer društva Zlati čoln
SEZANA- Literarno društvo Zlati čoln iz Sežane vabi že na 12. tradicionalni literarni večer, ki je vsako leto na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela. Tudi tokrat bo v torek, 17. marca, ob 18. uri, v Kosovelovi sobi ( v stavbi Ljudske univerze). Svojo založniško in prireditveno dejavnost ter knjigo The golden boat s prevodi pesmi Srečka Kosovela v angleščino bo predstavilo Kulturno društvo Vilenica Sežana z urednikom Aleksandrom Peršoljo. Poseben literarni gost večera bo Bert Pribac, istrski pesnik in prevajalec Srečkove poezije. Z doživetim pevskim nastopom bo večer polepšal Aleš Hadalin. Večer bo vodila Magdalena Svetina Terčon. (OK)
I
jiatkt vi;ii*i»i
kmetija
AZIENDA AGRICQLA
F .Iii GRUDiNA
UL. STRADAALTA 93 . SOVODNJE - GORICA
REJA in PRODAJA PRAŠIČEV ZA PITANJE in ZA ZAKOL
STROGO SELEKCIONIRANE PASME
POOBLAŠČENA KMETIJA za DODELITEV SVINJSKIH STEGEN za PRŠUTE S. DANIELE
OD PONEDELJKA DO PETKA - OD 9.00 DO 12.00 tel. 348 3243679 - 328 7676331
POLETNI UTRIP
Jezero BARCIS BIVANJE
od 27. junija do 4. julija ^
ALTA BADIA BIVANJE
od 18. do 25.julija od 25. julija do 1. avgusta od 29. avgusta do 5. septembra
l.
UL. SAN LAZZARO, 6 - TRST
Tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 sob: 9.00-12.30
DRUGE PONUDBE:
ENODNEVNI IZLET V LJUBLJANO
ogled razstave Chagall - 28. marec
TURIN IN KRALJEVE REZIDENCE SAVOJCEV 10.-13.april
TERME OLIMIA
bivanje od 11. do 13. aprila
SALZBURG, HELLBRUNN in RUDNIK SOLI
25.-26. april
MÜNCHEN,
lepi bavarski "Hollywood" 1.-3. maj
ETRURIA in Isola del Giglio
1.-4. maj
4
1 0 Nedelja, 15. marca 2009
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
vsedržavna konferenca - Fini: Pravica do uživanja mamil ne obstaja
Po konferenci o mamilih protest po mestnih ulicah
Giovanardi napoveduje nove tabele z znižanjem dovoljene količine posesti drog
Trst je včeraj pokazal dve nasprotujočih si plati odnosa do vprašanja mamil. Uradno, institucionalno, predvsem represivno, ki je izhajala iz besed predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in podtajnika Carla Giovanardija ob koncu vsedržavne konference o mamilih, in drugo, neuradno, ki so ga nakazali udeleženci manifestacije po mestnih ulicah proti represivnim ukrepom zoper uživalce mamil in za liberalizacijo drog.
Zadnji dan 5. vsedržavne konference o mamilih sta se na odru prireditve na Pomorski postaji pojavila oba podpisnika zakona za preprečevanje mamil, Gianfranco Fini in Carlo Giovanardi. Predsednik poslanske zbornice je v svojem posegu poudaril, da se ni nikoli ke-sal podpisa zakona, po katerem je posest mamil nezakonito dejanje. Pravica do uživanja mamil ne obstaja in uživanje mamil povzroča škodo posamezniku in skupnosti, je zatrdil. Zato tako Fini kot Giovanardi odločno nasprotujeta legalizaciji drog. Predsednik poslanske zbornice je ponovil, da so proizvodnja, razpečevanje in uživanje drog nezakoniti, pri čemer pa je treba ločiti težo teh kaznivih dejanj. Vsekakor se je treba boriti proti širitvi kulture mamil, ki ni nič drugega, kot kultura smrti. Fini je vendarle omenil, da represija ni edino sredstvo za zajezitev uživanja mamil. Potrebni so tudi preventivni prijemi. Zato je podtajnik Giovanardi napovedal ponovno uvedbo tako imenovanega sklada za boj proti narkomaniji: del prispevkov za zdravstvo naj bi uporabili v ta namen, seveda če bo to dovolilo ustavno sodišče. Giovanardi je vsekakor napovedal možnost »posodobitve« tabel o dovoljeni količini mamil. Te količine bo treba znižati, je ocenil.
Po koncu vsedržavne konference o mamilih se je po mestnih ulicah začela protestna manifestacija, Priredili so jo organizatorji tako imenovane proti-kon-ference o mamilih, ki je v teh dneh potekala nekaj sto metrov stran od Pomorske postaje, v gledališču Miela. Kakih 500 protestnikov, predvsem mladih, pripadnikov socialnih centrov in socialnih operaterjev iz Trsta in tudi iz drugih italijanskih mest, je krenilo po mestnih ulicah najprej do Trga Oberdan, nato do
Desno: poseg predsednika poslanske zbornica Gianfranca Finija na vsedržavni konferenci o mamilih; spodaj: protest po mestnih ulicah
kroma
53 Conferen? Nazionale silile politich
i
zapora v Ul. Coroneo. Nosili so transparente v prid tako imenovane zavestne legalizacije drog, sprevod je spremljala bučna glasba. Med njimi je bil tudi don Andrea Gallo, vodja centra iz Genove, ki se zavzema za odgovoren, predvsem pa za nerepresiven odnos do uživalcev mamil.
Po vsedržavni konferenci so predstavniki radikalcev ocenili, da je to bil »pravi polom« in da naj bi tržaška bila sploh »najslabša tovrstna pobuda doslej«, ker na konferenci ni bilo razprave o možnostih zavestne legalizacije tako imenovanih lahkih mamil in zdravljenja uživalcev mamil z metadonom, temveč je bil
govor le o nekakšni »kristoterapiji«.
Oglasil se je tudi evropski parlamentarec Vittorio Agnoletto. Po njegovem mnenju je zadnji dan vsedržavne konference o mamilih pokazal njegov pravi obraz: ko se govori o mamilih, poznata sedanja vlada in Giovanardi še posebej edinole jezik represije, je ocenil.
bazovica - Na nekdanjem mejnem prehodu
Protest mladih desničarjev
Po dogodku pred nekaj tedni v Lokvi transparent proti Sloveniji, »državi z omejeno svobodo«
Skupina kakih desetih pripadnikov mladinske organizacije Nacionalnega zavezništva Azione giovani s pokrajinskim svetnikom Arturom Governo na čelu je včeraj popoldne na nekdanjem mejnem prehodu pri Bazovici razpela transparent z napisom Attenzione, paese a liberta li-mitata (Pozor, država z omejeno svobodo). »Na ta način smo hoteli protestirati proti dogodku pri Lokvi, kjer Istranom ni bilo omogočeno, da bi se poklonili žrtvam v tamkajšnji fojbi,« je povedal udeleženec Francesco Clun. Po njegovem mnenju se je kar veliko ljudi zazrlo v transparent in ga odobravalo, medtem ko so nekateri izrazili svoje nasprotovanje.
To je bila druga manifestacija skupine Azione giovani po protestu pred sedežem slovenskega generalnega konzulata v Trstu, v prihodnjih tednih pa mladi Nacionalnega zavezništva napovedujejo še druge podobne akcije.
repentabor
Marko Pisani županski kandidat
Marko Pisani
Dosedanji podžupan Marko Pisani je županski kandidat liste Skupaj za Repentabor na bližnjih upravnih volitvah v repentabrski občini. Tako so se odločili na četrtkovem srečanju občinskih svetnikov in somišljenikov liste Skupaj za Repentabor v Bubničevem domu.
Prisotni so najprej ugotovili, da se je sodelovanje z Napredno listo v petih letih skupnega upravljanja obrestovalo. Sodelovanje je temeljilo na sporazumu, po katerem je, kot znano, izvoljeni župan imenoval za podžupana kanditata druge liste. Tako je Aleksij Križman imenoval Marka Pisanija za podžupana. S skupnim upravljanem je tako Občina dosegla pomembne rezultate.
Navzoči so ugotovili, da je Marko Pisani uspešno opravil svojo nalogo in vseskozi resno sledil občinskim problematikam. Soglasno so sklenili, da je Marko Pisani najprimernejša oseba za župansko kandidaturo, tudi zaradi bogate upravne izkušnje, ki si jo je nabral v teh petih letih. Pomembno bo, da se bodo v naslednji mandatni dobi uresničili razni projekti (varianta k regulacijskemu načrtu, ločeno zbiranje odpadkov, ureditev nogometnega igrišča, pokrajinski muzej, ureditev repenskega placa). Zato je potrebna dinamična in sposobna občinska uprava, ki jo mora voditi ustrezna osebnost. Prisotni so soglasno sklenili, da je za to najbolj primeren Marko Pisani, ki je kandidaturo sprejel in se zahvalil za zaupanje. Potrjena je bila tudi želja, da se ponovi sporazum med obema listama v dobrobit celotne Občine Repentabor.
Pošta je rožnate barve
V tržaški pokrajini kar 67 odstotkov poštnih uradov, ki jih je skupaj 35, vodijo ženske, medtem ko v državnem povprečju ta delež znaša 59 odstotkov. V družbi Poste Italiane je zaposleno približno 79 tisoč žensk, ki imajo tako 52-odstotni delež vseh zaposlenih, vodstvene položaje pa zaseda prižno polovica žensk. To so številke, ki pričajo, da je poštno podjetje eno najbolj »fe-miniliziranih« v Italiji.
Postne večernice v stolnici
Danes ob 18. uri bodo v stolnici sv. Justa tretje Postne večernice, na katerih bosta nastopila sopranistka Eleonora Matijasič, pevka Cappel-le Civice, in glavni organist stolnice Roberto Brisotto. Na programu so skladbe Johannesa Brahmsa in Antonina Dvoržaka. Koncert bo trajal približno 45 minut, vstop pa je prost.
Prenova Poštnega muzeja
Zaradi prenove poštne palače bo poštni muzej od danes do nadaljnjega ob nedeljah zaprt, od ponedeljka do sobote pa bo mogoč normalen ogled od 9. do 13. ure.
/
TRST
Nedelja, 15. marca 2009
5
jubilej - Na Stadionu 1. maj proslava šestdesetletnice klasične gimnazije
S človekom s klasično izobrazbo se ne more kar tako manipulirati
Prisrčen kulturni spored - Slavnostni govor Vide Valenčič - Prisotni člani prve generacije »klasikov«
Humanistična izobrazba in učenje jezikov, kot sta latinščina in stara grščina, nista izguba časa, ampak omogočata človeku odkrivanje antičnega sveta, skozi katerega pelje bližnjica v Evropo, obenem pa te taka izobrazba sili, da si postavljaš nešteto vprašanj in da tako postaneš odpornejši na manipulacije. To sporočilo izhaja iz včerajšnje proslave šestdesetletnice obstoja slovenske klasične gimnazije v Trstu, ki je v malo telovadnico Stadiona 1. maj privabila množico dijakov Liceja Franceta Prešerna, pa tudi nekatere predstavnike prve generacije tržaških slovenskih »klasikov« in druge goste.
Če sta proslavi ob štiridesetletnici in petdesetletnici »klasične« potekali v tržaškem Kulturnem domu, je bila včerajšnja, ki je bila tudi združena s praznovanjem dneva slovenske kulture, bolj »komorna«, a zato nič manj slovesna (z uvodnim predvajanjem Zdravljice) in prisrčna, z njo pa se je zaključil niz pobud ob pomembnem jubileju. Že novembra lani so namreč na šoli gostili dijake prve generacije klasične gimnazije, nato je bil pripravljen tudi vprašalnik, namenjen pripadnikom različnih generacij in tudi današnjim »klasikom«, ki so se pred kratkim udeležili tudi tradicionalnega izleta v Grčijo.
Pisalo se je leto 1948, ko je prva generacija dijakov klasične gimnazije sedla v klopi nove šole, ki so ji italijanski krogi trdovratno nasprotovali, češ da Slovenci kot okoliški kmečki prebivalci lahko pošljejo svoje otroke kvečjemu na učiteljišče ali v semenišče. Pri tem pa niso uspeli, »klasična« je zaživela, se utrdila in do danes dala slovenski narodni skupnosti na Tržaškem 531 maturantov.
Klasična gimnazija pa ni nudila samo prepotrebne višješolske izobrazbe v slovenskem jeziku, ampak tudi nekaj drugega. To drugo je orisala slavnostna govornica, nekdanja dijakinja »klasične«, danes pa publicistka in televizijska voditeljica Vida Valenčič. V dijaških letih se je skupaj s sošolkami tudi sama spraševala o smiselnosti učenja latinskega in starogrškega jezika, tako kot se je v poznejših letih, ko se je nahajala v Walesu, spraševala o smiselnosti učenja valižanščine, jezika, ki ga govori le 700.000 ljudi. Skozi učenje jezika pa je prišla v stik z nekim svetom, kulturnim bogastvom, zgodovino, glasbeno tradicijo, predvsem pa z dušo oseb, s katerimi je živela. Odnos do antike je sličen, je dejala Valenčičeva, saj je skozi nekaj, kar je bilo v njenih očeh in tudi v konkretni realnosti nepraktično oz. le posredno koristno, odkrila nek kulturni svet, ki jo je kot osebo izjemno zaznamoval in opogumil, da si je zastavljala vprašanja: »Nekje sem prebrala, da je s »Fachidioti«, torej osebami, ki se izven svoje strogo specifične stroke zelo težko znajdejo, najlažje manipulirati. No, če lahko obstaja nek zagovor klasične izobrazbe in nasplošno humanistične, potem je to ta, da te tovrstna izobrazba izuri ravno v obratnem: postavljaš si na tone vprašanj, odkrivaš misli, ki so gnale največje mislece človeštva, odkrivaš stra-
sti, dobro in slabo, razvratnost in mistiko, božje in najbolj človeško. In zaradi tega postaneš tudi oseba, ki se jo da veliko težje manipulirati. Ker si bo neutrudno postavljala vprašanja o tem, na kar jo skušaš speljati,« je dejala govornica.
Ni je proslave brez kulturnega programa: za slednjega so poskrbeli dijaki, ki so pod mentorstvom profesoric Lidije Ru-
Nekdanje (na levi) in sedanje dijake (na desni) je nagovorila slavnostna govornica Vida Valenčič (zgoraj)
kroma
pel in Slave Starc uprizorili kratko zgodovinsko potovanje od začetkov klasične gimnazije v Ulici Starega lazareta do selitve v novo stavbo na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu in do današnjih dni. Iz roda v rod duh išče pot, je bilo naslov sporedu, v katerem so se prepletali hudomušni prizori, beseda antičnih avtorjev, Alojza Rebule, Saše Martelanca in zbornika Liber me-
morialis ter glasba z nastopom dua Dario Viviani-Lara Puntar in Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Proslava, za režijo katere je poskrbela Lara Gulič, je vsebovala tudi slovesnejši trenutek z izročitvijo priznanj, ki so jih na decembrski prireditvi Šport in mediji v Ljubljani prejeli nekdanji gimnazijci (sicer realne gimna-
zije) Rudi Pahor, Pino Rudež in Boris Vitez (o tem je spregovoril Saša Rudolf), spominska priznanja pa so prejeli tudi prisotni predstavniki prve generacije »klasikov«. Šola je prejela tudi krajšo pisno čestitko: ob jubileju ji je namreč voščil predsednik komisije slovenskega parlamenta za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek.
Ivan Žerjal
cerkev - Izsledki raziskave o vernosti mladih Tržačanov
Vera za zdaj ni prioriteta
Raziskava Družbeno-verskega observatorija Triveneta je obsegala šeststo mladih med 18. in 29. letom - Četrtkova predstavitev publikacije
Pri mladih Tržačanih je odstotek tistih, ki izjavljajo, da ne pripadajo nobeni veri, višji kot drugod po Italiji, a to ne kaže na zavračanje oz. zaprtost pred vero, ampak na pluralnost in na dejstvo, da verska dimenzija za mnoge mlade ni (še) tako pomembna, da bi se z njo ukvarjali. Na to kaže raziskava, ki jo je Družbe-no-verski observatorij Triveneta po naročilu tržaške škofije opravil med šeststo mladimi Tržačani med 18. in 29. letom in ki je pred kratkim izšla v publikaciji z naslovom Verovanje v stand-byju, predstavili pa so jo v četrtek v prostorih tržaške univerze ob udeležbi predsednika observatorija Alessandra Castegnara in tržaškega škofa Evgena Ravignanija, s katerima se je pogovarjal odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai.
Avtorji raziskave so v poštev vzeli štiri dimenzije vernosti mladih: verovanje, prakticiranje, versko izkušnjo (oz. duhovno, saj izraz »verski« vsaj sprva ne ugaja preveč) in občutek pripadnosti določeni veri oz. Cerkvi. Pri tem so ugotovili, da kar 35 odstotkov anketirancev izjavlja, da ne pripada nobeni veri, kar je veliko več kot drugod po Italiji oz. v Benetkah in Pordenonu, s katerima so raziskovalci primerjali tržaške podatke. V Trstu je med mladimi prisotna neka pluralnost, ki jo drugod, kjer se ljudje kljub vsemu izjavljajo za katoličane, najdeš znotraj Cerkve, tu pa je zunaj nje. Vendar ne gre za zavračanje vere, kot za to, da za mlade zaenkrat slednja ni nekaj prvenstvenega. Tu je po Castegnarovih besedah Trst znanilec novega obdobja tudi za preostalo Italijo, saj se odnos do vere in Cerkve spreminja.
Podatki, ki izhajajo iz raziskave, niso presenetili škofa Ravignanija, ki vidi v njih potrditev določenega stanja: Trst je namreč »zdravo laično mesto«, ki pa ni sovražno razpoloženo do vere, zato se je treba s to laično kulturo soočati. Tu je zelo pomemben pristop, saj mora kristjan posredovati sporočilo vere vedno ob spoštovanju drugega in njegove svobode. Mladi Tržačani so zelo svobodni in to je treba upoštevati, potrebujejo pa tudi skupnost in se lahko odločijo, da sprejmejo krščansko sporočilo. (iž)
Alessandro Castegnaro (levo) in škof Evgen Ravignani na četrtkovi predstavitvi raziskave
kroma
gročana - SKD Krasno polje v sodelovanju s Kmečko zvezo
Kmetijske dejavnosti možne vendar s sodobnimi pristopi
SKD Krasno polje je v sodelovanju z Kmečko zvezo priredilo v četrtek, 5. marca, v srenjski hiši v Gročani informativni sestanek o možnostih razvoja krajevnega kmetijstva. Gosta večera sta bila predsednik Kmečke Zveze in LAS Krasa Franc Fabec in tajnik Kmečke Zveze Edi Bukavec, ki sta spregovorila o vizijah in možnostih kmetijskih dejavnosti na območju Krasa.
Prebivalstvo Gročane, Peska in Drage se je namreč v povojnem času intenzivno ukvarjalo z živinorejo in obdelovanjem zemlje, nato
pa so se družbeno-ekonomske razmere spremenile, tako da se je večina zaposlila na drugih področjih. Franc Fabec je poudaril, da je vsekakor vredno razmišljati o ponovnem vračanju h kmetijskim dejavnostim s sodobnimi pristopi, ki se razlikujejo od tistih, ki so bili značilni za starejšo generacijo. Kmetijstvo je potrebno povezati s kulturno in naravno dediščino kraškega teritorija in njegovimi specifikami ter integrirano razvijati kmetijske in turistične dejavnosti.
Edi Bukavec je nato spregovoril o evropski in deželni politiki na
področju kmetijstva ter izpostavil prednosti in težave. Temo večera je povezal z razvojem Naravnega rezervata Glinščice, ki vključuje tudi območje vasi Gročana, Pesek in Draga. Ob tem so udeleženci večera tudi navedli težave, ki jih krajevno prebivalstvo ima zaradi uvedbe rezervata. Udeleženci so nato še izpostavili hude nevšečnosti, ki jih na krajevnih kmečkih površinah povzročajo merjasci. Ob koncu je skupaj s predstavniki društva stekel še pogovor o možnosti nadaljnjega sodelovanja med SKD Krasno polje in Kmečko zvezo ter LAS Kras. (Za)
6
Nedelja, 15. marca 2009
TRST
/
beka, botač - Prihodnjo nedeljo tradicionalni pohod
Spet ob odprti meji čeprav je ni več
Letos tudi pot do nekdanje partizanske bolnišnice BK1
Župan občine Hrpelje-Kozina, Zvonko Benčič- Midre, in županja občine Dolina, Fulvia Premolin, nadaljujeta prijateljske odnose tudi v novem času in po lanskih izkušnjah sodeč se tudi ljudje v tem prostoru še vedno radi odzivajo in tkejo prijateljske vezi. Pobudo, ki sta jo leta 1981 pričela takratna župana Boris Ber-netič in Edvin Švab, že tradicionalno obeležujeta pohod ter srečanji v Botaču in na Beki s kulturnim programom.
Takrat so bili razlogi hrepenenje in tudi kljubovanje, saj so vendar ti kraji med seboj od nekdaj prepleteni, povezujejo jih naravne lepote rezervata doline Glinšči-ce, ki ga upravlja sama občina. Ta prostor je bil od nekdaj tesno povezan. Danes je hrepenenje našlo svoj pristan, strahu v očeh ni več in človek svobodno diha, ko hodi po teh kraških poteh. Marsikdo se bo na odprto mejo v novem času podal ravno v spomin na tiste začetke. V spomin in iz spoštovanja.
Vrednota Odprte meje med Slovenijo in Italijo se je rodila iz ljudi in potrebe po medsebojnem povezovanju. To idejo želita župan Zvonko Benčič Midre in županja Fulvia Premolin širiti naprej tudi danes. Praznovanje odprte meje je pomemben običaj, tako za obujanje spominov iz nekdanjih časov, kot tudi za praznovanje nove odprte stvarnosti in integracije med obema sosednjima območjema.
Pobuda se bo odvijala v naravnem rezervatu doline Glinščice. Skupinski pohod se bo začel v soboto, 21.3., ob 9. uri na Beki, iz Boljunca, ob 10. uri. Prvo
jutri
V DSI o novi antologiji Marije Pirjevec
V Društvu slovenskih izobražencev se jutri obeta zanimiv večer ob izidu lepe in bogate antologije L'altra anima di Trieste, ki jo je uredila prof. Marija Pirjevec in je pred nedavnim izšla pri založbi Mladika v Trstu. Knjiga o slovenskem Trstu je namenjena predvsem italijanskim, pa tudi slovenskim bralcem, in je zasnovana kot neke vrste monografija tržaškega mesta, sestavljena iz mozaika mnogih pričevanj o njegovi zunanji in duhovni podobi skozi stoletja do neposredne sodobnosti. Srečanje z urednico obsežne antologije bo priložnost za razčlenitev njene vsebine in za odkritje novega pogleda na stanje slovenske literarne ustvarjalnosti v Trstu. Na srečanju bodo ob prof. Mariji Pirjevec sodelovali tudi prevajalka Martina Clerici, ki je v italijanščino prevedla roman Borisa Pahorja Parnik trobi nji, ki je z naslovom Qui e proibito parlare izšel pri rimski založbi Fazi, in pisatelj Rafko Dolhar. Pogovor pa bo tudi o možnostih in izzivih prevajanja slovenske literature v italijanščino, posebno po odmevih na prevode Borisa Pahorja v italijanskem svetu.
Večer v Peterlinovi dvorani, Donizet-tijeva 3 v Trstu, se bo začel ob 20.30.
srečanje bo ob 11.30 v Botaču, udeleženci se bodo srečali ob starem mejnem prehodu. Tam bo pozdrav župana spremljal Pihalni orkester Breg. Občina Dolina, ki tudi upravlja naravni rezervat doline Glinščice namerava pobudo popestriti s posebnim poštnim žigom.
Sledil bo vzpon na Beko po drugi strani, da bo pot krožna. Srečanje ob 14. uri bosta popestrila Oktet Škofije in Brkinska godba 2000. Za urejenost poti bodo poskrbeli društvo ŠKTD Zveza Oc-izla in prebivalci Beke, društvo pa bo tudi za vse pripravilo toplo malico in čaj.
Letos bo društvo ŠKTD Zveza Oc-izla skupaj z domačini uredilo tudi težko dostopno pot do nekdanje partizanske bolnice BK 1. Bolnico so postavili maja leta 1944 po požigu vasi Beka in Ocizla, ko so bile ofenzive Nemcev vedno hujše in je bilo prenašanje ranjencev iz Istre v Brkine težje. Predhodno so že decembra 1943 postavili nekaj šotorov v gozd med Beko in Borštom, tam pa so bile razmere nevzdržne. Konec maja 1944 so borci z veliko pomočjo domačinov postavili barake na vzpetini, kjer je bil nekdaj tudi star, opuščen kamnolom med Beko in Nasir-cem. Bolnica je živela v okrilju domačinov iz Beke in Ocizle. Beške žene so kuhale, vsak teden v drugi hiši, nosile hrano v bolnico in pošto. Možje so spremljali dogajanje okoli vasi noč in dan. V bolnišnici je bilo 20 postelj in skoraj vedno so bile polne. V drugi polovici avgusta se je nevarnost za odkritje bolnišnice povečala, zaradi česar so ranjence v noči s 1. na 2. september preselili v Brkine.
škedenj
Rože na
spominsko
obeležje
V torek 10.3.2009 je Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca položil šopek rož ob spominski plošči, ki jo je Odbor pred leti postavil na zidu pred škedenjsko cerkvijo v spomin na Giovannino Genzo in Giorgia Bonifacia, ki ju je angloameriška Civilna policija na tem mestu ubila 10. marca 1946, ko sta z drugimi karjani skušala preprečiti, da bi policisti z zvonika cerkve odstranili slovensko in italijansko trobojnico z rdečo zvezdo. V času, ko se kot žrtve in mučenike praviloma izpostavlja fašiste in si nekateri izmišljajo vedno nove spominske lokacije te vrste »mu-čenikov«, se nam zdi poklon ške-denjskima žrtvama, ki sta padli ker sta zagovarjali enakopravnost in bratstvo, še posebej pomemben. Za odbor, predsednik Sandi Volk
Pohod ob odprti meji je še vedno priljubljen, tudi ko meje ni več. Na fotografiji: pohod pred nekaj leti
kroma
milje - Drevi ob 1 9. uri
Društvo Slovencev miljske občine prireja Dan kulture
Drevi prireja Društvo Slovencev miljske občine večer, posvečen dnevu slovenske kulture. Prireditev z naslovom Spet trte so rodile, se bo pričela ob 19. uri v dvorani Roma na Trgu republike z nastopom mladega harmonikaša Marka Ma-nina in osrednjim govorom Brune Manin-Spetič, ki je po rodu Miljčanka. Nato bo Marta Košuta predstavila občinstvu knjigo Ano lejto je pasalo in v živo prikazala obred oblačenja škedenjske noše. Trenutek bo popestril nastop ženske pevske skupine Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski.
Marko Manin je kljub svoji mladosti dosegel že številne glasbene uspehe. Najbolj se je izkazal v igranju diatonične harmonike. Z njo je spremljal že nekatere priznane izvajalce kot so Denis Novato in Alpski kvintet, se odlično uvrstil na marsikaterem tekmovanju tako doma kot v tujini.
Marta Košuta je po rodu Kontovel-
ka, pomemben del svojega življenjskega dela pa je posvetila raziskovanju škedenjske etnološke tradicije, saj je napisala številne publikacije na to temo, med temi tudi knjigo Ano lejto je pasalo, ki jo bo predstavila na današnjem večeru. Poleg tega se je raziskovanju in posredovanju tradicije primorske noše v Škednju posvetila tudi s prirejanjem številnih tečajev šivanja noše. Njej in Marjetki Popovski, zborovodkinji ženske pevske skupine I. Grbec, je Slovenski andragoški center podelil priznanje za vse-življenjsko učenje odraslih.
Večer zaključuje niz kulturnih prireditev Dnevi slovenske kulture, ki ga DSMO prireja vsako leto. Prireditev je društvo izvedlo s podporo ZSKD in Zadružne kraške banke. V niz prireditev je sodila tudi predstavitev razstave učencev OŠ A. Bubnič in otrok vrtca Mavrica z naslovom Na poti svojega srca, katere bo možen ogled tudi drevi od 18. ure dalje.
INTERVJU - Ana Erra de Guevara Lynch
Za očeta je bil Ernestito
Jutri odprtje razstave S ščitom v rokah in pesniško zbirko v nahrbtniku Ernesto Che Guevara (1928-2008)
•••
V knjigi Prezrte in pozabljene pesmi, ki jo je napisal Jorge Salamea, je posvetilo očetu, s pomočjo katerega je tudi sin vzljubil poezijo: tista poezija je lahko simbol najinega odnosa ...
Tisti sin je Ernesto Guevara, legendarni »el Che«, posvetilo pa si bo mogoče ogledati na razstavi S ščitom v rokah in pesniško zbirko v nahrbtniku Ernesto Che Guevara (1928-2008), ki jo bodo jutri ob 17.30 odprli na sedežu tržaške univerze v Androni Baciocchi (manjša ulica med Ul. Lazzaretto Vecchio in Ul. Unive-sita). Odprtja se bo udeležila tudi Ana Erra de Guevara Lynch, likovna umetnica, ki je sredi šestdesetih let v Argentini poročila Ernesta Guevaro, Chejevega očeta in lep del svojega življenja preživela z njim na Kubi. S hčerko, zgodovinarko Mario Victorio, danes skrbi za njegov osebni arhiv.
Z gospo Ano smo se srečali v argen-tinsko-slovenskem okolju, na tržaškem domu družine Prenz-Kopušar. Cecilia Prenz, ki se je rodila v Beogradu, kamor so se njeni starši zatekli pred argentinsko diktaturo, poučuje špansko literaturo na tržaški univerzi in je med pobudniki niza Poezija in revolucija: ob jutrišnji razstavi in torkovem pogovoru z Ano Erra de Guevara Lynch (ob 10. uri), bodo namreč na oddelku za tuje jezike (Androna Baciocchi) potekali tudi razni seminarji o španski in latinsko-ameriški poeziji; v petek bosta predavali tudi docentki z ljubljanske univerze Jasmina Markič in Branka Ramšak Kot podčrtuje Cecilia, bi niza in razstave ne bilo brez posredovanja študentov, kajti ekonomska kriza je na tržaški univerzi še kako občutena: vsaka pobuda je prepuščena posameznikovi volji in iznajdljivosti ...
Gospa Guevara, kako se je razstava o revolucionarju in poetu Guevari sploh znašla v Trstu?
Razstava je del širšega projekta, ki ga je pripravil Osebni arhiv Ernesto Guevara Lynch. To je arhiv mojega moža, v katerem so shranjeni številni dokumenti in fotografije. Ko smo pripravljali razstavo S ščitom v rokah in pesniško zbirko v nahrbtniku, nas je na Kubi obiskala korp-ska novinarka Neva Zajc, istočasno smo se s Cecilio menile, da bi razstavo pripeljale v Trst. Tako je naneslo, da je bila razstava oktobra lani najprej predstavljena v Kopru, nato v Celju in na Reki, ta teden bo v Trstu, nato pa še v Mariboru, Ljubljani in drugih krajih.
Kaj ponuja razstava?
Na ogled so fotografije, pisma, dokumenti mojega moža, ki so vezani na točno določeno obdobje. Med špansko državljansko vojno je bil namreč argentinski dom družine Guevara zatočišče šte-
Gospa Ana v stanovanju svoje tržaške prijateljice Cecilie; v ozadju eno njenih likovnih del
kroma
vilnih španskih izgnancev: borcev, republikancev, pesnikov. Moj mož, Ernestov oče, je namreč ustanovil odbor za pri-bežnike državljanske vojne. Razstavljene fotografije so bile posnete v letih 19361941 in pričajo o tistem pristnem vsakdanu. Obenem pa so na ogled tudi pisma in pesmi, ki jih je Che Guevara rad bral, a tudi take, ki so mu jih takratni obiskovalci Guevarovih posvetili po njegovi smrti. Avtorji teh verzov so Rafael Alberti, León Felipe, Vicente Aleixandre in drugi.
Kakšni spomini vas vežejo na Er-nesta Che Guevaro?
Z Ernestitom, kot ga je vse življenje imenoval moj mož Ernesto, se nisva nikoli srečala, saj so ga leta 1967 umorili v Boliviji.
Kako pa je njegova družina spremljala njegovo preobrazbo v mit in neverjetno komercializacijo njegove podobe?
Živimo v obdobju, ko se vse ko-mercializira, celo čustva in intima. To je za družino seveda moteče in boleče, a zunaj vsake kontrole: proti temu preprosto ne moreš nič. Spominjam se, da je fotograf Alberto Korda, avtor njegove najbrž najbolj znane in najbolj uporabljene fotografije, tožil levo in desno ... a neuspešno.
Kakšno mnenje ste si ustvarili o
milijonih ljudi, ki nosijo majčke z njegovo podobo ali vihtijo njegove zastave?
O tem smo veliko diskutirali. Moje mnenje je, da ljudje sicer ne poznajo vse zgodovine in celotne njegove zgodbe, identificirajo pa se s človekom, ki je bil koherenten do smrti. Ne z romantičnim herojem in idealistom, ampak z bojevnikom za pravice revežev, zadnjih. To je mislim čutiti še danes.
Pri nas se pogosto diskutira tudi o temnih plateh sicer pozitivnih zgodovinskih obdobij: je mit kubanske revolucije še čist?
Kubanci so se uprli diktatorju Ba-tisti, nasilnežu in mučitelju: kakšno moralno moč bi imeli bojevniki, če bi se obnašali kot on? Nobene. Res pa je, da je tudi v kubanskih mestih prišlo do ekseku-cij: pripadniki študentskega gibanja, ki jih je Batista najbolj preganjal, so umorili svoje bivše mučitelje, predvsem policiste.
V zadnjih desetletjih se je Kuba zelo spremenila: kako ocenjujete te spremembe?
Sem Argentinka, Kuba je zame država, ki nas je sprejela, ko nam je doma grozil diktatorski režim. Kuba je moja druga domovina, ki mi je rešila življenje. Bilo bi nepošteno in neresno, če bi daleč od Kube izrekla katero koli sodbo.
Poljanka Dolhar
/
TRST
Nedelja, 15. marca 2009
7
skd f.prešeren - Večer po prazniku žena
Gostje iz centra Beseda so obudili pristno vzdušje slovenske Istre
Praznik žensk je za nami, članice Skupine 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca pa so si zamislile, da bi ta praznik obeležile pred in po njem, zato so po uspelem večeru, ko je Sonja Gregori predstavila potopisno predavanje »5 žensk v New Yorku«, gostile še člane študijskega centra Beseda slovenske Istre.
Člani krožka prihajajo iz več krajev Istre, druži jih velika ljubezen do svoje zemlje in govorice, skrbno raziskujejo istrsko kulturno dediščino, vestno zapisujejo stare zgodbe, iščejo sledi za zaslužnimi Istrani in Istrankami, pišejo poezije in članke ter z njimi oblikujejo zbornik Brazde s Trmuna. Petkov večer je bil posvečen ženskam in ga je vodila Nadja Rojac, ki je doma iz Gažona, živi pa v Trstu.
Med spletom poezij in zgodb so gostitelji uživali ob glasbeni kulisi, ki sta jo
mojstrsko ustvarila violinist Vlado in njegov sin Luka Batista.
Svoje poezije o Istri in o ljubezni so podali Danila Tuljak Bandi iz Koštabone, ki živi v Dolini, Marija Andrejašič Koren iz Podgorja in Ivan Novak iz Ospa. Marija Šavron Jerman iz Sirč je pripovedovala o trdem vsakdanjem delu šavrink in jajčaric, ki so pešačile po vsej Istri, da bi nabrale jajca in jih hodile prodajat v Trst ter o pripravah na poroko ali po istrsko pir in kaj vse so si žene pripravljale za balo. Danila je še povedala, kako trdo in utrudljivo je bilo delo v tovarni ribjih konzerv, kjer je delala njena mama. Veliko smeha in dobre volje pa je pričarala Viktorija Pucer Štromar iz Puč, ko je v pristnem narečju iz njene rodne vasi pripovedovala o sebi in svojem delu učiteljice v zapuščeni istrski vasi ter druge štorije,
Gostje iz slovenske Istre so ustvarili res izvirno in enkratno vzdušje
kroma
ki so se dogajale po istrskih vaseh in po njeni zaslugi ne bodo šle v pozabo.
Ob prijetnem kramljanju se je večer ob prigrizku in domačih slaščicah zavlekel do poznih ur. (sž)
pokrajina
Izreden sklic sveta o položaju železarne
Skupine večine in opozicije so skupaj zahtevale sklic izredne seje pokrajinskega sveta, da bi razpravljali o kočljivem položaju železarne. S tem v zvezi Demokratska stranka v tiskovnem sporočilu poudarja zaskrbljenost zaradi krize, ki bo prinesla izgubo številnih delovnih mest. Načelnica skupine DS Maria Monteleone se zavzema za srečanje s sindikalnimi predstavniki, na katerem naj bi poglobili vse aspekte krize, da se poiščejo možne rešitve. S tem v zvezi Demokratska stranka pozitivno ocenjuje pobudo deželne uprave o ustanovitvi ožjega omizja, na katerem naj bi krajevne uprave skupaj s sindikati in drugimi družbenimi dejavniki obravnavale vprašanja dela. Monteleo-nejeva pri tem poudarja, da je bilo s tem v zvezi izgubljenih več dragocenih mesecev, za poseg ni bilo treba čakati na to, da je šlo 325 delavcev železarne v dopolnilno blagajno. Zaposlitvena kriza v Trstu pa ne zadeva le železarne, temveč tudi obrat Sertubi in dejavnosti v pristanišču, položaj je kčljiv in terja hitre posege.
slovenska tv rai - Nocoj otroška oddaja
Teta Amalija in Filip omara: Potovanje z vlakom
Nocojšnja epizoda otroške televizijske oddaje »Teta Amalija in Filip«, ki jo slovenski programski oddelek Rai namenja zlasti najmlajšim, bo gledalcem ponudila razvedrilen splet domislic, risank, pesmic in pravljic, tokrat na temo potovanj.
Iznajdljiva teta Amalija in Filip, njena govoreča omara, sta skupaj doživela že marsikaj veselega in zanimivega: igrala sta se, spoznavala hrano, metulje, obleke, se pogovarjala o sanjah in o zvedznatem nebu, predvsem pa sta se vedno in povsod imela lepo. Kdor je zamudil prejšnjo epizodo pa verjetno ne ve, da se je plahi Filip medtem že pritihotapil iz omare, kjer navadno prebiva, in se odločil, da bo odslej svet spo-
znaval tudi prostih nog. Prav zato bo v današnji oddaji odkrival tisočere čare, ki nam jih omogočajo potovanja, skupaj z gledalci pa se bo pridružil izletu z muzejskim vlakom po manj znanih tirih v okolici Trsta, ki so se ga udeležili tudi učenci C.O.Š. Fran Venturini iz Boršta.
S tekstom, ki prihaja izpod peresa scenaristke Maje Aduše Vidmar, se bosta tudi tokrat poigrala Vesna Maher in Gorazd Žilavec. Dogajanje je prepletla režiserka Marija Brecelj, ustvarjalsko ekipo pa dopolnjujeta še urednici Deva Pincin in Mairim Cheber, ki skrbita tudi za pripravo terenskih prispevkov. Nova, polurna epizoda, bo na sporedu v sklopu otroškega niza »Kocka«, nocoj ob 20. uri.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 15. marca 2009
KLEMEN Sonce vzide ob 6.18 zatone ob 18.11 -Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob 23.41 in zatone ob 7.46
Jutri, PONEDELJEK, 16. marca 2009
HERBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje C, zračni tlak 1020,8 mb raste, veter 4 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C.
OKLICI: Giulio Giaiotti in Ismiyati, Andrea Steiner in Luisa Dionis, Juan Francisco Masats Teixido in Sara Perini, Bekim Kryeziu in Mara Grisonich, Sante Rove-do in Daniela Baldi, Paolo Mombelloni in Adrijana Stancovic, David Ghereselassie in Linda Damato, Leonardo Floriello in Giamaika Frateschi, Gianfranco Valle-pulcini in Iryna Molchanova, Marco Guadagni in Francesca Manzin, Paolo Scrigni in Svetlana Baranciuc, Giuseppe Palladini in Antonia Caroli.
[I] Lekarne
Nedelja, 15. marca 200 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje
-	Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje
-	Ul. Mazzini 1/A.
Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drev. XX. septembra 6 (040 371377). Od ponedeljka 16., do sobote, 21. marca 2009 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
HI Osmice
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 OB IZIDU KNJIGE L'ALTRA ANIMA Dl TRIESTE
na pogovor s prof. Marijo Piijevec, prevajalko Martino Clerici in Rafkom Dolharjem
0 TRŽAŠKI LITERARNI USTVARJALNOSTI IN PREVAJALSKIH IZZIVIH.
Začetek ob 20.30.
a Čestitke
Sreča, zdravje in veselje: to so naše iskrene želje. Še 20 poljubčkov na vsako stran, prejmi MARINO, za rojstni dan! Nataša, Jan in Maja.
Tolko kapljic tolko let, naš prijatelj MARINO GRILANC slavi danes 40 let; večkrat se v družbi skupaj srečujemo, a tokrat ta pravo fešto pričakujemo; še mnogo zdravih, srečnih dni mu klapa s Krasa in Brega iskreno želi!
Minilo je že 80 let, odkar je SILVA privekala na svet, zato jutri vsi v Dolino hitimo, ker Silvo slavimo in mnogo zdravja ji vsi želimo. Prijatelji.
GIORGIA CHRISTINE ima končno 18 let!!! Želim ji veliko sreče, ljubezni, da bi bila vedno z mano in da bi čimprej z avtom po svetu vozila! Vse najboljše draga moja!!!
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421040).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4, v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
Danes je naša draga
CI0RCIA CHRISTINE
polnoletna postala!
Da bi bila še naprej prijazna in ohranila ljubezen do pisanja
ji želijo mama, oče in sestra Roberta
Na fakulteti DAMS v Gorici je 10. marca študij zaključila
Breda Cunja
Čestitajo ji
vsi domači iz Mačkolj, Doline in San Pedra v Čilu
Jutri praznuje v Nabrežini 80 let
Guerrino Bogatez
Vse najboljše in obilo zdravja mu voščijo
vsi domači
OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca št. 21. Tel. št.: 040229326. Vljudno vabljeni.
OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23.
OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. št.: 040299800. Vljudno vabljeni!
PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	MEDJIVASI ŠT. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451.
V	ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman.
B Kam po bencin
Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4
ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202
-	km 3+0,67
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro
-	Drž. cesta 202 km 3+0,67, Opčine -križišče, Kraška pok. cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
B
Nedelja, 15. marca 2009
TRST
/
11. GLEDALIŠKI VRTILJAK
Radijski oder Trst
M&m POPPINS
Dvorana Marijinega doma, pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27
danes ob 16. uri (RED SONČEK) in ob 17.30 (RED ZVEZDA). Sodeluje ŠC Melanie Klein
Animacijo je podprla ^^ Zadružna kraška banka.
S Poslovni oglasi
PRODAM večjo količino bukovih drv in hlodov.
Tel. 00386-51369807 (Peter)
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati
00386-5-6641074 od 14. do 19. ure.
IŠČEM ŠTUDENTKO(A) ZA LEKCIJE MATEMATIKE
(II. razred nižje srednje šole)
334-1362741
IŠČEMO USLUŽBENCA za trženje avtomobilske opreme po severni Italiji. Pripravljen potovati. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. CV pošljite na:
segreteria@studiostrain.net
KMEČKI TURIZEM NA KRASU IŠČE natakarja/ico s prakso.
Tel. 329-6365192
SLOVENSKO PODJETJE V TRSTU IŠČE strokovnega sodelavca/ko za tehnično-komercial-no dejavnost. Zahteva se najmanj višješolska izobrazba iz tehnično znanstvene smeri, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Ponudbe, opremljene s curriculum vitae, pošljite na
info@infordata.it
SV. JAKOB, DAJEM V NAJEM
opremljeno sončno stanovanje, višje nadstropje, pogled na morje, majhna kuhinja, dnevna, spalnica, soba, kopalnica, balkon, veranda.
3400044700
ZAPOSLIMO KUHARJA z izkušnjami. Zahtevamo resnost, nedelja zaprto.
Tel. 340-7821543
ali 348-8769910 14.00-16.00
PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg.
Specialistični pregledi v ŠTAN-DREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00
Tel. 00386-31837218
U Kino
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v Boljuncu na pla-cu, prostor velikosti 53 kv.m., primeren za komercialno ali za katerokoli uporabo. Tel. št.: 348-3667766.
DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266.
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. št.: 3355928584.
SL0VENSK0 STILNO GLEDALIŠČE
IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve
osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 338-1883783.
ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. št.: 040-200156 ali 335-6858408.
POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št.: 347-6868225.
POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali pomoč pri likanju. Kličite ob večernih urah na tel. št.: 040200930.
PRIVATNIK PRODAJA HIŠO v Dolini: kuhinja, dve kopalnici, dve spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13.30 na tel. št.: 333-1646892 ali 040-227049.
PRODAM PO MINIMALNI CENI dve leseni omari (188 cm x 58 cm x 50 cm), pravi mahagoni (mogano), ne samo furnirani, obrtniško delo iz leta 1922. Tel. št.: 040-2171154.
V	DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044.
V	SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št.: 040-211043.
ŠEST PANJEV ŽNIDARŠIČ in druge čebelarske potrebščine prodam po zelo ugodni ceni. Poklicati po 19.30 na tel. št.: 040-281389.
Slovensko stalno gledališče
vabi ravnatelje, profesorje, predstavnike dijakov in staršev slovenskih višjih srednjih šol vTrstu na srečanje o skupnih načrtih in sodelovanju med gledališčem in šolo ter na ogled predstave
MARATON V NEW Y0RKU
EdoardaErbe Režija: Miha Golob Igrata: Primož Forte in Romeo Grebenšek
■ I II ■ III 11 ■! ■ ■
VČETRTEK, 19. MARCA OB 17.00
v Mali dvorani SSG
Ulica Petronio 4 - Trst info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
rosa 2«; 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »Nemico pubblico N. 1, L'istinto di morte«; Dvorana 5: 15.45, 17.40 »I love shopping«; 20.00, 22.10 »The Mil-lionaire«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gran Torino«.
ARISTON - 16.00, 20.00 »II giardino dei limoni«; 18.00, 21.30 »L'onda«.
CINECITY - 10.45, 13.00, 15.10, 17.40, 20.00, 22.10 »Grand Torino«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.15 »La matassa«; 11.00, 15.30, 18.30, 21.30 »Watchmen«; 10.45, 12.45, 14.50, 16.40, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 17.40, 20.00, 22.05 »The Wrestler«; 13.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 17.40, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 10.45, 12.50, 15.20 »Ink-heart«; 15.00, 18.30 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 10.45, 12.50, 15.30 »Viaggio al centro della Terra«; 11.00 »Impy Superstar - Diverso da chi?«.
FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.30, 20.30 »The Millionaire«; 19.00, 22.20 »Live! Ascolti record al primo colpo«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »Due partite«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »I love shopping«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00 »Deček v črtasti pižami«; 14.00, 16.10, 18.20, 20.30 »Hotel za pse«; 14.40, 17.00, 19.20, 21.40 »Operacija Valki-ra«; 21.00 »Čast in slava«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La matassa«; Dvorana 2: 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nemico pubblico N. 1 - L'istinto di morte«; Dvorana 3: 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Watchmen«; 16.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Wrestler«; 14.30 »Impy superstar - Missione luna park«.
SUPER - 14.30, 16.00, 17.30, 20.45 »La Pantera rosa 2«; 19.00, 22.20 »Verso l'Eden«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.00 »Gran Torino«; Dvorana 2: 15.00, 17.50, 21.00 »Watchmen«; Dvorana 3: 16.00, 18.00 »La Pantera
d
ÇfJ
Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA V NOVEM ČASU 1981-2009«
prirejata
TRADICIONALNI POHOD PO STEZI PRIJATELJSTVA MIMO BOTACA DO BEKE
V soboto, 21. marca 2009 ob 10. uri zbirališče pri občinskem gledališču v Boljuncu in pohod do mejnega prehoda v Botaču. Sledi kratka slovesnost ter nadaljevanje pohoda do Beke na slovenski strani meje, kjer bo ob 14. uri kratek kulturni spored s pozdravnim nagovorom županov obeh sodelujočih občin.
VLJUDNO VABLJENI!
GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira danes, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani in ob 8.45 pri Danevu na Opčinah. Pod strokovnim vodstvom g. Paola Sossi-ja si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450.
KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: načrtujemo zahtevnejšo zimsko turo, ki bo prilagojena trenutnim pogojem v visokogorju. Kot je znano je višje v Julijcih do 800 cm snega, kar botruje spremenljivim snežnim razmeram, ki ne dovoljujejo načrtovanja na daljši rok, zato se bomo o poteku ture odločali zadnje dni pred izvedbo. Obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič.
ZIMSKI VZPON NA POREZEN - SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«.
SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123.
VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166.
SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538.
PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025.
v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko
vabi
DANES OB 19. URI V MILJE,
dvorana Roma-župnijski rikreatorij na Trgu Republike 8,
na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009
"SPET TRTE SO RODILE"
Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, Marta Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo "Ano lejto je pasalo" ter ZPS Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom Marjetke Popovski
Fotovideo Trst 80
v sodelovanju z deželnim sedežem RAI pod pokroviteljstvom
Zveze slovenskih kulturnih društev Zadružne kraške banke
vabi na PREDVAJANJE IN \ NAGRAJEVANJE FILMOV ■
9. uideo natečaja : Ota - Hfouaíin i
v petek, 20. marca ob 10. uri
v Prosvetnem domu na Opčinah (za šole) in na zaključni večer ob 20. uri
v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v Trstu.
IS Prireditve
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede San-cin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: danes, 15. marca, od 18.30 do 22. ure.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi danes, 15. marca, ob 19. uri, v Milje, dvorana Roma-župnijski ri-kreatorij na Trgu Republike 8, na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009 »Spet trte so rodile«. Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, Marta Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo »Ano lejto je pasalo« ter ženska pevska skupina Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski.
OBČINA REPENTABOR vabi na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. Predstava bo danes, 15. marca, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Colu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Gregorič, sopra-nistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Co-tič. Prireditev bo danes, 15. marca, ob 17. uri, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.
RICMANJSKI TEDEN: V torek, 17. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, gostovanje dramske skupine »Proposte teatrali« z veseloigro v tržaškem narečju »A piedi nudi nel parco« (Neil Simon), režija Roberto Eramo in Gianfranco Pacco. V četrtek, 19. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, Domači večer; nastopata ZMPZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca ter Dramska skupina Skd Slavec z veseloigro v narečju »Vaje v zboru«, režija Ingrid Verk.
BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zulia-
na »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure.
KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, v okviru dneva žena vabi v petek, 20. marca, ob 20.30, na odprtje razstave »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Sodeluje ZPS Stu ledi. Vabljeni.
SKD TABOR IN ZSKD vabita na open-ska glasbena srečanja, v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri, na koncert Ansambla kontrabasov Bass Chorus.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Branislava Nušica »Kaj bodo rekli ljudje« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež -v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri, »Milje«, Gledališče G. Verdi, nastopajo ZPZ Pristan iz Kopra, ZVS Jezero iz Doberdoba, MPS Košana iz Pivke, MePZ Pod Lipo iz Špetra, DPZ Plejade iz Ajdovščine, MePZ Primorje iz Ajdovščine, MePZ Sontius iz Nove Gorice.
Loterija
14. marca 2009
Bari	10	B6	45	71	7
Cagliari	7B	25	54	74	23
Firence	15	79	90	39	3
Genova	6B	1	5B	34	73
Milan	51	64	45	15	36
Neapelj	46	B4	1	23	6
Palermo	65	20	39	B9	B
Rim	75	31	53	11	7B
Turin	57	6B	23	B	B0
Benetke	29	3B	52	26	B1
Nazionale	17	42	B0	54	41
St. 32
10 15 46 51 65 75	jolly 29
Nagradni sklad	4.516.446,31 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.047.415,80 €	
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
10 dobitnikov s 5 točkami	67.746,70 €
1.794 dobitnikov s 4 točkami	377,62 €
71.752 dobitnikov s 3 točkami	18,88 €
Superstar	17
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
11 dobitnikov s 4 točkami	37.762,00 €
306 dobitnikov s 3 točkami	1.888,00 €
4.896 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
32.359 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
73.994 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 15. marca 2009
9
KrseountaztearjeVa
po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja
f"---- -
...«najbolj uničujoča tragedija je bila je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj)
DANES - nedelja, 15. marca ob 16.00
red C (z varstvom otrok)
od 13. marca
razstava
ROBIN SOAVE
KIPARSKA DELA 1995/2007
V	torek, 24. marca ob 2030, Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi)
V	Četrtek, 2. aprila ob 1930 - red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok)
V	petek,3.aprila ob 2030 - red F
V	soboto, 4.aprila ob 2030 -red T (z italijanskimi nadnapisi)
■ II ■ III !!■■■
info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GALERIJA NARODNEGA DOMA
Vabimo Vas na odprtje razstave
Klavdije Marušič
ACQUATERRAE
v galeriji Narodnega doma
v Trstu, Ul. Filzi 14, v petek, 20. marca 2009 ob 19.00
□ Obvestila
KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij« v ponedeljek, 23. marca, od 15. do 19. ure, v prostorih »Centra za mentalno zdravje« v Nabrežini Kamnolomi, št. 9. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št.: 347-4437922.
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red Sonček) in druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
info@teaterssg.it - www.teaterssg.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljkov večer 16.marca posvetilo izidu knjige »L'altra anima di Trieste«. Sodelujejo avtorica prof.Marija Pirjevec, prevajalka Martina Clerici in dr.Rafko Dol-har. Peterlinova dvorana, ob 20.30.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389.
SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v torek, 17. marca, ob 20.45, na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju.
SKD TABOR, v sodelovanju z društvom Promemoria, vabi v sredo, 18.marca, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, na predstavitev zbornika »Foibe, la verita: contro il revisionismo storico/Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem«. Prisotna bosta raziskovalka Claudia Cer-nigoi in zgodovinar Sandi Volk.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO obvešča, da bosta v Narodnem domu v Trstu zadnji dve predavanji dr. Petra Weis-sa o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika v sredo, 18. in v sredo, 25. marca, z začetkom ob 16. uri. Vabljeni!
ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE
vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami.
O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustacijo. Sprejemamo vpisovanja za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 19. marca, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek, št. 159).
SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje s projekcijo slik »5 žensk v New Yorku« v četrtek, 19. marca, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebčah.
VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včlanjevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko.
CCYJ - Kulturni krožek Yoga J ana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja: 20. in 27. marca ter 3. aprila, na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30.
FOTOVIDEO TRST 80, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Zadružne kraške banke, vabi na predvajanje in nagrajevanje filmov »9.video natečaja Ota - Hrovatin« v petek, 20. marca, ob 10. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (za šole) in na zaključni večer ob 20. uri, v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v Trstu.
TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek,
20.	marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. št.: 328-4559414.
ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA IZ BOLJUNCA IN MLADINSKI DOM BOLJUNEC bosta ob pripravi na Veliko noč gostila pri sv. maši v soboto, 21. marca, ob 18. uri, Moški pevski zbor Sv. Nazarij. Sledil bo kulturni dogodek »Z Marijo in učenci po poti vere«, v priredbi Kulturnega društva Sv. Nazarij in Mešanega pevskega zbora Sv. Nazarij iz Kopra.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tišina) kot protistresna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni.
OBČINA DOLINA v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina prireja v soboto, 21. marca, tradicionalno pobudo »Odprta meja v novem času« s pohodom po stezi prijateljstva mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri pri občinskem gledališču v Bo-ljuncu; vodeni pohod do Botača. Sledi kratka slovesnost ter nadaljevanje pohoda do Beke na slovenski strani meje, kjer bo ob 14. uri kratek kulturni spored s pozdravnim nagovorom županov obeh sodelujočih občin.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja, v okviru praznovanj vaškega zavetnika Sv.Jožefa, koncert v soboto,
21.	marca, ob 20.30, v Babni hiši v Ri-cmanjih.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira v ponedeljek 23. marca, ob 19. uri, predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande, z naslovom »Peru 2008«. Predavanje bo v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Milojke Štrukelj.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni!
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Bo-ljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor organizira do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in more-
bitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 0402916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it.
t
Mirno nas je zapustil naš dragi mož, svak in stric
Mario Cirelli
Žalostno vest sporočajo
žena Zofija, svakinja Vida ter nečaki in nečakinje z družinami
Pogreb bo v četrtek, 19. marca, ob 12.55 iz ulice Costalunga v cerkev na Pesek.
Draga, 15. marca 2009
Kraško pogrebno podjetje Lipa - Boljunec
Zadnji poljubček stricu Ilarja in Andrej
^ Mirno je zaspala naša ljubljena
Canzianilla (Nilka) Crevatin vd. Žigon
Z ljubeznijo se je bodo vedno spominjali
hči Neva, zet Radi, vnuka Anja in Igor, Gizela, Edvardo in ostali sorodniki
Pogreb bo v četrtek, 19. marca, ob 11. uri iz ulice Costalunga na pokopališče v Milje.
Milje, 15. marca 2009
t
Nič več bolečin in tegob,odprlo se je nebo naši dragi
Ljubici Guštin
t šm i»
4
Žalostno vest sporočajo
Milan, Lorena in Karin
Pogreb z žaro bo v soboto, 21. marca, ob 13. uri na repentabrskem pokopališču.
Repentabor, 15. marca 2009 Pogrebno podjetje Zimolo
Draga svakinja in teta Ljubica, za vedno boš v naših srcih
Danila, Elvis in Tiziana z Markotom
Ciao, teta Ljubica
Veronika in Erik
Dragi Lorena in Karin, ob nenadomestljivi izgubi drage mame, žal ni besed, ki bi vama bile v tolažbo v tem težkem trenutku. Stojiva vama ob strani in vsem svojcem izrekava občuteno sožalje
Ivana in Mojca
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga Ljubica, spomin bo večno ostal. Milanu, Loreni in Karin izrekamo iskreno sožalje.
Družina Škabar (Col 8)
Ob izgubi drage Ljubice izrekamo Milanu, Loreni, Karin in svojcem iskreno sožalje
Irma, Božo, Marko, Nataša in Peter
Ob boleči izgubi drage Ljubice smo Milanu, Loreni, Karin ter ostalim sorodnikom ob strani
Silva, Stelio, Janko, Dean in Martin
Draga Ljubica,
vedno nam boš ostala v spominu. Iskreno sožalje možu Milanu, hčerkama Loreni in Karin ter ostalim sorodnikom
Edo, Grozdana in Romina
Zadnji pozdrav Ljubici,
Fabio z družino
Ob težki izgubi žene in matere Ljubice izreka
Jus Repen
možu Milanu ter hčerkama Loreni in Karin globoko sožalje.
Ob težki izgubi žene Ljubice izreka občuteno sožalje predsedniku Jusa Repen Milanu Ravbarju in sorodnikom
Agrarna skupnost jusov - srenj
Draga Lorena,
ob izgubi ljubljene mame izrekamo tebi in družini iskreno sožalje in smo ti ob strani.
Tvoje prijateljice in sodelavke
Slovenske socio-psihopedagoške službe
Ljubici zadnji pozdrav,
Zmago, Nadia, Martin in Ketty
Milanu, Loreni in Karin iskreno sožalje.
Ob izgubi drage mame in žene Ljubice izrekamo iskreno sožalje Loreni, Karin in Milanu
David, Astrid, David, Nives, Franko, Marta, Paulo, Lili, Robi, Tanja, Maurizio, Martina, Marko, Miloš, Stojan, Felicija, Alenka, Mitja in Valter
Ob boleči izgubi drage žene in mame Ljubice izrekajo Milanu, Loreni in Karin iskreno sožalje
Damjana z Matijo, Martina, Katrin, Elisabetta, Ivana in Maja
Ob prerani izgubi drage žene in mame Ljubice
iskreno sožalje možu Milanu, hčerkama Loreni in Karin
združeni MePZ in razvojno združenje Repentabor
Draga Ljubica, prerano si odšla. Iskreno sožalje svojcem
družina Saksida
Dragi Milan, Lorena in Karin, v tem težkem trenutku smo vam ob strani.
Cerkveni pevci in repentabrska župnijska skupnost z župnikom Tonetom Bedenčičem
Vedno si nam priskočila na pomoč, draga Ljubica. Hvala ti!
Iskreno sožalje Milanu, Loreni, Karin in ostalim sorodnikom
vsi pri
Nogometnemu klubu Kras
1 0 Nedelja, 15. marca 2009
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gradišče - Gospodarska konferenca v organizaciji Demokratske stranke
»Kriza ladjedelnice bi bila prava socialna bomba«
Upravitelji o posledicah krize na Goriškem, paktu za razvoj in novih izzivih - V Podgori nastaja tehnološki pol
»Veliko let je tržiška ladjedelnica le izkoriščala naš teritorij, danes pa vidimo, da nekaj tudi daje v zameno. Če na Goriškem še nismo občutili pravih dimenzij gospodarske krize, nosi za to zasluge tudi družba Fincantieri, ki je doslej dobro zdržala. Res je, da so pri nas že v težavah mnogi sektorji, na primer lesni; v slučaju, da bi tudi ladjedelnica začela odpuščati delavce, med katerimi je ogromno priseljencev, pa bi delovala kot prava socialna bomba.« Tako je povedal pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Li-va med konferenco o goriškem gospodarstvu, ki jo je včeraj v Gradišču priredila pokrajinska Demokratska stranka.
Jutranji del se je po pozdravu župana iz Gradišča Franca Tommasinija začel s poročilom pokrajinskega tajnika DS Omarja Greca, ki je podrobno opisal gospodarsko sliko našega teritorija, nato pa je spregovorilo več izvedencev. Popoldanskega dela pobude pa so se udeležili upravitelji, deželni tajnik DS Bruno Zvech, deželni svetniki, sindikalni predstavniki in poslanec Alessandro Maran, medtem ko se je poslanka DS Maria Pao-la Merloni opravičila. Razprava o goriškem gospodarstvu ni mogla mimo potrebe po inovaciji, slovenske konkurence, ovrednotenja logističnega potenciala in ladjedelnice Fincantieri, o kateri je moderator okrogle mize, deželni svetnik Giorgio Brandolin, izrazil prepričanje, da je temeljnega pomena za celotno deželno gospodarstvo. »Od ladjedelnice je odvisnih med 50 in 52 odstotkov bruto domačega proizvoda goriške pokrajine,« mu je pritrdil Liva, ki pa je opozoril: »Če je sistem ladjedelnice zdržal, nosi žal zasluge tudi dejstvo, da so delovne razmere tujih delavcev, ki so zaposleni pri pod-izvajalcih, zelo slabe. Delavci iz Bangladeša delajo na primer tudi po 230 ur mesečno.« Liva je poudaril, da na tem področju sindikati pritiskajo na Fincantie-ri, pozitivno pa je ocenil tudi podpis pakta za zakonitost, ki omejuje možnost in-filtracije kriminalnih združb v tržiško gospodarstvo. »V primeru, da bi dela za tisoče priseljencev ne bilo več, pa bi se znašli pred socialno bombo,« je ponovil Li-va, s katerim je soglašal tudi tržiški župan Gianfranco Pizzolitto.
Med temami soočenja je bil tudi pokrajinski pakt za stabilnost. Goriški župan Ettore Romoli je izrazil prepričanje, da gre za instrument, ki je lahko učinkovit le v primeru, da najde sogovornika v deželi in državni vladi. Pizzolito in pokrajinski tajnik sindikata CISL Umberto Brusciano sta bila mnenja, da je
pakt nujno potreben za ugotavljanje glavnih problematik teritorija in njihovo skupno reševanje, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta pa je poudaril, da morajo vsi akterji teritorija iskati pot iz krize s tem, da stavijo na lego in prednosti goriškega območja. Beseda je tekla tudi o potrati denarja v javni upravi - Bran-
dolin je provokativno vprašal, ali ne bi bilo na Goriškem dovolj imeti pet občin -, počasnosti birokracije in malih podjetij, ki jih vedno bolj težavno pridobivanje posojil uničuje. Med stvarnimi projekti je predstavnik zveze Confartigianato Ariano Medeot omenil, da se v Podgori snuje posoški tehnološki pol, ki je bil več
gorica - Podtajnik na posvetu o krizi prevoznega sektorja
»Pri snovanju ukrepov naj vlada upošteva obmejno specifiko«
Pri snovanju ukrepov, ki naj bi omilili hudo krizo prevoznega sektorja, mora italijanska vlada upoštevati specifiko obmejnih krajev. Med te seveda sodi dežela Furlanija-Julijska krajina, predvsem pa Goriška, kjer so po podatkih zveze industrijcev v zadnjem desetletju ukinili približno 50 odstotkov avtopre-vozniških podjetij. Na to je podtajnika na rimskem ministrstvu za prevoze in infrastrukture Bartolomea Giachina včeraj opozoril Massimo Masotti, predstavnik avtoprevoznikov pri zvezi ANITA in njihov načelnik pri videmski zvezi industrijcev. Masotti je spregovoril na sedežu zveze industrijcev v Gorici, kjer je včeraj potekal posvet na temo krize av-toprevozniškega sektorja. Ob podtajni-ku Giachinu, ki je bil na delovnem obisku v deželi FJK, zato da bi se bolje seznanil s posledicami konkurence, ki so ji podvržena avtoprevozniška podjetja, je pri goriškem soočanju sodeloval tudi deželni odbornik Riccardo Riccardi.
Med včerajšnjo razpravo je padla
Bartolomeo Giachino
bumbaca
odločitev o ustanovitvi omizja, pri katerem bodo sedeli predstavniki vlade, dežele in prevoznega sektorja. Tam bodo preučili ukrepe, ki naj bi obmejnim krajem v Italiji omogočili enakovredno konkuriranje najprej s Slovenijo in nato še z ostalimi državami vzhodne Evrope, članicami EU, so včeraj povedali. Pri tem bodo zahtevali upoštevanje enakih pravil in pogojev glede cen goriva in dela ter iste varnostne predpise in standarde. Beseda je tekla tudi o potrebi po okrepitvi kontrol, zato da bi avtoprevoznikom, zla-
Riccardo Riccardi
bumbaca
sti iz vzhodnih držav, preprečevali kršitve evropskih norm in varnostnih predpisov. Glede tega je Riccardi poudaril, da po odpravi avtocestne pregrade pri Me-strah je potrebno zaostriti nadzor ravno v deželi FJK, zato pa morajo sile javnega reda razpolagati z zadostnim osebjem in biti ustrezno opremljene. Podtajnik je potrdil, da bo zahtevo posredoval vladi. Masotti pa je včeraj še predlagal, naj se avtoprevozniškim podjetjem, ki se ne bodo zatekala k dopolnilni blagajni, znižajo davki.
Romoli (z leve), Brandolin, Pizzolitto in Brusciano na včerajšnji okrogli mizi v okviru gospodarske konference
bumbaca
let zapuščen, danes pa se namerava vanj vseliti 22 podjetij. »Prekvalifikacija zapuščenega kompleksa v ulici 4 Novembre bo zaključena pred poletjem,« je povedal Medeot. S tem v zvezi je v načrtu tudi srečanje med občino, zvezo obrtnikov ter predstavniki rajonskega sveta za Podgoro. (Ale)
politika - SSk-DS
Obstanek koalicije v Gorici vprašljiv
Goriški občinski proračun in upravne volitve v slovenskih občinah Doberdob, So-vodnje ob Soči in Števerjan so bili v ospredju torkovega zasedanja pokrajinskega tajništva stranke Slovenske skupnosti (SSk). O občinskem proračunu so poročali občinska svetnika Silvan Primosig in Maril-ka Koršič ter predsednik rajonskega sveta Pevma-Oslavje-Štmaver Lovrenc Persoglia. Vsi trije so bili zelo kritični do dokumenta. Predmet glavne kritike so bila javna dela, ki so že več let predvidena v občinskem proračunu, do konkretne izvedbe pa še ni prišlo. Veliko takih postavk je tudi brez finančnega kritja, kar je že napoved, da delo ne bo izvedeno, menijo pri SSk. Perso-glia je povedal, da je rajonski svet dal negativno mnenje o občinskem proračunu. Razlog je v tem, da so bile zahteve rajona popolnoma spregledane. Pozitivna pa sta napoved o skorajšnjem odprtju športno-rekreativnega centra v Pevmi, ki je napovedano za mesec maj, in financiranje dograditve poslopja slovenske osnovne šole v ulici Brolo.
Tajništvo SSk je ocenilo tudi potek priprav na občinske volitve, kjer se sekcije v tem trenutku ukvarjajo z določanjem županskih kandidatov, kandidatnih list in morebitnih dogovorov za skupno nastopanje, kot na prejšnjih volitvah. Tajnik Julijan Čav-dek je poročal o predlogu sodelovanja v občinskih upravah, ki ga je SSk posredovala Demokratski stranki (DS). Čeprav je bil predlog javno izražen že na junijskem pokrajinskem kongresu in predstavljen Demokratski stranki meseca septembra, SSk še ni prejela jasnega odgovora krajevnih krožkov DS. To zavlačevanje daje občutek, je povedal Čavdek, da prevladuje negativno stališče o predlogu. »V primeru negativnega odgovora s strani DS bo sicer obveljala dosedanja praksa neposredne konfrontacije, kar žal ne vodi v kakšen resen napredek pri javnem upravljanju naših občin oz. njenih teritorijev,« pravi Čavdek. S tem bo seznanjen tudi pokrajinski svet SSk, ki bo zasedal v sredo in bo obravnaval morebitne posledice v goriškem občinskem svetu; to pomeni, da bi občinski svetniki SSk lahko izstopili iz svetniške skupine DS.
Tajnik Čavdek in predsednik Silvan Primosig sta ostale člane tajništva še seznanila s sklicem goriškega pokrajinskega sveta, na katerem bo gostja Elizabeta Kovic, ravnateljica slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko in didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo, ki bo spregovorila o položaju slovenske šole in vertikalizaciji. Aljoša Jarc je še orisal delo mladinske sekcije SSk in njeno naslednjo pobudo, ki bo potekala prihodnji petek, ko bo v goste prišla Lui-gia Negro, rojakinja iz Rezije. Predstavila bo položaj slovenske narodne skupnosti v tej dolini.
tržič - Krajani se že dalj časa pritožujejo
Zahtevajo sanacijo odlagališča na odprtem
Zaradi odpadkov in nesnage se tam zbirajo tudi podgane
tržič - Varnost na ulicah in v prometu
Mladeniča zalotili s hašišem v rokah
Plinske jeklenke, pnevmatike, vreče, kovinski predmeti in vsakovrstni drugi odpadki. To je razgled, ki ga imajo vsak dan pred očmi prebivalci stanovanjskega bloka v bližini ulice Gorizia v Panza-nu. V tržiški mestni četrti je namreč že pred časom nastalo pravo odlagališče na odprtem, na katerega so krajani že več-
krat opozorili občinsko upravo. Na potrebo po saniranju odlagališča, kjer se zaradi umazanije zbirajo tudi podgane, si že več let prizadeva tudi odbora Oltre il Cantiere, na katerega so se obupano obrnili prebivalci mestne četrti. »Problem je treba rešiti čim prej. Območje je treba očistiti pred poletjem,« je prepričan predsednik odbora Oltre il Cantie-re Pasquale Pusateri.
Iz Tržiča so obenem sporočili, da so v lanskem letu v povprečju dosegali 60-odstotno sortiranje odpadkov. Na občini so zadovoljni z rezultatom in napovedujejo, da bodo do leta 2012 dosegli 65-odstotno sortiranje, kakor zahteva rimsko ministrstvo.
Tržiški karabinjerji so v minulih dneh aretirali 35-letnika, ki so ga zalotili, ko je pravkar nameraval prodati pet gramov hašiša. Na domu Tržičana, ki je v preteklosti že imel odprte račune s pravico, so nato karabinjerji v že pripravljenih zavojčkih našli še dodatnih 110 gramov mamila, ki so ga zasegli.
V četrtkovi in v petkovi noči je tržiško karabinjersko poveljstvo nadaljevalo tudi z operacijo za zagotavljanje varnosti »Monfalcone sicura«. V tem okviru so naložili denarno kazen petim skupinam Romunov, ki so kampirali v bližini soškega parka med Škocjanom in Turjakom. Ob tem so tržiški karabinjerji
prijavili deset voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je bil tudi voznik avtomobila, ki je bil vpleten v nesrečo pri Doberdobu, in sicer na cesti, ki vodi k jezeru. Alkotest je pokazal, da je avtomobilist zaužil prekomerno količino alkohola, zato so mu karabinjerji tudi zasegli vozilo, ki je bilo v nezgodi močno poškodovano.
»Vozniki morajo biti po tamkajšnji cesti še posebej previdni predvsem zaradi številnih ovinkov,« opozarjajo tržiški karabinjerji, ki so v akcijah za večjo varnost v prometu in na ulicah kontrolirali skupno 50 oseb, od tega jih je deset že bilo znanih silam javnega reda.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. marca 2009
1 1
Waltritsch in Semolič pri odborniku Baresiju (desno), ptičji pogled na Trgovski dom (spodaj)
b.p., bumbaca
trgovski dom - Semolič in Waltritsch pri občinskem odborniku za urbanistiko
»Sklep o varianti bo odobren po proračunu«
Na odobritev čaka dežela, zato da lahko razpiše javno dražbo za dodelitev del v pritličju
Pred poldrugim mesecem je komisija za urbanizem pri goriškem občinskem svetu dala zeleno luč za spremembo regulacijskega načrta, ki dopušča širitev uporabne površine pritličnih prostorov Trgovskega doma. Po tem formalnem koraku je zadeva spet obtičala na slepem tiru oziroma na mizi občinskega odbornika za urbanistiko, Daria Ba-resija. Zato sta se k njemu odpravila goriški predsednik SKGZ-ja Livio Semolič in načrtovalec notranjščine pritličnih prostorov, arhitekt Dimitri Waltritsch. Šla sta zato, da preverita, kje se je zataknilo, da občinska uprava še ni izdala dovoljenja o širitvi uporabne površine pritličja, ki ga je zahtevala dežela FJK, zato da lahko razpiše javno dražbo za dodelitev načrtovanih del. Ugotovila pa sta, da je načrt oživljanja Fabianijeve palače za občino še velika neznanka.
Baresi je sogovornikoma povedal, da je v občinskem odboru prišlo na dan nekaj vprašanj; predvsem se sprašujejo, če obstaja načrt za obnovo celotnega poslopja in če je pritlični poseg usklajen s celoto. Odbornik, ki mora predlog sklepa predstaviti v občinskem svetu, je pojasnil, da se želi podrobneje seznaniti z zadevo, obenem pa je priznal, da je o vsem tem bolj malo in površno informiran, kar velja tudi za novo namembnost dvorane Petrarca. Glede tega mu je Semolič orisal vse opravljene korake, dogovorjene z ravnateljem državne knjižnice Marcom Menatom, in ga spodbudil, naj občina odigra aktivno vlogo in posreduje pri kulturnem ministrstvu v Rimu. Semolič je izrazil tudi pričakovanje, da bo na že sprejete obveze ministra opozoril župan Ettore Ro-moli, kot je pred časom napovedal. Pred odbornikom je še enkrat poudaril, da naj stavba postane kulturno središče evroregije, kjer naj polnopravno domujejo kulturne in znanstvene ustanove italijanskega in slovenskega jezika, kot predvideva zaščitni zakon 38/2001, bila pa bi seveda dobrodošla tudi navzočnost nemške oz. furlanske kulturne sredine. Ob tem je Waltritsch obrazložil načrt preureditve pritličja, za katerega je imel Baresi laskave besede kljub nekaterim pomislekom, predvsem glede ureditve podesta.
Baresi je ob robu srečanja povedal, da je na Trgovski dom tudi čustveno navezan, saj je njegov oče, arhitekt Silvano Baresi, so-
gorica _
Mara Černic predsednica centra Komel
Na sestanku, ki je v prejšnjih dneh potekal na sedežu glasbene šole Emil Komel, si je novoizvoljeni odbor porazdelil funkcije. Predsedniško vlogo je sprejela Mara Černic, podpredsedniško pa Marjeta Kranner. Blagajno so odborniki zaupali Alessandri Schettino. Ostali odborniki, ki so po poklicu šolniki, bančniki in uradniki, so zadolženi za različna področja: šolska reforma, obnova sedeža na Placuti, notranja preureditev šolskega ustroja, čezmejno sodelovanje in drugo. V kratkem bodo predsedovali komisijam, ki jih bodo sestavljali zunanji strokovnjaki za različne problematike. Zasedal je tudi nadzorni odbor in imenoval Mirko Brajnik za svojo predsednico.
Černičevi, ki je bila odsotna zaradi porodniškega dopusta, so člani odbora zaželeli veliko zdravja in veselja ob rojstvu malega Nikolaja, obenem pa izrazili željo, da se kmalu pridruži s polnim elanom kolegom na centru Komel. Mara Černic je v goriškem javnem življenju poznana oseba, saj že več let aktivna v vrstah SSk in jo je zastopala v javnih upravah; najprej je bila v odboru na goriški občini, sedaj je odbor-nica na goriški pokrajini. Že v mladih letih se je ob študiju na liceju Trubar angažirala v različnih mladostnih organizacijah. Več let je bila tudi gojenka centra Komel.
deloval z Maksom Fabianijem. Poudaril je, da je to dragocena in prestižna stavba v središču Gorice ter velika škoda bi bila priza-dejana mestu, če je ne bi v celoti ovrednotili. Zagotovil je, da bo prejete informacije posredoval odboru, zato da ne bo več dvomov ali pomislekov in se bo postopek o odobritvi variante iztekel brez dodatnega zatikanja;
ocenil je, da naj bi sklep prišel na dnevni red občinskega sveta takoj po odobritvi proračuna. Omenil je še, da občina nima denarja, ki bi ga vlagala v Trgovski dom. S tem v zvezi ga je Semolič opozoril, da je dežela pripravljena financirati dela, dvorani Petrarca pa je denar že pred leti namenilo kulturno ministrstvo.
gorica - Radikalci
Inovacija namesto proste cone
»Kdor noče izgubljati konsenza, se mora v Gorici izreči v prid proste cone. Najbolj "razsvetljeni" bi jo radi razširili na vse, tudi na rože, meso in sadje. Ne gre več za problem davka na promet goriva, saj se moramo zdaj braniti pred krizo! In kako se želimo braniti, s tem, da gradimo nove zidove?« Tako je tajnik goriškega združenja Tra-sparenza e partecipazione Pietro Pipi vstopil v razpravo o problematiki goriških črpalkarjev, ki jih je slovenska konkurenca po ukinitvi prostocon-skega goriva spravila v velike težave. »Razlika ni le v ceni, pač pa tudi v dejstvu, da so slovenske črpalke vedno odprte, medtem ko tu v Gorici zapiramo tudi lokale ob polnoči!« je bil kritičen Pipi, ki je prepričan, da mesta ne bo rešila ponovna uvedba režima proste cone, pač pa omejitev birokracije, inovacija in konkurenčnost.
gorica - Italijanski javnosti predstavili zgodbe slovenskih deportirank
Ganljiv spomin
INPS o civilnih invalidih
Tudi na ozemlju goriške pokrajine bodo stekla preverjanja utemeljenosti statusa civilnega invalida pri 182 osebah. Pregledi bodo opravljeni v letošnjem letu, so sporočili z deželne direkcije zavoda INPS.
Podobnik v Galeriji 75
Fotoklub Skupina 75 prireja v sredo, 18. marca, ob 20.30 javnosti odprt klubski večer z avtorjem. Mojster fotografije Rafael Podobnik iz Nove Gorice bo predvajal svoje diapozitive na temo puščave; istočasno bo z njim tekel pogovor o fotografski kompoziciji in tehniki. Skupina 75 vabi vse fo-toamaterje, ki jih zanima diskusija o fotografiji ob ogledu kakovostnih posnetkov, na Bukovje v Števerjanu, v prostore Galerije 75, kjer so tudi na ogled posnetki petih fotografinj, ki sodelujejo pri razstavi Ženski pogledi; to so Lorella Coloni, Polona Ipavec, Sara Occhipinti, Loredana Prinčič in Elisa Paiero.
O fotovoltaičnih napravah
Zadružna kreditna banka Doberdob in So-vodnje prireja predavanje o fotovoltaičnih napravah in možnosti financiranja njihovega nameščanja; potekalo bo v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v dvorani podružnice v Sovodnjah.
Proslava v Štandrežu
V	kulturnem domu Andreja Budala v Štan-drežu bo danes ob 18. uri Prešernova proslava, ki jo skupaj prirejata kulturno društvo Oton Župančič in vokalna skupina Sraka.
Nagrada Bruni Muzzolini
V	Gorici bo danes in jutri vrhunec praznovanja zavetnikov sv. Hilarija in Tacija-na. Danes bo srednjeveški sprevod, ki se bo začel ob 11.45 pred stolno cerkvijo. Jutri ob 10.30 bo v stolnici svečana maša, sledil bo ob 11.45 blagoslov mesta z dvora Sant'Ilario. Zvečer ob 20.30 bodo v avditoriju v ulici Roma izročili nagrado zavetnikov Bruni Muzzolini. Muzzolinijeva, ki je tudi pesnica, je za Gorico zaslužna predvsem zato, ker je tu ustanovila Center za študij in restavriranje papirja.
Spomin na Piera Poclena
V	občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 17. uri zborovska in glasbena revija, posvečena spominu Piera Poclena. Nastopili bodo skupina T-Band iz Torviscose, otroški pevski zbor Le note allegre iz Ronk, zbor Piero Poclen iz Tržiča, mladinski zbor liceja Oberdan iz Trsta in zbor Marco Barbin iz Rovinja; vstop bo prost.
Avtorica knjige »Le nostre ragazze vanno in Germania« je Dorica Makuc (levo), ob njej sta na predstavitvi sedela Dario Mattiussi in Danjel Radetič; publika v Ascolijevi hiši
bumbaca
Ganljiv spomin na bivše deporti-ranke je zaznamoval predstavitev knjige »Le nostre ragazze vanno in Germania,« ki je v četrtek potekala v Ascolijevi hiši v Gorici. Italijanski prevod knjige Dorice Makuc, ki je pred leti izšel v slovenskem jeziku z naslovom Naša dekleta v Nemčijo gredo, sta ob prisotnosti avtorice predstavila tajnik raziskovalnega centra Leopoldo Gasparini iz Gradišča Dario Mattiussi in novinar Danjel Radetič. Oba sta izpostavila velik pomen knjige, ki predstavlja tragične zgodbe slovenskih de-portirank italijanski javnosti. »Slovenski in italijanski zgodovinski spomin sta se dolga leta malokrat srečala; vzrok je treba po vsej verjetnosti iskati v specifiki de-portacije slovenskih civilistov, ki jo je vsekakor treba predstaviti italijanskim someščanom tudi v njenih najbolj bolečih
aspektih,« je povedal Radetič, medtem ko je Mattiussi poudaril, da knjiga obravnava zelo resno tematiko, ki vsakogar sili k razmisleku o človeških vrednotah in sploh o življenju.
Dvorana hiše Ascoli je bila za predstavitev knjige pretesna. Sedežev je zmanjkalo tako, da je moralo nekaj ljudi prisluhniti nagovorom stoje. V prvi vrsti je predstavitvi sledil bivši deželni svetnik Nacionalnega zavezništva Adriano Rit-tossa, prireditelji večera - državna knjižnica ter založnika knjige, center Gaspa-rini in sklad Dorče Sardoč - pa so zaman čakali na predstavnika goriške občine. Odbornik za kulturo je sicer napovedal svoj prihod, zadnji trenutek pa se je opravičil z drugo neodložljivo obveznostjo. Po nagovorih Radetiča in Mattiussija je odlomke iz knjige prebirala Lucia Ger-
man; dvorana je tako v popolni tišini prisluhnila žalostnim zgodbam taboriščnik. Germanova je prebrala pričevanja Marije Čehovin o italijanskem internacijskem taborišču Fraschette, v katerem je umiralo po pet Slovencev na dan, Bojane Pav-šič, ki ji je v Auschwitzu umrl sinček dvanajst dni po porodu, Ines Brešan, ki se je po povratku domov bala, da ne bi verjeli njenim pripovedim, in Marije Blažič, ki je preživela dolgo pot sredi zime iz
Auschwitza v Mauthausen. Zadnja je prisotne nagovorila Dorica Makuc, ki jo je posebno razveselila prisotnost v dvorani njenih »deklet«, in sicer bivših deporti-rank Vilme Braini, Janke Plahuta, Bojane Pavšič, Mare Miklavič, Milice Velikonja in Cvetke Mrak. Njim in ostalim depor-tirankam, ki so ji zaupale svojo zgodbo, se je iz srca zahvalila in poudarila velik pomen njihovih pričevanj za ohranjanje spomina na tragično stran zgodovine.
1 2 Nedelja, 15.
marca 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Štirje slovenski evroposlanci na Državljanskem forumu
Povojni poboji razburjajo, meje v glavah vztrajajo
nova gorica
Kolesarji
pogosto
žrtve
Razhajanja glede Hrvaške - Zaradi vstopa v EU in območje evra Slovenija v času recesije bolj varna nesreč
Na petkovem Državljanskem forumu v novogoriški Perli, ki je sodil v okvir priprav na volitve v Evropski parlament, so štirje od sedmih slovenskih evropskih poslancev - Aurelio Juri, Jelko Kacin, Lojze Peterle in Ljudmila Novak - odgovarjali na vprašanja mo-deratorja Livia Semoliča in udeležencev. Predstavili so delo v Evropskem parlamentu, največ pozornosti pa so, glede na vprašanja iz publike, namenili odnosom s Hrvaško, povojnim in medvojnim pobojem ter recesiji.
Novakova je uvodoma povedala, da je za Slovenijo kljub nekaterim pomanjkljivostim vsekakor pozitivno, da je postala članica Evropske unije. Juri pa je opozoril, da so kljub vstopu Slovenije v schengensko območje meje v glavah, zlasti pri zahodnih sosedih, ostale. Peterle je v zvezi z vlogo evropskega poslanca med drugim povedal, da se je že kmalu po izvolitvi nanj obrnilo tudi nekaj ljudi iz Furlanije, ki so imeli določene težave. »Rekli so mi, da se name obračajo, ker sem jim najbližji evropski poslanec, in njihove prošnje sem rad prenesel naprej,« je še pojasnil.
Glede odnosov s Hrvaško se je izkazalo, da imajo slovenski evroposlanci zelo različna mnenja. Medtem ko se je Juri v četrtek
vzdržal glasovanja o poročilu o napredku Hrvaške v EU, je Kacin poročilo podprl, Novakova in Peterle pa sta glasovala proti poročilu, ker v njem ni bilo zapisano načelo pravičnosti. Čeprav je bilo med evroposlanci pri tej temi čutiti precej razhajanj, so v Novi Gorici poudarili, da v Bruslju dobro sodelujejo in se po potrebi srečujejo ter usklajujejo svoje delovanje.
Precej pozornosti je bilo namenjene medvojnim in povojnim pobojev. V zvezi s fojbami je Juri izrazil prepričanje, da so zgodovinarji v skupni slovensko-italijanski komisiji naredili veliko, problem pa je v tem, da njihovo poročilo še ni dobilo pečata italijanske vlade. Pozitivno je ocenil tudi pobudo stranke Zares, da se delo zgodovinarjev še nadgradi. »Pred desetimi dnevi se je Berlusconi javno opravičil Gadafiju za vse, kar je Italija naredila Libiji. To, da pri nas ob tem ni nihče reagiral, se mi zdi vredno razmisleka,« je povedal Kacin, ki je izrazil tudi prepričanje, da je bil prav boj proti fašizmu in nacizmu postulat naše državnosti. Peterle je poudaril, da je »preštevanje kosti« le ideološka floskula, saj doslej ni bilo volje za odkrivanje tovrstnih dejanj, Novakova pa je s tem v zvezi dejala, da imajo Slovenci pravico izvedeti, koliko je bilo vseh pobitih, ne le partizanov.
Evroposlanci so si bili precej bolj enotni o tem, da je Slovenija po zaslugi vstopa v evro območje v času recesije bistveno bolj varna od nekaterih držav izven območja. »Funt je devalviral za 25 odstotkov, na Islandiji predstavlja kupna moč le še 20 odstotkov lanskoletne in nobena skrivnost ni, da bo Ukrajina v nekaj mesecih bankrotirala,« je povedal Kacin. »Zdaj je na potezi evropska politika. Ljudje čakajo, kaj bo predlagal Bruselj,« je povedal Peterle. Udeležence foruma je zanimalo tudi, kako je z idejo o evropskem državljanstvu oz. evropskem potnem listu, pri čemer so jim evroposlanci zagotovili, da bo EU ohranila nacionalne države. Poudarili so tudi razliko med članicami EU znotraj in zunaj schengenskega območja. S tem v zvezi se je oglasila tudi novogoriška podžupanja Darinka Kozinc, ki je zbrane seznanila z dejstvom, da na območju obeh Goric Slovenci z obeh strani meje dobro sodelujejo, medtem ko kar 40 odstotkov Italijanov s tega območja po vstopu Slovenije v Schengen še ni prestopilo meje. Iz publike je prišlo tudi vprašanje o možnostih za uvedbo bankovca za en evro. Ideja je bila, upoštevaje aktualne gospodarske razmere, ocenjena kot vredna razmisleka.
Nace Novak
Štirje slovenski evroposlanci -Aurelio Juri, Jelko Kacin, Ljudmila Novak in Lojze Peterle -, ob njih za predavateljsko mizo tudi Livio Semolič in Darinka Kozinc
foton.n.
nova gorica
V Mipu niso ostali brez plina
Družbi Mip in Pomurka kljub drugačnim napovedim nista ostali brez plina. »Geoplin je pokazal veliko mero razumevanja za naše velike težave. Odklopa plina ne bo,« so povedali v Mipu. Skupina Mip družbi Geoplin za že dobavljeni plin dolguje 113.000 evrov, a zneska ne morejo poravnati, saj so brez prihodkov, ki so preusmerjeni na SID banko, je pojasnil koordinator skupine Mip Vojteh Volk. Očitno so se v Mipu le uspeli dogovoriti z Geoplinom, saj jim, kot trdijo v Mipu, plina niso odklopili. Tega v Geoplinu niso potrdili, so pa pojasnili, da jim Mip že več kot mesec dni ni plačal dobavljenega plina, razvoj dogodkov pa spremljajo z veliko zaskrbljenostjo, saj Mip ne spoštuje pogodbenih obveznosti.
S spomladanskimi meseci bo na cestah vse več kolesarjev, na katere morajo biti pozorni tudi ostali udeleženci v prometu, opozarjajo slovenski policisti. Kot kažejo statistike, so kolesarji redko povzročitelji prometnih nesreč, sodijo pa med najranljivejše udeležence v cestnem prometu, so sporočili s policijske uprave Nova Gorica. Kolesarji so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil. Pri tem izstopajo vožnja z neprilagojeno hitrostjo, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja preblizu desnemu robu vozišča ter izsiljevanje prednosti kolesarjem na kolesarskih stezah v križiščih.
Tako je na območju policijske uprave Nova Gorica zaradi posledic prometne nesreče lani umrl en (v letu 2007 nobeden) kolesar, trinajst (leto prej osem) jih je bilo huje, 35 (leto prej 46) pa lažje telesno poškodovanih. V prvih dveh mesecih letošnjega leta se-vernoprimorski policisti nesreč s hujšimi poškodbami kolesarjev niso obravnavali, v marcu pa v statistiki vodijo dva huje in štiri lažje poškodovane kolesarje v prometnih nesrečah.
Da bi bilo nesreč in poškodb čim manj, policisti kolesarjem svetujejo, naj nosijo svetla oblačila in odsevna telesa, te naj imajo poleg luči na sprednji in zadnji strani tudi kolesa. Na mokrem in spolzkem cestišču morajo tudi kolesarji prilagoditi hitrost vožnje, pred križišči pa je kljub zeleni luči ali prednosti nujna pozornost na ostale udeležence v prometu. Kolesar naj vozi po kolesarski stezi ali ob desnem robu v smeri vožnje, kjer steze ni, poudarjajo policisti. Ti na prisotnost kolesarjev opozarjajo tudi voznike motornih vozil, še posebej tam, kjer kolesarske steze prečkajo ulice. Prav na ta element cestnega prometa bodo med drugim pozorni severnoprimorskih policisti med nadzorom prometa v naseljih v prihodnjih mesecih. Na novogoriški policijski upravi sicer kolesarjem še svetujejo, naj ustrezno zavarujejo svoja kolesa in opremo, saj se spomladi že začenjajo pojavljati tatvine koles.
doberdob - Ganjeno slovo od Nerea Ferleza
Velike zasluge ima za rast slovenske šole v Romjanu
Velika ganjenost številnih ljudi je na poslednji poti spremljala Nerea Ferleza, ki ga je v noči s torka na sredo, v njegovem 66. letu starosti, izdalo srce. Za vedno se je poslovil, vendar mnogi ga bodo hranili v trajnem spominu.
Rojen je bil v Ronkah 8. februarja 1943 očetu Os-carju Ferlezu in materi Giulii Fagionato, po rodu iz Vi-cenze. Izšolal se je v rodnem kraju, a se je še zelo mlad zaposlil. Najprej je delal v mehanični delavnici, leta 1971 pa je dobil službo v tržiški ladjedelnici - v delavnici za struženje jekla in kovin - in tam ostal do svoje upokojitve pred približno petnajstimi leti. Dne 25. aprila letos bi z ženo Rozino praznovala 39 let skupne poti, med katero so se jima pridružili hčeri Nicoletta in Martina ter sinova Aleksij in Danijel. Po poroki leta 1970 sta Nereo in Rozina celih devet let živela v Ronkah, nakar sta dom za svojo družino uredila v Doberdobu. Pokojnik je izhajal iz italijanske družine, a se je vživel v slovensko vas in bil med domačini priljubljen. Rad se je družil z njimi, včasih tudi zaplesal in zapel, pa čeprav ni poznal vseh slovenskih besed pesmi.
Najbližji vedo povedati, da je bil po značaju redkobeseden in veselega razpoloženja, predvsem pa je bil vedno pripravljen priskočiti komur koli na pomoč. Posebno predanost je izkazoval otrokom, tudi zato je petnajst let, od upokojitve dalje, prostovoljno in z ženo Rozino prevažal malčke s Krasa in iz Laškega v slovensko osnovno šolo v Romjan ter tako veliko prispeval k rasti te slovenske stvarnosti na tem koncu Goriške. Bil je seveda obenem aktiven pri združenju staršev otrok romjanskega vrtca in šole, kjer se ga ravno tako s hvaležnostjo spominjajo. Skrbel je tudi za prevoz športnikov in športnic na treninge in tekme. Tako je bilo tudi v torek, ko je na tekmo v Gorico odpeljal do-
Nereo Ferlez
mača dekleta. Vrnil se je domov okrog 21. ure; bil je dobre volje, saj je še isti dan opravil zdravniški pregled, ki ni pokazal težav z zdravjem. Le nekaj ur kasneje, ob enih ponoči, pa je naenkrat začutil v sebi ostro bolečino in kmalu nato omahnil v smrt.
Tako se ga spominjajo v vrtcu in na osnovni šoli v Romjanu: »Nereo in Rozina sta odločilno pripomogla k nastajanju in krepitvi romjanske šole in vrtca. Brez njunega neutrudljivega prevažanja otrok po trži-škem območju bi danes ne mogli govoriti o uspešnosti slovenskih vzgojnih ustanov v Laškem. Tisoči in tisoči kilometrov, ki jih je gospod Nereo s svojim kom-bijem prevozil, so odigrali - čeprav vedno v zaodrju -eno od glavnih vlog romjanske uspešnice. Bil je tih, nikoli se ni potiskal v ospredje, s svojo značajsko preprostostjo pa je bil vedno pripravljen pomagati. Vsi, ki smo ga poznali in ga imeli radi, se bomo težko privadili, da našega prijaznega šoferja v belem kombiju ni več. V današnjem svetu je žal vedno manj oseb, ki delajo v tišini, ne da bi za vsako ceno iskali osebno slavo in hvalo. Takšen je bil gospod Nereo. Za vse, kar nam je dal, smo mu hvaležni.«
doberdob - Nova sezona na Gradini
Začeli bodo z vrtnarjenjem in s kraškimi pticami
V	četrtek, 19. marca, bodo po krajšem premoru ponovno stekle dejavnosti v sprejemnem centru Gradina pri Doberdobu. Začeli bodo s tečajem »Wildlife Gardening«, v okviru katerega bodo organizirali štiri srečanja (19. in 26.marca ter 2. in 9. aprila). Predavanja bodo potekala v kraški sobi sprejemnega centra od 19. ure do 20.30. Tečaj je namenjen vsem tistim, ki želijo povečati biodiverziteto na svojem vrtu. Predavatelji bodo namreč navedli avtohtone rastlinske vrste, ki jih gre gojiti, in pojasnili, kako lahko ustvarimo naravni kal. Vse to izhaja iz angleškega pojmovanja vrtnarjenja, pri katerem se vse dejavnosti osredo-točajo na ovrednotenje domačih, tako živalskih kot rastlinskih vrst. Tečaj se bo zaključil z izletom v botanični vrt Carsiana v Zgoniku.
V	petek, 20. marca, ob 17. uri bodo odprli razstavo z naslovom Med nebom in zemljo - Naše ptice na 25 posebnih območjih varstva. Ob tej priložnosti bo ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tomaž Mihelič predaval o pticah na Krasu; razstava je nastala v okviru projekta Natura Primorske, ki je omogočil izvedbo številnih raziskav o pticah na Krasu. Ornitologi društva so celovito popisali gnezditveno razširjenost in številčnost čuka in velikega skovika, se posebej posvetili gnezditvi vrtnega strnada, ocenjevali pozitivne učinke na Krasu in smrtonosnost električnih daljnovodov za veliko uharico.
Dne 10. aprila bodo na Gradini odprli razstavo del članov foto-krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice. Letošnja novost bodo otroške delavnice; od aprila do junija bodo vsako drugo soboto potekale dejavnosti med 9.30 in 12.30, ki bodo namenjene otrokom med 6. in 13. letom starosti. Vsakič bodo otroci spoznali nekaj novega, izdelovali bodo ročna dela in s pomočjo igre spoznavali značilnosti Krasa. Od aprila dalje pa bodo dvakrat na mesec, ob petkih med 19. in 20. uro, prirejali tudi t.i. aperitive na Gradini: predstavili se bodo pridelovalci kraških dobrot, ki bodo svoje pridelke ponudili v pokušnjo.
Lutkovna predstava za otroke bo 10. maja, v mesecu maju bodo tudi posvetili večera planincem in ljubiteljem Alp. Obenem že načrtujejo poletno središče za otroke. Podrobnejše informacije o delovanju Gradine so na razpolago na spletni strani www.gradina.it, kontaktna oseba pa odgovarja na tel. 333-4056800.
brez mej - Danes
Splet besed,
pesmi in melodij
V Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici bo danes ob 17. uri prireditev Brez mej, ki poteka v organizaciji kulturnih ustanov zamejskih Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Vezna nit med elementi raznih pokrajin je potovanje od reke Rabe do morja skozi besedo, pesem in melodijo. Skozi pokrajine nas vodita vešči krmili recitatorjev Roberta Coti-ča iz Gorice in Mihija Krištofa iz Celovca; scenarij in režijo je podpisala Alenka Hain. »Na tem potovanju se spreminja iz nevezane besede v poezijo in iz začetne melanholije po-rabske ravnice v ostrino in zbodljivost kraškega sveta. Predvsem pa želi letošnja prireditev pesmi Porabja, avstrijske Koroške, Trsta, Gorice in Benečije povezati v nekoliko lahkot-nejšo, a zato nič manj izpovedno celoto,« pravi režiserka, ki je spletla samospeve s poezijo, petjem in glasbo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. marca 2009
13
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
mMOkSK/1 PO|E 2009
Petek, 20. marca, ob 20.30 Štandrež, cerkev Sv. Andreja
Nastopajo:
Župnijski mešani pevski zbor Šempeter • Mešani pevski zbor Marezige, Koper Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl, Podnanos • Vokalna skupina Vinika, Brda Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Ljubljana • Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper
Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež
Nedelja, 22. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
Nastopajo:
Dekliški pevski zbor Ubeljsko, Postojna • Mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj, Ilirska Bistrica • Vokalna skupina Grgar • Moški pevski zbor Franc Zgonik - Branik • Ženska pevska skupina Znamenje, Volče pri Tolminu Mešani pevski zbor Lipa, Šempas • Komorni zbor Ipavska, Vipava
Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice
Kulturni center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih pevskih zborov Zveza slovenske katoliške prosvete
vljudno vabijo na slovesnost podelitve priznanja
KAZIMIR HUMAR
organistu in zborovodji
Hermanu Srebrniču
Torek, 17. marca, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž
Sodelujejo:
•	Mešani pevski zbor F.B.Sedej iz Števerjana
•	Prof. Lojzka Bratuž
CI3 Lekarne
dežurna lekarna v gorici
TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576.
dežurna lekarna v sovodnjah
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
dežurna lekarna v krminu
LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. dežurna lekarna v foljanu
DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
dežurna lekarna v tržiču
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
Q Kino
7V~y Društvo ARS
j	vljudno vabi
galerija na odprtje razstave
Trgi - prostor in čas
Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič
O fotografih in njihovem delu bo spregovoril Jurij Paljk
Galerija Ars na Travniku, Gorica Sreda, 18. marca 2009, ob 18. uri
Dvorana 2: 15.00 - 17.50 - 21.00 »Watchmen«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.00 »La Pantera rosa 2«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 15.50 - 17.50 - 20.10 -22.10 »Nemico pubblico n. 1 - L'istin-to di morte«.
Dvorana 5: 15.45 - 17.40 »I Love Shopping«; 20.00 - 22.10 »The Mil-lionaire«. krmin
občinsko gledališče: 16.00 -18.00 - 20.00 »Mamma Mia«.
ä Gledališče
v občinskem gledališču v tržiču bo v ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 iz niza contrAzioni gledališka predstava »Canto per Falluja«.
Koncerti
gorica
kinemax Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 20.10 -22.10 »La matassa«. Dvorana 3: 15.45 - 17.40 »I Love Shopping«; 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. tržič
kinemax Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.10 »Gran Torino«.
H Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ
SHELL - Ul. Matteotti 23
IP - Ul. Boito 57
OMV - Ul. Terme Romane 5
KRMIN
API - Ul. Isonzo GRADIŠČE
AGIP - Ul. Udine, na državni cesti
305 proti Marianu
TURJAK
AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN
API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS
API - Ul. XXV Maggio 3/A
nedeljski koncerti združenja AGIMUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia.
v	kulturnem domu v novi gorici bo v sredo, 18. marca, ob 20.15 koncert Leipziškega godalnega kvarteta, gostja bo harfistka Mojca Zlob-ko Vajgl; informacije na tel. 0038653354013, pr@kulturnidom-ng.si, www.kulturnidom-ng.si.
združenje equilibri prireja koncert Stefana Schiraldija danes, 15. marca, ob 21. uri v baru Jazz&wine v ul. Matteotti 78 v Krminu; vstop prost.
večerni koncerti kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. marca, ob 20.45 bo nastopil pianist Michele Campanella; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it.
0 Prireditve
v	kulturnem domu andreja bu-dala v Štandrežu bo danes, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka.
aškd kremenjak iz jamelj vabi na glasbeni nastop v četrtek, 19. marca, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Sodelovali bodo otroški pevski zbor Kremenjak, društveni har-monikaši, gojenci Glasbene matice, plesni skupini Kremenjak in otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba.
kd danica prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA
vabijo na
SKUPNO PRIREDITEV KULTURNIH ORGANIZACIJ zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
BREZ MEJ v pesmi in besedi
DANES, OB 17. URI
v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici
Mladinska skupina Prihodnost
v sodelovanju s
Krožkom A.Gregorčič in P. D. Podgora
organizira
v petek, 20. marca ob 19.00
predavanje z Luigio Negro
Srečanje bo v spodnjih prostorih sedeža Ssk Gorica,
drevored XX. Septembra 118
Čestitke
v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533).
ogled škofjeloškega pasijona organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri.
pd štandrež organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 0481-21608.
planinsko društvo nova gorica organizira v ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande z naslovom Peru 2008 v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici.
rotary klub nova gorica vabi na Čezmejni gospodarski forum v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v hotelu Perla v Novi Gorici (dvorana Pinta). Predaval bo predsednik goriške podružnice združenja industrialcev Italije, Gianfranco Di Bert na temo Predstavitev možnosti, ki jih nudijo italijanske uradne ustanove pri pridobivanju novih poslov in partnerjev. Razpravo bo vodil Boris Peric, predsednik KB 1909; informacije in prijave do 19. marca na forum@rotary-klub-ng.si ali na tel. 00386-41735190.
slovenska skupnost vabi na zasedanje goriškega pokrajinskega sveta, ki bo 18. marca ob 20. uri na sedežu stranke v Gorici (drevored 20. septembra 118). Glavna tema večera bo šolstvo na Goriškem; o tem bo spregovorila Elizabeta Kovic, ravnateljica nižje srednje šole Ivan Trinko in Didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo v Gorici.
v	kulturnem domu v gorici bo danes, 15. marca, ob 16.30 gledališka skupina iz Stuttgarta nastopila s pravljico bratov Grimm v evritmiji »LAl-lodola che canta e saltella« (Pojoči in skakajoči skrjanček).
v	mestni galeriji nova gorica bo v torek, 17. marca, ob 19. uri predstavitev knjige Kurator in sodobna umetnost in pogovor z avtorico Beti Žerovc.
na gradu kromberk bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica predavanje Denisa Poniža Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945-1990 v torek, 17. marca, ob 20. uri.
"Uspeh ni ključ do sreče, sreča je ključ do uspeha. Če imaš rad to, kar delaš, boš uspešen." Na videmski fakulteti je 10.3.2009 diplomirala v tujih jezikih
Sara Devetak
Ponosni nanjo, ji voščimo še mnogo drugih uspehov.
Tata Uštili, mama Gabry, sestre Tatjana, Tjaša in Mihaela,
nono Nato, teta Nerina, stric Claudio, Karen in Matjaž
Pr Hrasti
retuvemo zmjiren bulj
mednarodni.
Zdej bomo govorili
tudi rusko nu madžarsko!
Bravo,
Sara!
Dragemu prijatelju
Gorazdu
čestitajo ob življenjskem jubileju Lidija, Bogo in Dodi
H Izleti
društvo prostovoljnih krvodajalcev sovodnje organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza).
kd oton župančič, vokalna skupina sraka in sekcija vzpi-anpi štandrež organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara bo 19.30).
planinsko društvo nova gorica vabi v petek, 20. marca, na zimski vzpon v Julijcih: zahtevnejša zimska tura bo prilagojena trenutnim pogojem v visoko-
gorju, obvezna bo zimska oprema, prevoz z osebnimi avtomobili. Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 0038653023030) v četrtek, 19. marca, ob 18. uri. Vodita Igor Kleč in Tomaž Barbič.
Ü3 Obvestila
V četrtek, 12. marca, je diplomirala iz ruščine z oceno 108 na fakulteti za tuje jezike Videmske univerze naša mala TALKA - TAMARA s Poljan. Čestitajo ji nono Pepe, nona Natalja, tete, strici, bratranci in sestrične.
Na fakulteti tujih jezikov Vi-demske univerze je diplomirala naša SARA DEVETAK. V imenu prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela ji ponosno čestitamo.
Štorklja je v Brda priletela in malega IZAKA v naročje Melite in Devida položila. Ob rojstvu prvoro-jenčka iskreno čestitamo vsi pri KD Briški grič.
»Je od veselga časa teklo leto, saj praznuje naša CHRISTINE že 18. rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in da bi bila še naprej uspešna v šoli ji želi nona Angela.«
goriški mestni redarji sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Pevma v torek, 17. marca, 15.00-16.00.
prometna policija bo 16. marca merila hitrost vozil z napravo auto-velox na odseku hitre ceste Gorica-Vileš in na deželni cesti 56.
amaterski balinarski klub mak iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu.
kd oton župančič obvešča, da ob torkih od 18.30 do 19.30 v prostorih Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu poteka plesni tečaj za dekleta in fante nižjih srednjih šol; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja).
zmagujoče srečke sovodenjske pustne loterije: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119.
zskd in zsšdi obveščata, da bodo goriški uradi v ponedeljek, 16. marca, zaprti zaradi praznika zavetnikov.
S Poslovni oglasi
ZOBNA AMBULANTA BINN
Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici
tel. 00386-70865339
Prvi pregled brezplačen.
0 Mali oglasi
dajem v najem lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah.
Id Osmice
berto tonkič v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino.
kovačevi izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
v doberdobu pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268.
Pogrebi
jutri v krminu: 14.00, Iolanda Bran-dolin vd. Pernisco iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče.
ZAHVALA
Marino Qualig
Ob izgubi našega dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebno zahvalo želimo izraziti domačemu župniku g. Marjanu Markežiču, domačemu pevskemu zboru in nosilcem.
Svojci
NEREO,
vedno boš v naših srcih.
Soletniki iz Doberdoba Ženi in otrokom iskreno sožalje.
1 4 Nedelja, 15.
marca 2009
GORIŠKI PROSTOR
/
štmaver - Pevmski učenci na razstavi mizarskega orodja
Marsikateri predmet jim je bil neznan
Mojster Gruden jim je praktično prikazal uporabo žage, obliča in dleta
Za Valentinovo so pri štmavrskem društvu Sabotin priredili večdnevno tradicionalno praznovanje. Poročali smo, da so prizadevni Štmaverci med razne pobude vključili tudi zelo dobro obiskano razstavo starega mizarskega orodja, ki so jo pripravili pobrateni Solkanci. Ker je bila deležna precejšnjega zanimanja, je razstava še vedno na ogled, saj pripoveduje o poklicu, ki je bil v naših krajih zelo razširjen in čislan. Zlasti so se mizarskim opravilom posvečali Solkanci, ki so svoje izdelke pošiljali vsepovsod. Industrializacija je ta poklic skoraj izničila, tako da v obsoškem kraju vztrajata le še dva mojstra obliča.
Ravno zaradi njene dokumentarne vrednosti so si razstavo ogledali tudi učen-
ci osnovne šole Josip Abram iz Pevme. Na sprehod v Štmaver sta se ob spremstvu učiteljev odpravila četrti in peti razred. Na sedežu društva sta jih pričakala predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia in avtor razstave Zdravko Gruden iz Solkana. Učenci so z zanimanjem sledili razlagi vnetega zbiralca in poznavalca raznih orodij, s katerimi so »tišlarji« še pred nedavnim izdelovali vrata, okna, pohištvo in neštete druge lesene izdelke. Mojster Gruden jim je tudi praktično pokazal, kako se uporabljajo žaga, oblič, dleto in drugi pripomočki, ki jih je premogla vsaka mizarska delavnica. Učenci so tudi sami preizkusili nekatera orodja, na koncu pa so si še ogledali film Mirana Brumata o zadnjem solkanskem
Učenci četrtega in petega razreda osnovne šole Josip Abram na sedežu društva Sabotin, z njimi sta tudi predsednik krajevnega sveta Lovrenc Persoglia in avtor razstave Zdravko Gruden
foto vip
mizarju Štefanu Bensi, čigar predniki so bili iz Štmavra. Za učence, ki so večino mizarskih pripomočkov najbrž prvič videli, je nedvomno šlo za koristno izkušnjo, ki bo obogatila njihovo poznavanje krajevne zgodovine. V le-tej so pomembno mesto zasedali obrtniški poklici, med katerimi so mizarji odigravali vidno vlogo. (vip)
rupa-peč - Prosvetno društvo
Ob dnevu žena veliko smeha in prepevanja
Domačinkam in ostali publiki so zapeli tudi doberdobski pevci
bumbaca
Smeh in dobra volja sta zaznamovala prireditev, ki jo je ob dnevu žena v četrtek priredilo prosvetno društvo Rupa-Peč. V rupenski društveni dvorani se je večer začel z nastopom otroškega pevskega zbora Rupa-Peč, ki ga vodi Zulejka Devetak, nato pa sta se številnemu občinstvu predstavili Pepina in Rozina iz Škrbine pri Komnu. Komični par je najprej nastopil z nemim prizorom, med katerim je ena igralka bila naduta dama, druga pa preprosta kmetica, ki jo skuša oponašati. Potem ko so se gledalci do solz nasmejali, je za dobro voljo poskrbel še moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga ravno tako vodi Zulejka Devetak. Pevci so nastopil z novim programom, v katerem ne manjka ironije na račun žensk. Po pevskem nastopu se sta bili še enkrat na potezi Pepina in Rozina, ki sta prisotne pozabavali z raznimi dovtipi in šalami. Ob koncu sta amaterski igralki pripravili še presenečenje; najprej sta se predstavili v delavskih oblačili, nato sta jih slekli in v kan-kan krilcu povabili na ples prisotne gledalce. Večer je povezovala Katja Batistič.
društvo upokojencev - Množični izlet v Vicenzo
V Palladiovem mestu
Društvo šteje okrog 450 članov in se uvršča med najbolj številčne sredine goriških Slovencev
Pravljična urica z bobrom v iskanju prijatelja
Vsako srečanje s pravljico je v goriški Feiglovi knjižnici enkratno doživetje. To pa zato, ker se vrstijo različne pravljičarke, ki imajo vsaka svoj način posredovanja zgodbe. Ko so to mlade nadarjene dijakinje, je animacija še toliko bolj vredna občudovanja. Tako je bilo pred nedavnimi, ko je višješolka Tamara Peteani zaigrala pravljico Mali bober in odmev. Najprej je otrokom, v glavnem predšolskim, pojasnila in pokazala, kaj je odmev, nato je v pripoved vložila igralske spretnosti, ki se jih je naučila z mentorico Vesno Tomsič. Pripovedovanje je potekalo tudi s pomočjo plišastih živali. Otroci so pazljivo sledili vsakemu gibu in vživeto sodelovali, Tamara pa jim je omogočila, da so tudi sami animirali pravljico. Ko je bober med izletom z barko po jezeru srečal racmana, je povabila k sebi enega izmed otrok, da bi zaigral racmana, prav tako tudi druge otroke, ki so posnemali rakuna in želvico. Tako so skupaj preveslali jezero v iskanju prijatelja, ki se je oglašal od daleč. Šele stari modri bober jim je razložil, da so pravzaprav prijatelje našli že med potjo. Naslednja in zadnja pravljica v Feiglovi knjižnici bo 23. marca.
Tudi tokrat so se goriški upokojenci za spomin nastavili fotografu
foto vip
Skoraj pomladansko sončno vreme, prijetno vzdušje in ogled zanimivih stvari so dali pečat množičnemu izletu slovenskih upokojencev v Vicenzo. Na ogled zanimivega mesta v Venetu se je na dan žena odpravilo preko sto članov in prijateljev Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Gre pa za društvo, ki šteje okrog 450 članov in se tako uvršča med najbolj številčne sredine goriških Slovencev. S sedežem v KB centru, v središču Gorice, se pri društvu ukvarjajo z marsičim. Imajo ženski pevski zbor, ukvarjajo se z balinanjem, pa tudi z drugimi dejavnostmi, ki so zanimive in primerne za tretje življenjsko obdobje. Med te sodijo tudi družabnost in ogledi zanimivosti, ki jih ponuja bližnja okolica, pa tudi bolj oddaljeni kraji.
V nedeljo sta dva polna avtobusa izletnikov ubrala pot v osrednji Veneto, kjer so si ogledali Vicenzo in njeno okolico. Gre za srednje veliko mesto z dokaj umirjenim utripom, ki pa se lahko pohvali s številnimi kulturnimi in verskimi spomeniki. Posebno pozornost si zasluži staro središče mesta, ki je zaprto za promet in ga zato tu-
rist lepše uživa, kot če bi moral na vsakem koraku paziti na avtomobile. Najlepše palače, ki so značilne za strogo mestno središče, so bile v veliki večini zgrajene pod taktirko enega najbolj slavnih arhitektov, znamenitega Andree Palladia. Bogate mestne družine iz šestnajstega stoletja, ki so dale kaj nase, so zasnovo in gradnjo svojih palač zaupale ravno znamenitemu arhitektu, ki je svojo sled pustil tudi na mnogih javnih zgradbah.
Ob prihodu v mesto sta avtobusa odpeljala goriške upokojence najprej na grič Berico nad Vicenzo, kjer je znana božja pot in od koder se odpira krasen razgled na spodaj ležeče mesto, na okolico in na zasneženo planoto Asiago, kjer so se med prvo svetovno vojno borili tudi številni slovenski vojaki. Spustu z griča je sledil daljši sprehod skozi mestno središče, kjer so si pod vodstvom vodičk ogledali nekaj značilnih kotičkov, ki jih ponuja Vicenza. Nemalo so med sprehodom ostali presenečeni nad številnimi bolšjimi sejmi, ki so dobesedno zasedali skoraj vse trge mestnega središča.
Ogledu mesta je sledilo kosilo v kra-
ju Piazzola sul Brenta v padovski pokrajini; v turistični kmetiji so goriški »upokojeni armadi« postregli z okusnimi jedmi in, kot vedo povedati poznavalci, z manj okusnim vinom (naša briška kapljica je boljša v vseh pogledih). Med kosilom in po njem so na dan prišli harmoniki in kitara, s katerimi so Joško, Leander in Vili spravili družbo v dobro voljo. Ni manjkalo petja, mnogi pa so si dali duška tudi s plesom. Vodstvo društva je tudi poskrbelo, da so vse ženske (tudi natakarice) prejele mimozo z nageljnom in čestitke ob osmem marcu. Ko je dan prehajal v noč, se je družba odpravila proti domu. Slovenska pesem je ob zvokih harmonike zadonela tudi med krajšim postankom na nekem postajališču ob avtocesti. Pred slovesom sta se v imenu društva vsem zahvalila predsednik Emil De-vetak in član vodstva Saverij Rožič, ki sta izletnike pozvala, naj se udeležijo tudi drugih pobud, ki jih pripravlja društvo. Kot po programu je društvo letos že v februarju priredilo srečanje v Prvačini na dan sv. Valentina, ki se ga je tudi tedaj udeležilo nad sto zvestih članov. (vip)
Nedelja, 15. marca 2009
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
V svetu si je pridobil precejšen ugled in tudi v očeh marsikaterega pripadnika levosredinske opozicije je postal dovolj verodostojen sogovornik, predvsem pa zagovornik italijanske ustave in demokratičnih institucij. Med pripadniki Forza Italia pa je zelo osovražen, na spletnih straneh gibanja ga slikajo kot sodobnega Judeža Iškariota, izdajalca, ki naj bi se že spečal s sovražnikom. Mnogi ga primerjajo s Pierferdinandom Casinijem, najbolj strupeni pa kar z Marcom Folli-nijem, ki je med pristaši Forza Italia sinonim za prislovičnega izdajalca.
Medtem ko se Forza Italia in Nacionalno zavezništvo po volilni zmagi pripravljata na kongres, ki naj bi ju povezal v Ljudstvo svobode, se v mnogih krogih desne sredine stopnjuje odpor proti predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju, ki mu zlasti pripadniki Forza Italia zamerijo dejstvo, da se je od zmage na lanskih volitvah prevečkrat javno ogradil od predlogov premiera Ber-
lusconija in si izbral kot institucionalnega sogovornika predsednika republike Giorgia Napolitana. Kolikšna je mržnja do Finija kaže predvsem spletna stran Forza Italia, na kateri pripadniki Berlus-conijeve stranke dajejo duška svojemu gnevu do najpomembnejšega političnega zaveznika, ki bo ob koncu meseca postal član skupne hiše desnice, tistega Ljudstva svoboščin, ki si ga je milanski medijski mogotec izmislil kot protipo-tezo in odgovor na rojstvo levosredinske Demokratske stranke.
V pričakovanju na zadnji kongres Nacionalnega zavezništva (končal se bo prihodnjo nedeljo z razpustitvijo stranke) in na ustanovni kongres Ljudstva svobode (začel se bo 28. tega meseca), se napetost v desni sredini stopnjuje, čeprav uradnih potrditev o tem ni. Vendar dejstvo, da časopis Libero Vittoria Feltrija že nekaj časa piše o nezaupljivosti med bodočima novoporočencema, je zadosten dokaz o napetostih, ki ga izlivi gneva pripadnikov Forza Italia proti Finiju samo potrjujejo. Dinamika v Ljustvu svo-
bode je precej podobna dinamiki v Demokratski stranki, kjer so nekdanji Levi demokrati in Marjetica še vedno dokaj nezaupljivi drug do drugega. Dokaz o nezaupljivosti na desnici pa potrjuje tudi novica, da bosta bodoča zakonca obdržala vsak svoje premoženje in ga ne bosta dala v skupno bagajno. Za razliko od leve sredine pa so voditelji desne sredine v uradnih izjavah veliko bolj zapeti in zadržani. Odkritih polemik ni, nezadovoljstvo pronica na dan samo prek sporočil in jeznih izbruhov navadnih strankinih članov.
Čeprav sta politično povezana že od začetka devetdesetih let, ko je Berlusconi, takrat samo televizijski podjetnik, odločno podprl Finija v tekmi za rimski županski stol, sta voditelj Nacionalnega zavezništva in sedanji premier zelo različna, kar je prišlo do izraza v nekaterih njunih ostrih spopadih. Doslej je v teh sporih Fini vselej potegnil krajši konec in je bil prisiljen v sklepanje kompromisov z milanskim medijskim veljakom. Prihodnji tedni in meseci bodo po-
kazali, ali se bo tudi tokratna partija ko-čala tako, da bo Fini za nekaj časa prisiljen pozabiti na lastne ambicije.
V dveletju 2006 - 2008, ko je bila desna sredina v opoziciji, je bil Fini dokaj kritičen do načrta o povezavi Nacionalnega zavezništva in Forza Italia v eno samo stranko, najbž tudi zaradi nespodbudne izkušnje v Domu svoboščin, kjer so si bili stanovalci prevečkrat v laseh. Na svoje pomisleke pa je Fini pozabil ob krizi Prodijeve vlade in ob začetku volilne kampanje. Takrat je postal eden od zagovornikov projekta Ljudstva svobode, čeprav so prišle do izraza tudi razlike v pogledih z Berlusconijem: za milanskega medijskega veljaka je vzorec skupne stranke Forza Italia, ki ima dokaj ohlapno strukturo, medtem ko je Fini zagovornik drugačne, bolj tradicionalno pro-filirane stranke s strukturami, rednimi kongresi, volitvami voditeljev in tudi z večjo teritorialno zakoreninjenostjo.
Trenja med Berlusconijem in Fini-jem so se zaostrila po volilni zmagi, ko je bil voditelj Nacinalnega zavezništva izvoljen za predsednika spodnjega doma italijanskega parlamenta. Postati z institucionalnega vidika tretji človek v državi, predsednik poslanske zbornice je bilo velika čast in priznanje za politika, ki je zrasel v vrstah misovske stranke, ki je bila dolgo let potisnjena na rob političnega dogajanja, predvsem pa je bila po definiciji izven ustavnega loka. S tem, da je bil izvoljen na čelo zbornice, je Fini uspešno opravil zadnji izpit iz demokracije in dobil tudi »institucionalno diplomo«.
Kot se vedno dogaja pa izvolitev za predsednika zbornice ni imela samo pozitivnih, ampak tudi nekatere negativne aspekte. Kot predsednik zbornice je Fini »parkiran« na prestižni fukciji, vendar brez dejanske oblasti, ki jo je Berlusconi trdno ohranil v svojih rokah. Zaradi tega, če si hoče zagotoviti neko politično perpektivo, je Fini prisiljen dokazati, da ni povsem podrejen predsedniku vlade, ampak ima svojo politično vizijo in svoj družbeni in politični načrt. V boju za Berlusconijevo nasledstvo in politično dediščino, je Fini prisiljen poudarjati lastno različnost, ograditi se od Berlusco-nijevih potez, ker mu samo to lahko zagotovi medijsko odmevnost. Ker je predsednik vlade človek, ki rad poišče bližnjice, ki ga parlamentarni postopki dolgočasijo in rad obide pravila igre, je bil Fini skoraj prisiljen izbrati vlogo zagovornika ustave in demokratičnih ustanov in postati s tega vidika eden glavnih sogovornikov predsednika republike Gior-gia Napolitana. Kot predsednik zbornice je Fini protestiral pri vladi zaradi čezmernega števila vladnih odlokov, v zadevi Eluane Englaro je podprl Napolitana, ko je zavrnil vladni odlok o prisilnem umetnem hranjenju, ker je bil v nasprotju z ustavo. Prav tako je Fini te dni zavrnil Berlusconijev predlog, da bi v parlamentu glasovali načelniki skupin v imenu vseh pripadnikov istega poslanskega kluba, nazadnje pa je med oddajo Bruna Vespe Porta a porta zelo kritično nastopil v odnosu do premiera. Kaže, da je to premiera vznejevoljilo, kot ga vzneje-voljijo vse kritike. Zato je po poročanju medijev že isti dan, ko je bil gost na večerji znanega televizijskega novinarja, Ve-spi dokaj jezno očital, da je prepustil predsedniku zbornice preveč manever-skega prostora.
Kaj se bo zgodilo na zadnjem kongresu NZ in na ustanovnem kongresu Ljudstva svobode, je težko predvideti. Fini je baje napovedal, da bo ob teh dveh priložnostih slekel institucionalno obleko in bo nastopil dokaj neobremenjeno, brez dlak na jeziku in brez ovinkarjenja naj bi rekel »bobu bob«. Možno je, da bo na ta način Fini pritegnil pozornost medijev in s svojim nastopom delno zasenčil predsednika vlade. Vendar bo v najboljšem primeru to tudi vse. Berlusconi bo kljub vsemu ohranil glavno vlogo tudi v procesu združevanja, predvsem pa se ne bo spremenilo razmerje moči v
stranki. Predsednik vlade bo še naprej nesporni »dominus«, Fini bo morda lahko naredil samo korak naprej na poti približevanju vzvodom oblasti. Kvečjemu si bo v primerjavi z ostalimi tekmeci v desni sredini, ki se kot on potegujejo za to, da bi nasledili Berlusconija, lahko zagotovil boljšo štartno pozicijo, vendar se bo moral tudi on sprijazniti s potrpežljivim čakanjem, dokler ne bo Berlusconi sklenil, da se delno umakne ali postane, - to možnost je Fini v intervjuju za španski dnevnik El Pais nakazal kot nezanemar-ljivo - novi predsednik republike.
Trenja in polemike v Ljudstvu svobode - kot na primer zadnji spopad gospodarskega ministra Giulia Tremonti-ja z guvernerjem Banke Italije Mariom Draghijem - zaenkrat še niso načeli priljubljenosti premiera Berlusconija in podpore, ki jo med ljudmi uživa desničarska povezava. Doslej je bila dokaj uspešna »uspavalna« politika predsednika vlade, saj je s pomočjo medijev prodrlo njegovo sporočilo, da »ne živimo pač tako slabo« in da zaradi »deflacije imajo ljudje tudi nekaj evrov več v žepu«. Če se bo kriza zaostrila in se bo izkazalo, da so bile vse bučno razbobnane poteze vlade samo propaganda, se bo nezadovoljstvo povečalo vzporedno z vsakodnevnimi težavami, najbrž pa - kot pravilno ugotavlja politolog Edmondo Berselli -podpora vladi ne bo preveč okrnjena, razen v primeru hudih socialnih katastrof, ki pa si jih ne želi nihče. Berlusconiju se je namreč posrečilo, da je pod streho Ljudstva svobode združil tisto staro in korporativno Italijo, ki ne želi sprememb, ampak se jih boji. Ustanovni kongres Lju-stva svoboščin pa naj bi po Berlusconi-jevi želji to vez samo še potrdil, med ljudmi naj bi se še bolj utrdilo prepričanje, da premieru lahko zaupajo, »ker sem eden izmed vas«.
V	sedanjih razmerah zato ni pričakovati, da bi se razmere v Italiji lahko bistveno spremenile zaradi notranjih trenj v Ljudstvu svoboščin, ker ima Berlusconi vse vajeti oblasti trdno v rokah. Zelo posreden, vendar pomemben pokazatelj te vodilne vloge je med drugim dejstvo, da se tudi v tem kriznem obdobju veča reklamni priliv za postaje Mediaseta, čeprav gledanost teh postaj upada. Očitno je del podjetniških krogov prepričan, da se je treba prikupiti premieru tudi z okrepljenim oglaševanjem na postajah Mediaseta in z vzporednim nižanjem reklemnih naložb v javni televizijski hiši Rai in na satelitski Sky.
V	teh razmerah postaja zato še bolj zahtevna naloga novega sekretarja Demokratske stranke Daria Franceschini-ja. Samo če bo leva sredina znala oblikovati prepričljiv in sodoben družbeni projekt, ki bo pritegnil znova v politiko tudi tiste, ki jih je Demokratska stranka doslej razočarala, in ki bo dojemljiv za dober del družbe, bo lahko načela Ber-lusconijevo premoč. Če leva sredina ne bo znala ponuditi družbi dovolj prepričljive alternative berlusconijevstvu, bo sedanji premier tudi v prihodnje premočno zmagal.
Dario Franceschini je v teh nekaj tednih povlekel nekaj dobrih potez s predlogoma o podpori za brezposelne prekerne delavce in z oblikovanjem po-sebenga sklada za pomoč najbolj revnim, ki naj bi ga napajali s solidarnostno pomočjo najbolj premožnih. Oba predloga sta bila po pričakovanju zavrnjena, toda večina je bila prisiljena soočiti se s predlogoma opozicije. Živčnost Ljudstva svobode pa je dokaz, da sta bila Fran-ceschinijeva predloga za večino moteča, ker je bila prisiljena v defenzivo. Demokratska stranka je, kot kaže, po dolgem času dovolj ustvarjalno tolmačila svojo vlogo opozicije.
Za konec pa za dolgoletnega levičarja dokaj grenka ugotovitev: če bo dovolj ustvarjalno in odločno nadaljeval po tej poti, bo nekdanji pripadnik Krščanske demokracije uspel tam, kjer so doživeli fiasko voditelji, ki so svojo pot začeli v vrstah nekdanje KPI.
16
Nedelja, 15. marca 2009
NEDELJSKE TEME
Desno Vila De Rin, v sredini obnovljena rumena hiša in veličastni razgled, spodaj načrt objekta
g. tomsch
NA POBUDO SLOVENSKEGA PODJETNIKA JOŽETA TOMSICHA
Vili De Rin bo povrnjen nekdanji sijaj
Aljoša Fonda
Ko se vozimo z Opčin proti Sv. Ivanu ali tržaški univerzi, nam včasih pogled za hip zastane na zanimivi starinski zgradbi, ki kraljuje na pobočju pod Trebenskim vrhom. Gradič, o katerem večina Trža-čanov nič ne ve, je še najbolje videti z Ul. Valerio: stoji tik nad živorumeno hišo, pod slednjo pa je avtomobilski odpad, ki je nastal v nekdanjem kamnolomu. Nekaj sto metrov stran se odpira veliki kamnolom Faccanoni. Malokdo pozna zgodovino Vile De Rin in le redki vedo, da je ta gotsko-beneški biser že dobro desetletje v rokah slovenskega podjetnika iz Trsta.
Lekarnar Giuseppe (Jože) Tomsich je leta 1996 odkupil zemljišče od tržaške škofije, med letoma 1998 in 2003 je nasadil trte merlota, malvazije in refoška, ki proizvajajo v idealnih okoliščinah (brez divjih prašičev in bolezni) okrog 80 hektolitrov vina. Z obilno naložbo je novi lastnik obnovil rumeno hišo pred gradičem in jo preuredil v vinsko klet ter pisarno. »Tukaj smo na 280 metrih nad morjem, na točki, kjer se srečata kraški apnenec in istrski peščenec. Višina je enaka Momja-nu, lega je za vinogradništvo odlična,« ponosno razlaga Tomsich, medtem ko se pe-ljeva z njegovim terenskim vozilom po posestvu. Tomsich upravlja s svojim sinom Victorjem družinsko kmečko podjetje, delo pa še zdaleč ni končano: obnoviti je treba še vilo samo, nakar naj bi odprli luksuzni kmečki turizem z enim najlepših in najpopolnejših razgledov na Trst in njegov zaliv.
Vzpetino nad Sv. Ivanom, nad katerim se danes vije planinska vertikala, naj bi Tržačani prvič naselili na začetku 16.
stoletja. Tedaj se je bila vojna z Benetkami, ki so hotele odvzeti Trst Habsburža-nom. Vladala je revščina, poleg tega pa se je ob zalivu razpasla najhujša bolezen tistega časa: kuga. Slednja se je sodeč po pričevanjih in študijah razširila po potoku, ki je sekal Trst na pol. Z Rocola se je nepokrit spuščal po današnji Ulici Revoltella do Montebella in Trga Sonnino, svojo pot pa je nadaljeval skozi današnji Trg Garibaldi, po Ul. Carducci do Trga Goldoni (tu je bil znani most Fabra ali Kovačev most) in Stebrišča Chiozza, kjer se je rocolskemu potoku pridružil svetoi-
vanski pritok Stari breg (ali v italijanski narečni različici Staribrek). Veliki potok je tekel naprej po Trgu Dalmazia in Ulici Ghega do starega pristanišča, izliv je bil med 3. in 4. pomolom. Vse potoke so pozneje pokrili z mestnimi ulicami. Smrtonosna bakterija kuge pa je pred petsto in več leti brez težav dosegla osrčje mesta, saj so perice prale cunje v vodi potoka. Zgodovinski dokumenti pričajo o raznih epidemijah. Leta 1477 je zaradi kuge pomrlo 700 Tržačanov, leta 1479 še enkrat toliko, leta 1497 pa 500. V naslednjih letih so se nekatere premožnejše družine
umaknile na pobočje med Sv. Ivanom, Globojnerjem in Banovskim hribom, na območje, kjer so pljuskali čisti izvirki.
Na mestu bodoče Vile De Rin je takrat nastalo kmečko naselje z vinogradi in sadovnjaki. Po Tomsichevih podatkih naj bi tam živelo 50 ljudi, in sicer dva gospodarja, sedem družinskih članov ter služabniki in njihove družine. »Na pobočju se je tedaj pojavilo kmetijstvo, ženske pa so koše s pridelkom nosile v mesto,« pravi Tomsich. Zdravi izvirki so tamkajšnjim družinam zagotovili stabilno življenje. Približno v času, ko naj bi naselje nastalo, so Benečani in Tržačani sklenili mir s sporazumom v Wormsu (1521). Benečani so prepustili Trst Habsburžanom in opustili svoje težnje proti vzhodu.
V naslednjih stoletjih so bogati tržaški patriciji kupovali zemljišča in gradili hiše na področju Sv. Ivana in Vrde-le, kjer so v glavnem živeli Slovenci. Med temi je bila družina de Marchesetti, ki je po pisanju pisatelja Fabia Zubinija (v knjigi San Giovanni) odkupila omenjeno zemljišče visoko nad vasjo. Posestvo je v zemljiški knjigi pridobilo ime Marche-settia (morda zaradi slovenske sklanjatve Marchesettija, domneva v isti knjigi prof. Pavle Merku). Lorenzo de Marchesetti je poročil Anno Bartolomei, po njegovi smrti pa se je le-ta še drugič omožila, in sicer z Vittoriom De Rinom, občinskim svetnikom in potomcem beneškega odposlanca v Trstu. Družina De Rin je prišla v Trst med kratkotrajno beneško nadvlado, skrbela pa je zlasti za dobavo lesa. De Rinovi so posle z lesom opravljali brezhibno: dali so posekati gozdove od Trsta do Velebita in tako opustošili kraško in istrsko pokrajino. Po odhodu Benečanov je družina ostala v Trstu, njeni izobraženi člani pa so sklepali posle in zasedali pomembna mesta. Vittoriov potomec in soi-menjak je sredi 19. stoletja naročil arhitektu Domenicu Righettiju, naj kmečko naselje spremeni v vilo. Tedaj so ruralno zgradbo obogatili plemiški kapiteli, saj si je De Rin želel gosposke zgradbe, ki bi spominjala na romantične stare čase (tako piše tudi v krajšem članku, ki ga je leta 1978 objavil Il Piccolo). Priča tedanje preureditve je slogovna dvoličnost vile: v notranjosti prevladuje renesančno-ru-ralni slog, zunaj pa gotsko-beneški, ki je v Trstu precej redek. Sredi zgradbe je
manjši stolpič, v notranjem salonu pa so nekoč kraljevali marmornat kamin in freske slikarja Lorenza Giuseppeja Gatteri-ja. Zgradbo so dokončali leta 1854. Vila je bila vseskozi povezana z dejavnostmi v spodnjem kamnolomu, kjer je danes avtomobilski odpad. Kamenje iz De Rino-vega kamnoloma je bilo namenjeno gradnji Terezijanske in drugih četrti, ko pa so ga izčrpali (nadaljnje širjenje kamnoloma bi ogrožalo vilo nad njim), so De Rinovi odprli drug kamnolom, ki je pozneje zaslovel z imenom Faccanoni. Za vilo so zadnja leta 19. stoletja predstavljala višek, v 20. stoletju pa jo je čakal zaton.
Zaradi izjemne strateške pozicije (vila je neke vrste gnezdo s popolnim pogledom na Trst) so odmaknjeno stavbo zavzele vse sile, ki so v 20. stoletju osvojile mesto. Leta 1943 je neobljudeno zgradbo zasegla nemška vojska, dve leti pozneje baje tudi partizani, sledile pa so še zavezniške sile in požar, ki je uničil salon. Stavba je tonila v pozabo, na njenem dvorišču sta rasla bršljan in robida. Ca-terina De Rin je leta 1960 darovala vilo tržaški škofiji, nunam pa bližnji Dom Bea-titudini. Posestvo De Rinovih je namreč zaobjemalo dober del področja nad Cesto za Opčine. V naslednjih letih so neznanci odnesli marsikatere predmete in dragocene kose, med razvalinami pa so se zbirali mamilaši. Opustošeni biser se je skril v goščavo. Taka, prekrita z robido, se je Vila De Rin predstavila leta 1996 Giuseppeju (Jožetu) Tomsichu, slovenskemu lekarnarju, ki je zemljišče odkupil od škofije. Sam je nameraval pravzaprav kupiti tudi ostale dele nekdanjega posestva De Rinovih, se pravi tudi bližnja zemljišča, ki so bila v 80. letih v lasti družbe Sicat Quirina Cardarellija, vključno s kamnolomom Faccanoni. Carda-rellijeva zemljišča je zaradi stečaja Sica-ta po kosih prodajalo tržaško sodišče, Tomsich pa je želel kamnolom spremeniti v velik vinograd, s čimer bi ustvaril veliko vinogradniško »fazendo«. Do dogovora pa ni prišlo in lekarnar se je moral zadovoljiti s terenom nad Vilo De Rin, kamor je nasadil merlot: tja radi zahajajo divji prašiči, ki so pred 20 leti zbežali s Cardarellijevega posestva. Počutijo se kot doma, merlot pa jim, žal, posebno tekne. Tomsichevi so nasadili trte in obnovili rumeno hišo, sedaj pa je na vrsti vila sama. Nameravajo ji vrniti stari čar, nato pa naj bi odprli prestižen kmečki turizem na čudovitem razgledišču. Načrt je zelo ambiciozen, Tomsich pa ima več močnih adutov: navezanost na svojo zemljo, ljubezen do Trsta in mestne kulturne dediščine, ustvarjalno nagnjenje in kapital. Finančna sredstva za ta projekt si je lekarnar nabral z dolgoletnim delom in uspešnimi naložbami, pa tudi po očetovi zaslugi. Oče Viktor, istrski Slovenec, je trgoval z lesom med Trstom, Brkini in Reko. Enako ime kot dedek nosi Giusep-pejev sin in naravni naslednik »rodbine«, nekdanji dijak znanstvenega liceja F. Prešerna in bivši Borov košarkar, zdaj pa prav tako lekarnar, igralec golfa in upravitelj družinskega premoženja ter seveda tudi kmetijskega podjetja. Poudariti gre nekatere pomenljive podobnosti, ki kljub časovnemu razmiku povezujejo nekdanje in nove lastnike vile. Tako De Ri-nove kot Tomsiche so zaznamovali Viktorji, ena in druga družina pa sta na veliko trgovali z lesom. V reinkarnacijo pri nas navadno ne verjamemo, očitno pa se zgodovina včasih res ponavlja.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. marca 2009
17
Sejem Olio Capitale je še enkrat izpostavil pomen ekstra deviškega oljčnega olja in v tem okviru tudi proizvodnjo domačih oljkarjev, ki je zlasti v tržaški pokrajini vse bolj kakovostna
ZAMISEL V OKVIRU SEJMA OLIO CAPITALE
V »oljkoteki« zbrati vse plemenite italijanske sorte
Mario Gregorič
V okviru srečanj na temo oljkarstva, ki so se zvrstila v okviru prireditve Olio Capitale, je vzbudila veliko zanimanja zamisel o ustanovitvi gojitvene zbirke vseh italijanskih oljčnih sort, ki bo poimenovana »oljkoteka«.
Povezovalec srečanja, časnikar Luigi Caricato, je po predstavitvi predavateljev, predsednika Konfederacije Kmetov Italije - CIA Giuseppeja Poli-tija in področnega izvedenca Giuseppeja Di Lene, poudaril izredno oljčno sortno bogastvo Italije, ki ima sama približno 400 oljčnih sort, medtem ko jih imajo vse ostale dežele proizvajalke oljčnega olja le 233. Isto velja za druge kmetijske pridelke in izdelke, zlasti za vina in sire. Od tod tudi izredno bogata paleta italijanskih vin in ostalih pridelkov in živil z zaščiteno oznako porekla.
V zvezi s tem bogastvom je strokovnjak Di Lena naglasil umestnost in koristnost ustanovitve oljkoteke, kjer naj bi na primernih površinah združeno gojili vse italijanske oljčne sorte. Poleg centralne državne oljkoteke naj bi prišlo tudi do ustanovitve krajevnih, predvsem deželnih, ki naj bi združevale vse sorte, prisotne na teritoriju.
Zbirka vseh oljčnih sort na istem prostoru bi omogočila predvsem mlajšim rodovom spoznavanje izrednega oljčnega bogastva in istočasno nudila
možnost neposredne primerjave raznih sort oljk in iz njih pridobljenega oljčnega olja.
Kulturo oljčnega olja, je poudaril Di Lena, je treba gojiti in krepiti, saj predstavlja v svetovnem merilu oljčno olje le 3 - 4 % vseh porabljenih maščob in to kljub znanstvenim dokazom, da so te iz oljk pridobljene hranilne snovi koristne za človeško zdravje.
Sledil je poseg predsednika konfederacije CIA Politija, ki je naglasil dejstvo, da se mora kmetijstvu priznati in primerno ceniti vlogo proizvajalca kmetijskih živil in pridelkov. Ta vloga lahko pride še posebej do izraza, če se nudi primarnemu sektorju možnost prikazovanja biološke različnosti njegove široke proizvodne palete tudi z ustreznim raziskovalnim delom. Pri tem je poudaril neumestnost uvajanja v Italiji gensko spremenjenih rastlin, ker pomenijo odtujevanje od bogate in raznolike tradicionalne italijanske proizvodne tradicije. Zato so pobude kot je zamisel o oljkoteki dobrodošle, saj gredo v smeri ohranjanja proizvodnih tradicij in utrjevanja vezi med kulturo oljke in teritorijem.
Podobne vezi se vzpostavljajo tudi v drugih mediteranskih državah, predvsem afriških, kjer raste zanimanje za proizvodnjo visoko kakovostnega ek-
SLOVENIJA - Ugleden obisk
Predsednik republike pri slovenskih čebelarjih
Čebelarsko zvezo Slovenije je v minulem tednu prvič obiskal predsednik republike Danilo Türk. »Za slovenske čebelarje je danes zgodovinski dan,« je ob obisku predsednika poudaril predsednik zveze Boštjan Noč. Predsednik je izrazil podporo čebelarski zvezi in slovenskim čebelarjem.»Vese-li nas, da ga skrbi za kranjsko čebelo in za obstoj čebelarstva,« je dejal. Predsednik države je čebelarjem obljubil vso pomoč, ki jo lahko nudi, predvsem v smislu osveščanja ljudi o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
Kot je povedal, se predsednik zaveda pomena čebele za ohranjanje okolja ter pomena čebeljih pridelkov kot varne in zdrave hrane. »Predsednik spremlja čebelarstvo in aktualno problematiko ter podpira vse ukrepe, ki pripomorejo k ohranjanju kranjske čebele in slovenskega čebelarstva,« je dejal.
Predsednik Türk si je ogledal čebelnjak in laboratorij ter poskusil čebelje pridelke in medene pijače. Nav-
STROKOVNI NASVETI
dušen je bil tudi nad tem, da slovenski čebelarji pridelujejo medeno penino, ki je posebnost v svetu, saj jo pridelujejo po klasični šampanjski metodi.
V laboratoriju letno pregledajo preko 500 vzorcev medu. »Lahko smo ponosni, da je slovenski med resnično vrhunske kakovosti, saj v vseh letih, ko izvajamo interno kontrolo še noben vzorec ni bil izven pravilnika.
Čebelarji so se s predsednikom pogovarjali tudi o svetovnem kongresu apiterapije, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Kot je povedal Noč, bo predsednik častni pokrovitelj kongresa. S tem je po njegovem mnenju kongres dobil nacionalni pomen.
Na kongresu - v torek so podpisali tudi pogodbo za organizacijo kongresa - bo sodelovalo od 400 do 600 strokovnjakov iz vsega sveta ter čebelarji iz stotih držav. Na njem pričakujejo od 4000 do 5000 obiskovalcev čebelarjev z vsega sveta in dnevno 3000 do 4000 obiskovalcev laične publike. (STA)
Razmnoževanje s potaknjenci
stradeviškega oljčnega olja. Iz tega izhaja tudi razmišljanje o ustanovitvi oznake, ki naj bi izpostavljala kakovost olja mediteranskega izvora, z evidentiranim poreklom posamezne države proizvajalke.
Te in podobne pobude imajo, po oceni predsednika konfederacije CIA, dvojen namen: utrjevati ugled mediteranskega olja in s tem olja posameznih mediteranskih držav ter ga promovirati v širšem evropskem kontekstu, predvsem pa v državah, kjer je poraba te plemenite tolšče še zelo nizka. Na ta način bi se tudi izravnalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem ekstradevi-škega oljčnega olja, kar bi omogočilo usklajevanje tržnih cen s proizvodnimi stroški, ki nemalokrat presegajo povprečno tržno ceno, in se s tem načenja gospodarnost oljkarskih obratov.
Svoj pozdrav sta na srečanju prinesla tudi predstavnik Trgovinske zbornice Walter Stanissa in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Oba sta naglasila gospodarsko pomembnost oljkarstva na Tržaškem, ki je v zadnjih desetletjih doživelo pravi razcvet, ter razpoložljivost ustanov, ki ju predstavljata, za sodelovanje pri vseh pobudah usmerjenih v vrednotenje in promocijo tržaškega ekstradeviškega olja, kot sicer ostalih kmetijskih pridelkov in živil naše pokrajine.
Rastline razmnožujemo na dva načina: spolno in vegetativno. Spolno razmnožujemo s semenom. Rastline, ki jih pridobimo iz semena, imajo različne lastnosti od matice. Na vegetativni način pa odrežemo del rastline, iz katerega nastane nova rastlina. Rastlina ima namreč lastnost, da se lahko iz enega dela popolnoma obnovi. Nova rastlina ima popolnoma enake lastnosti kot matica. Z razliko od spolnega razmnoževanja je vegetativno razmnoževanje veliko hitrejše in zanimivo, da ohranimo na primer stare, domače sorte, ki jih drugače ne dobimo v prodaji.
Eden pogostih načinov vegetativnega razmnoževanja je s potaknjenci. Potaknjenec je košček rastline, ki ima lastnost, da ko ga položimo v zemljo ali v vodo, naredi korenine in ostale dele rastline. Po navadi je to veja, lahko je pa tudi list ali del korenin.
Od sadnih dreves se dobro ukore-ninijo kutina, aktinidija, figa, leska in nekatere druge. Veliko uporabljamo potaknjence tudi pri okrasnih rastlinah: dobro se ukoreninijo rododendroni, hibiskus, pe-largonije, vrtnice, kaktusi in ostale sočni-ce. Med zeliščnimi rastlinami pa omenimo majaron, rožmarin, sivko, pelin, žaj-belj, timijan.
Obstajajo različne vrste potaknjencev. V glavnem poznamo zelene, pol ole-senele in olesenele potaknjence. Različne rastline pridobimo z različnimi potaknjenci. Pelargonije na primer tvorijo z lahkoto korenine iz zelenih potaknjencev; vrtnica tvori bolj z lahkoto korenine iz ole-senelih ali pol olesenelih potaknjencev. Za razmnoževanje begonij pa so najbolj primerni listni potaknjenci. Preden odreže-mo potaknjence se moramo torej dobro pozanimati o tem.
Zelene potaknjence pripravimo konec zime ali spomladi. Odrežemo vršiček veje za največ tri pare listov. Potaknjenec naj bo dolg kakih 3 do 7 cm. V glavnem so zeleni potaknjenci zelo primerni za travnate rastline in male grmovnice.
Pol olesenele potaknjence pripravimo poleti. Odrežemo še ne popolnoma olesenele 10 do 15 cm dolge potaknjence iz rasti tekočega leta. Primerni so za drevesa in grmovnice. Vsaj en členek naj bo v zemlji, od koder se bodo tvorile nove korenine. Preden vtaknemo potaknjenec v zemljo, mu odstranimo vse spodnje liste za vsaj eno tretjino.
Olesenele potaknjence pripravimo jeseni ali konec zime, dokler se ne začnejo pretakati sokovi. Odrežemo enoletne veje iz prejšnjega leta. Potaknjenci naj bodo dolgi 10-20 cm in debeli vsaj 0,5 cm. Odstranimo spodnje liste. Če jih odrežemo že jeseni, jih hranimo v vlažnem prostoru s temperaturo 0 do 5 stopinj C. Lahko jih tudi pokopljemo zunaj v rahlo, ne prev-lažno zemljo. Podtaknimo jih lahko že je-
seni. Če pa to naredimo spomladi, prej namočimo potaknjence za dan ali dva v vodo.
Listne potaknjence pripravimo spomladi ali konec poletja. Lahko odrežemo list s pecljem ali le del lista. Primerne za to so rastline z debelimi listi.
Potaknjence iz korenin pripravimo konec zime ali v začetku pomladi. Odre-žemo del korenin in ga globoko pokopljemo.
Za vse potaknjence veljajo ista pravila. Zelo važno je, da potaknjence odre-žemo tik pod členkom. Tam se namreč nahaja največ hranilnih snovi, zato je uko-reninjenje bolj uspešno. Potaknjenci naj bodo iz enoletnih mladik zdravih in močnih matičnih rastlin. Take imajo po navadi največ hranilnih snovi in zato bolj z lahkoto tvorijo korenine. Oleseneli naj bodo dozoreli, čvrsti in z dobro razvitimi brsti.
Važno je, da rastlini ohranimo polarnost, to se pravi smer rasti potaknjenca.
Za boljši uspeh ukoreninjenja potaknjencev je tudi zelo važno, da uporabljamo dober in oster cepilni nož. Rez naj bo natančna in poševna. Nož naj bo popolnoma čist, da se ne bi začele širiti bolezni. Vaze, kjer se bodo ukoreninili, naj bodo tudi dobro čiste.
Priporočljivo je tudi, da uporabljamo snovi, ki pospešijo ukoreninjenje. Slednje dobimo v prodaji in so po navadi sestavljene iz sintetičnih avksin.
Zelo važen je tudi substrat. Zemlja naj bo lahka, peščena in zračna, obenem naj zadržuje vlago. Dober substrat je rečni pesek in drobna šota. Lahko pa uporabljamo namensko zemljo za setev, ki je sterilizirana, ali pa perlit. Rastline, ki z lahkoto tvorijo korenine, so manj zahtevne za substrat. Nekatere rastline denemo tudi v vodo. Takoj, ko tvorijo korenine, jih posadimo v zemljo. Potaknjence vtaknemo nekaj centimetrov v zemljo. Zemljo moramo držati stalno vlažno, bolje je, da z vodo poškropimo dvakrat na dan.
Zelo važno je, da je ozračje vlažno od vsega začetka. Zgornji del pokrijemo s prozorno plastično folijo. Pri tem pazimo, da se folija ne dotika rastlin. Občasno moramo kontrolirati, da se ne bi razvile bolezni. Če se tvorijo kapljice pomeni, da je ozračje pod plastično folijo nasičeno z vlago. V tem primeru moramo odkriti za nekaj časa, da se vlaga nekoliko posuši. Vaze postavimo na svetel prostor, a ne pod direktnimi sončnimi žarki. Prostor ne sme biti prehladen, a niti pretopel. Pozimi je dovolj, da postavimo potaknjence v neogre-van rastlinjak. Spomladi in poleti jih de-nemo v senčen in zračen kraj. Ko so potaknjenci dobro ukoreninjeni, jih presadimo na prosto.
Magda Šturman
1 8 Nedelja, 15. marca 2009	NEDELJSKE TEME
Za Izrael in države, kjer igra vera tako pomembno vlogo, je rešitev samo v sprejemanju demokratičnih pravil igre.
Boljšega reda ne poznamo.
KDAJ SE BO POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU SPREMENIL?
Spopadi med verami so vedno usodno spobujali fanatizem
Gorazd Vesel
Kadarkoli na Bližnjem vzhodu kaj zaropota, se spomnim na svoje potovanje v Izrael in na bogat izkupiček spoznanj. Kakšnih 20 let je minilo od takrat. V sveto deželo sem se za Veliko noč s turistično agencijo odpeljal kmalu po upokojitvi. Nadejal sem si, da je mogoče ključ za razumevanje tolikih zapletenih vprašanj, ki nam jih ponuja vsakdanjik, poiskati v deželi, kjer so nastajale najstarejše za nas pomembne civilizacije, kjer so se rojevale vere, se medsebojno soočale, se prerekale in bojevale - od takrat pa vse do danes. Profesor, ki nam je govoril o srbskih epičnih pesnitvah in turških vdorih, je ob koncu lekcije večkrat uporabljal refren »vojna bo ali pa tudi ne bo, Turek škili čez mejo.« Besede, ki se še kako prilegajo tistim nemirnim krajem.
Na potovanje se nisem odpravil ravno tešč, kar zadeva razmere. Vedeli smo za vojne Izraela s sosedi, ko je odgovarjal na provokacije, si širil in utrjeval svoj življenjski prostor, do katerega so Judje, državljani Izraela, med drugo svetovno vojno in po njej prišli po več kot 2.000-letnem izgnanstvu in preganjanju. Ob lokalnih vojnah na Bližnjem vzhodu je bilo javno mnenje pri nas v skrbeh. Enega od takšnih spopadov je izraelska vojska pod vodstvom Mošeja Dayana vodila z Egiptom, ki je bil kot neurščena država blizu našemu takratnemu pogledu na blokovsko razdelitev sveta. Kolega, ki je poznal tamkajšnje razmere, mi je takrat dejal, da Izrael ni uspešen zato, ker je ta-
ko sposoben in močan, ampak zato, ker so njegovi sosedje tako slabi.
Do takrat smo si predstavo o Židih ustvarjali na podlagi njihovega pasivnega sprejemanja nacističnega poskusa iztrebljenja. Tudi nekdanji odgovorni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko je bil mnenja, da Židje niso bili pripravljeni boriti se za svoj prav. Povedal je, da se je iz ustaške NDH v Liko , kjer je bil pri partizanih, zateklo veliko hrvaških Židov. Od partizanov so zahtevali, da jih branijo.Tu imate orožje in se branite, kot se moramo braniti tudi mi, so jim odgovorili. Iz Gorice je en sam Žid odšel k partizanom, vse ostale so Nemci odpeljali v koncentracijska taborišča. Ob tem je potrebno povedati, da je naše osvobodilno gibanje poskrbelo za varen prevoz številnih Židov v Palestino. Posebne zasluge za njihovo reševanje je imel Edo Brajnik, po rodu iz Štandreža, ki je po vojni v »federativni« zavzemal izredno odgovorna mesta. Za svoje delo je od Izraela prejel visoko državno priznanje. Za genocid nad Židi sem izvedel šele po vrnitvi s suženjskega dela v Hitlerjevi Nemčiji. Z zgodovinsko opredelitvijo nacističnega genocida, s katarzo, ki jo je opravil nemški narod, in s postavitvijo spomenika, posvečenega pobitim Židom, v središču Berlina, kjer je Hitler imel svoj bunker in je v njem naredil samomor, naj bi bilo zaključeno neko poglavje židovskega vprašanja. Pa ni ravno tako. To dokazujejo, med drugim, tudi nedavni izraelski napad na Gazo in zadnja razhajanja v Rimsko-katoliški cerkvi
prav v zvezi z genocidom nad Judi.
Že pred vzletom letala sem spoznal, da odhajam v dokaj nenavadno državo. Ko so na letališču v Rimu ugotovili, da sem časnikar, so moj kovček dali na stran, ker da bo potoval z naslednjim letalom. Verjetno so ga pregledali. Do njega sem prišel čez en teden, na dan povratka. Iz varnostnih razlogov smo krožno potovanje opravili v nasprotni smeri kot je bilo načrtovano.Vodička je bila, seveda, Iz-raelka, ki je dolgo živela v Rimu. Poleg tega, da je izredno dobro opravljala svoj poklic, je bila tudi neverjetno dovzetna za humor. Bila je nizke rasti, njen mož, oficir vojske z visokim činom in tudi visok po postavi, pa je bil njeno čisto nasprotje; imel je kakšna dva metra. »Ali veste, kdaj me je spoznal«, nas je nekega dne presenetila z vprašanjem. »Takrat«, je odgovorila, »ko si je zavezoval čevlje«.
Ogledali smo si mesta ob morju in v notranjosti dežele, socialistično urejene kibuce, ozemlja, ki so jih z namakanjem iztrgali puščavi, Mrtvo morje, muzeje, ki govorijo o njihovi kalvariji. Če odmislim svoj kovček, je za prvo presenečenje poskrbel profesor, ki je dijake na šolskem izletu spremljal s puško na rami. Takšni varnostni ukrepi so veljali v letih, ko je Izrael imel eno najbolj mirnih razdobij.
Le zakaj je Bližnji vzhod, in še zlasti Izrael, postal tako pomemben na svetovni šahovnici? Odgovor je mogoče dobiti samo v zgodovini. Pravijo sicer, da je zgodovina učiteljica življenja, nikjer pa ne piše, da je vedno dobra učiteljica.
Jeruzalem je središče treh mono-teističnih ver: judovske, krščanske in muslimanske. Nastajale so po navedenem vrstnem redu in, seveda, s časovnim razmikom. Judje od svojega zavedanja dalje čakajo na prihod Mesije. V tej deželi se je kristjanom rodil Jezus, ki je vstal od mrtvih, muslimanom je od tam Mohamed odšel v nebo k Alahu. Ko se je stari Rim začel širiti in postajati imperij, so njegovi cesarji postali neke vrste bogovi, ki so jih morali državljani po božje častiti. S tem Rimom so najprej prišli v spore Judje, ki so že dolgo imeli svojega boga. S širjenjem imperija so spori postali tako ostri, da so Rimljani Jeruzalem opu-stošili že pred našim štetjem. Drugič so se nanj spravili 132. leta po našem štetju. Takrat so ponovno uničili Salomonov tempelj, Jude pa izgnali iz mesta tako daleč, da ga niso mogli niti videti. Spremenili so mu tudi ime. (O spreminjanju imen bi tudi mi vedeli kaj povedati.) Od templja je ostal samo zid, ki je najsvetejši judovski kraj, Zid objokovanja.
V tem razdobju so se pojavljali tudi prvi kristjani, ki so v pričakovanju sodnega dne, ki naj bi se zgodil prav kmalu, zapuščali judovsko in sprejemali krščansko vero, ki jim je zagotavljala večno življenje po koncu sveta. V svoji gorečnosti so bili pripravljeni z nasmeškom sprejemati smrtno obsodbo, kajti tudi oni se niso ravnali po rimskih zakonih. Doletela jih je kazen, križanje, ki je bilo v tistih časih ena izmed najbolj groznih oblik kaznovanja. Na križe je svoje generale pribijal tudi Hanibal, če so doživeli poraz. Peter iz Brusa (leto 1130) v južni Franciji je nasprotoval oboževanju križa, ker je bil sredstvo trpinčenja. Bili so časi heretikov, reformatorje, kakršen je bil tudi Čeh Jan Hus, ki je, kot toliko drugih, tudi končal na grmadi, ker se ni strinjal z vero, ki jo je vsiljeval Rim.Pomi-slimo tudi na našo Karantanijo (»Kri prelita napolnila bi jezero« F. Prešeren, Krst pri Savici.) Čudežno se je rešil sveti Frančišek, velik reformator, nasprotnik razkošja in blišča v Cerkvi ter zagovornik poduhovljenega verskega življenja. Cerkev je ravnala modro:sprejela ga je pod svoje okrilje in s tem poudarila svojo univerzalnost.
Zaradi propadanja stari Rim cezarjev s svojimi bogovi ni mogel več zagotavljali reda. Vzporedno s tem pojavom se je krščanstvo iz preprostih slojev razširilo tudi med aristokrate in celo na dvor. Po dolgem procesu je postalo krščanstvo rimska državna vera. V imenu te vere je krščanski Rim potem preganjal in pobijal drugače misleče. Od takrat do danes se svet ni veliko spremenil. Nacifašisti so pobijali »komuniste«, ko so »komunisti« prišli na oblast, so se maščevali in pobijali nacifašiste in njihove sodelavce. Še dobro, da se je po razpadu takoimenovanega komunizma, v nekaterih državah vzhodnega bloka (poskus v Sloveniji ni uspel) preganjanim zgodila samo »lustracija«, se pravi moralna obsodba in izguba delovnega mesta. Morda niti to ne.
Zgodba muslimanov se začenja v 6. stoletju, ko je s preseljevanjem narodov, boleznimi in vojnami rimskemu imperiju odbila zadnja ura, krščanstvo pa tudi ni bilo tako močno, da bi imelo utrjene položaje. Muslimani so z veliko lahkoto zasegli in eno tisočletje krojili usodo Bližnjega vzhoda, severne Afrike in južnega dela Evrope, vse tja do Dunaja. V tem času je katoliška cerkev imela za svoje poglavitno poslanstvo s križarskimi vojnami osvoboditi sveto deželo. Z njimi so papeži utrjevali in širili svojo oblast po Evropi. Papež Karol Woytila je obsodil takšna početja. Brez prelivanja krvi pa je v 13. stoletju svojo »križarsko vojno« izpeljal cesar Svetega zahodnega rimskega cesarstva, kralj južne Italije in Sicilije Friderik II. Bil je razgledan mož in se je na svojem dvoru obkrožil s pripadniki vseh takratnih ver, z znanstveniki iz judovskega in muslimanskega sve-ta.V Jeruzalemu ga je sprejel celo sultan. Ker se ni ravnal po papeževih navodilih, ga je kar nekajkrat izobčil.V evropski zgodovinski spomin se je Friderik zapisal kot moder vladar, podobno kot pri nas Matija Korvin - Kralj Matjaž.
Spopadi med verami so spodbujali in še spodbujajo fanatizem. Verska gorečnost, ki jo v raznih oblikah nahajamo tudi danes in ki so pogosto vzrok za prelivanje krvi, je poguba za človeštvo. Po Martinu Lutru smo imeli 30-letno versko vojno v Evropi, kugo in lakoto. Na vse to nas spominjajo molitve naših prednikov »Kuge vojske in lakote, reši nas, o Gospod« Tudi nacionalizem rojeva po-
-/
šasti. Vse, kar izključuje razum, je igranje z ognjem. Za modrost je na svetu malo prostora. To so vedeli že stari Grki. Ker so se zavedali njene pomembnosti, so ji v Bizancu (Carigradu) postavili trajen spomenik z znano cerkvijo svete Sofije. Človek se od tistih dob dalje v svojem bistvu le počasi spreminja. V novejši zgodovini poznamo v naši soseščini primera ustaškega taborišča v Jesenovcu in če-tniškega poboja v Srebrenici .Vse hudo nastaja zaradi verskega in narodnega sovraštva. Ne smemo se čuditi, če se še danes v očeh razjarjenega človeka zasveti iskrica jamskega človeka.
Taista verska gorečnost je vodila tudi španska »katoliška kralja« Izabelo in Ferdinanda. Po zmagi nad muslimani, (z zamudo okoli 700 let od Frankov - Karel Martel) sta izgnala tudi Žide, spreo-brnjene Žide in spreobrnjene muslimane. Znani so pogromi nad Židi po vsej Evropi. Vzrokov in izgovorov zanje ne bom navajal. Zadnji primer v Evropi je bil nacistični genocid, holokavst.To je zgodovina. Navajal sem jo, da bi osvetlil zgodbo o Židih, zaradi katerih sem se lotil tega pisanja. In kako je danes?
Šestmilijonski Izrael obkroža milijarda muslimanov. Ta razlika se povečuje iz dneva v dan. Židje so agresivni, Palestinci pa maščevalni. Kar 84 odstotkov Izraelcev je odobravalo zadnji napad na Gazo. Nesimetričnost, ki je značilna za to področje, se je kazala tudi v tej vojni.
Izrael je doslej vedno zmagoval. Nikjer pa ni zagotovila, da bo vedno tako. V kolikih bitkah so zmagali Nemci v prvi in drugi vojni? Pa se jim na koncu ni izšlo. Napoleon je zmagoval do Waterlooja. Hanibal se je okoli 25 let, celo s sloni, vojskoval s starimi Rimljani pred samim Rimom, potem pa je v Zami tudi zanj prišla zadnja ura. Pruski general Carl von Clausewitz ga je imel za največjega vojskovodjo vseh časov. Od njegovih zmag ni ostalo ničesar. Rimljani so mu po zadnji punski vojni zravnali z zemljo celo prestolnico Kartagino. Vojskovodja Sci-pion v svoji gorečnosti ni videl drugega načina maščevanja. Razjokal naj bi se, ko je videl, kako od tako lepega mesta ni ostalo ničesar.Tudi Napoleon , ki je veliko dal na srečo (sreča je na strani pogumnih, pravijo) in je svoje generale izbiral tudi po tem, če imajo srečo v življenju, je občudoval Hanibala. Po njegovem naj bi Kartažan zadnjo bitko izgubil, ker ni imel sreče. Tako je razglabljal, ko se mu je življenje iztekalo na Sv. Heleni.
Sreča je opoteča, pravi pregovor. Prej ali slej ti pokaže hrbet in takrat je po tebi. Ne verjamem, da bo sreča spremljala Izrael v nedogled. Če gre pri vsem tem sploh samo za vprašanje sreče? Kako torej razvozlati gordijski vozel na Bližnjem vzhodu? S federacijo med tema sedaj vojskujočima se sosedoma, ki jima je usojeno, da bosta soseda ostala za vse večne čase?
Zanjo se ogrevajo intelektualci obeh sprtih strani. Tudi Francozi in Nemci , sosedje, so se kar dvakrat spopadli v prejšnjem stoletju. Sedaj pa njihovi predstavniki skupaj sedijo v evropskem parlamentu. Čaka Izrael podobna usoda? Morda bo Izrael postal pohlev-nejši in spravljivejši, če bodo čez Lužo zaigrali na druge strune. V sedanjem času je to mogoče. Svet se ne more vrteti samo okoli te točke. Z vstopom novih igralcev na svetovni oder (Kitajska,Indi-ja, Iran, Južna Amerika ) predstavlja sedanji čas (poleg sedanje svetovne gospodarske krize) za planet neverjeten izziv. Zgodovina ne pozna ravno veliko podobnih razmer od današnjih. Si predstavljate, da ameriška letala brez pilotov, ki napadajo cilje teroristov v Aziji, upravljajo strokovnjaki v Nevadi v ZDA. Gre-jo se »igrice«, podobno kot otroci z elektronskimi igračkami.
Tudi predstavniki treh monoteisti-čnih ver, ki načrtujejo za leto 2o12 srečanje v Turčiji, se zavedajo svoje odgovornosti v svetovnem dogajanju. Kaj jih sili k temu koraku?
Za Izrael in države, kjer igra vera še vedno tako pomembno vlogo, je rešitev samo v sprejemanju demokratičnih pravil igre. Boljšega reda ne poznamo. Demokracija in posledično pluralizem pa sta možna samo v sekularni, se pravi v laični državi, kjer imata razum in dialog svoje mesto, kjer velja zakon o svobodni državi in svobodni veri. Vsega tega primanjkuje na Bližnjem vzhodu. Tudi pri nas suverenost države pogostokrat trpi zaradi vmešavanja Cerkve. Primer Elua-ne to dokazuje.
Gorazd Vesel
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. marca 2009
19
Edini še obstoječi zgodovinski posnetek ustanovnega kongresa FUEN leta 1949. Prvi na levi je prvi predsednik organizacije Joseph Martray
MANJŠINE - ZVEZA MANJŠIN FUEN SLAVI LETOS 60 LET DELOVANJA
Simbolna evropska izbira
datuma in kraja
>
slavnostnega kongresa
Odbor Evropske zveze manjšin FUEN je sklenil, da bo letošnji kongres evropskih narodnosti, vsakoletna skupščina članic te organizacije, ki je obenem tudi seminar o aktualnih vprašanjih manjšin, potekal drugače kot običajno. FUEN namreč po tradiciji svoje kongrese prireja pozno spomladi, v binkoštnem tednu, ki je v nekaterih srednjeevropskih državah prazničen. Letos pa poteka 60 let srečanja v Versailesu, na katerem je bil FUEN ustanovljen, v takrat zelo težkih okoliščinah, saj v prvih letih po koncu druge svetovne vojne ni bilo lahko razpravljati o manjšinah, še zlasti pa ne v Franciji. Zato so se odločili za drugačen datum in za zelo simboličen krat. Letošnji kongres na-
rodov bo tako sovpadal s 26. septembrom, dnevom, ki so ga evropske institucije že pred leti razglasile za Evropski dan narodov, zasedal pa bo v Bruslju, prestolnici Evropske unije.
»S tem, da smo se odločili za Evropski dan jezikov, smo le potrdili znano dejstvo, da so prav jeziki najpomembnejši element naših manjšin in tudi najpomembnejši element naših dejavnosti. Mi želimo predvsem doseči, da bi majhni in najmanjši jeziki ne ostali pozabljeni oziroma, da bi jih veliki uradni jeziki ne pre-gazili,« je v zvezi s tem dejal predsednik organizacije FUEN Hans Hansen.
Dodal je, da želi FUEN z izbiro datuma in kraja dati evropskim institucijam
VELIKA BRITANIJA - Aktivisti jezika kernewek - cornish
Kampanja dotKER za dosego lastne oznake na svetovnem spletu
in politikom velik signal: »Namen imamo, da bi v prostorih Evropskega parlamenta organizirali Evropski forum dialoga ter da bi v ta forum vključili evropsko komisijo in odbor regij. Pogovarjamo se tudi s pomembnimi bruseljskimi političnimi osebnostmi,ki smo jih zaprosili za udeležbo na kongresu,« je pojasnil Hansen.
Vodilna tema letošnjega kongresa bo politična participacija manjšin. Prav politična participacija je tretja temeljna pravica, o kateri je govor v Listini za avtohtone narodne manjšine v Evropi, ki jo je FUEN odobril leta 2006. V letih 2007 in 2008 so razpravljali o prvih dveh temeljnih pravicah, to je o izobraževanju in o medijih.
Aktivisti jezika kernewek - cornish, ki ga govori sicer majhno število prebivalcev Cornwalla, polotoka na jugozahodu Velike Britanije, so sprožili kampanjo za lastno spletno oznako ».ker«. S tem želijo posnemati nekatere druge jezikovne skupnosti, ki so tako oznako že dosegle, tudi v sami Veliki Britaniji.
Kampanjo označuje geslo dotKER, Z njo posnemajo dve drugi kampanji, ki sta se končali z uspehom: v Walesu so s kampanjo dotCYM dosegli lastno spletno oznako, prav tako pa so bili uspešni na Škotskem s kampanjo dotSCO.
Rhisiart Tal-e-bot, eden glavnih pobudnikov te kampanje, je tako obrazložil svojo pobudo: »Opogumilo nas je dejstvo, da je ICANN, mednarodna organizacija, ki odloča o oznakah spletnih strani, lansko leto sklenila, da bo z letom 2009 radikalno spremenila postopek odločanja o oznakah na spletnih straneh. To pomeni, da sedaj lahko tudi Cornwall zaprosi za tako oznako. Navezali smo stik z organizacijo CORE, mednarodnim spletnim registrom, ki je bil zelo aktiven pri priznanju katalonske oznake ».cat«, soudeležen pa je bil tudi pri postopkih za nekatere druge oznak, med temi dot-CYM - Wales, dotBZH - Bretanija in dotGAL - Galicija. V začetku smo si predstavljali, da bomo naleteli na neka-
NEMČIJA
Zveza Turkov Zahodne Trakije deluje 20 let
ABTTF, Evropska organizacija Turkov Zahodne Trakije obstaja že 20. let to pomembno obletnico so proslavili v nemškem mestu Dortmundu, kjer živi veliko turških izseljencev iz te grške pokrajine. Slavja se je udeležilo več kot 2.000 članov iz vse Evrope. Ta organizacija deluje pretežno izven grške države, ki, kot znano, ne priznava narodnih manjšin ampak na osnovi pogodbe iz Lausanna priznava samo versko muslimansko manjšino.
Na zasedanju v Dortmundu je spregovoril predsednik organizacije Ha-lit Habipoglu, ki je med drugim povedal, da so v preteklem letu na dveh sestankih, v Evropskem parlamentu in na sedežu Združenih narodov v Ženevi, izpostavili problematiko te manjšine in prosili za pomoč pri uveljavljanju njenih pravic.
Turki iz Zahodne Trakije imajo dve organizaciji, obe izven meja Grčije. ABTTF je splošna organizacija pripadnikov te manjšine, intelektualci pa so povezani še v združenje univerzitetnih di-plomirancev Zahodne Trakije. Obe organizaciji sta članici združenja FUEN.

tere težave, saj bi bila oznaka KER sprejemljiva za jezik oziroma jezikovne organizacije, težko pa bi jo sprejeli za celotno regijo, ker je pač uradni naziv regije Cornwall. Vendar so nam odgovorili, da bi bila oznaka ».KER« sprejemljiva tudi za regijo, če bi jo pojasnili kot splošno in ne kot geopolitično oznako.
In zakaj želijo v Cornwallu lastno oznako? Razlogi so navedeni na posebni spletni strani www.dotker.org, ki so jo pripravili v okviru kampanje. »To oznako potrebujemo, ker je naš jezik nekaj posebnega. Na ta način bomo omogočili vsem, ki govorijo ta jezik po svetu, da se istovetijo z vsebinami posebnih spletnih strani,« so zapisali v uvodu obrazložitve. Dejansko je veliko število prebivalcev Cornwalla izseljenih na druge celine in taka oznaka bi povezovala vse organizacije, ki so prizadevajo za ohranitev jezika in identitete, pa tudi za avtonomijo regije.
Tudi kampanja sama se je začela na mednarodni ravni. Med pobudniki so poleg prebivalcev Cornwalla tudi ljudje, ki živijo na Škotskem, v Bretaniji, v Wa-lesu,na otoku Mann in na Irskem, Pobudniki pripadajo različnim družbenim segmentom in opravljajo različne poklice, druži pa jih interes za jezik.
Po njohovi oceni bo kampanja dotKER bistveno pripomogla k vrednotenju jezika in kulture na internetu in bo prispevala k povezovanju ljudi in skupin, ki se prištevajo k tej kulturi in ki so razseljeni, med drugim v Avstraliji, v ZDA in v Južni Afriki. Internet bo tudi omogočil, da se jezik in kultura izvažata po svetu relativno poceni; to bo še učinkoviteje, če bo tej jezikovni skupnosti priznana lastna spletna oznaka.
Sicer pa pobudniki menijo, da imajo tisti, ki o tem odločajo, ves interes, da se na svetovnem spletu uveljavijo tudi majhni jeziki in kulture, skratka, da pride tudi na spletu do nekakšne jezikovne demokratizacije. »Angleščina bo ostala najpomembnejši jetzik na svetovnem spletu, to pa ne pomeni, da ima pravico, da ogroža majhne jezike in kulture,« so zapisali pobudniki kampanje dotKER. »Cornwall ni neodvisna država, ima pa svoj posebni pravni in ustavni status. Je obenem kneževina in sestavni del Velike Britanije, ter verjamemo, da bo ta posebnost lahko zabeležena tudi na spletnih straneh,« so še poudarili.
Katriina Kilpi
MADŽARSKA - Pregled problemov in želja Porabskih Slovencev
Slovenska manjšina bi se bolje razvijala,
če bi imela poslanca v madžarskem parlamentu
Predstavnikom Slovencev na Madžarskem leto 2008 ni prineslo odgovorov na nekatera vprašanja, za rešitev katerih si prizadevajo že več let. V prvi vrsti je to ureditev financiranja manjšinskih institucij s strani Madžarske, želijo pa si tudi rešitve manjšinskega zastopstva in da bi v prihodnje lahko razširili program radia Monošter.
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok je za STA kot največji problem izpostavil, da še vedno nimajo svojega poslanca v madžarskem parlamentu, to vprašanje pa se po njegovih besedah vleče že več kot 15 let. O možnostih rešitve je menil, da bi morala Slovenija večkrat opozoriti madžarsko stran na to problematiko.
Hirnok je spomnil, da ima vlada v Budimpešti trenutno na mizi koncept rešitve, ki so ga pripravili manjšinski ombudsman in predstavniki manjšin, vendar se sprašuje, kakšen bo odziv strank. "Zaenkrat stranke v parlamentu niso zainteresirane, da bi imeli svojega poslanca v parlamentu," je po-
Jože Hirnok
vedal in spomnil, da naj bi ta predlog v parlament prišel v začetku prihodnjega leta.
Kot je za STA opozoril predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, Madžarska krši zakon že od leta 1993. Takrat je bil sprejet manjšinski zakon, na podlagi katerega bi morala vsaka manjšina imeti enega poslanca v parlamentu, vendar se to še ni zgodilo. Glede na to, da se madžarski parlament trenutno ukvarja z gospodarsko krizo, Ropoš ne ve, kdaj bi lahko na vrsto prišla obravnava rešitve manj-
šinskega zastopstva in tako ni veliko možnosti, da bi po naslednjih volitvah leta 2010 manjšine lahko imele svojega poslanca.
Hirnok je nadalje kot problem še navedel, da Madžarska ne izvaja ali delno izvaja meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic obeh manjšin iz leta 1992. To po Hirnokovih besedah pomeni, da "zelo slabo financira" manjšinske ustanove in šole.
Tudi Ropoš je opozoril še na problem financiranja manjšinskih ustanov, ki po njegovih besedah traja že nekaj let. Kot je pojasnil, na Madžarskem poteka financiranje večinoma normativno, pri čemer je v prvi vrsti navedel narodnostne vrtce in šole, ostala sredstva pa je potrebno pridobiti z razpisi. Podobno je pri časopisu Porabje, ki ima določena sredstva zagotovljena iz javnega sklada, in radiu Monošter.
Hirnok je glede radia Monošter povedal, da trenutno pripravljajo le osem ur programa tedensko, želeli pa bi ga razširiti na najmanj 24 ur tedensko. Ropoš je o tem
izpostavil, da trenutno še nimajo zagotovil, da bi program razširili na 24 ur tedensko, za kar si prizadevajo že nekaj let.
Predstavnika Slovencev na Madžarskem sta spregovorila tudi o odnosu Slovenije do reševanja odprtih vprašanj. Hirnok bi si želel pomoči slovenske diplomacije, da bi pripravili madžarsko stran k izvajanju meddržavnega sporazuma. Spomnil je, da so na srečanjih predsednika državnega zbora Pavleta Gantarja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja seznanili s položajem, sogovornika pa sta jima obljubila pomoč pri reševanju.
Podobna pričakovanja ima Ropoš, ki si poleg rednega financiranja s strani Madžarske želi še pomoči Slovenije kot matične države na območjih Goričkega in Porabja, kjer je prisotna visoka stopnja brezposelnosti. Ta, kot je dejal, vpliva na materni jezik. Namreč, če mladi ne bodo imeli perspektive in možnosti za službo, se bodo odselili in s tem bodo izgubili to, kar so doslej dosegli v vrtcih in šolah. Na problem brez-
poselnosti v Porabju je opozoril tudi Hirnok.
Ropoš je z dosedanjim reševanjem "kolikor toliko" zadovoljen, želel pa bi si, da bi bilo mogoče vsako leto rešiti katerega od problemov. Takšna pričakovanja ima tudi od skupne seje slovenske in madžarske vlade, načrtovane za prihodnjo pomlad, predtem, predvidoma marca prihodnje leto, pa naj bi se sestala še dvostranska mešana komisija.
O željah in pričakovanjih za prihodnje leto Hirnok še naprej računa na pomoč Slovenije, tako moralno kot finančno. "Moram priznati, da tisto, kar smo sedaj dosegli, smo večinoma dosegli s pomočjo Slovenije," je dodal. Ropoš pa je izrazil upanje, da zaradi gospodarske krize Madžarska ne bo zmanjšala sredstev za manjšino.
Na območju Porabja je približno od 3000 do 5000 pripadnikov slovenske manjšine. Ti živijo v Monoštru, Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanovcih, Verici-Ritkarovcih in Andovcih.
Anita Balas, STA
KULTURNI
Št. 147
u
Nedelja, 15. marca 2009
osebna izkaznica
IME: KD Ivan Grbec KRAJ IN DATUM ROJSTVA:
Škedenj, 1868 (preimenovano leta 1968) ^k	NASLOV: Škedenjska ulica 124
■ KONTAKTI: Luisa Primožič
DEJAVNOSTI: ženska pevska skupina, kulturni večeri, družabne večerje, tečaji šivanja noš, yoge in argentinskega tanga, knjižnica, založniška dejavnost
ODBOR: Luisa Primožič (predsednica), Devana Pizziga (podpredsednica), Du-nija Sancin (tajnica), Nataša Tavčer (blagajničarka), Silvio Ghirardi (gospodar), Maria Bradassi, Laura Lukač, Vilma Gregori, Iva Bone, Anita Podobnik, Margherita Mazzoni, Tatjana Masala, Daidi Sancin, Sabina Kosovel (odborniki) POSEBNI ZNAKI: povezava z zgodovino Škednja, njegovih običajev in ljudi
Trajni zapis zgodovine, običajev in ljudi v »Ščedni«
Publikacije društva Ivan Grbec:
Kulturno življenje v Škednju je začelo cveteti leta 1868, ko so ustanovili ljudsko čitalnico. Kot marsikatera tedanja slovenska društva v Trstu, je tudi Škedenjsko društvo ponovno zaživelo takoj po drugi svetovni vojni, ko je začelo javno delovati z nazivom Prosvetno društvo Škedenj. Leta 1968 pa je bilo poimenovano po uglednem ške-denjskem rojaku, kulturnemu delavcu, učitelju in glasbeniku Ivanu Grbcu.
Iz velike ljubezni do ljudskega petja je 8. marca leta 1980 nastal Ženski pevski zbor, ki je postal nosilni steber društvenega delovanja. V teh letih so ga vodili Marta Werk, Boža Hrvatič, Ignacij Ota, Ksenija Kos, Mirjana Gvozde-nac in Goran Ruzzier.
Leta 1982, s pridobitvijo novih prenovljenih prostorov in pod vodstvom pomlajenega delovnega odbora, je društvo dobilo nov zagon za nadalj-
nje delo v duhu medsebojnega spoznavanja in zbliževanja med tu živečima narodoma.
Glavna cilja društva sta vrednotenje in ohranjanje kulturne dediščine. Pri tem ima ob rednih dejavnostih velik pomen založniška dejavnost, saj društvo dokumentira z brošurami in knjigami dragoceno zgodovino nekdanje vasi, njenih uglednih in preprostih prebivalcev.
Tečaj šivanja narodnih noš pod vodstvom Marte Kapun Košuta, tečaj yoge, vaje in nastopi Ženske pevske skupine spadajo med že utečene dejavnosti, ki jih popestrijo družabni večeri in obujanje starih praznikov ter običajev. Filmski krožek Lumiere prireja pod okriljem društva niz filmov in razprav. Med rednimi dejavnostmi so tudi srečanja z otroki osnovnih šol in vrtcev iz Skednja in Sv.Ane.
1998 - Ksenija Vidali (dvojezično): S to publikacijo se je pričel niz v poklon krajevni glasbeni tradiciji in njenim najbolj znamenitim ustvarjalcem. Luisa Antoni je rekonstruirala zgodbo operne pevke, ki je zaslovela na mednarodnih odrih in je postala zvezdnica ljubljanske Opere.
agenda-agenda-agenda-agenda
NE PREZRITE!
4. NATEČAJ ZA ZBOROVSKE SKLADBE ZA NAGRADO IGNACIJ OTA
Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. Natečaj za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota.
Razpis je na razpolago na sedežih ZSKD ali na spletni strani www.zskd.eu.
PRIMORSKA POJE 2009
Prosimo pevce in predsednike zborov, da sproti sledijo morebitnim spremembam na razporedu zborov, ki je objavljen na www.zpzp.si .
ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2009
Petek, 20.3.2009 ob 20. uri, Skofije, Osnovna šola MoVS Lipa, Bazovica MePZ Devin-Rdeča zvezda, Zgonik
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na koncert revije PRIMORSKA POJE 2009 Petek, 27. marca 2009 ob 20.30
Sovodnje, Kulturni dom Nastopajo:
MoPS Vasovalec, Ilirska Bistrica MoPZ Kraški dom, Repentabor ŽePZ Sožitje, Podmelec (Tolmin) Vokalna skupina Snežet, Tolmin MoPZ Kras, Opatje Selo (Miren-Ko-stanjevica)
Nonet Bača, Podbrdo (Tolmin) MePZ Jacobus Gallus, Trst Nedelja, 29. marca 2009 ob 17. uri
Milje, Občinsko gledališče Giuseppe
Verdi (Ul. San Giovanni 4)
Nastopajo:
ŽePZ Pristan, Koper
ŽeVS Jezero, Doberdob
MoPS Košana, Pivka
MePZ Pod lipo, Speter
DePZ Plejade, Ajdovščina
MePZ Primorje, Ajdovščina
MePZ Sontius, Nova Gorica
Zveza Slovencev na Madžarskem Monošter
Slovenska prosvetna zveza Celovec
Krščanska kulturna zveza Celovec
Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica
Slovenska prosveta Trst
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti
Ljubljana
vabijo
na skupno prireditev Slovencev iz zamejstva
BREZ MEJ nedelja, 15.3.2009 ob 17.00 Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici (Drevored XX. Septembra 85)
Nastopajo:
Janez Gregorič, kitara, Celovec Sonja Koschier, sopran, Celovec Samo Lampichler, bariton, Celovec Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela (Gorica), dirigentka Mateja Černic NOMOS Ensemble, Trst Mihi Krištof, recitator, Celovec Robert Cotič, recitator, Gorica Scenarij in režija: Alenka Hain, Celovec
2000 - brošura ob dvajsetletnici ženskega pevskega zbora (dvojezično) z uvodno besedo Pavleta Mer-kuja, mislimi pevk, zborovodij in prijateljev ter zgodovinskim prerezom v obliki pogovora z dolgoletnimi člani-
grala 67 različnih, po večini vodilnih vlog v 60. opernih delih. Članica mariborske operne hiše je po upokojitvi poučevala na ljubljanski Akademiji.
2003 - Lik in delo Ivana Grbca
(dvojezično): njegov učenec Pavle Merku se je poglobil v življenjsko in umetniško zgodbo skladatelja, publicista, etnomuzikologa in pedagoga. Knjiga je opremljena s katalogom skladateljevih del.
2006 - Ondina Otta Klasinc
(dvojezično): Mojca Potrč je avtorica portreta sopranistke Ondine Otta, ki je otroška leta preživela v Skednju. V petindvajsetletni karieri je odpela in odi-
2006 - Ano lejto je pasalo (s povzetkom v italijanščini): knjiga Marte Košuta odraža ponos Skedenjcev in njihovo navezanost na tradicijo krajevne noše. Avtorica je sestavila pravi priročnik za prepoznavanje delov pristne škedenjske noše z zgodovinskim uvodom in poglobljenim poglavjem o vezeninah in njihovi simboliki. Noša in krušarce so za Skedenj pravi simbol in prepoznavni znak pripadnosti.
21. marec 2009 Dom Andrej Budal IZBRUH MLADOSTNE USTVARJANOSTI
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije
Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org
Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.org
Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora
Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
2008 - Ena duša in ena pamet:
Marija Makarovič in Marta Košuta sta izbrali, zapisali in uredili spomine in življenjske zgodbe trinajstih Skedenj-cev oz. med letih 1907 in 1937 v Skednju rojenih ali priseljenih ljudi. V pričevanjih je ozadje dveh svetovnih vojn, so temni, a tudi srečni trenutki zgodovine teh krajev, različne zasebne življenjske pripovedi v senci odmevnih državnih in mednarodnih dogodkov prejšnjega stoletja. Knjiga bo imela v tej sezoni več predstavitev v Italiji in Sloveniji.
glasbena matica
mpclet
mladi v glasbi
glasbeni utrip
Lil J
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
Št. 5/III
Drugo srečanje komornih skupin Glasbene matice
Glasbena matica je priredila lani prvo Srečanje šolskih komornih skupin in uvedba pobude je nosila že od začetka pečat nove tradicije. Vrednotenje in poudarjanje pomena muziciranja v komorni skupini sta namreč vseskozi prisotna v redni pedagoški ponudbi šole, kjer vsak učenec ima možnost, da se ob individualnih lekcijah preizkusi v glasbenem sodelovanju s sovrstniki in profesorji. Komorna igra je skoraj obvezna dejavnost, saj se tudi navidezno najbolj »individualistično« nastavljeni pianisti morajo prej ali slej soočati s spremljavo drugih glasbenikov, kar predstavlja prvo stopnjo tovrstnega sodelovanja. Ob priložnostnih skupinah, ki sodelujejo za posamezni nastop ali za krajše obdobje, se mnogi učenci odločijo za redno delovanje v komornih zasedbah in ravno njim je šola namenila to srečanje, katerega se udeležijo glasbeniki iz vseh sedežev Glasbene matice v naši deželi. Srečanje komornih skupin iz tržaške, goriške in videmske pokrajine bo v sredo, 25. marca ob 18.uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Muziciranje ali izvajanje?
Odkar je na konservatoriju nastal eksperimentalni trienij za akademsko izobraževanje prve stopnje na področju pedagogike, so razni profesorji Glasbene matice izkoristili to možnost izpopolnjevanja in so tudi diplomirali v tem okviru. Prejšnji teden je dopolnila študij tudi prof. Ve-renka Terčelj z diplomsko nalogo in projektom »Igrati in peti tradicionalne božične melodije«. Troletni študij in izkušnja na terenu sta omogočila pedagoginji, da je razvila pedagoško metodo, ki raziskuje deli-katni prehod od izvajanja k muzici-ranju pri učencih prvih letnikov: Cilj vsakega profesorja je kakovostno in prepričljivo igranje učenca, pogosto pa ne upošteva potrebe, da bi predstavljal glasbeno snov nekoliko širše. Večina profesorjev se osredotoča le na igranje, na instrument, predvsem pri začetniku pa je potreben tudi okvir. Glasbo je treba predstaviti kot celoto in to se zrcali v izbiri učne snovi. Velikokrat zbiramo prezahtevne skladbe, ki jih otroci ne utegnejo nadgrajevati z lastnim doprinosom. Izvajati ni dovolj, potreben je prehod v poustvarjanje. Na tem konkretno delam že štiri leta in rezultati so zelo pozitivni. Vsak otrok ima v sebi zaklad, zato mu moramo ponujati pogoje in rekvizite, da ga spozna in izkoristi.
Pobratenje v jazzovskem duhu v kavarni San Marco
Katere so vsebine te diplomske naloge?
Diploma je trodelna; najprej se ukvarjam s splošno »strategijo« poučevanja in s problematikami začetnikov, nakar sledi opis pripravljalnega in laboratorijskega dela projekta oz. konkretnega preverjanja metode na lekcijah. Diplomska naloga je predvsem praktičnega značaja in je nastala iz konkretnih potreb. Na vseh božičnih nastopih so učenci igrali pretežno tradicionalne motive iz svetovne literature, zato sem pomislila, da bi bilo prav črpati tudi iz bogate zakladnice slovenskih liturgičnih pesmi. V ta namen sem izbrala več skladb iz zbirke Cerkvene ljudske pesmi in jih priredila na zelo preprost način, da bi jih začetniki zaigrali in naštudirali tudi na kreativen način. Z učenci smo na lekcijah analizirali skladbe iz različnih zornih kotov; sami so ustvarjali priredbe melodije ali spremljave, upoštevali smo tudi način izvajanja, ki je značilen za pevsko izvedbo. Priredbe so namerno enostavne, da bi bil študij dovolj dostopen in ne bi zaviral interpretacije. Opazila sem namreč, da ko otroci izhajajo iz njim najbolj znane literature, je izvajanje bolj doživeto. Glasbeni in tehnični element postaneta celota, otroci lažje memorizirajo skladbe in se vživijo v izvajanje.
V petek, 27. marca v zgodovinski kavarni San Marco v Trstu bodo glasbeniki in pevci oddelka za jazz in zabavno glasbo pri Glasbeni matici imeli prijateljsko srečanje v obliki skupnega koncerta z učenci sorodnega oddelka pri Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Delovanje ljubljanskega oddelka nam je predstavil predstojnik Matevž Smerkol.
Koliko let deluje in kako se artikulira pouk na oddelku za jazz in zabavno glasbo na SGBŠ?
Oddelek je odprl svoja vrata v jeseni 1992; v tem letu smo vpisali kar 26 dijakov, ki so uspeli opraviti sprejemni izpit. Pred začetkom delovanja te šole smo se za verifikacijo te smeri v glasbenem šolstvu borili kar skoraj deset let. V letu 1991 smo takrat mladi jazz glasbeniki, ki smo ravno končavali študij na različnih ustreznih -torej jazz- akademijah v tujini pripravili učne načrte, ki so se zgledovali po programu klasičnega izobraževanja na srednji stopnji. V tistem času smo se zavestno odločili začeti na srednji stopnji, saj bi bil vsak trud uspeti z našim programom na ljubljanski AG nedvomno obsojen na neuspeh. Tudi realen pedagoški premislek govori v prid srednji stopnji, saj je začeti s to vrsto glasbe šele pri 18- ali 19-ih letih prepozno. Učni program in učni načrti so izdelani ekvivalentno s podobnimi študiji kjerkoli v svetu. Za ustvarjanje v jazz glasbi je potrebno temeljito poznavanje linearnega gibanja, torej gradnje melodije, harmonije kot nauka, tradicije jazza, saj je vsako ustvarjanje v jazzu odgovor na tisto, kar se je v jazzu že zgodilo, torej temelji na osebnem vrednostnem odnosu do vsega, kar jazz je. Glasbo (in ne samo jazz) obravnavamo tudi kot družbeni fenomen, saj je jazz intenzivno vključen v dogajanje sodobne družbe. Tako je prva generacija z zaključnim izpitom končala svoj študij spomladi leta 1996. V tem času smo s partnerji iz Cambridgeja naše dokumente uskladili z evropskimi tako, da je odslej zaključek našega študija maturitetni izpit. S tem je naša smer dobila novo težo. Poleg t. im. "glavnega predmeta", torej posameznega inštrumenta ali petja se naši dijaki izobražujejo še v vrsti glasbeno-prak-tičnih predmetov kot so ansambelska igra, šolski big-band, klavir, osnove improvizacije, teorije in zgodovine jazza, itd. Ime "za zabavno glasbo" je v imenu oddelka ostalo iz več razlogov. Ker je neposredna iniciativa za ustanovitev naše smeri prišla pravzaprav s krogov glasbenikov zabavne glasbe (Društvo slovenskih glasbenikov zabavne glasbe, sedaj DGS), pa tudi zato, ker vemo, da slovenski kulturni prostor ne omogoča toliko, da si naši diplomantje ne bi bili prisiljeni iskati kruha tudi po drugih glasbenih vejah. Kakorkoli, jazz glasba je najboljša osnova - po našem mnenju - tudi za tako dejavnost. Od "glavnih predmetov" poučujemo: jazz kitaro, jazz klavir, jazz kontrabas, jazz saksofon, jazz trobento, bobne in petje. Še vedno nam ni uspelo realizirati pouka pozavne...
Kakšne glasbene osnove so nujno potrebne za vpis?
Po zakonu je potrebno znanje »določenega števila let glasbene šole«. Ker je znanje, ki si ga kandidati na različnih glasbenih šolah naberejo zelo različno, je potrebno to znanje
preveriti na sprejemnih izpitih, nato pa utrditi v prvem letniku srednje stopnje. Zaradi tega formalizma ne smemo zahtevati znanja iz jazz glasbe (ali improvizacije itd). Razlog je v tem, da na nižji stopnji takega pouka ni. Zato ugotavljamo le nagnjenost, nadarjenost k ritmični prvini glasbe, k variiranju melodije in k občutku za formo, torej za prostor-čas, v katerem se glasba dogaja.
Kako je prišlo do sodelovanja s sorodnim oddelkom tržaške Glasbene matice?
Do tega sodelovanja bi bilo lahko prišlo pravzaprav že veliko prej, saj sem imel že
na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani veliko kolegov, koleginj in prijateljev iz Trsta. Ze v letu 1983 sem sodeloval z Glasbeno matico v nekem projektu z Aleksandrom Roj-cem in godalnim kvartetom v Trstu. Ta povezanost bi se lahko torej pojavila že prej, a je nismo znali realizirati... Neposredna povezava se je zgodila z glasbenico z Opčin, Andrejko Možina, ki se je vpisala k nam pred šestimi leti, pri nas di-
plomirala iz jazz petja in s katero sva postala dobra prijatelja. Zelo me veseli, da premore toliko ustvarjalne in poleg tega še organizacijske energije, da uspešno spelje vse projekte, ki se jih loteva, rad bi se ji zahvalil, da bomo po njeni zaslugi gostje v kavarni San Marco. Upam, da bo kon-certek zanimiv zlasti mladim, tistim, ki se aktivno zanimanjo za nadaljnje šolanje v tej smeri.
Glasbena matica za šole
Mladi oblikujejo podobo Glasbene matice z vsakdanjim študijem, z nastopi in dosežki, saj je namen šole širitev glasbene kulture med bodočimi profesionalnimi glasbeniki, kot tudi vzgajanje bodoče publike koncertnih dvoran. V ta namen je nastala posebna pobuda ob praznovanju stoletnice ustanove, ki bo počastila dolgoletno tradicijo tudi z vzgojnim projektom, s katerim bo predstavila šolskemu občinstvu svojo zgodovino, predvsem pa rezultate glasbenega študija in lepoto te umetnosti.
Profesorji in učenci šole so namreč oblikovalci srečanj v šolskih prostorih, ki se po vsebinah razlikujejo v skladu s starostno stopnjo ciljne publi-
ke, saj je pobuda namenjena slovenskim in italijanskim osnovnim, srednjim in višjim šolam. Na vabilo so se že odzvale nekatere šole in prvo srečanje se je odvijalo na osnovni šoli Ivan Grbec v Šked-nju ob tednu slovenske kulture. Nastopajoči so na igriv in pripovedni način povabili otroke k odkrivanju različnih glasbil, kar je predstavljalo zanimivo in zabavno izkušnjo za osnovnošolce, ki so aktivno sodelovali pri prikupno oblikovanem uvodu v svet glasbe in glasbil. Srečanja se bodo odvijala do konca jubilejnega leta 2009. Zainteresirane šole lahko kontaktirajo tajništvo Glasbene matice za vse informacije. Koordi-natorka projekta je prof. Vesna Zuppin.
NAPOVEDNIK
TRST
V	petek, 27. marca ob 20.30 v kavarni San Marco
Koncert oddelkov za jazz in zabavno glasbo Glasbene matice in SGBŠ Ljubljana
GORICA
V	petek, 20. marca ob 18.00 na sedežu šole v Gorici
Nastop učencev Olge Sosič (flavta) in Manuela Fighelija (harmonika)
V	sredo, 25. marca ob 18.00
v Kulturnem domu v Sovodnjah
Drugo srečanje komornih skupin Glasbene matice
SEŽANA
V	nedeljo, 22.marca ob 18.00
v Vrabčevi dvorani Glasbene šole
Zaključni koncert udeležencev delavnice za jazz in zabavno glasbo Glasbene matice
rifJ glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
i.podlistek
M.	ipodlistek@gmail.com
15. 3. 2009
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Brez mej
Danes bo 17. uri potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici prireditev »brez mej«, ki jo prirejajo vse kulturne organizacije slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ob sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti.
Po podobni prireditvi, ki se je vršila leta 2006 (takrat še s predšen-genskim naslovom »preko mej«), bo na odru zadonela slovenska pesem in beseda iz sosednjih pokrajin matične države. S programom uglasbene poezije bodo nastopili Janez Gregorič, kitara, Sonja Koschier, sopran, Samo Lampichler, bariton, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z dirigentko Matejo Černic, NOMOS Ensemble, recitatorja Robert Cotič in Mihi Krištof, za scenarij in režijo pa je poskrbela Alenka Hain. Skratka, večer, ki sili k razmišljanju. In to že od samega naslova. Bolj kot sama sintagma brez mej je važno, da je pri ohranjanju slovenske kulture in prisotnosti v sosednjih pokrajinah manjšinam (da, ponovno zapišem to besedo! manjšina, ne ker smo manj številni, a večkrat prešibki, da bi se nas glas slišal na političnem prostoru) ob strani matična država. Če želimo izkoristiti vse prednosti, ki se ponujajo v tem času, moramo izpostaviti tesnejši odnos do našega skupnega slovenskega prostora. Zavedati se moramo, da smo del istega slovenskega prostora ter, nenazadnje, da smo lahko subjekt le, če sami znamo nekaj kvalitetnega in zanimivega doprinesti celotnemu prostoru. To velja zlasti na področju kulture, to je na področju, ki je zelo tesno in neposredno povezano z vprašanjem ohranjanja in razvoja jezika. Jezik moramo gojiti, uporabljati in to z namenom, da ga sploh ohranimo. Ustvarjati moramo, da ne bomo le drugorazredni potrošniki. Drugače bomo v Evropi brez meja ostali kar na lepem brez besed in brez jezika!
»Petje naj bo veselje«
trst
gorica
Pogovor z Markom Tavčarjem, predsednikom ZCPZ - Trst pred letošnjo revijo »Pesem mladih«
Od leta 1971 poteka v organizaciji tržaške Zveze cerkvenih pevskih zborov pevska revija Pesem mladih. Kako se je prireditev razvijala v tem času?
Marko Tavčar: Pesem mladih je revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je v teh letih doživela kar precejšen razvoj. Prvih deset let so sodelovale pri tej prireditvi tudi folklorne skupine oz. mladinski instrumentalni ansambli, kasneje pa se je prireditev strogo zborovsko usmerila. Zadnja leta nastopajo na reviji bodisi zbori, ki delujejo v okviru naših prosvetnih društev na Tržaškem ali v župnijah, a tudi lepo število šolskih zborov, in sicer od osnovne do nižje srednje šole, kar pomeni, da je ta revija prišla v zavest voditeljev teh zborov kot priložnost, da se za to priliko zbori temeljiteje pripravijo in da torej bolj intenzivno uskladijo svoje načrte. Med nastopajočimi zbori je namreč tudi nekaj takih, ki bodo aprila udeležila zborovskih tekmovanj kot je npr. Zlata grla na Goriškem ali pa celo zborovskih tekmovanj v Trbovljah ali v Celju. Sodelovanje na naši reviji je torej priložnost da vadijo program in da se bolje uglasijo. Tudi letos bo ves koncert poslušala posebna strokovna komisija, ki bo kasneje zborovodjem posredovala vtise in strokovne nasvete za nadaljnjo delo. Gre za izkušnjo, ki jo zborovodje v glavnem zelo radi sprejmejo, saj gre za priložnost preverjanje lastnega znanja in iskanja poti naprej. Tudi tako se pripomore k rasti naše mladinske pevske kulture.
Koliko zborov bo sodelovalo na letošnji reviji, ki bo potekala v soboto 21.
in v nedeljo 22. marca na Pomorski postaji v Trstu?
Marko Tavčar: Prav zaradi velikega števila prijav smo primorani tudi letos razdeliti revijo na dva dela. Letos se je prijavilo 32 pevskih zborov in skupin. To je velik izziv za organizatorje, saj v Trstu ni res lahko najti tako velike dvorane, in to ne le zaradi samega občinstva, ampak zaradi prostorov, kjer lahko zbori počakajo na svoj nastop. Prvi večer bo oblikovalo 16 zborov in skupin, na odru pa se bo zvrstilo okoli 450 pevcev! Tudi naslednji dan bo nastopilo 16 zborov, sicer pa bo število pevcev nekoliko manjše, saj bodo sodelovale tudi šole, ki nimajo velikega zbora.
Kljub demografskemu padcu pa je opazno veliko število otroških in mladinskih zborov...
Marko Tavčar: To je zanimiv pojav. Pri otroških in mladinskih zborih na Tržaškem ni opaziti večjega upada. Sicer gre za različno raven znanja zborov in dirigentov. Problem nastane, ko otroci zrastejo. Pri fantkih pride tudi glasovno do mutacije, pri dekletih pa nastopijo druga zanimanja. Kljub temu pa se dekleta še vedno rada odločajo za petje, kot dokazuje število dekliških pevskih skupin, tega ne moremo zaslediti pri fantih. Le redki se namreč vključijo v odrasle pevske zbore in pride torej velikega osipa mlajših pevcev. Naša želja bi bila, da bi usmerjali mladinsko petje za mlade starih od 14 do 20 leta, ampak opažamo, da je to zelo težko in da je še težje motivirati same pevce. Dogaja se namreč to, se fanti v glavnem usmerijo v šport, to pa jih totalno prevzame in nimajo več časa za zborovsko udejstvovanje.
To je en vidik. Na drugi strani pa nam izkušnje kažejo, da bi rabili izkušene zbo-
rovodje, ki bi znali na pravilen način nagovarjati mlade, zlasti najstnike, jim posredovali zanimanje za pevsko kulturo in jim seveda posredovali program, ki bi bil za pevce tudi zanimiv.
Razlog za osip je tudi v dejstvu, da najstniki rabijo kompetitivnost in izzive..
Marko Tavčar: Tudi to je vidik sodobne družbe, ki želi na vseh ravneh izpostaviti kompetitivnost. To je lahko spodbudno, sicer pa menim, da ni mogoče na vseh ravneh iskati kdo je boljši, saj pri petju pride do izraza tudi notranje veselje pevca. Petje ustvarja veliko notranjega zadoščenja. Tekmovanje, tudi pevsko, pa sprošča veliko adrenalina. Tudi na pevskem prostoru takih tekmovanj ne manjka, in to na vseh stopnjah, od lokalne do vsedržavne ravni. Po mojem mnenju je pomembno dobiti dovolj motivirane pevce, ki redno obiskujejo vaje, prav tako pa je treba dobro izkušen mentor. Ko je znanje na dovolj visoki ravni lahko zbor tudi tekmuje in kot Zveza jim rade volje gremo na roko, da jim pomagamo rešiti logistična vprašanja. Težko je primerjati delo pri pevskem zboru in
Primorska poje 2009 - Nastopi zborov ZSKP in ZCPZ
Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 16. 3., v Peterlino-vo dvorano v Ul. Donizetti 3, v Trstu, kjer bo pogovor ob izidu knjige prof. Marije Pir-jevec "L'altra anima di Trieste" . Začetek ob 20.30.
V torek, 17. marca 2009, bodo ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, slavnostno izročili dirigentu in organistu Hermanu Srebrniču Humar-jevo priznanje. Nagrado podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete.
Prosvetno Društvo Pod-gora v sodelovanju z Združenjem Cerkvenih Pevskih Zborov - Gorica in podpokroviteljstvom Goriške nadškofije ter Koprske škofije organizira 4. NATEČAJ CERKVENEGA ZBOROVSKEGA PETJA "BOGOMIR ŠPACAPAN". Pravila za vpis zbora so na razpolago na spletni strani www.podgo-ra.it - Natečaj Bogomir Špacapan. Zbori se lahko vpišejo po navadni ali e-pošti do 16. marca na sledeča naslova: Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, Via-le\Drevored 20 settembre, 85 - 34170 Gorica Italija (navadna pošta), corili01@go-rica.191.it (e-pošta).
Letošnja 40. Primorska poje, ki jo prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, se je pričela 27. februarja v Kulturnem domu v Izoli, zadnji nastop pa bo v Trenti 26. aprila. Na tej najbolj množični zborovski reviji bo sodelovalo 196 pevskih skupin, ki bodo nastopile na 31 koncertih v raznih krajih Primorske. Iz Goriške, Tržaške in Videmske prokraji-ne bo na letošnji Primorski poje sodelovalo 50 zborov. Na Goriškem bodo koncerti v Jamljah, Štandrežu, Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in Sovod-njah. Tržaška pa bo zbore gostila v Marijinem domu v Trstu, Dolini, Miljah in Opčinah, v videmski pokrajini pa se bodo zbori predstavili danes ob 14.30 v Občinskem kulturnem centru na Trbižu, kjer se bosta srečali Koroška in Primorska poje in v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu.
Sakralna programa bosta tudi v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu in sv. Florjana v Dolini, ena revija pa bo tudi v Zagrebu.
Nastopi zborov ZSKP - Gorica
MePZ JAZBINE-PLEŠIVO Sobota, 28. 2., ob 20.30, Trst, Marijin dom, ul.Risorta MePZ F.B. SEDEJ - Števerjan Petek, 6. 3., ob 20. uri, Šempas, Kulturni dom MoPZ ŠTMAVER Sobota, 7. 3., ob 20. uri, Bilje, Kulturni dom MePZ Lojze BRATUŽ- Gorica Nedelja, 8.3., ob 17. uri, Branik, Kulturni dom MoPS AKORD Nedelja, 15. 3., ob 14.30, Trbiž, Občinski kulturni center MePZ PODGORA Nedelja, 15.3., ob 14.30, Trbiž, Občinski kulturni center VS BODEČA NEŽA Petek, 27. 3., ob 20. uri, Vipava, Kulturni dom
MePZ RUPA-PEČ
Sobota, 28. 3., ob 20. uri,
Vrtovin, Dvorana krajevne skupnosti
MePZ HRAST
Petek, 3. 4. ,ob 20. uri,
Postojna, Kulturni dom
MoPZ M. FILEJ
Sobota, 4. 4., ob 20.30,
Opčine, Prosvetni dom
MePZ ŠTANDREŽ
Sobota, 18. 4., ob 20. uri,
Kneža, Kulturni dom
Nastopi zborov ZCPZ - Trst
MePZ LIPA - Bazovica
Petek, 27.2., ob 20.uri,
Izola, Kulturni dom
MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE - Devin
Sobota, 28. 2., ob 20.30,
Trst, Marijin dom, ul. Risorta
MoVS SVETI JERNEJ - Opčine
Nedelja, 1.3., ob 17. uri,
Sveti Peter, Kulturni dom
ŽPZ PROSEK-KONTOVEL
Nedelja, 1.3., ob 17. uri,
Sveti Peter, Kulturni dom
ZDRUŽENI ZBOR ZCPZ - Trst
Petek, 13.3., ob 20.30,
Dolina, Cerkev sv. Urha
MePZ SVETI JERNEJ - Opčine
Petek, 13.3., ob 20.30,
Dolina, Cerkev sv. Urha
ŽePZ VESELA POMLAD - Opčine
Sobota, 14.3., ob 20.30,
Jamlje, Kulturni dom
ŽeVS DEVIN
Nedelja, 15.3, ob 17. uri,
Pivka, Osnovna šola MoVS LIPA - Bazovica Petek, 20.3., ob 20. uri, Škofije, Osnovna šola MePZ MAČKOLJE Nedelja, 19.4., ob 20. Uri, Zavarh, Cerkev. Sv. Florijana
Rudi Bartaloth o današnji Primorski in Koroški pojeta na Trbižu
Kaj pomeni Koroška in Primorska pojeta za Kanalsko dolino?
V	prvi polovici devetdesetih let sta se Koroška in Primorska poje pojavljali-izmenično vsako drugo leto v Kanalski dolini. Kasneje smo uresničili zamisel, da bi postala stalnica in vsakoletna prireditev. Tako na Trbižu uspešno nastopajo zbori iz sosednje Koroške in Primorske. Mislim, da je zelo vazno, da se zbori srečujejo tu v Kanalski dolini. Postalo je nekakšno stičišče med Koroško in Primorsko. Zelo pomembno je tudi druženje pevcev za zbore pa je prostor, ker med drugim tudi navezujejo nove stike in nova pevska sodelovanja.
Kaj pa domači zbori?
V	glavnem slovensko pevsko tradicijo v Kanalski dolini ohranjajo cerkveni pevski zbori. Nekaj krat smo imeli v go-steh tudi kak zbor iz Kanalske doline. Koroška in Primorska pojeta je prireditev, kjer nastopajo slovenski zbori, za nas je pomembno, da na taki reviji zbori izvajajo v glavnem program v slovenskem jeziku.
športni ekipi. Pri petju je rezultat dela sicer kratkoročno manj viden, sicer pa je na najvišjih zborovskih tekmovanjih toliko napetosti kot na kaki nogometni finalni tekmi!
Skratka: za vrhunsko petje je potrebno veliko »treningov«?
Marko Tavčar: Kot za vsako stvar! Ne samo veliko vaj, ampak tudi veliko petja, tudi nastopanja na navidezno manj pomembnih prireditvah, na katerih pa si pevec nabira izkušnje, kako premostiti stres pred nastopom. To jim bo koristilo tudi pri zahtevnejših
Kaj bi želel nastopajočim na letošnji reviji Pesem mladih?
Marko Tavčar: Ker gre v glavnem za mlajše pevce, bi vsem voščil, da bi bila revija zanje predvsem lepo praznično doživetje in vzdušje, da bi jim petje bilo veselje, ki jim napolni tudi sicer proste ure dneva in ne le čas, ko so na vajah ali na nastopu. Pesem nam pomaga, da lepše preživimo dan, da lepše doživljamo lepe trenutke in lažje premostimo žalostne ali težke trenutke v življenju. To velja tudi za otroke.
To so pa ženske
Prosvetno društvo "Rupa-Peč" je v četrtek, 12. marca, priredilo v društvenih prostorih večer ob prazniku dneva žena. Prireditev je seveda bila poklon ženskam, ki pa so bila predstavljena v bolj lahkotnem tonu.
Na odru sta se predstavili navihani prijateljici Pepina in Rozina iz Škrbine pri Komnu, ki sta predstavili vsakdanje dogodivščine poštenih kmečkih žena, mater, sester ipd.
Kot vsi dobro vemo, se ženske in moški gledajo večkrat kot mačke in psi, a vendar se neprestano iščejo. Prav tako hudomušno so večer obogatili pevci MoPZ Jezero iz Doberdoba, ki so "orisali" žensko figuro iz njihovega zornega kota" prisotne pa je, seveda s petjem, pozdravil tudi OPZ "Rupa-Peč'.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov
Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it
/—
GLEDALIŠČE
PRIREDITVE
Nedelja, lS. marca 2009
23
KULTURNI DOM - Četrtek, 1 9. marca ob 20.30
V Gorico prihaja kantavtor Luigi Grechi - De Gregori
Glasbeni festival Across the border in z njim goriški Kulturni dom bosta ponovno postregla s prvovrstnim glasbenim dogodkom. V Gorico namreč prihaja Luigi Grechi, brat bolj znanega italijanskega kantavtorja Fran-cesca De Gregorija.
Da bi ne prišlo do zmešnjave z imeni in da si ne bi »prisvajal« glasbene scene brata Francesca, se njegov brat Luigi v glasbenih krogih pojavlja s priimkom Grechi, ki je priimek njune mame. Kakor koli že, tudi pri Luigiju gre za glasbenika pravega kova, ki je glasbeno dozoreval v legendarnih lokalih za glasbo v rimski četrti Trastevere. Lui-gi Grechi se ni oziral na modo, ki v različnih obdobjih tako rada pogojuje ljubitelje glasbe in z njimi tudi glasbene ustvarjalce, temveč se je strogo oklepal sporočilnosti, ki jo je glasba izžarevala v poznih šestdesetih letih. Predvsem je bil navezan na žanre, ki so se naslanjali na glasbeni utrip Boba Dy-lana in drugih znanih kantavtorjev tistega časa. Kot vedo povedati privrženci njegove glasbe, se Luigi Grechi otepa snemalnih studijev, rad pa nastopa pred publiko. V sedemdesetih letih je veliko potoval po Italiji in drugih državah ter se je udeleževal alternativnih festivalov in nastopal na »svobodnih« radijskih postajah, manjših lokalih in celo v kleteh.
Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je posnel tudi nekaj plošč, med katerimi je zlasti njegova pesem »Il ban-dito e il campione« doživela velik uspeh. S to pesmijo si je
prislužil Tencovo nagrado, ko so jo proglasili za najboljšo skladbo v letu 1993. V zadnjih petnajstih letih je bil Luigi Grechi zelo delaven in je posnel celo vrsto uspešnic, med katerimi gre omeniti predvsem pesmi, kot so Azzardo, Girardengo e le altre, Cosivalavita, in najnovejšo Pastore di nuvole. Še vedno se rad udeležuje potujočih festivalov, na katerih s svojo kitaro tudi spremlja razne pesnike iz nepozabne »beat generation«. Skratka, gre za pevca in kitarista, ki se ne ozira na modne muhe in je slej ko prej ostal zvest glasbenim tokovom, ki so pomenili pravcato prelomnico v pojmovanju lahke glasbe. Za srečanje z njim vlada tudi v Gorici kar precejšnje zanimanje, njegova avtorska glasba pa bo napolnila Kulturni dom v Gorici (Ul. I. Brass 20 - Italija) v četrtek, 19. marca 2009 ob 20.30.
Koncert v Gorici prirejata Kulturni dom Gorica in Folkclub iz Buttria v sodelovanju z zadrugo Maja, v okviru glasbenega festivala Across the border.
Cena vstopnice: 8 €, znižani 5 €.
Info in predprodaja:
Kulturni dom Gorica, Ulica/via I. Brass 20, 34170 Go-rica/Gorizia, Italia
T + 39 0481 33288, E HYPERLINK "mailto:info@kul-turnidom.it" info@kulturnidom.it, E. HYPERLINK "http://www.kulturnidom.it" www.kulturnidom.it
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Lev Nikolajevič Tolstoj: »Kreutzerje-va Sonata«, dramtiziral in priredil Branko Jordan. Urnik: danes, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok.
V	torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«.
V	sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«.
Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Compagnia di prosa di Mariano Rigil-lo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli
Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: danes, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 15. marca ob 16.30. COL
Kulturni dom
Danes, 15. marca ob 17.00 / Gledališka predstava v italijanskem jeziku »Con-trovoglia« Sandra Rossija. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 /
Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei.
_SLOVENIJA_
SEŽANA Kosovelov dom
Jutri, 16. marca ob 20.00 / SLG Celje: »Triko«, gledališka predstava.
DOL PRI VOGLJAH Zadružni dom
V	četrtek, 19. marrca ob ob 19.00 /
Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserka Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovica pri Komnu. PORTOROŽ Avditorij
Danes, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Ženske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Kobal. SVETI PETER Kulturni dom
V	petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«.
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
Jutri, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00
/ Emil Aberšek: »Marsovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder.
V	petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«.
V	nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj.
LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
Jutri, 16. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
V	torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«.
V	sredo, 18. in v četrtek, 19. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«.
V	petek, 20. in v soboto, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«.
Mala drama
Jutri, 16. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«.
V	sredo, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«.
V	četrtek, 19. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«.
V	petek, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«.
V	soboto, 21. marca ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: » Žrelo«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«.
Jutri, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«.
V	torek, 17. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	sredo, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«.
V	četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«.
V	soboto, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«.
Mala scena
Jutri, 16. marca ob 21.00 / Sergij Bel-bel: »Mobilec«.
V	torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«.
V	sredo, 18. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«.
V	četrtek, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«.
V	petek, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«.
V	soboto, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«.
Šentjakobsko gledališče
Jutri, 16. ob 18.00 in v petek, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer.
V	soboto, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
»Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: danes, 15. marca ob 16.00.
Gledališče Rossetti
Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: danes, 15. marca ob 16.00.
James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim
Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 19. marca ob 20.30 / Koncert italijanskega kantavtorja Luigija Grechija - De Gregori.
_SLOVENIJA_
KOPER
Pokrajinski muzej
V	sredo, 18. marca ob 20.00 / Koncert cikla »Mednarodni koncertni cikel« DPG Koper. Nastopil bo španski kitarist Rafael Aguirre Minarro.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba.
V	torek, 17. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / »Na juriš in the mood!«. Zbor Carmina Slovenica. Avtorica projekta: Karmina Šilec. Sodelujejo: pihalni orkester, jazz band in moški zbori.
V	četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto.
Galerija San Giusto (Ul. Conti 1 /2): do 17. marca bodo na ogled fotografska dela Jakoba Jugovica, pod naslovom »Fotografske Kompozicije«. Odprto od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do
11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj.
OPČINE
Bambičeva galerija, Proseška ul. 131:
do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne.
GORICA
Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami.
V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika.
Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto.
KRMIN
Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN
V	Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22.
marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904.
VIDEM
Galerija sodobne umetnosti: do 30.
aprila bo na ogled razstava umetnika Giuseppeja Zigainije. Odprto od 10.30 do 17.00, Ob torkih zaprto.
_SLOVENIJA_
KOPER
Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425).
ŠTANJEL
Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca-
la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto.
Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00.
AJDOVŠČINA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811).
Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in
13.	uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro.
ŠMARTNO
Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od
14.	do 18. ure. IDRIJA
Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: še danes, 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00.
NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (14. 3. 2009)
Vodoravno: starina, trabant, artikel, rotator, tamtam, Vakajama, Omo, ilegala, I. V., storitev, Reno, Jafet, Rodin, kal, Loredana, icek, L. T., Gigi Riva, Ija, Anaa, perkusi-ja, Evita, sto, AljoSa, Akira, ulov-ka, kvant, last, jarina, lan, R. I., dinastija, iredenta, Argonavti, oča-nec, sari, Carr, laik, Divac, Kras; na sliki: Loredana GuStin.
24 Nedelja, 15.
marca 2009
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ZIMSKI ŠPORTI - Izredno uspešna nastopa v Areju in Trondheimu
Petra Majdič in Tina Maze rešujeta čast Slovenije
Mazejeva končala sezono na 6. mestu, Majdičevi pa se celo nasmiha veliki kristalni globus
Tina Maze	ansa Petra Majdič	ansa
ARE/TRONDHEIM - Alpska smučarka Tina Maze in smučarska tekačica Petra Majdič rešujeta imidž slovenskih zimskih športov, v katerih se alpska Slovenija sicer srečuje z veliko krizo moških v alpskem smučanju in smučarskih skokih, njihova prisotnost v smučarskih tekih pa je tako in tako praktično blizu ničle.
Po velikih uspehih v sprintu je bila Petra Majdič včeraj najhitrejša tudi na 30 km v klasični tehniki in zadržala potrebno prednost za osvojitev velikega kristalnega globusa. Majdičeva je dokončno stopila v smučino z največjimi imeni smučarskega teka na svetu. Zmaga na 30 kilometrski preizkušnji, in to v klasični tehniki v zibelki smučarskega teka na Norveškem, je preprosto mejnik, ki ga bo težko premakniti. Hkrati se je Majdičeva s to zmago po številu prvih mest v svetovnem pokalu (15) izenačila s smučarskim skakalcem Primožem Peterko.
Potem ko je bila Petra Majdič na tekmi že v izgubljenem položaju, za največjima konkurentkama za skupno zmago Poljakinjo Justyno Kowalczyk in Finko Aino Kaiso Saarinen je zaostajala tudi več kot pol minute, pa se je v zadnjih sedmih kilometrih vse obrnilo na glavo. Majdičeva je na polovici proge zgrešila boks za menjavo smuči in medtem ko so tekmice stopile na sveže pripravljen material, je Dolanka tekmo nadaljevala z «utrujenimi» smučmi. A vendar se je poteza na koncu izkazala za več kot odlično.
Majdičeva v zadnjih sedmih kilometrih napake ni ponovila, dobila vrhunsko pripravljene smuči in preprosto «zblaznela» proti cilju. Na spustih je bila nepremagljiva, tekmice je lovila eno za drugo. V zadnjih štirih kilo-
metrih je bila pred njo zgolj še Justyna Kowalczyk. Majdičeva jo je ujela in se mimo nje zapeljala kot za šalo. Do cilja je prednost še povečala, z vriskom in visokim dvigom rok v zrak pa dostojno proslavila največji uspeh v karieri.
Kowalczykova je sicer zaradi dobljenih točk na «letečih» ciljih zaostanek v skupnem seštevku za Majdičevo zmanjšala, a za varovanko Ivana Huda-ča še vedno zaostaja za 91 točk. Je pa dokončno «odpisana» Finka Aino Kaisa Saarinen.
O Tini Maze skoraj ne kaže vel zgubljati besed. Po »vročem« poletju, ko se je s svojim trenerjem Andreo Massi-jem odločila za samostojno pot, kar je
povzročilo v slovenskem taboru ne malo slabe krvi, je sezono začela s 37. mestom na ledeniku v Soeldnu. Marsikdo se je tedaj po tihem že privoščljivo muzal, vendar pa je nadaljevanje pokazalo, da je bila Tinina pot pravilna. Črnjanka je namreč na svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru osvojila srebrno medaljo v veleslalomu, včeraj pa je sezono v tej disciplini končala z drugo letošnjo zmago v svetovnem pokalu, s čimer je osvojila končno tretje mesto v veleslalomski razvrstitvi in 6. mesto v skupnem seštevku točk svetovnega pokala, kar je izjemen rezultat. Poleg tega se je po številu zmag v svetovnem pokalu izenačila z legendarnim Bojanom Križajem.
Mazejeva je včeraj popolnoma prekosila svoje nasprotnice, saj je bila najhitrejša v obeh vožnjah. Prvo je osvojila z 58 stotinkami sekunde prednosti, drugo pa s 54 stotinkami, tako da je na koncu drugo uvrščeno Tanjo Poutiaine, ki je dobila dvoboj s Kahtrin Zettel za mali kristalni globus, prehitela z več kot sekundo prednosti.
Mazejeva je z izrednim koncem sezone že napovedala, da se bo v prihodnji sezoni lotila projekta, ki se ga doslej ni mofgel še noben slovenski smučar ali smučarka: osovjiti veliki kristalni globus skupnega zmagovalca svetovnega pokala.
SMUČANJE
Raich odstopil, Svindal osvojil svetovni pokal
ARE - Na zadnji tekmi svetovnega smučarskega pokala je že v prvi vožnji odstopil Avstrijec Benjamin Raich, veliki kristalni globus, drugega v karieri, je tako osvojil Norvežan Aksel Lund Svindal, ki ga je po hudem padcu novembra leta 2007 v Beaver Creeku marsikdo že odpisal. Sklepni slalom je osvojil Avstrijec Mario Matt, s tretjim mestom pa je Francoz Jean-Baptiste Grange osvojil slalomski mali kristalni globus. Lastniko slalomskega globusa v minuli sezoni Italijano Manfredo Molgg, vodilni po prvi vožnji, je zasedel 4. mesto, v skupnem slalomskem seštevku pa 6.
ŽENSKE
Izidi veleslaloma: 1. Tina Maze (Slo) 2:26,41;
2.	Tanja Poutiainen (Fin) + 1,12; 3. Manuela Mölgg (Ita) + 1,39; 4. Taina Barioz (Fra) + 1,79; 5. Fabienne Suter (Švi)+ 1,81; 6. Denise Karbon (Ita) + 1,94.
Skupno, končni vrstni red (34): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1788; 2. Maria Riesch (Nem) 1424;
3.	Anja Pärson (Šve) 1059; 4. Kathrin Zettel (Avt) 1046; 5. Tanja Poutiainen (Fin) 914; 6. Tina Maze(Slo) 852; 7. Fabienne Suter (Švi) 797; 8. Elisabeth Görgl (Avt) 755; 9. Nadia Fanchini (Ita) 714; 10. Andrea Fischbacher (Avt) 697. Veleslalom, končni vrstni red (7): 1. Tanja Poutiainen (Fin) 508; 2. Kathrin Zettel (Avt) 501; 3. Tina Maze (Slo) 368; 4. Elisabeth Görgl (Avt) 333; 5. Manuela Mölgg (Ita) 301; 6. Denise Karbon (Ita) 282 7. Maria Pietilä Holmner (Šve) 237; 8. Lindsey Vonn (ZDA) 205; 9. Lara Gut (Švi) 190; 10. Michaela Kirchgasser (Avt) 188.
MOŠKI
Izidi slaloma: 1. Mario Matt (Avt) 1:45,71; 2. Julien Lizeroux (Fra) + 0,09; 3. Jean-Baptiste Grange (Fra) + 0,15; 4. Manfred Mölgg (Ita) + 0,28; 5. Marcel Hirscher (Avt) + 0,50; 6. Felix Neureuther (Nem) + 0,65 (55,01-51,35). Skupno, končni vrstni red (36): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 1.009; 2. Benjamin Raich (Avt) 1.007; 3. Didier Cuche (Švi) 919; 4. Ivica Kostelic (Hrv) 891; 5. Jean-Baptiste Grange (Fra) 887; 6. Didier Defago (Švi) 738; 7. Carlo Janka (Švi) 728; 8. Michael Walchhofer (Avt) 647; 9. Ted Ligety (ZDA) 598; 10. Peter Fill (Ita) 581. Slalom, končni vrstni red, slalom (10): 1. Jean-Baptiste Grange (Fra) 541; 2. Ivica Kostelic (Hrv) 454; 3. Julien Lizeroux (Fra) 419; 4. Manfred Pranger (Avt) 415; 5. Reinfried Herbst (Avt) 396; 6. Manfred Mölgg (Ita) 370; 7. Mario Matt (Avt) 282; 8. Mattias Hargin (Šve) 261; 9. Marcel Hirscher (Avt) 253; 10. Benjamin Raich (Avt) 239.
RUGBY - 6 narodov
Italija podlegla tudi Walesu
RIM - V 4. krogu Pokala 6 narodov je Italija na domačem stadionu Flaminio v Rimu izgubila proti Valižanom s 15:20. Italijani so včeraj igrali z velikim srcem, toda to ni bilo dovolj. Zmagovito točko je za Va-ližane dosegel rezervni igralec Shanklin, ki je začel srečanje na klopi. Kljub porazu so številni gledalci ob koncu srečanja z bučnim aplavzom nagradili »«azzure«.
PARIZ-NICA - Španski kolesar Luis Leon Sanchez (Caisse d'Epargne) je zmagovalec sedme, predzadnje etape dirke Pariz - Nica dolge 191 kilometrov, s čimer je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Edini Slovenec Simon Špilak je odstopil zaradi bolezni.
NAPOR - Španec Joaquim Rodriguez je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja s ciljem na vrhu Monteluponeja po »ubijalskem« šest kilometrov dolgem vzponu, kjer na enem odseku naklon znaša kar 21 odstotkov. Zmagovalec je tudi prevzel skupno vodstvo.
PO ISTRI - Drugo etapo dirke Istrska pomlad od Vrsarja do Motovuna (146 km) je po pričakovanjih odločil tri kilometre dolg ciljni vzpon, v katerem je bil najhitrejši Avstrijec Markus Eibegger. Vodstvo je s tretjim mestom prevzel Slovenec Mitja Mahorič (Radenska KD), ki ima pred prvim zasledovalcem Nizozemcem Mic-haelom Krederjem 21 sekund prednosti.
SKOKI - Avstrija je zmagovalka ekipne tekme smučarjev skakalcev v poletih v Vikersundu. Za presenečenje je s 4. mestom poskrbela slovenska reprezentanca v postavi Hrgota, Damjan, Pikl in Kranjec.
NOGOMET - V B-ligi na stadionu Rocco poraz Triestine proti boljši Brescii
Odločilen prvi polčas
Gostje fizično nadkrilili gostitelje - Slab dan Agazzija - Sodnik v 93. min. spregledal očiten prekršek nad Della Rocco v kazenskem prostoru
Triestina - Brescia 1:2 (1:2)
STRELCI: Zambrella v 34., Della Rocca v 37., Caracciolo v 44.
TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 4,5; Cacciatore 5 (7.dp Allegretti 5,5), Cotta-fava 6, Minelli 6, Milani 6; Antonelli 6, Princivalli 6 (29.dp Stankovic 5,5), Gorgone 6, Testini 5,5 (20.dp Cia 5,5); Gra-noche 5,5, Della Rocca 6,5. Trener: Maran.
BRESCIA (4-3-1-2): Viviano; Zam-belli, Mareco, Zoboli, Martinez; Tognoz-zi, Baronio, Vass (27.dp Szetela); Zambrella (40.dp Bega); Okaka (20.dp Nassi), Ca-racciolo. Trener: Sonetti.
SODNIK: Rocchi iz Firenc 5; OPOMINI: Tognozzi, Zambelli, Princivalli, Okka, Gorgone; GLEDALCEV: 9.300.
Po štirih zaporednih zmagah se je hitri tek Triestine zaključil včeraj na Roccu, kjer je Maranova ekipa morala priznati premoč vsaj včeraj boljšega nasprotnika. Brescia si je zmago zagotovila z odličnim prvim polčasom, ko je prekosila Triesti-no zlasti z atletskega vidika. V drugem polčasu pa se je skoraj v celoti posvetila obrambi doseženega rezultata. Triestina je bila tokrat brez pravega orožja, plačala pa je črn dan vratarja Agazzija.
Medtem ko je bila postava Triesti-na običajna (le Rullo je zadnji trenutek izpadel iz postave, tako da ga je v obrambni vrsti nadomeščal Cacciatore) in postavitev z utečenim 4-4-2, se je trener gostov Sonetti odločil tako za spremembo postavitve kot nekaterih igralcev. Med najbolj nezadovoljnimi je bil napadalec Nassi (doslej že deset zadetkov v prvenstvu, a od teh kar devet, ko je še oblačil
dres Ancone), ki je moral sesti na klop za rezerve, saj je trener - glede na potek tekme povsem upravičeno - bolj zaupal Ca-racciolu in Okaki (slednji je bil med zimskim prestopnim rokom že na tem, da prestopi k Triestini). Obe ekipi sta bili po petkovem porazu Empolija dodatno motivirani, saj bi z zmago utrdili mesto v prvi šesterici. Po dolgem času je bilo tudi s tribun slišati glasno spodbujanje domače enajsterice in stranska tribuna Furlan je
B-liga	IZIDI 30. KROGA Ascoli -				
Piacenza 2:0, Bar	- Avellino 3:0, Empoli - Parma				
1:4, Livorno - Cittadella 1:1			Manotva - Sassuolo		
1:1, Modena - Ancona 1:0			, Rimini -		Frosinone
0:0, Salernitana -	Grosseto 2:0, Treviso - Pisa 0:2,				
Triestina - Brescia 1:2, Vicenza				Albinoleffe 0:3	
Bari	30	15	11	4	39:24 56
Livorno	30	12	16	2	43:23 52
Parma	30	13	13	4	41:24 52
Sassuolo	30	13	10	7	42:30 49
Brescia	30	14	7	9	37:26 49
Triestina	30	13	9	S	41:30 4S
Albinoleffe	30	11	11	8	32:28 44
Grosseto	30	13	5	12	47:52 44
Empoli	30	12	8	10	33:33 44
Pisa	30	10	9	11	37:41 39
Rimini	30	10	9	11	33:37 39
Vicenza	30	9	11	10	33:26 38
Ascoli (-2)	30	11	7	12	27:31 38
Piacenza	30	10	7	13	29:35 37
Ancona	30	10	5	15	37:43 35
Mantova	30	8	10	12	28:36 34
Cittadella	30	7	13	10	30:32 34
Frosinone	30	8	10	12	34:41 34
Salernitana	30	9	6	15	29:40 33
Modena	30	6	10	14	38:48 28
Avellino (-2)	30	5	12	13	26:45 25
Treviso (-4)	30	5	13	12	29:40 24
PRIHODNJI KROG: 17.3 ob 20.30 Albinoleffe					
- Triestina					
bila polna kot v lepih časih.
Triestina je stopila na igrišče v običajnih rdečih dresih, medtem ko so bili gostje v belem. In ravno igralci z belimi dresi so tekmo začeli z zelo visokim tempom. Na sredini igrišča je pobudo prevzel izkušeni Baronio, ki je za napade privilegiral desni pas z Zambellijem in hitrim Okako. Testini in Antonelli v uvodnih minutah nista prišla do izraza, tako da so imeli tudi po pasovih prevlado, sicer jalovo, gostje iz Lombardije. S časom je postala premoč gostov vse bolj očitna. V hudih težavah je bil posebno Cacciatore na levem obrambnem pasu, čeprav je Brescia najnevarnejšo priložnost ustvarila na drugem delu igrišča. Martinez je podal proti sredini, Milani je nespretno posegel in prisilil Agazzija na prvo obrambo; žoga se je zakotalila do Zambrelle, ki je streljal gotov gola, a vrhunska obramba Agazzija, ki je delno zaustavil žogo, in nato odločilen poseg Cacciatoreja na gol črti je rešil Trie-stino pred kapitulacijo. A šlo je le za 10-minutno preložitev povsem zasluženega zadetka. V 34. minuti je namreč Okaka po desni neprepričljivo streljal, Agazzi še bolj neprepričljivo posegel in omogočil Zam-brelli, da je na sami gol črti žogo potisnil v gol. Triestina je takoj reagirala in le tri minute kasneje izenačila. Princivalli je vrhunsko podal v globino, Della Rocca je najpej s prsi zaustavil žogo, se v hipu obrnil in s silovitim strelom premagal nemočnega Viviana. Ena akcija, en gol. Po golu je Triestina začela igrati, a Brescia se ni dala in prav ob koncu polčasa zdela s Ca-racciolom. Agazzi je le odbil strel zelo žve-
ga Zambrelle, Caracciolo pa je z osmih metrov z glavo odbito žogo preusmeril ravno pod prečko v gol.
Maran je poskušal urediti vezno vrsto s tem, da je v igrišče poslal Allegrettija in premaknil Gorgoneja v obrambo, a Bre-scii Triestina ni uspela priti do živega. Na sredini je bilo Sonettijevo moštvo zelo organizirano in se ni premaknilo nazaj v obrambo. Zelo postavni branilci so bili vedno učinkoviti pri posegih nad Della Rocco in Granochejem. Slednji je imel le eno priložnost, v 53. minuti, ko je bil z glavo za las prekratek po lepem predložku Antonellija. V 70. minuti je Viviano odlično odbil v kot strel z glavo Della Rocce. Triestina je bila brez pravih idej tudi po zaslugi Sonettijevega moštva, ki je s taktičnega vidika igrala brezhibno. Le v zadnjih desetih minutah so se zaprli v obrambo, vendar branilci Brescie so bili z glavo ne-prekosljivi. Zal je tekmo na koncu pokvaril sodnik Rocchi, ko v 93. minuti Triesti-ni ni dosodil očitne enajstmetrovke zaradi prekrška Zobolija nad Della Rocco.
Top: Della Rocca se je boril, dosegel gol, prisilil Viviana na vrhunsko obrambo in si tudi prislužil 11-metrovko, ki jo je »mednarodni« sodnik Rocchi spregledal.
Flop: Agazzi je bil tokrat pod pritiskom, saj so ga igralci Brescie večkrat zaposlili. Sicer se je izkazal z nekaterimi suverenimi obrambami, a je nespretno posegel pri prvem golu Brescie in tudi pri drugem bi morda lahko bolje posredoval. V hudih težavah je bil tudi Cacciatore.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Nedelja, 15. marca 2009
2S
NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige
Genoa bližja Evropi, Juventus bližji Interju
Genovežani šest minut pred koncem do zmage v Cagliariju - Juventus od 0:1 do 4:1
TURIN/CAGLIARI - Z golom Olivere šest minut pred koncem tekme je Genoa na Sardiniji iztrgala pomembne točke v boju za četrto mesto. Pri Cagliariju pa so bili zelo jezni s sodnikom, ki je po njihovem mnenju neutemeljeno izključil Cossuja. Sar-dinsko moštvo je igralo skoraj petdeset minut z možem manj na igrišču. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali zelo previdno. Najlepšo priložnost so imeli gostitelji v 35. minuti, ko se je Lopezov strel z glavo odbil od vra-tnice. V drugem polčasu je bil Genoa boljši nasprotnik. V 65. minuti je sodnik razveljavil Oliveirov zadetek (offside). Cagliari se je uspešno branil in v 81. so se nogometaši sardinskega kluba v protinapadu neuspešno približali golu. V 84. minuti je bil za Ge-noo uspešen Olivera. Marchettija je premagal s strelom z glavo po podaji Palladina.
Večerna tekma pa je minila v znamenju Juventusa, ki se je tako pred nocojšnjim dvobojem Inter - Fioren-tina približal črno-modrim na -4 točke. Junaka »stare dame« sta bila Gio-vinco in Del Piero, ki sta se razigrala v drugem polčasu. Bologna je igrala dobro v prvem polčasu, ko je tudi po-vedla z Mutarellijem. Reakcija črno-belih je bila takojšnja. Do izenačenja pa je prišlo v drugem polčasu, ko je v polno zadel »Braco« Salihamidžic. V
SMUČANJE
Uspel 21. Pokal prijateljstva
V kraju Fonri di sopra je včeraj padel zastor nad letošnjim Primorskim pokalom, ki ga je zaokrožila četrta preizkušnja, tradicionalni, že 21. Pokal prijateljstva, ki ga je tokrat organiziralo koroško Športno društvo Šentjanž. Na dveh progah je nastopil okoli 400 smučarjev in smučark, pripadnikov 16 različnih društev iz zamejstva, Koroške in Slovenije. Razen zapleta z računalniškim programom je tekmovanje vsestransko uspelo.
Absolutna zmagovalca sta bila Danjel Užnik med moškimi in Anna Tropper med ženskami, ob tekmujeta za društvo iz Štjanža. Ekipno je pokal osvojil SK Devin, ki je bil prvi tudi na mladinski lestvici za 5. memorial Lucijana Sosiča. Na 2. mesto društvene lestvice se je uvrstil SK Kalič, 3. je bil SK Gorica, 4. ŠD Šentjanž, 5. pa SK Portorož.
O tekmovanju bomo še poročali.
SKOKI V VODO
Marconijeva prvakinja, S. Carciotti 22.
V tržaškem bazenu Bruno Bianchi so včeraj v sklopu absolutnega državnega prvenstva v skokih v vodo podelili medalje v ženski konkurenci iz 3-meterske deske. Tržaška Slovenka Sofia Carciotti (letnik 1994, društvo Trieste tuffi), debitantka na tej ravni, skaka v vodo pa šele eno leto, je v kvalifikacijah, kjer je nastopilo 23 tekmovalk, osvojila končno 22. mesto. V finalu osmih najboljših je nato s 300,60 točkami slavila zmago Maria Marconi, zvezda italijanske reprezentance Tania Cagnotto pa je bila druga (282,05 točk). Tretja je bila Francesca Dallape (267,40).
Dva gola del Piera
nadaljevanju Bologna ni zdržala pritiska gostiteljev, ki so kmalu povedli z Giovincom in nato še dvakrat zatresli gostujočo mrežo z Del Pierom. Slednji je zadel tudi vratnico. Juventus lahko torej še sanja o »scudettu«. Položaj Bologne pa ostaja še naprej kritičen. Mihajloviceve varovance čaka hud boj za obstanek.
V SLOVENIJI - Izidi 24. kroga: Nafta - HIT Gorica 1:4, Domžale - Interblock 2:0, MIK Celje - Maribor 1:1. Danes: Drava - Luka Koper, Primor-je - Rudar (15.00).
PREMIER LEAGUE - Izid: Manchester Utd - Liverpool 1:4 (Ronaldo; Torres, Gerrard, Aurelio, Dossena).
Cagliari - Genoa 0:1 (0:0)
STRELEC: Olivera v 84. min. CAGLIARI (4-3-1-2): Marchetti; Matheu (Ragatzu), Lopez, Canini, Agostini; Fini, Conti, Biondini (Lazzari); Cossu; Jeda, Acquafresca (Matri). Trener: Allegri.
GENOA (3-4-3): Rubinho; Papastathopoulos, Bocchetti, Criscito; Rossi (Palladino), Juric, Milanetto, Mesto (Olivera); Sculli (Modesto), Milito, Jankovic. Trener: Gasperini.
Juventus - Bologna 4:1 (0:1)
STRELCI: Mutarelli v 24.; Salihamidžic v 49., Giovinco v 71., Del Piero v 75. in 87. min. JUVENTUS (4-4-2): Buffon; Grygera, Mellberg, Chiellini, Molinaro; Salihamidžic, Marchisio, Tiago (Poulsen), Giovinco (Daud); Del Piero (Immobile), Iaquinta. Trener: Ranieri. BOLOGNA (4-5-1): Antonioli; Zenoni, Terzi, Britos, Lanna; Bombardini (Osvaldo), Mutarelli (Amoroso), Volpi, Mudingayi, Valiani (Adailton); Di Vaio. Trener: Mihajlovic.
VRSTNI RED: Inter 63, Juventus 59, Milan 51, Genoa 48, Fiorentina 46, Roma 45, Lazio 41, Cagliari in Palermo 39, Atalanta 36, Napoli in Udinese 35, Catania 33, Sampdoria 32, Siena 31, Bologna 26, Torino in Chievo 24, Lecce 23, Reggina 19.
DANES: 15.00 Atalanta - Torino, Lazio - Chievo, Palermo - Lecce, Reggina - Napoli, Sampdoria - Roma, Siena - Milan, Udinese - Catania, 20.30 Inter - Fiorentina.
NAJBOLJŠI STRELCI - 19: Di Vaio (Bologna-4); 16: Milito (Genoa-5); 15: Gilardino (Fiorentina); Ibrahimovic (Inter); 12: Mutu (Fiorentina-2); Amauri (Juventus); Pato (Milan); Di Natale (Udinese-3). 11: Kaka (Milan-4); 10: Floccari (Atalanta-2); Zarate (2) (Lazio); 9: Acquafresca (2) in Jeda (Cagliari); Del Piero (Juventus-2); Hamsik (Napoli-1); Miccoli (Palermo-2) in Corradi (Reggina-4); Vučinic (Roma).
RANKING UEFA
Od Udineseja odvisno koliko ekip gre v LP
VIDEM - Vsi italijanski klubi sedaj v Evropi navijajo za Udinese. Od Videmčanov bo namreč odvisno, ali bo Italija uspela ubraniti tretje mesto na posebni ranking lestvici UEFA, kar čisto enostavno pomeni imeti štiri ekipe v prestižni in dobičkonosni ligi prvakov in ne tri. Če bodo v pokalu UEFA uspešnejše nemške ekipe, bo Nemčija na lestvici evropske nogometne zveze prehitela Italijo, ki bo tako v ligi prvakov leta 2011 nastopala s tremi predstavniki in ne s štirimi kot sedaj.
Udinese sicer ne bo imel lahkega dela, čeprav je na prvi tekmi osmine finala z 2:0 premagal ruski Zenit. V osmini finala nastopata dve nemški ekipi. Werder Bremen je z 1:0 premagal St-Etienne, Hamburg pa je igral neodločeno 1:1 z Gala-tasarayem.
ROKOMET
V sredo v Trstu Italija - Rusija za EP
V sredo, 20. marca bo v tržaški športni palači na Čarboli (pričetek ob 20. uri) rokometna kvalifikacijska tekma za EP prihodnjega leta med Italijo in Rusijo. Jedro ruske ekipe sestavljajo igralci četrtfinalista lige prvakov, moštva Čehovski medvedi. Vrstni red kvalifikacij: Srbija 7, Rusija 6, BiH 5, Italija in Švica 3, Ferski otoki 0.
KOŠARKARSKA B2-LIGA
Derbi Rožacu
ROŽAC - V deželnem derbiju košarkarske B2-lige je Calligaris iz Rožaca premagal tržiški Falconstar s 79:70 (Jan Budin 7 točk za Calligaris, Daniel Batich 6 točk za Falconstar). A1-liga: Benetton - GMAC Bologna Liga 80:77; Liga NLB: Union Olim-pija - Zadar 73:67 (17:26, 28:38, 56:54)
VATERPOLO - V italijanski A2-ligi je Pallanuoto Trieste, za katerega igra tudi zamejec Peter Planinšek, v gosteh s 13:9 (6:3, 1:2, 5:3, 1:1) izgubil proti Torinu.
ODBOJKA - Srednjeevropska liga, ženski polfinale: Rijeka - Hit Gorica 3:1 (21, -22, 18Pokal Challenge: finalista v ženski konkurenci sta Vini Monteschiavo iz Jesi-ja in atenski Panathinaikos. Italijanke, tudi organizatorice zaključnega turnirja, so v prvem polfinalu s 3:1 (-22, 22, 20, 25) ugnale Leningradko iz St. Peterburga, Grkinje pa s 3:0 (15, 21, 20) Albacete.
HOKEJ NA LEDU - Prva finalna tekma slovenskega prvenstva: Jesenice - Tilia Olimpija 5:2 (3:0, 2:1, 0:1)
VATERPOLO - V italijanski A2-li-gi je Pallanuoto Trieste, za katerega igra tudi zamejec Peter Planinšek, v gosteh s 13:9 (6:3, 1:2, 5:3, 1:1) izgubil proti moštvu Torinu.
NOGOMET - Vnaprej igrana tekma 2. amaterske lige
V	Dolini brez zmagovalcev
V	prvem delu boljši Breg, v drugem pa Zarja Gaja - Povprečna igra - Rumeno-modri so zahtevali enajstmetrovko
Breg - Zarja Gaja 1:1 (1:0)
STRELCA: Coppola v 21. in Mi-helčič v 81. min.
BREG: Barbato, Gustini, Cigui (od 75. Isaia), Laurica, Gargiuolo, Medda, Apollonio, Zidarich (od 85. Erbi), Coppola, Suttora (od 65. Degrassi), Cermelj. Trener: Vitulič.
ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Bernetič, Franco (od 54. Kariš), Mihelčič, Goran Križmančič, Asselti, David Gregori (od 66. Schiraldi), Martin Grgič (od 68. Ghezzo), Bernobi, Bečaj, Zocco. Trener: Di Summa. RUMENA KARTONA: Gargiuolo in Franco.
Tudi povratni derbi v Dolini se je končal z izidom 1:1, ki je resnici na ljubo bolj pisan na kožo Zarji Gaji kot Bregu. Zarja Gaja je v pričakovanju današnjih preostalih tekem dohitela četrtouvrščeno Esperio, ki jo bodo rumeno-modri gostili v nedeljo v Bazovici. Brežani pa so zamudili priložnost, da bi s tremi novimi točkami ulovili prav vzhodno-kraško ekipo in Opicino.
Navijači obeh ekip na koncu tekme niso bili najbolj zadovoljni s prikazano igro. Prvi strel proti vratom (ne v vrata) so za derbi neštevilni gledalci (približno 150) videli šele v 14. minuti, ko je »vzhod-no-kraški Ravanelli« Mauro Zocco streljal visoko nad prečko. Šest minut kasneje podoben strel z istim učinkom. V 21. minuti so se Brežani prvič nevarno približali Grgičevim vratom. S kota je Suttora lepo podal v kazenski prostor, kjer so gostujoči branilci pozabili na Coppolo, ki je brez večjih težav potisnil žogo v mrežo. V nadaljevanju je bila reakcija Zarje Gaje zelo jalova. V 32. minuti je Barbato brez večjih težav ubranil Mihelčičev strel in to je bilo v prvem polčasu tudi vse.
V drugem delu pa se je slika na igrišču le spremenila. Varovanci trenerja Giacoma Di Summe so igrali bolj napadalno. Že po nekaj minutah je imel Vili Bečaj na razpolago prosti strel z zanj dobre pozicije. Strel pa je bil prešibak, da bi lahko povzročil težave solidnemu Bar-batu. Bregov vratar pa je moral posredovati v 59. minuti, ko je Bečaj lepo podal Zoccu, slednji pa je nato streljal proti vratom. Nato so bili dvakrat nevarni
Davide Apollonio (Breg) je akrobatsko prestregel žogo. Desno nogometaša Zarje Gaje Mauro Zocco in Marko Kariš. V ozadju Omar Zidarich in Matej Cigui
kroma
Brežani z Omarjem Zidarichem, ki je prvič streljal naravnost v Grgičeve roke, drugič pa visoko nad prečko. Zadnje četrt ure so minile v znamenju rumeno-modrih. Na desnem krilu je bil zelo dejaven Kariš, ki je v drugem polčasu zamenjal prehlajenega Franca. V 76. minuti se po prekršku nad Zoccom v Bregovem kazenskem prostoru ni oglasila sodnikova piščalka. Izenačujoči zadetek je tako rekoč visel na nitki. Najprej je Goran Križmančič z glavo poslal žogo nad prečko. Devet minut pred koncem tekme pa je Bregovo zmago preprečil Bre-žan v dresu Zarje Gaje, Boljunčan Aron Mihelčič. Mihelčič je Barbata premagal s strelom z glavo. Bregovemu vratarju je sicer žogo uspelo odbiti v igrišče, toda -kot je Barbato tudi po tekmi priznal - žoga je v celoti prečkala gol-črto. Zadetek je bil torej čist kot solza in tudi Brežani se niso hudovali nad sodnikom, ki je pravilno ocenil potek akcije.
NAŠE OCENE - Igra obeh enajste-ric je bila tokrat povprečna, ne preveč privlačna. Pri Bregu sta solidno igrala ka-
petan Mitja Laurica (7,5) in strelec zadetka Luca Coppola (7). Pri Zarji Gaji sta kot ponavadi solidno opravila svoje delo Vili Bečaj (7) in Mauro Zocco (7).
IZJAVI PO TEKMI:
Bregov trener Davor Vitulič: »V prvem polčasu smo igrali še kar dobro. Imeli smo pobudo v svojih rokah. V drugem polčasu pa je igrala boljše Zarja Gaja, ki je zasluženo izenačila. Rezultat je pravičen. Derbi sicer ni bil na visokem nivoju, pričakoval sem več borbe in več teka.«
Trener Zarje Gaje Giacomo Di Summa: »V prvem polčasu nismo bili zbrani. Brežani so bili boljši predvsem v zvezni liniji. V drugem polčasu pa nam je le uspelo prevzeti pobudo v naše roke. Igrali smo bolj odločno in zasluženo izenačili. Lahko bi celo zmagali. Zadovoljen sem z igro Schiraldija, ki počasi prihaja v pravo formo. Fabio bo zelo pomemben v tem zadnjem delu prvenstva. Mesec marec bo vsekakor odločilen za boj za play-off.«
Jan Grgič
Mikuševa Ponziana KO
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: Tolmezzo - Rivignano 1:0; promocijska liga: Ponziana - Trieste Calcio 1:2; 1. AL: Pro Romans - Medea 0:0; 2. AL: Begliano - Torre 3:2; 3. AL: Union - Pro Farra 3:0.
Mladinci: Vesni točka
Pro Gorizia - Vesna 1:1 (1:1)
VESNIN STRELEC: Salice v 8. min.
VESNA: Gavinel, Farfoglia, Zarba, Zampino, S. Rossoni, Drassich, Burni, Sa-lice, Brandolisio (Radivo), Ribezzi (Del Sa-vio), Simonis. Trener: Toffoli.
Vesnini mladinci so v Gorici iztrgali pomembno točko, potem ko je večji del tekme domača ekipa držala vajeti igre v svojih rokah. Gostje so povedli s prostim strelom Saliceja, domačini pa so izenačili tik pred koncem prvega polčasa.
Ostali izidi: Domio - Torviscosa 0:2, Fincantieri - San Luigi 0:0, Muggia - Mon-falcone 1:3, Sevegliano - Staranzano 2:0; zaostala tekma: Fincantieri - Torviscosa 0:1.
26
Nedelja, 15. marca 2009
ODBOJKA
/
MOŠKA C-LIGA - Veliko zanimanje za derbi v Repnu
Sloga Tabor zmagal, a Valu prepustil točko
Dragocena zmaga Soče v Pradamanu proti Il Pozzu - Olympia se je zelo dobro upirala vodilnemu
Sloga Tabor Televita - Val Imsa 3:2 (22:25, 25:19, 25:23, 14:25, 15:11)
SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 11, Riolino 20, Slavec 12, Sorgo 17, Igor Veljak 7, Vanja Veljak 6, Peterlin (L), Drasič, Strain, Štrajn. Trener: Edi Božič.
VAL INSA: Masi 14, Devetak 0, Marghet 15, Corazza 13, Radetič 9, Florenin 7, Plesničar (L), Nanut 5, Mucci 0, Corva 0. Trener: Robert Makuc.
Po skoraj dve uri trajajočem boju je včeraj Sloga Tabor Televita strla odpor Vala Imse, prepustila pa mu je zelo dragoceno točko. Številna publika je prisostvovala zelo izenačeni a ne lepi tekmi, na koncu pa so bili prav gotovo bolj veseli navijači Vala, saj so goriški odbojkarji dali res vse od sebe in prav gotovo odigrali eno svojih najboljših tekem letos. Tega ne moremo trditi za slogaše, ki po odličnem prvem delu prvenstva, zdaj očitno preživljajo rahlo krizo, iz katere pa se morejo čimprej izvleči, saj jih prav zdaj čakajo najvažnejše tekme v boju za play-off. Res je sicer, da so valovci nastopili v svoji najboljši postavi in z vsemi izkušenimi igralci, pri Slogi Tabor Televi-ta pa je manjkal Vatovac, ki je njen najbolj učinkovit napadalec doslej in je bil tako trener Božič praktično brez menjav.
Val Imsa je takoj silovito začel, presenetil slogaše in visoko povedel z 12:4 in 17:8. Tedaj je Sloga Tabor vendar reagirala, začela nižati razliko, izenačila pri 22:22, nato pa zgrešila servis, kar so valovci seveda izkoristili. Drugi set je brez težav osvojila Sloga Tabor Televita, nato po izenačenem boju še tretjega, nakar so domači odbojkarji povsem popustili v četrtem. Slab sprejem jih je dobesedno spravil na kolena in Val se je povsem zasluženo lahko veselil, verjetno nepričakovane osvojene točke. V odločilnem nizu je Sloga Tabor Televita takoj visoko povedla (8:3), Val je še zadnjič napel vse sile, do presenečenja pa ni moglo priti.
Napad Florenina in blok Kanteta in Slavca na sinočnjem derbiju v Repnu
kroma
Robert Makuc (trener Vala Imse): »Z rezultatom sem zelo zadovoljen, točka na gostovanju in to celo priti Slogi Tabor je zlata vredna, potrjuje pa pozitivni trend naših zadnjih tekem. Manjka nam še zmaga s tremi točkami, ki jo bomo, upam, kmalu dosegli. Tudi danes smo sicer zagrešili preveč zaporednih napak, kar se nam večkrat dogaja, pohvalo pa za svoj nastop pa si prav gotovo zasluži Corazza.«
Edi Božič (trener Sloge Tabor Televita): »Tekma je odrast dela na treningu, saj je bilo ta teden iz različnih vzrokov odsotnih veliko igralcev. Poleg tega nisem imel na razpolago menjav, zato moram pohvaliti tistih sedem igralcev, ki je bilo danes prisotnih na igrišču. Dve točki sta v tem trenutku vsekakor zelo dobrodošli. (INKA)
Oympia Tmedia - Natisonia 0:3 (23:25, 27:29, 23:25)
OLYMPIA: Mania' 3, F. Hlede 5, Terčič 8, Špacapan 7, Bernetič 4, Peršo-lja 1, E. Komjanc (L), M.Komjanc 10, Cap-parelli 6, Brotto, Caprara. Trener: Zoran Jerončič.
Odbojkarji Olympie so proti vodilnemu na lestvici izgubili srečanje v katerem so bili, glede na prikazano igro, povsem enakovredni nasprotniku. Izidi posameznih nizov so zgovoren dokaz izenačenega srečanja, v katerem je o zmagovalcu odločala izkušenost gostov in pomanjkanje le-te na strani domače ekipe. Mladi odbojkarji Olympie so s prikazano igro prijetno presenetili in bi si s kančkom več športne sreče in naklonjenosti sodnika zaslužili vsaj niz. Trener Jeron-čič je igralce navdal z novim elanom in v igro vnesel opazno disciplino ter bil stalno pozoren na vse potrebne menjave, ki jih je trenutno stanje zahtevalo.
Že takoj v začetku prvega niza so domačini odločno krenili in si počasi nabrali prednost štirih točk, ki so jo obdržali vse do stanja 21:17. Igralci trenerja Berzacole, ki je v igrišče vstopil le za dve igralni potezi, so pravočasno reagirali in z delnim izidom 8:2 preobrnili izid v lastno korist. Najzanimivejši in izredno napet je bil potek drugega niza, ko je pri stanju 14:20 izgledalo, da je poraz neizbežen. Domači so kaj kmalu celo povedli 22:21 in si nato priigrali štiri set žoge, ki pa jih niso znali izkoristiti z uspehom. Tudi v tretjem nizu so gostje že povedli za sedem točk, ko je prišlo do reakcije domače vrste. Žal se je tudi tokrat končnica iztekla v korist gostov, ki so ponovno z minimalno razliko osvojili niz in dokončno še srečanje.
Ne glede na končni izid pa so lahko domači s prikazano igro in napredkom, predvsem najmlajših igralcev, v vsem zadovoljni. (J.P.)
Il Pozzo - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:1 (25:21, 21:25, 22:25, 20:25)
SOČA: Testen 23, Valentinčič 10, I. Černic 10, S. Černic 18, Lango 16, J. Černic 3, Kragelj (L), M. Devetak, R. Devetak, M. Černic, Juren, Škorjanc. Trener: Lucio Battisti.
Soča je v Pradamanu iztrgala izredno pomembno zmago v boju za obstanek. Trener Lucio Battisti je tokrat imel na razpolago vse svoje varovance. »Ko igramo v popolni postavi, smo lahko zelo kompetitivni,« je po tekmi dejal Battisti, ki je pohvalil vse svoje varovance. V prvem setu so gostitelji začeli zelo dobro. Priigrali so si lepo prednost in vodstvo obdržali do konca seta. V drugem setu pa je zapela povsem drugačna pesem. Odbojkarji Soče so si predvsem v zadnjem delu zavihali rokave in zasluženo izenačili. Rezultat je bil 19:19, odtlej pa so Batti-stijevi varovanci odigrali kot je treba. Tudi v tretjem setu je šlo vse kot po olju. Nekoliko bolj izenačen in napet je bil četrti set. Sočani so vodili z 20:19 in nato so nasprotnika dokončno premagali z odlično igro preko centra.
ŽENSKA C-LIGA - Pokrajinski derbi
Sloga List solidna, Altura vseeno boljša
Altura - Sloga List 3:0 (25:23,25:18, 25:19)
SLOGA LIST: Babudri 12, Bu-kavec 6, Ciocchi 4, Cvelbar 5, Pertot 5, Starec 3, Gantar (L), Colsani 0, Gregori 5, Maurovich 1, Alice Spangaro 0, Michela Spangaro. Trener: Peter de Walderstein.
Sloga List je včeraj v mestnem derbiju izgubila proti Alturi, ki si seveda ni mogla privoščiti spodrsljaja, saj se še bori za nastop v »play offu«. Visoko mesto na lestvici je za tržaško ekipo vsekakor povsem zasluženo, saj je tehnično dobra in kompletna na vseh položajih. Sloga List je kljub porazu vsekakor pustila dober vtis, zaigrala neprimerno bolje kot proti marsikateremu slabšemu nasprotniku in s tako igro bi bil njen položaj na lestvici prav gotovo veliko boljši. Tekma je bila tako skoraj ves čas izenačena.
V prvem setu sta si bili ekipi povsem enakovredni, izmenjavali sta se v vodstvu in Altura je odločilni točki dosegla čisto v končnici. Tudi drugi se je začel v znamenju izenačenosti, ki je trajal vse do izida 15:15, nakar so domačinke le vsilile svojo premoč. V zadnjem nizu so nato igralke Alture bile stalno v vodstvu, čeprav so jim slogašice grenile pot do zmage skoraj vse do konca.
Kljub porazu torej dober na-
ŽENSKA D-LIGA - V mestnem derbiju
Drugi poraz Bora Brega doma
Fanika Starec
kroma
stop naših odbojkaric in upajmo, da bodo po tej poti nadaljevale tudi proti nasprotnicam, ki bodo objektivno gledano v njihovem dometu. (INKA)
MOŠKA D-LIGA
Mestni derbi po pričakovanjih pripadel Slogi
Sloga - Broker 3:0 (25:18, 25:17, 25:18)
SLOGA: Bertalli 5, Cettolo 7, Kante 6, Romano 14, Rožac 8, Tau-čer 4, Riosa (L), Dussich 7, Ilič, Ioz-za. Trener Ivan Peterlin.
Slogaši so po slabi uri igranja prišli do napovedanih treh točk, s katerimi so se seveda še utrdili tik pod vrhom lestvice. Mladi nasprotniki so tehnično najslabši v ligi in upravičeno zasedajo zadnje mesto na lestvici, čeprav so zelo borbeni in prizadevni. Resnici na ljubo moramo povedati, da tekma ni bila pretirano lepa, saj so se slogaši velikokrat prilagodili igri svojih nasprotnikov, bili površni in dober del točk, ki jih je osvojil Broker je bil sad napak naših igralcev.Vsekakor so se Sloginji od-bojkarji vedno ob pravem trenutku zbrali in dokazali svojo absolutno premoč. Dva seta je včeraj odigral tudi mladi Daniel Dussich, ki se je predvsem v napadu dobro odrezal.
Bor/Breg Kmečka banka - S. Andrea 2:3 (25:20, 21:25, 25:19, 18:25, 10:15)
BOR/BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 25, Della Mea 3, Žerjul 4, Spetič 0, I. Flego 9, Gruden 2, Contin (L), M. Fle-go 15, Grgič 3, Sancin 5, Sadlowski, Be-zenšek. Trener: Saša Smotlak
Po izenačeni tekmi je S. Andrea še drugič letos premagal združeno ekipo Bora in Brega in jo tako na lestvici prehitel za točko. Nasprotnice so bile tokrat predvsem na mreži boljše, saj so točke dosegale iz vseh pozicij, še posebno uspešne pa so bile v bloku, s katerim so še posebno na centru pre-stregle marsikateri napad domačink.
Tekma je bila v vseh setih kar napeta, saj so bile akcije v glavnem dolge in sta se obe ekipi požrtvovalno borili za vsako žogo. V prvem in tretjem setu so si višjo prednost predvsem po zaslugi ostrih servisov sredi seta priborile Smotlakove varovanke, v drugem in četrtem pa so bile bolj konstantne nasprotnice, ki so izkoristile tudi nekaj več napak naše ekipe v napadu. V tie-breaku se je S. Andrea razigral v napadu, plave pa so proti koncu seta tudi popustile v sprejemu. Vodopivčevo in soigralke pa je na povratnem srečanju proti zelo agresivnim Tržačankam, ki so ob prvouvrščeni Reani edine letos slavile na Stadionu 1.maj in združeno ekipo Bora in Brega dvakrat premagale, doletela še dodatna smola. Sredi drugega seta si je namreč gleženj poškodovala Maria Della Mea. (T.G.)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Olympia presenetila Naš Prapor
Naš Prapor - Olympia 2:3 (27:25, 28:26, 11:25, 18:25, 14:16)
NAŠ PRAPOR: Bajt, Simeoni, Boschini, Kuštrin, Beganovič, Muna-rin, Romano (L), Fogari. Trener: Leg-hissa.
OLYMPIA: Polesel 4, Mucci 24, I. Komjanc 10, Blasig 7, Brotto 3, Ter-pin 7, Frandoli (L), Dorni 13. Trener: Terpin.
Naš Prapor je v derbiju že vodil z 2:0, nato pa je sledil preobrat Olympie, ki je osvojila slovenski goriški derbi 1. moške divizije. V tretjem setu je prevladala Olympia in gostiteljem prepustila le slabih enajst točk. Odlična reakcija Terpinovih varovancev. V četrtem setu so se odbojkarji Našega Prapora zbrali in vodili za štiri točke. Kljub temu pa so bolj borbeni gostje na koncu prevladali in tekmo je torej odločal »tie-break«.
Tudi v zadnjem, skrajšanem se-tu so bili bolj natančni odbojkarji Olympie, ki so se na koncu seveda veselili prestižne zmage. V taboru Našega Prapora pa so bili po tekmi precej razočarani. Oboji se bodo vsekakor zagotovo spet srečali v končnici za napredovanje.
Soča Lokanda Devetak - Fincantieri 3:0 (25:19, 25:18, 25:10)
SOČA LOKANDA DEVETAK: Butkovič 3, A. Černic 18, I. Devetak 9, R. Devetak 4, T. Devetak 1, E. Juren 0, M. Juren 14, Fiorelli 1. TRENER: Jelavič.
Varovanci trenerja Jelaviča so s pepelko prvenstva opravili v pičlih 59 minutah. Srečanje je bilo dejansko enosmerno, saj se je šesterka iz Tržiča enakovredno borila le na začetku nizov. Potem so Sočani pritisnili na plin in Fincantieri jim ni bil več kos.
Ostali izid: Intrepida - Turriaco 3:1. Vrstni red: Intrepida 28, Naš prapor 24, Olympia 23, Soča Lokanda Devetak 18, Turriaco 15, Fincantieri 6.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Morarese - Soča 3:0 (15:11, 25:10, 25:18)
SOČA: Bevčar 9, Braini 0, Ca-mauli 2, Černic 5, Devetak 0, Moset-ti 0, Turus (L), Visintin 6.
Sočanke so odpotovale v Mora-ro zdesetkane. Zaradi poškodb, bolezni in odsotnosti je imela trener Pao-la Uršič na razpolago le pet standardnih igralk, tako da so ekipo dopolnili s tremi igralkami ekipe under 14. Tekma je bila v prvih dveh setih enosmerna, čeprav so se sočanke trudile po svojih močeh, da bi zajezile premoč nasprotnic. V tretjem setu jim je to tudi uspelo, saj so nekaj časa celo vodile, tekma pa je bila izenačena do 15. točke, ko so igralke Morarese-ja prevladale z agresivnim servisom. Pohvaliti je treba vse tri najmlajše igralke Soče, ki so se zvrstile na igrišču, ubranile nekaj napadov nasprotnic in nekajkrat dobro posegle tudi na
Na Tržaškem UNDER16 ŽENSKE Bor Kinemax - Sokol/Kontovel 3:0 (25:6; 25:5; 25:17)
BOR: Bruss, Cella, Grasso, Hauschild, Kneipp, Miloševic, Pučnik, Rabak C., Rabak V., Visintini, Viviani, Žerjal. Trener: Betty Nacinovi
SOKOL/KONTOVEL: Devetak, Fragiacomo, Gridelli, Paoli, Skerl, Villatora. Trener: Norči Zavadlav
Mlade igralke združene ekipe Sokola in Kontovela so se tokrat predstavile na tekmo le v šestih, zaradi poškodb, bolezni ter raznih šolskih obveznosti, tako da je bila tekma proti Boru, ki se bori za končnico prvenstva, enosmerna. Boljše borov-ke so jih popolnoma nadigrale v prvih dveh setih in le v zadnjem, ko so Sve-toivančanke igrale z drugo postavo, so se Nabrežinke enakovredno upirale. Pri domačinkah je izstopala perspektivna Katarina Pučnik, pri združeni ekipi pa se je v ne svoji običajni vlogi centra izkazala Janika Škerl, poleg Ivane Fragiacomo, ki je prvič odigrala celo tekmo.
/
KOŠARKA
Nedelja, 15. marca 2009
27
MOŠKA D-LIGA - Štiri kroge pred koncem rednega dela
Breg v C2
Zelo dragocena zmaga Doma v boju za obstanek - Uspešen tudi Kontovel
i
San Vito - Breg 67:80 (24:25,36:38,46:57)
BREG: Cerne 13 (4:5, 3:6, 1:1), Sila 17 (1:3, 5:7, 2:2), Ciacchi 8 (4:6, 2:3, 0:2), Co-ciancich 6 ( - , 3:6, - ), Jevnikar 5 ( - ,1:2, 1:2), Grazioso 2 ( - , 1:2, - ), Petaros nv, Klabjan 3 (1:1, 1:2, - ), Lokatos 10 (1:2, 2:2, 2:6), Ze-riali 12 (1:2, 4:5, 1:1), Glavina 4 ( - , 2:3, - ). SON: 25. PON: Klabjan (32), Cerne (39), Lokatos (39). TRENER: Krašovec
Brežani so po lepi skupinski igri premagali drugouvrščeni San Vito in dosegli »zgodovinsko« napredovanje v C2-ligo.
Že v uvodnih minutah je Breg pove-del z dvemi trojkami Sile, ki je sinoči s 17 točkami odigral zelo kakovostno tekmo, vendar so domačini po zaspanemu začetku odreagirali in z agresivno obrambo znižali začetni zaostanek ter se približali Bregu na delni 11:12. V nadaljevanju so varovanci trenerja Krašovca zbrali šest točk prednosti, vendar se je nihanje nadaljevalo in ekipi sta zaključili prvo četrtino pri izidu 24:25.
Izenačenost se je nadaljevala tudi v drugi četrtini, v kateri se Breg ni uspel odlepiti od nasprotnika, saj sta obe ekipi igrali zelo pazljivo v obrambni fazi, v napadu pa so bili strelci precej neuspešni, kar priča tudi tesni izid četrtine 12:13 v korist Brega.
V prvem polčasu so Brežani stalno vodili, vendar je San Vito poskusil preobrat in v 22. minuti tudi povedel na 39:38. Res-
C1-LIGA - Bor
Tekmo
skvarila
sodnika
Bor Radenska - San Daniele 66:85 (15:214, 27:33, 37:62)
BOR RADENSKA: Furigo 26 (1:1, 8:11, 3:9), Krizman 2 (2:4, 0:2, 0:1), Visciano 2 (-, 1:4, -), Babich 11 (-, 1:5, 3:5), Monticolo 10 (2:2, 4:9, -); Štokelj 7 (2:2 , 1:2, 1:2), Bole 2 (-, 1:1, 0:1), Crevatin 4 (4:6 , 0:1, 0:4), Giacomi 2 (2:4, 0:2, 0:4), Pertot. TRENER: Mura. SON: 36; PON: Štokelj (37); IZKLJUČEN: Visciano (27); SKOKI: 34 (27 v obrambi , 7 v napadu ).
SAN DANIELE: PM 35:43 (81%), 2T 13:28(46%), 3T 8:21 (38%); SKOKI: 25 (25 v obrambi, 0 v napadu).
Bor Radenska je na domačem igrišču tudi v 24. krogu potegnil krajši konec, toda tokrat velik del krivde za pekoč poraz nosi sodniški par. Kaj takega v vseh petih letih, odkar Bor igra v državni C ligi, nismo videli na nobene igrišču ši-rom po Triventu. Paolo Benedetti in Alessandro Cunico sta povsem skvarila potek srečanja. Celo trener nasportne peterke je ob koncu srečanje Borovim odbornikom priznal, da ga je bilo sram zaradi početja sodniškega para. Zdelo se je, kot da nalašč sodita proti svetiovanski peterki. Sodnika sta borovcem doso-dila 5 tehničnih napak. Ko je tekla 25. minuta je trener Mura zaradi druge tehnične napake moral celo zapustiti veliko telovadnico Borovega športnega centra, niti dve minuti pozneje pa je ista usoda doletela še Visciana, ki ga je sodnik izključil le zato, ker je spraševal, zakaj sta mu dosodila osebno napako.
O poteku samega srečanju tako žal ni kaj veliko pisati, saj smo na »stadionu 1. maja« videli bolj malo košarke. Prvi dami v črnem sta želila biti protagonistki izredno pomembnega srečanja v boju za obstanek in to jima je tudi uspelo. Na srečo pa sodnikoma s svojim početjem ni uspelo skvariti »fair-playa« igralcev obeh društev, ki so se na koncu na sredini igrišča pozdravili z objemom.
Rado Šušteršič
nici na ljubo je sodniška dvojica pred vodstvom San Vita z enostranskim sojenjem in z zelo dvomljivimi odločitvami močno oškodovala Brežane. Kljub pritisku domače ekipe, so Sila in tovariši strnili vrste in spet povedli za 11 točk.
Zadnji del srečanja pa je bil povsem enosmeren. Brežani so si s srčno igro priborili dodatne točke prednosti in po uspešni trojki Zerialija pri delnem izidu 58:73 zapečatili zmago, katero ni ogrozil niti sodnik s serijo tehničnih napak v škodo Bre-žanom. V zadnji minuti, ko je zmaga praktično že pripadla Bregu, je živčnost na igrišču popustila in ob vzkliku številnih navijačev »ja, ja! v C-ligo se gra!« se je začelo zasluženo proslavljanje.
Trener Brega Tomo Krašovec: »Čestitam celotni ekipi, ki je kljub odsotnosti Klarice odigrala solidno srečanje proti drugi sili prvenstva. Napredovanje je tudi nagrada za društvi in trud, ki so ga poleg igralcev, vnesli tudi odborniki.« Na vprašanje ali bo v naslednji sezoni še sedel na Bregovi klopi je Krašovec odgovoril: »S srcem sem vezan na to društvo, ne vem pa še, kam me bo pot ponesla v naslednji sezoni.«
Boris Salvi: »Napredovanje predstavlja novi začetek. Novi izzivi in težave se za nas odbornike komaj začenjajo, vendar smo s tem izrednim dosežkom zelo zadovoljni!« (am)
Poggi - Dom 52:53 (12:5, 22:21, 31:43)
DOM: Vončina 10 (2:2, 4:4, 0:2), Co-vi 2 (-, 1:5, -), Cej 10 (-, 5:11, 0:1), Oblak 3 (1:2, 1:3, -), Kristančič 3 (3:4, 0:4, -); Mi-ninel 2 (-, 1:5, -), Belli 13 (7:8, 3:5, 0:1), Fa-ganel 5 (-, 1:1, 1:3), Collenzini 1 (1:2, 0:4, -), Zavadlav 6 (-, 3:3, -), trener David Am-brosi.
Dom je na gostovanju v Miljah dosegel tretjo zmago. Goričani so tokrat začeli porazno in prvi koš z igre dosegli komaj slabi dve minuti pred koncem četrtine. Nasprotniki so to izkoristili in si takoj zagotovili zanesljivo vodstvo. Po prvih menjavah so se gostje le prebudili in z odličnim Bel-lijem na čelu (kar devet pik samo v drugi četrtini) kmalu nadoknadili zamujeno in prvič povedli pri izidu 12:14. Tekma je bila vseskozi borbena, igra pa na obeh straneh mestoma groba. Obe ekipi sta zato precej grešili, tako da je bil izid tudi tokrat nizek. Do preobrata je prišlo takoj po glavnem odmoru, ko so gostje z odlično obrambo zaustavili nasprotnike: bivši borovec Celega je tako v drugem polčasu dosegel le dve točki. V napadu pa so uspešno igrali tudi proti conski obrambi, ki jih je po navadi spravljala v škripce. V osmih minutah so tako dosegli delni izid 16:3, za kar sta gotovo
Po tekmi je bil za junaka napredovanje proglašen tudi vodja Bregovega košarkarskega odbora Boris Salvi
kroma
najbolj zaslužna mlada Zavadlav in Vončina (šest oz. osem pik v tem delu). Že je kazalo, da bodo domovci zanesljivo zmagali, ko so na začetku zadnje četrtine nenadoma popustili in s serijo izgubljenih žog omogočili nasprotnikom, da v petih minutah nadoknadijo razliko. Za tem je bila tekma izenačena: ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu. Minuto pred koncem je bil tako izid 51:51, po uspešnem prostem metu domačinov pa je bil Belli na nasprotni strani osem sekund pred koncem obakrat uspešen. Z dobro obrambo so Cej in soigralci skoraj pridobili odločilno žogo, poslednja trojka Poggija iz neizdelanega položaja pa se je tako odbila od obroča. (M.O.)
Kontovel - Dinamo GO 72:63 (24:14, 40:31, 51:50)
KONTOVEL: Paoletič 21 (6:6, 3:8, 3:8), Švab 10 (2:2, 1:5, 2:6), Lisjak 13 (7:9, 3:6, 0:1), Šušteršič 7 (5:6, 1:7, 0:4), Zaccaria 15 (3:5, 6:7, -), Bufon 4 (-, 2:5, -), Genardi 2 (-, 1:2, -), Bukavec (-, 0:1, -), Guštin (-, -, 0:1), Godnič n.v., trener Brumen. SON: 15.
Kontovelci so zasluženo premagali goriški Dinamo in so se z dvema točkama pomaknili na sredino lestvice. Naši košarkarji so začeli dobro in že v uvodnih minu-
Domači šport Danes
Nedelja, 15. marca 2009 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Kras Koimpex; 15.00 v Križu: Vesna -Mariano
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Ronchi; 15.00 v Trebčah: Primorec -Turriaco
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje Interland - Fiumicello
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Aurisina
DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Červinjanu: Pro Cervignano Muscoli - Pomlad NAJMLAJŠI - 10.30 v Ločniku: Lucinico -Juventina; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea
-	Pomlad
ZAČETNIKI - 10.00 v Repnu: Pomlad B - Altura; 10.30 v Bazovici: Pomlad A - Trieste Calcio A KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, telovadnica na Judovcu (Altura): Jadran Mark - Pordenone UNDER 13 MOŠKI - 10.00 v Trstu, licej Oberdan: Poggi 2000 - Breg ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA - 12.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club - Sloga
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Breg Bor ZKB UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multivest - Cordenons
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Gradišču: Minerva Lucinico - Govolley Kinemax UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede - Fincantieri; 11.00 v Sovodnjah: Soča Rast - Volleybas; 16.00 na Opčinah: Sloga -Triestina Volley
UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Vidmu: Aurora Volley
-	Olympia Fer-Style; 11.00 na Opčinah: Sloga -Follador PN
Jutri
tah povedli na 9:2, nato na 17:7, da bi sklenili četrtino z 10 točkami razlike. Gostje so v drugi četrtini igrali bolje v obrambi in zmanjšali zaostanek na 6 točk (22:28). Težave za Kontovelce so se začele v tretji četrtini, ko so se Goričani postavili v consko obrambo 3-2. Visoko vodstvo 11 točk je zaradi slabega kroženja žoge, neizdelanih metov in več izgubljenih žog kmalu skopnelo, tako da so domači igralci v 30. minuti vodili le za točko (51:50). Gostje so prvič povedli v prvi minuti zadnje četrtine (52:51). Vse je kazalo, da so Kontovelci zašli v krizo. Tedaj pa je trener Brumen ubral consko obrambo, kar se je izkazalo za uspešno. Gostitelji so spet prevzeli vodstvo, ki pa je tri minute pred koncem srečanja znašalo le dve točki (62:60). Tedaj so si gostje zaradi protestov prislužili tehnično napako in nato še izključitev enega od igralcev. Kontovelci so imeli na razpolago štiri proste mete in posest žoge. Povedli so za osem točk in vodstvo obdržali do konca tekme.
Od Kontovelcev so se izkazali Paole-tič, ki je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec ekipe, Zaccaria, ki je bil zelo uspešen pri skokih (3 v obrambi in kar 7 v napadu) ter Lisjak, ki je pridobil devet osebnih napak, osem žog in dal pet asistenc. (lako)
Ponedeljek, 16. marca 2009 ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.45 v Dolini: Breg B - Bor
Kinemax
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Repnu: Kras -Ponziana; 19.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina
□ Obvestila
AMATERSKI BALINARSKI KLUB
MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu.
CHEERDANCE MILLENIUM ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah!
SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538
PROMOCIJSKA LIGA - Derbi v Nabrežini
Sokol prepričljivo boljši
Da je prevladala proti Boru, pa je moral igrati stalno z najboljšo postavo - Borovo obrambo je razbil Marko Hmeljak
TV KOPER - Jutri
Športel o turnem smučanju
Glavna tema jutrišnjega Športela (TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo turno smučanje. Gosta v studiu bosta člana SPDT Tibor Drasič in Andrej Sossi, ki bosta s seboj prinesla tudi fotografske posnetke. Pred pogovorom bo v eter šla anketa, ali gledalci vedo kaj je turno smučanje?
Sledili bodo prispevki s tekem Breg - Zarja Gaja, Juventi-na - Kras, Sloga Tabor - Val, Bor Breg - Sant' Andrea in San Vito - Breg. Na koncu oddaje bo na vrsti še nagradna igra Poglej me
Sokol Ca' D' Oro - Bor Art Group 89:74 (19:14, 38:31, 70:49)
SOKOL: Spadoni, Umek 18, Doljak 4, Križman 16, Hmeljak 28, Vidali 6, Malalan 3, Kojanec 2, Matej Guštin 2, Ves-covi 1, Budin 7, trener Gruden.
BOR: Querinuzzi 6, B. Filipaz 3, Schiavo 22, Widmann 15, Indelicato 6, Stokič 8, Puzzer 2, Corsi 3, Gerdol 3, Formi-gli 6, Faraglia, trener Sancin.
Tri točke: Hmeljak 5, Malalan 1, Umek 1; Schiavo 3, Corsi 1, Filipaz 1, Stokič 1, Widmann 1; izključen: Budin (40).
Bolj izkušeni, telesno postavnejši in tehnično boljši Sokolovi igralci so v derbiju zasluženo in po pričakovanju premagali borovce, ki pa so se solidno upirali gostiteljem. Trener Matej Gruden pa je moral vsakič postaviti na igrišce svojo najboljšo peterko, da je lahko Sokol zanesljivo povedel. Borov trener Fabio Sancin je skušal tudi z agresivno pressing obrambo po celem igrišču zaustaviti domačine. Deloma mu je uspelo, nič pa ni mogel proti razigranemu Marku Hmeljaku, ki je s 25 točkami in petimi trojkami razbil Borovo obrambo.
Tekma je bila precej izenačena v prvem polčasu. Gostitelji pa so z odlično igro v tretji četrtini povsem strli odpor borovcev in sklenili ta del tekme z 21 točkami razlike. Sokol je v zadnji četrtini čuval visoko prednost in zasluženo zmagal.
Poleg Hmeljaka sta se pri gostiteljih izkazala Umek in Križman, pri Boru pa je bil daleč najboljši organizator igre Schiavo, ki je bil z 22 točkami tudi najboljši strelec svoje ekipe. (lako)
Marko Hmeljak (levo) je bil neustavljiv
kroma
28 +
Nedelja, IS. marca 2009
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip
Omara - Vlak 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Quello che
6.30	Aktualno: Sabato & Domenica
9.30	Dok.: Stella del Sud
10.00	Aktualno: Linea verde Orizzonti
10.30	Aktualno: A Sua immagine
10.55	Sveta maša, sledi Angelus
12.20	Aktualno: Linea verde (v. M. Os-sini)
13.30 Dnevnik
14.00 Variete: Domenica In - L'Arena 15.15 Variete: Domenica In... sieme 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nan.: Pane e liberta' (It., '08, i. P. Fa-vino)
23.40 Dnevnik, sledi Oltremoda
Rai Due
6.15	Aktualno: Inconscio e magia psic-he
6.45	Aktualno: Mattina in famiglia
10.00	Dnevnik
10.05	Variete: Ragazzi c'e Voyager
10.30	Variete: Cartoon Flakes
11.30	Variete: Mezzogiorno in famiglia
13.00	Dnevnik
13.25	Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade
13.45	Variete: Quelli che.. aspettano
15.30	Variete: Quelli che il calcio e...
17.05	Šport: Stadio Sprint
18.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.05	Šport: 90° minuto
19.05	Šport: Numero 1
19.25	Nan.: Squadra speciale Lipsia
20.30	Dnevnik
21.00	Nan.: Numb3rs
21.50	Nan.: Criminal Minds
22.35	Šport: La domenica sportiva
0.30	Nočni dnevnik
^ Rai Tre
6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa
7.35 Variete: Mamme in Blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.20 Risanke
9.40 Film: Gelosia (dram., It, '53, r. P.
Germi, i. M. Belli) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa, sledi RegionEuropa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved
12.25 Aktualno: TeleCamere
12.55 Aktualno: Racconti di vita, sledi
Passepartout 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - Kratke vesti in prometne informacije 15.10 Kolesarstvo: Loreto - Macerata 16.10 Aktualno: Alle Falde del Kiliman-
giaro (v. L. Colo)
18.00	Kviz: Per un pugno di libri
18.55	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.10	Variete: Che tempo che fa
21.30	Aktualno: Report
23.20	Deželni dnevnik
23.35	Aktualno: Tatami
u Rete 4
6.55 Dnevnik: Pregled tiska
7.25 Nan.: Questa casa non e un alber-
9.30 10.00 11.00 11.30 12.10 13.30 14.05 15.30
18.55 19.35 21.30 22.30
Dok.: Kalabrija Sveta maša
Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Donnavventura Film: Patton generale d'acciaio (voj., ZDA, '70, r. F.J. Schaffner, i. G.C. Scott, K. Malden) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Colombo Nan.: Siska
Šport: Controcampo posticipo, sledi Controcampo
Canale S
8.00 8.50
9.45
9.45
12.30 13.00
13.40
14.10 16.30 18.50 20.00 20.40 21.20
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik
Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to
1.00 Aktualno: Speciale sul film La matassa
Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Resničnostni show: La fattoria Dnevnik, vremenska napoved, Okusi
Resničnostni show: Grande fratel-lo
Resničnostni show: Amici Variete: Questa domenica Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Resničnostni show: La fattoria (v. P. Perego)
O Italia 1
7.00 Nan.: Robin Hood 7.45 Risanke 10.55 Nan.: Raven
11.25 12.25
13.00 14.00
16.00
17.30 18.30 19.00 19.30
21.15 0.00
Nan.. Willy, il principe di Bel Air 16.45 Dnevnik in vremenska napoved
Šport: Guida al campionato Film: Amici ahrarara (kom., It., '01, r. F. Amurri, i. M. Cavallari) Film: Asterix e la grande guerra (anim., ZDA '89, r. P. Grimond) Nan.: Lizzie McGuire Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Film: A time for Dancing (dram., ZDA '01, r. P. Gilbert, i. L. Oley-nick)
Variete: Colorado Variete: Le Iene
^ Tele 4
7.00	Koncert: Le sinfonie di Mozart
8.25	2030: Tra scienza e coscienza
9.40	Aktualno: Ski magazine
10.20	Nan.: L'uomo che viveva al Ritz
11.10	Saul 2000 - Ripartire da Damasco
12.00	Angelus
12.25	Fede, perchè no?
12.30 12.35 13.15 13.20 13.35 14.10 14.35 15.10 16.30 17.30 19.30 22.30 22.55
23.05
0.55
Fra ieri e oggi
Trottola
Qui Tolmezzo
Musica, che passione
Aktualno: Attenti al cuoco (pon.)
Camper magazine
Borgo Italia
Film: L'arma segreta
Novecento contro luce
Risanke
Aktualno: ...e domani e' lunedi Palco, gli eventi in Tv Aktualno: Olimpionici, Famosi presenti e passati
Film: Tango (glasb., '98, r. C. Luna, i. M.A. Sola, M. Maestro, C. Nero-va)
Koncert: pianist Gianluca Luisi
7.00
10.10 10.30 12.30 13.00 14.00
15.50 18.05
20.00 20.30
21.30
23.30 23.35 0.30
Aktualno: Omnibus Week-end, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: Alla conquista del West Dnevnik in športne vesti Dok.: Anni Luce
Film: Vatussi (pust., ZDA '58, r. K. Neumann, i. T. Elg) Šport: Rugby: Anglija - Francija Film: Le ali delle aquile (biog., ZDA '57, r. J. Ford, i. J. Wayne) Dnevnik
Resničnostni show: Chef per un giorno
Film: Vendicando Angelo (kom., ZDA, '02, r. M. Burke, i. S. Stallone)
Dnevnik - športne vesti Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti
10.30 Turbolenca (pon.) 11.20 Med valovi (pon.) 13.10 Alpe - Donava - Jadran (pon.) 13.40 Vikersund: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 15.40 Trebnje: rokometna tekma lige
MIK, Trimo vs. Gorenje 17.25 Ljubljana: košarkarska tekma lige
NLB: Union Olimpija vs. Zadar 19.15 Iz oči v oči 20.00 Dok. serija: Živi! 20.50 Nad.: Podkralji 21.45 Nad.: Govori z mano 22.30 Na utrip srca
Koper
11.40	Dnevni program
11.55	Are: SP v alpskem smučanju, ekipno, 2. vožnja
13.00	Dok. oddaja
14.00	Čezmejna TV - TG R FJK - deželni svet
14.10	Euronews, sledi Zoom
15.00	Q - Trendovska oddaja
15.45	Dok. odd.: City folk
16.15	Mediteran festival
17.00	Dok. odd.: Rim
17.30	Potopisi
18.00	Glasbeni spomini
19.00	22.00, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Tednik
20.00	Vesolje je ...
20.30	Istra in...
21.00	Dok. odd.: Potovanje po Nemčiji
22.15	Nedeljski športni dnevnik
22.30	Alpe jadran
23.00	Pevski zbor Obala Koper
1 Tv Primorka
12.00	23.15 Videostrani
16.00	Državljanski forum v Novi Gorici
18.00	Duhovna misel (pon.)
18.15	Tedenski pregled (pon.)
18.30	Miš maš (pon.)
19.10	Monitor
19.25	Premor
19.30	Med Sočo in Nadižo (pon.)
19.50	Pravljica
20.00	Razgledovanja (pon.)
20.30	Spoznajmo jih
21.30	Koncert: Tanja Zajc Zupan, 2.del
22.45	Na Primorskem
(t Slovenija 1
7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport Špas 10.20 Otr. nan.: Čarobno drevo 10.50 Na obisku 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom
Slakonjo 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj 15.40 Nedeljsko oko 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Kuharska oddaja 17.00 22.35 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 NLP 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke
18.55 Dnevnik, vremenska napoved,
zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Družinske zgodbe 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Motne preteklosti 0.40 Sedma moč osamosvojitve (tv-dnevnik 15.3.1991)
{T Slovenija 2
6.55 Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 15.03.1991 7.15 Globus (pon.) 7.45 Tranzistor (pon.) 8.20 Nogometni magazin 8.55 11.55 Are: finale SP v alpskem smučanju, ekipna tekma (M in Ž)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 PKIL; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 - 19.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00
Centrifuga; 13.45 SP v smučarskih skokih; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Košarka; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 23.00 Literarni portret; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu boste veliko časa namenili prijateljem, ne boste pa našli primernega trenutka, da bi jim povedali o svojih težavah. Zaupajte se nekomu.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu s svojim položajem niste zadovoljni. Morda se vam celo zdi, da ne napredujete dovolj hitro, toda v resnici ni tako! Ljubezen: uresničile se vam bodo skrite želje.
jtm, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Odločili ste se, da boste svoje življenje nekoliko spremenili. Radi bi se ukvarjali s poslom, ki vas bo tudi notranje izpolnjeval. Morda si boste poiskali nove izzive pri delu.
RAK 22.6.-22.7.: Prežema vas «« želja po spoznavanju novega. Obdobje je primerno za študij, potovanja, osvajanje novih veščin. Izpustili ne boste nobenega izziva. V vas se bo prebudil športni duh.
yLEV 23.7.-23.8.: Čeprav vas (^^r veliko število drobnih opravkov na delovnem mestu precej hitro utrudi, se doma spet napolnite z energijo. Veliko romantike se skriva v vas, kar zadnje čase občuti tudi partner.
DEVICA 24.8.-22.9.: Preganjal ^^ vas bo občutek, da morate dan čim bolj koristno preživeti. Dokler vas bo čakalo delo, ne boste mogli mirno leči k počitku. Strogi boste do sebe, še bolj do drugih ljudi.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zad-^ ^ nje čase se nekoliko preveč pogosto zatekate k hrani, za svojo postavo in kondicijo pa naredite dovolj. Na delovnem mestu ste zadovoljni, tudi ljubezen vam daje zadoščenje.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.:
Pred vami je zelo uspešen teden. Veliko časa boste posvetili svojim najbližjim. Ustvarili boste harmonične in ljubeče odnose. V posebno veselje vam bodo otroci.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čeprav se zadnje čase komunikativni in sproščeni, skrivate v sebi tudi veliko skrivnosti. Potrebujete čas, da premislite o vsem, kar vas bega. Do partnerja boste preveč gospodovalni.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Mika vas življenje na veliki nogi. Krotiti boste morali zapravljivost, pa čeprav imate zadnje čase pri denarju srečo. Ljubezen: vaša radodarnost ne pozna meja.
? « VODNAR 21.1.-19.2.: Pred vami so pomembne spremembe. Ste odločni in zavzeti, toda kljub temu se vam zdi, da se vaši načrti ne uresničujejo dovolj hitro. Vzemite si čas! Denar: dobro.
RIBI 20.2.-20.3.: Domači se zadnje čase počutijo nekoliko odrinjene. Občutek imate, da vas bi prilagajanje njihovim potrebam preveč drago stalo, toda resnica je prav nasprotna. Tudi vi potrebujete toplino.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 15. marca 2009
29

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Lepi pravljični svet - Nanos Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10	Nad.: Incantesimo
6.30	Dnevnik, Cciss
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik - Gospodarstvo
14.10	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta, vmes
Dnevnik, Parlament
17.00	Dnevnik in vremenska napoved
18.50	Kviz: L'eredita
20.00	Dnevnik
20.30	Kviz: Affari tuoi
21.10	Nan.: Pane e liberta' (It., '08, i. P. Favino)
23.15	Dnevnik
V^ Rai Due
6.15	Tg2 Eat Parade
6.25	14.00, 19.00 Resničnostni show: X Faxtor
6.55	Aktualno: Quasi le sette
7.00	Variete: Cartoon Flakes
9.30	Aktualno: Protestantesimo
10.00	Tg2punto.it
11.00	Variete: Insieme sul Due
13.00	Dnevnik
13.30	Aktualno: Tg2 Costume e societa,
sledi Zdravje
14.45	Aktualno: Italia allo specchio
16.15	Aktualno: Ricomincio da qui
17.20	Nan.: Law & Order
18.05	Dnevnik - kratke vesti, vremenska
napoved in športne vesti
19.35	Nan.: Squadra speciale Cobra 11
20.30	Dnevnik
21.05	Resničnostni show: X Factor
23.45	Nočni dnevnik, sledi Punto di vista
V" Rai Tre
6.00
7.30 8.00 8.15
9.20 12.00
12.25 12.45 13.05 14.00
15.15 17.00
19.00
20.00 20.10 20.35 21.05 21.10
Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24
Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Shukran Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo
0.00 Deželni dnevnik in vremenska
napoved
Variete: Blob
Nan.: Agrodolce
Nan.: Un posto al sole
Dnevnik
Film: Agente 007 - Missione Goldfinger (krim., VB, '64, i. S. Connery)
7.10	Nan.: Quincy
8.10	Nan.: Hunter
9.00	Nan.: Nash Bridges
10.10	Nad.: Febbre d'amore
10.30	Nad.: Ultime dal cielo
11.30	Dnevnik, prometne vesti
11.40	Nan: My Life 2
12.25	Nan.: Renegade
13.30	Dnevnik, vremenska napoved
14.05	Aktualno: Sessione pomeridiana
del tribunale di Forum
15.10	Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino
16.00	Nad.: Sentieri
16.40	Film: Nikita - Spie senza volto (i. R.
Phoenix)
18.35	Nad.: Tempesta d'amore
18.55	Dnevnik in vremenska napoved
20.30	Nan.: Walker Texas Ranger
21.10	Nan.: Il Comandante Florent
23.15	Film: La vera storia di Jack lo Squartatore (triler, V.B., i. J. Depp)
5 Canale 5
6.00	Dnevnik - Prima pagina
7.55	Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar
8.00	Dnevnik, sledi Mattinocinque
10.00	Dnevnik
11.00	Aktualno: Forum
13.00	Dnevnik, okus, vremenska napoved
13.40	Nad.: Beautiful
14.05	Resničnostni show: La fattoria
14.10	Nan.: Cento Vetrine
14.45	Variete: Uomini e donne
16.15	Resničnostni show: Amici
16.55	Aktualno: Pomeriggio cinque
18.50	Kviz: Chi vuol esere milionario
20.00	Dnevnik, vremenska napoved
20.30	Variete: Striscia la notizia
21.10	Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi)
C/ Italia 1
6.35 9.00 9.30 11.20 12.15 12.25
14.30 15.00 15.50 16.40 18.30
19.50 20.30 21.10
23.40
13.40, 17.40 Risanke
Nan.: Hope & Faith
Nan.: Ally McBeal
Nan.: Piu' forte ragazzi
Aktualno: Secondo voi
Dnevnik: Studio aperto, vremenska
napoved, Studio sport
19.30 Risanke: Simpsonovi
Nan.: Paso adelante
Nan.: Smallville
Nan.: Malcom
22.05 Dnevnik, vremenska napoved
Nan.: Camera Café Kviz: La ruota della fortuna Film: Vacanze di Natale '91 (kom., It, '91, r. E. Oldoini, i. C. De Sica, M. Boldi)
Rtv - La tv della Realta (v. Raf-faella Fico)
7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02
Dnevnik 8.10 Pregled tiska
8.50 Koncert: pianist Gianluca Luisi (pon.)
10.30 Novecento contro luce 11.25 Camper magazine 12.35 Aktualno: Ski Magazine 13.15 Aktualno: Olimpionici 13.55 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Ciacole no fa fritole 14.35 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 15.40 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 17.00 Risanke 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.00 Expo' Mittel school 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina vs. Brescia 23.45 Aktualno: Noi cittadini 23.30 Il direttore incontra 0.05 Film: I peccati di Madame Bovarie (dram., i. E. Fenech, G. Riedmann, N. Golec)
LA
6.00
7.00
10.10
10.25 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05 17.05
19.00 20.00 20.30 21.10 23.30
La 7
Dnevnik, horoskop, prometne vesti
Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
Nan.: Jeff & Leo
Nan.: Matlock
20.00, 0.55 Dnevnik
Nan.: L'ispettore Tibbs
Film: International Hotel (kom.,
V.B., '63, r. A. Asquith, i. E. Taylor)
Nan.: Mac Gyver
Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi
Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Nan.: Sex and the City
21.00	Studio City
22.00	Knjiga mene briga
22.20	City folk
22.45	Dok. film: Pot v Memphis
Koper
13.45 14.00
14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30
23.20 0.00
11.30 17.10 18.00 18.35 19.50 20.00 20.30 21.30 23.00
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Alpe Jadran Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in...
23.20 Športna mreža
23.55 Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
22.00 Vsedanes - TV Dnevnik
Športne vesti
Fanzine
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Vsedanes - Tv Dnevnik Športel (program v slovenskem jeziku)
Športna mreža
Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku)
i Tv Primorka
23.30 Videostrani Nan.: Jelena Kultura
Glasbena oddaja (pon.) Premor
Dnevnik, vremenska napoved Športni ponedeljek Naših 15 let
Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.)
(t Slovenija 1
6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček (pon.) 9.30 Oddaja za otroke 9.50 Šport Špas (pon.) 10.20 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Nan.: Linus in prijatelji 11.05 Dok. oddaja: Jelenk - Sveta gora
starovercev 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Dok. serija: Izjemne živali 13.50 Noč modrijanov (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan: Svet Petra zajca in prijateljev (pon.) 16.10 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.30 Lutkovna igrana nan.: Bine 17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem
18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke
19.00 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Polemika 21.00 Hum. nad.: Frasier 21.20 Na lepše
22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska
napoved 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 0.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 16.3.1991 (pon.)
(T Slovenija 2
6.30	9.00, 0.15 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
11.40	Sobotno popoldne
13.55	Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.)
14.10	Slovenski utrinki (pon.)
15.10	Posebna ponudba (pon.)
15.30	Sedma moč osamosvojitve - Tv
dnevnik 16.03.1991
15.45	Osmi dan (pon.)
16.15	Ars 360 (pon.)
16.30	Alpe - Donava - Jadran (pon.)
17.00	Prvi in drugi (pon.)
17.30	Izobraž. serija: To bo moj poklic
18.00	Hum. nanizanka
19.00	Znan.-fant. igrana nan.: Dr. Who
20.00	Dok. oddaja: Mrzlokrvno življenje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 He-vreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Zimska pesem in pol; 11.30 Glasbeni gost; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Pogled na Evropo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00
Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
30
Nedelja, 15. marca 2009
KULTURA
/
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Kreutzerjeva sonata po noveli Leva N. Tolstoja
Dogodek z jasnimi
^	§VI •	•	I t ••	•
umetniškimi ambicijami
Gre za solidno predstavo, nastalo na osnovi pogumne in hvalevredne odločitve
Slovensko stalno gledališče: Kreutzerjeva sonata, po noveli Leva N. Tolstoja. Režiser:Miha Golob, dramaturg: Branko Jordan. Scene: Branko Hojnik,, kostumografija: Jelena Prokovic, glasba: Vasko Atanasovski, luči: Peter Korošic, lektorstvo: Jože Faganel. Igrajo: Vladimir Jurc (Lev N. Tolstoj), Maja Blagovič ( Sofija A. Tolstoj), Primož Forte ( Sergej I.Tanejev in Sergej I. Truhačevski), Romeo Grebenšek (Vasja Pozdnišev), Ni-kla Petruška Panizon (Elena Pozdnišev), Lara Komar (Lisa) in Ivo Barišič (Jegor).
Dramaturg Branko Jordan in režiser Miha Golob sta v dramski predelavi novele Leva N. Tolstoja Kreutzerjeva sonata vstavila v pripoved, ki se v izvirni povesti odvija v vlaku, Tolstojev odnos z ženo Sofijo. Na ta način se v uprizoritvi prikrivata Tolstojeva zgodba s protagonistom povesti Pozdniševom. Fizično igra Tolstoja Vladimir Jurc, Pozdniševa pa Romeo Gre-benšek. Zgodba avtorja in njegove »kreature« se tako prepletata, dopolnjujeta in celo prekrivata. V tem smislu je Sonata tudi avtorjeva avtobiografska povest. Z gledališkega vidika pa se drama loči od povesti in zaživi na odru v delu z lastno avtonomijo, ki je nekaj več kot navadna dramatizacija.
Vsekakor je v igri potrjen Tolstojev pozen pogled na družinsko življenje, na spolnost, na žensko in na samo človekovo bivanje v svetu. Obračun je grenak. Režiser Miha Golob in scenograf Branko Hojnik sta uporabila ves oder Kulturnega doma v Trstu, izdelala sivo, premično (v smislu vrat) ozadje in odela prostor v igro luči, ki vseskozi pušjo sence. Ritem predstave je sorazmerno počasen, prevladujejo besede in odsotni so kaki posebni efekti. Ob tragični ljubezenski in zakonski povesti, ki se zaradi ljubosumja zaključi z umorom, zija praznina. V njej je nekaj več kot zakonsko življenje, v njej je nesmisel bivanja. Pozdnišev umor žene Elene je torej logična posledica praznine ali dejavnega nihilizma. Ko se Tolstoj po begu vrne k ženi Sofiji, upihne svečo na klavirju in postane tema. Izgubi se torej smisel življenja, ki odteka kot vlak. Nič zapolnijo agresivni odnosi med ljudmi, med zakonci, med moškim in žensko. Tudi Tolstojevo zaničevanje ženske, ki najde svoj kontrapunk v feminizmu mlade Lise, ni le kulturna drža, ampak posledica nekega širšega bankrota. Barko, ki se maje med starodavnim kmečkim življenjem in modernim mestom, skuša uravnavati sluga Jegor in to tudi za ceno hlapčevske ponižnosti, ki je bila v zlati dobi plemstva povsem normalna, v novem svetu pa odseva kot ma-zohizem.
Predstava, ki smo jo gledali ni bila torej vesela. Režiser Miha Golob se je odločil za postavitev, ki položi na čistino vse: režiserja, igralce in druge sooblikovalce predstave. Tu ni pomaranč, ki zasujejo oder, ni že kar običajnega dima, ki zamegli še del dvorane, ni songov in ni plesa. Igralci nimajo kakih posebnih efektov, na katere bi se oprijeli, kot truden popotnik plota. Odločitev se mi je zdela pogumna. Sporočilo predstave se me je »dotaknilo«. Lahko bi osporaval smisel odmora ali naknadno preveliko upočasnitev igre, vendar ne bi dramatiziral.
Neštevilen ansambel SSG-ja je bil postavljen v stresni položaj, saj pretežno govorne predstave zahtevajo od igralca več truda kot ga kako gledališče podobe. O izkušnjah in tehniki Vladimira Jurca v bistvu nima smisla ponovno pisati, prav tako je z njim uglašena Maja Blagovič. Že Romeo Grebenšek pa je moral »iz sebe« povleči kompleksno figuro tragično-krutega in ra-zrvanega morilca žene Pozdniševa. Nikla Petruška Panizon je morala najti lik ženske, ki je med ponižnostjo možu in uporom; vsekakor ni srečna. Prav kot Jurc je bil kakovostni igralec Ivo Barišič prepričljiv v vlogi sluge Jegorja. Mlada Lara Komar je s svojo Liso napredovala. Primož Forte je bil v dvojni vlogi glasbenikov Ta-nejeva in Truhačevskega morda premalo intenziven.
Na splošno gledano, se mi je zdela predstava solidna. Menim namreč, da si
mora tudi manjše gledališče, kot je danes SSG, vendarle zastavljati nekatere zahtevne cilje, drugače tvega deprofesionaliza-cijo. Treba je namreč zapisati preprosto resnico. Slovensko stalno gledališče živi v stalni finančni negotovosti, ki še ni primerno rešena.Celotno osebje je zreduci-rano na minimum. Ansambel je majhen in nekateri mladi igralci, kot so Nikla Pa-nizon, Primož Forte in Romeo Grebenšek so zasedeni v različnih predstavah preko običajnih norm. Nastopati skoraj sočasno v več različnih predstavah je naporno in niža koncentracijo. Obenem pa je tudi priložnost, da rasteš. SSG je »dogradilo« kar nekaj igralcev, ki so se akademsko sveži napotili v nelahek gledališki svet.
To sem napisal v oceni, ker se mi zdijo izzivi, kot je bila Kreutzerjeva sonata, za SSG potrebni, čeprav bi bila lažja pot v iskanju lahkotnejših in vsestransko manj zahtevnih besedil, gledališče pa bi se kaj kmalu izgubilo v polovični profesionalnosti. Rezultat je bil, kljub vsem omenjenim težavam, dober, čeprav ni nujno, da bo igra vsem všeč. Bila pa je dogodek z jasnimi umetniškimi in ne drugačnimi ambicijami. V sodobni poplavi komercialnosti je bilo torej tudi vztrajanje odhajajočega umetniškega vodje Marka Sosiča na določenih barikadah vendarle pozitivno in hvalevredno. Konec koncev bi namesto problematične Tolstojeve novele dramatizirali kak trenutno popularen roman in bi bila zgodba rešena brez problemov in diskusiji. Gledali pa smo Sonato, ki vsaj mene ni pustila indiferentnega.
Ace Mermolja
Na ugrnji sliki Maja Blagovič in Vladimir Jurc, spodaj pa skupinski prizor
kroma
V Linzu aprila Crossing Europe
Linz, ki je tudi Evropska prestolnica kulture, bo aprila prizorišče filmskega festivala Crossing Europe. Festival bodo 20. aprila odprli štirje filmi, ki so »tipični primeri raznolikosti filmskega ustvarjanja v Evropi«, kot so prireditelji pojasnili na novinarski konferenci. Med drugim bodo prikazali nemški film »Alle anderen« (Vsi drugi), ki je na minulem Berlinalu odnesel dva srebrna medveda. Enega je v filmu, študiji odnosov režiserja Marena Adeja, dobila avstrijska igralka Birgit Minichmayr. Njen rojak Sebastian Brameshuber bo v Avstriji premierno prikazal svoj dokumentarec »Muezzin«, pripoved o mujezinih, ki je imela svetovno premiero v Carigradu. Film »Home«, koprodukcija Švice, Francije in Belgije, je bil razglašen za najboljši švicarski film leta. To moderno družbeno farso je zrežirala Ursula Meier, prikazan bo kot tretji film prvega večera. Akcijska satira in hommage Jean-Claudeu van Dammu, »JCVD« - poleg Francije in Belgije je pri njem sodeloval še Luksemburg - bo na festivalu, ki bo trajal do 26. aprila, uvedel programski sklop »Nachtschicht« (Nočna izmena). V tekmovalnem delu festivala se bo s prvim ali drugim fl-mom predstavilo osem do deset mlajših režiserk, ki obravnavajo aktualne družbene teme. Mednarodna žirija bo izbrala nagrajenko, ki prejme 10.000 evrov. Sekcija »Tribute«, ki je leta 2005 gostila Majo Weiss in Petra Braatza, se bo letos priklonila izjemnima filmskima ustvarjalkama iz francosko govoreče Švice, ki sta prepričali že na več mednarodnih festivalih. To sta Ursula Meier (1971) in Lionel Baier (1975). Predstavili se bosta s filmi različnih dolžin in žanrov, od dokumentarnega do igranega. Sekcija »Local Artists« bo ponudila dela domačih avtorjev. Festival redno povabi na bivanje v Linz po enega ustvarjalca, ki ustvarja na meji med filmsko in likovno umetnostjo, letos je to Norvežanka Inger Lise Hansen. (STA)
Tefafvabi
V Maastrichtu se je v petek začel Te-faf, največji umetnostni sejem na svetu, ki bo do 22. marca s svojo ponudbo, kupiti je mogoče dela Goye, Berninija in Fabergea, pritegnil številne zbiratelje. »Najvrednejše umetnine vedno najdejo kupca,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal newyorški trgovec z umetninami Adam Patrick. Na 22. izdaji sejma sodeluje 234 trgovcev z umetninami, ki večinoma prihajajo iz Pariza, Londona in New Yorka in ki na sejmu predstavljajo najboljše, kar premorejo. Organizatorji pričakujejo 70.000 obiskovalcev, tako zbirateljev kot muzejskih kustosov. (STA)
TRST - Kulturni dom
Milina iz trdote kamna
Robin Soave je dal na ogled svoja kiparska dela iz obdobja 1995/2007 - Razstava bo odprta do prvega maja
Za Slovensko stalno gledališče je otvoritev razstav na dan nove premiere že ustaljena navada in dodatna obogatitev kulturnega utripa ob strogo gledališki dejavnosti. Krst predstave Kreutzerjeva sonata, ki jo je po Tolstojevi noveli dramatiziral Branko Jordan, režiral pa Miha Golob, so v veži tržaškega Kulturnega doma spremljale skulpture nove razstave, ki je tokrat usmerila pogled v tržaško stvarnost.
Kipar Robin Soave, doma iz Križa, živi in dela med Kontovelom in Prosekom, kjer ima stalno delavnico in razstavlja v parku na Proseku. S kiparstvom se je začel ukvarjati leta 1988, nakar se je udeležil antropozofskih steinerjevskih tečajev kiparstva v Benetkah. Leta 1991 je ustanovil skupino GK 72, s katero je prirejal letne tečaje kiparstva. Sodeloval je pri številnih skupinskih kiparskih razstavah in mednarodnih simpozijih. Ob skupinskih razstavah je realiziral več osebnih razstav v naši deželi.
Umetnika je na otvoritvi prisrčno pozdravil ravnatelj SSG Tomaž Ban, umetniški vodja Marko So-sič pa ga je v svojem uvodnem pozdravu označil kot »avtentičnega popotnika«, »sina Krasa-Istre, ki ga zaznamuje globok odnos do zemlje in človeka« v iskanju notranje miline in mehkobe, ki se skriva v trdoti kamna. Razstava bo odprta do 1. maja.
Avtor ob svojih razstavljenih izdelkih
kroma
/
DNEVNE NOVICE
Nedelja, 15. marca 2009
31
PALERMO - Predsednica Confindustrie na zasedanju malih in srednjih podjetnikov
Kriza ni medijski pojav, potreben je resnični denar
Emma Marcegaglia opozarja, da je ogroženih na tisoče majhnih podjetij
PALERMO - Kriza je vse prej kot medijska izmišljotina, je resnična emer-genca, zato se je je treba lotiti z resničnim denarjem. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia ne izbira besed, ko poziva vlado in njenega predsednika, naj ukrepata, hitro in konkretno. Za poziv je predsednica italijanskih industrijcev izrabila skupščino združenja majhnih in srednjih podjetij API v Palermu. Ta podjetja so najbolj ranljiva v krizi, ki zahteva jasnost, pravi Marcegaglia. »V tem trenutku je treba rabiti jezik resnice. Konkretno tvega na tisoče majhnih podjetij, v prihodnjih mesecih lahko izgubimo tudi šampijone made in Italy. Molčati bi pomenilo izdajo,« je bila ostra predsednica Confindustrie, ki pa še vedno upa, da je mogoče krizo premagati pred začetkom prihodnjega leta. Toda če hočemo, da se ta možnost uresniči, je neobhodno takojšnje ukrepanje z resničnimi finančnimi dotacijami. Pravilna je skrb za socialne blažilce in zvišanje doklade za nestalno zaposlene, ki izgubijo delo, toda, »če bo na tisoče majhnih podjetij zaprlo vrata in izginilo, potem bodo brezposelni sicer imeli doklado, a se po koncu krize ne bodo mogli vrniti na delo.«
In kaj zahtevajo industrijci? Jamstveni sklad za mala in srednja podjetja, odprtje delovišč tudi za manjša javna dela, davčno razbremenitev za podjetja, ki se trudijo dokapitalizirati, hitrejše plačevanje javne uprave za opravljene storitve in rešitev problema kreditiranje. »Ne želimo institucionalnih sporov, kot jih vidimo danes, ampak veliko sodelovanje med vlado in centralno banko, med bankami in podjetji,« opozarja Marcegaglia po polemikah zadnjih dni. Njene zahteve je v celoti podprl predsednik senata Renato Schifani, ki je pozval vlado, naj sprejme zakonski odlok za certificiranje terjatev podjetij do javne uprave, in predlagal sklenitev »posvetovalnega pakta med vlado, institucijami, lokalnimi upravami, podjetji in bankami, da bi skupaj v duhu socialne kohezije presegli ta kritičen trenutek«. Pričakovanja industrijcev so utemeljena tudi po oceni ministra za delo Mau-rizia Sacconija, ki je v zvezi s kreditno problematiko menil, da je treba» razmere v tem izrednem trenutku nadzorovati tudi na izreden način«.
Emma Marcegaglia je v Palermu prejela telefonski klic predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki se je takoj odzval na njene pozive in jo povabil v torek na srečanje v palačo Chigi.
Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia med včerajšnjim govorom
ansa
G20 - Zasedanje finančn
Dogovor za in mrzlično
ih ministrov pred aprilskim vrhom skupine
nova pravila trgov iskanje izhoda iz krize
TERORIZEM - Al Džazira objavila posnetek
Bin Laden zažugal zmernim Arabcem
DUBAJ - Osama bin Laden, vodja mednarodne teroristične mreže Al Kaida, je v zvočnem posnetku, ki ga je včeraj oddajala arabska televizija Al Džazira, zmernim arabskim voditeljem očital sodelovanje z Izraelom med njegovo ofenzivo na območju Gaze. Avtentičnosti že drugega posnetka bin Ladna v zadnjih dveh mesecih zaenkrat ni bilo mogoče potrditi. »Postalo je jasno, da so se nekateri arabski voditelji skupaj s križarskim sionističnim zavezništvom zarotili proti našim ljudem. To so tisti voditelji, ki jih Amerika označuje kot zmerne,« je v posnetku dejal vodja Al Kaide, na katerega so ZDA razpisale nagrado v višini 25 milijonov dolarjev.
»Države muslimanskega sveta od Indonezije do Mavretanije so razdeljene na dvoje: nekatere od njih so sprijene, druge pa so še bolj sprijene ... Ho-lokavst v Gazi med dolgim obleganjem je pomemben zgodovinski dogodek, ki potrjuje pomen razlikovanja med muslimani in hinavci,« je še dejal bin La-
den. Džihadiste je teroristični vodja obenem pozval, naj se pripravijo na sveto vojno proti ameriški vojski za osvoboditev Iraka, nato pa iz Jordanije napadejo Izrael.
Gre za drugi posnetek bin Ladna v zadnjih dveh mesecih, v obeh pa se je lotil ofenzive izraelske vojske v Gazi. Na prvem posnetku iz 14. januarja je vodja Al Kaide muslimane po vsem svetu pozval k sveti vojni proti Izraelu. Izraelska ofenziva v Gazi je povzročila razkol med Savdsko Arabijo in Egiptom na eni ter Sirijo in Katarjem na drugi strani. Egipt je bil med drugim tarča kritik, ker ni želel trajno odpreti mejnega prehoda Rafa z Gazo in ker naj bi bil v sporu med palestinskim gibanjema Hamas in Fatah pristranski v korist slednjega.
ZDA so v odzivu na posnetek ocenile, da ta ne prinaša nič novega. Tudi dejstvo, da je bin Laden na to temo v zadnjih mesecih objavil kar dva posnetka, v ZDA ne ocenjujejo kot neko posebno novost. (STA)
Udeleženci zasedanja v Horshamu so bili deležni tortic z zastavicami vseh 20 držav, ki so jih zastopali
ansa
SUDAN
Zdravniki brez meja potrdili izpustitev talcev
KARTUM - Včeraj so ugrabitelji le izpustili tri člane mednarodne humanitarne organizacije Zdravniki brez meja (MSF), ki so jih na severu sudanske pokrajine Darfur ugrabili v sredo zvečer. Novico je včeraj objavilo su-dansko zunanje ministrstvo, potem ko se je petkovo večerno sporočilo o osvoboditvi izkazalo za prezgodnje. Potrdila jo je tudi humanitarna organizacija, ki je spo-ročilia, da so ugrabitelji izpustili tudi njihovega sudanskega sodelavca, odgovornega za varnost.
Izpuščene talce, med katerimi je tudi italijanski zdravnik Mauro D'Ascanio, so včeraj prepeljali v glavno mesto Darfurja El Fašer, najpozneje danes pa naj bi prispeli v Kartum. Izpustitev humanitarnih delavcev so medtem potrdili tudi predstavniki skupne mirovne misije Združenih narodov in Afriške unije (Unamid).
LONDON - Skupina G20 ima pred aprilskim vrhom jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva, je ob koncu dvodnevnega zasedanja finančnih ministrov G20 v kraju Horsham pri Londonu sporočil britanski finančni minister Alistair Darling. V skupni izjavi ob koncu zasedanja so se ministri zavezali, da bodo ohranili ekspanzivne monetarne politike, ki prek zniževanja obrestnih mer pozitivno vplivajo na gospodarsko aktivnost, in se strinjali, da je ključna prioriteta obnoviti kreditno dejavnost bank. Ob tem so ponovili svojo zavezanost pomoči državam v razvoju, ki se soočajo z begom kapitala.
Britanski minister Darling, ki je gostil zasedanje ministrov G20, je na novinarski konferenci po zasedanju tudi poudaril, da je nujno potrebno bistveno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pri čemer pa ni navedel konkretnih številk. Kot je še zatrdil, bodo države G20 zagotovile »zadosten nadzor in regulacijo« hedge skladov. Strinjale so se tudi, da je treba okrepiti nadzor, ki bi preprečil kopičenje sistemskih tveganj, in da je treba narediti več za krepitev bank v dobrih časih, da se bodo sposobne zoperstavljati morebitnim krizam, je povedal Darling.
V zvezi z domnevnimi razhajanji med ZDA in Evropo glede načina reševanja svetovnega gospodarstva, je Darling zatrdil: »Na splošno verjamem, da nam to ponuja zelo jasno usmeritev pred prihajajočo konferenco voditeljev in finančnih ministrov 2. aprila v Londonu.« Kot je povedal, so na zasedanju dosegli pomemben napredek in veliko mero soglasja tako glede nujnosti problemov kot glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti.
Dvodnevno zasedanje finančnih ministrov skupine industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev so sicer zaznamovala razhajanja, predvsem med ZDA in Evropo. Medtem ko se ZDA zavzemajo za bolj ambiciozne fiskalne spodbude, se namreč Evropska unija zavzema predvsem za krepitev finančne regulacije. Do srečanja finančnih ministrov je sicer prišlo v trenutku, ko se črnoglede napovedi o usodi svetovnega gospodarstva v letošnjem letu kar vrstijo. Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka sta na primer v zadnjih dneh opozorila, da je svet sredi velike globalne recesije in da se bo v letošnjem svetovno gospodarstvo prvič po drugi svetovni vojni skrčilo. (STA)
V Srbiji zaradi zločinov na Kosovu prijeli štiri policiste
BEOGRAD - Srbske oblasti so prijele štiri policiste, osumljene vojnih zločinov nad civilisti in vojnimi ujetniki na Kosovu. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik sodišča za vojne zločine v Beogradu je zanje odredil pripor, ki lahko traja do 30 dni.Kot je danes pojasnila tiskovna predstavnica sodišča Ivana Ramic, je sodnik četverico pripadnikov posebnih enot srbske policije zaslišal v petek, potem ko je tožilstvo za vojne zločine vložilo zahtevo za začetek preiskave. Štirje prijeti pripadniki posebnih enot srbske policije so Zoran Nikolic, Dragan Mi-lenkovic, Zoran Markovic in Nenad Stojkovic. Osumljeni so vojnih zločinov nad civilisti in vojnimi ujetniki med spopadom na Kosovu (1998-1999). Pred omenjenim sodiščem sicer že poteka sojenje njihovemu poveljniku Radoslavu Mi-trovicu zaradi zločinov nad albanskimi civilisti v mestu Suva Reka 26. marca 1999.
Na Severnem Irskem prijeli osumljene za umor vojakov
BELFAST - Severnoirska policija je včeraj v povezavi z umorom britanskih vojakov minuli konec tedna, odgovornost za katerega je prevzela odpadniška frakcija Irske republikanske armade (Ira) Prava Ira, prijela tri moške stare 41, 32 in 21 let. Britanska vojaka sta bila ubita v napadu na vojašnico v kraju Antrim, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje. Temu napadu je 48 ur pozneje sledil še en, v katerem je bil ubit severnoirski policist. Odgovornost zanj je prevzela še ena odpadniška skupina Ire, Ira kontinuitete, policija pa je v povezavi z njim pred dnevi prijela moška, stara 17 in 33 let, v petek zvečer pa še tretjega osumljenca, starega približno 20 let.
Na Madagaskarju oblast prevzela opozicija
ANTANANARIVO - Opozicija na Madagaskarju je včeraj po dveh mesecih nemirov, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, strmoglavila vlado predsednika Marca Ravalo-manane in obljubila, da bo v naslednjih mesecih izvedla volitve. Opozicijski voditelj Andry Rajoeli-na je Ravalomanano pozval, naj v naslednjih urah mirno prepusti oblast opoziciji. Rajoelina, ki se je zadnji teden in pol v strahu pred aretacijo skrival in je bil pod zaščito Združenih narodov, je včeraj nastopil na zborovanju kakih deset tisoč svojih privržencev v prestolnici Antananarivo in se tako po več dneh znova pokazal v javnosti. Dosedanjega predsednika je pozval, naj se v naslednjih
štirih urah »skromno odpove oblasti«, saj je opozicija pripravljena na »demokratični prenos oblasti«. Ma-dagaskarska vojska je medtem sporočila, da v boju za oblast ne bo posredovala.
Medpalestinska pogajanja obstala na mrtvi točki
RAMALA - Pogovori med palestinskima organizacijama Fatah in Hamas so se znašli na mrtvi točki, potem ko se gibanji nista mogli dogovoriti o tem, kakšen naj bi bil program nove palestinske vlade narodne enotnosti. Delegaciji na visoki ravni sta pogajanja začeli pred petimi dnevi. Pogovori v petih skupnih odborih, zadolženih za oblikovanje palestinske vlade narodne enotnosti in vprašanja varnosti, narodne sprave, volitev in reforme Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), so se zapletli pri zavezah nove vlade do prizadevanj za mednarodno priznanje, pri vprašanju, ali naj vlado sestavljajo predstavniki strank ali neodvisni strokovnjaki, in tudi pri samem programu načrtovane vlade narodne enotnosti.
32
Nedelja, 15. marca 2009
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ÔC

močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
mocan M** sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
o
GRADEC
1/13
TOLMEČ O
-1/12
ói»r
TRBIŽ O
-2/11
i CELOVEC
O 0/13
O -3/10 KRANJSKA G.
cj.% VIDEM o
2/16 O PORDENON
3/15
ČEDAD
3/15
a
o
TRŽIČ
-1/14
A
O-1/13
S. GRADEC
CELJE 0/14 O
MARIBOR
O 0/13
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 2/13
O
KRANJ
O
LJUBLJANA
GORICA C ° N. GORICA	1/15	N. MESTO 1/15
GORICA O ■,/■,*	POSTOJNA	O
O 0/13
ZAGREB 2/14 O
5/16
1/16

KOČEVJE
- o J
ČRNOMELJ
REKA 5/15
^NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo nad vso deželo v glavnem zmerno oblačno, popoldan pa spremenljivo. Proti večeru bo možna kakšna ploha, v nižavju in ob obali bo zapihala zmerna burja.	Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1200m. Popoldne bo na Primorskem prehodno zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C.
	
Danes bo iz Nemčije nad Alpe prispelo majhno območje nizkega zračnega pritiska, ki bo zajelo tudi našo deželo. Nato bodo začeli pritekati suhi tokovi s severovzhoda.
Nad zahodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad srednjo Evropo pa plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta bo čez dan prešla naše kraje. Za njo bo začel popoldne dotekati od severa spet malo hladnejši zrak.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.17 najnižje -34 cm, ob 12.05 najvišje 9 cm, ob 17.01
najnižje -15 cm, ob 23.32 najvišje 35 cm. Jutri: ob 6.55 najnižje -28 cm, ob 13.00 najvišje 0 cm, ob 16.47 najnižje -6 cm, ob 23.34 najvišje 27 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin.................700
Vogel.................390
Kranjska Gora.........80
Krvavec..............330
Cerkno...............150
Rogla.................180
Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250
Piancavallo..........500
Forni di Sopra........310
Zoncolan ............390
Trbiž..................260
Na Žlebeh ...........640
Mokrine..............370
Podklošter...........220
Bad Kleinkirchheim .175
O
GRADEC
2/13
CELOVEC
O 0/12
TOLMEČ O
-1/10
J „ V	VIDEM O
«fi	3/17
O PORDENON 4/16
TRBIŽ O
-2/9
O -3/11
KRANJSKA G.
o -3/11
S. GRADEC
ČEDAD O
4/16
O N. GORICA
1/16
K
o
TRŽIČ
-2/12 O
KRANJ
o'
LJUBLJANA
A h	2/13
POSTOJNA
O -1/11
KOČEVJE
O
CELJE 1/12 O
MARIBOR
o-1/11
PTUJ
o
M. SOBOTA
01/12
N. MESTO 1/12 O .___
ZAGREB 2/12 O
) UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O
REKA 4/15
f NAPOVED ZA JUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Nad vso deželo bo jasno do zmerno oblačno in suho vreme. Ob obali bo pihala zmerna burja.
Jutri in v torek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Jutri bo na Primorskem še pihala zmerna burja.
PISMO IZ PARIZA - Astrobulles, poulična predstava skupine La Cité des Augustes
Magični svet astralnih mehurčkov
Za postavitev predstave je bilo treba rešiti kopico resnih tehničnih problemov - Uspeh igre lebdečih mehurčkov in svetlobe se širi čez meje Francije
so nastale astrobulles. Zamisel o teh ti izredno lahkotni, kot žoge, ki lebdijo
PARIZ - Prozorni, ogromni mehurčki. Luči. Glasba. Magična atmosfera. Čarobna bitja. Sanje. Počutiš se kot Alica v čudežni deželi ... To so Astrobulles, astralni mehurčki, poulična predstava, ki te popelje v magični svet. O vsem tem sem se pogovorila s Cristine Leclere, veteranko skupine.
Astrobulles je predstava gledali-
mehurčkih je bila fascinantna, toda težko izvedljiva, kajti treba je bilo rešiti kar nekaj tehničnih problemov. Realizacija je zahtevala dolgo leto in sodelovanje s strokovnjaki različnih panog. Prva težava je bil sam mehur, kajti potrebovali so material, ki bi bil močan, a hkrati lahek in prozoren. Po-
ške skupine La Cité des Augustes (Mesto klovnov), ki jo je ustanovil Sydney Bernard leta 1994 in ki ima sedež v mestu Brest. Na začetku je repertoar zajemal le poulične predstave, svet cirkusa in figuro klovna, kmalu pa se je razširil oder in najrazličnejše teme. Repertoar se je bogatil, a ostala je tista magija, ki je skupino razlikovala od ostalih. Sydneyeve predstave izvirajo iz izkušenj, dogodkov in iz iskanja novega in drugačnega. Srečanja, izkušnje, ljubezen do znanosti in leta 2004
tem je bilo treba ugotoviti, kako postaviti luči, zvok, predvsem pa 30 kilogramov baterij, potrebnih za delovanje celotne aparature.
Največja težava je bila prav porazdelitev teže, saj morajo igralci-ple-salci izvajati koreografije. Seveda tu ne gre za Labodje jezero v smislu baletnega virtuozizma, ampak za gibe, kot so vrtenje, nihanje nivojev in predvsem skupinske figure. Rezultat je bil neverjeten, astrobulles z vso opremo vred tehtajo 36 kilogramov, a so vide-
na vodi. Poleg tega so tehniki realizirali več tipov astrobullesov: štiri elek-tromagnetske (z glasbo in elektriko), bullecinée (ki predvaja podobe) in štiri tematske (Pierrot, Scaphandre, Parabolique, Géante).
Astrobulles so pripravili predstavo, ki jo lahko prilagajajo glede na povpraševanje (trajanje, katere slike, število astrobulles itn.). Vse je odvisno od naročnika, kaj si ta želi oziroma v katerem kontekstu bodo astrobulles nastopili (festival, praznovanja, povabila ipd.).
Toda ali gre pri tem le za spektakel, za vizualni užitek? Kaj pa vsebina? Predstava, ki jo ponujajo, nosi naslov A la recherche de pluis beau reve de l'humanite (Iskanje najlepših sanj človeštva). Astrobulles so bitja, morda astronavti, ki pridejo na Zemljo, da bi jo spoznali in raziskovali. Potovanje se začenja, ko bulonavti (tako imenujejo igralce v astrobulles) stopijo v prozorne mehurje. Vse je pripravljeno, luči se prižgejo in astro-bulles pridejo v prostor. Sledijo si različne slike: iskanje poti, nesreča, praznovanje, pogled v samega sebe ... Občinstvo očarano sledi ogromnim lebdečim mehurjem, polnim luči in zvoka, sledi pripovedi, magični atmosferi in tudi sama postane del tega neverjetnega potovanja, postane del predstave, kajti tukaj ni odra, ki bi onemogočil kontakt. Astrobulles nas
popeljejo v tisti svet, ki ga večkrat pozabimo in ki smo ga tako potrebni. V svet sanj in imaginarnega.
Nastopajo po vsej Franciji, toda zanimanje je že preseglo meje in na-
stopili so celo v Romuniji. Če bi kdo rad kaj več izvedel o astralnih mehurčkih, si lahko ogleda spletno stran skupine www.citedesaugustes.com.
Jana Radovič