PRISPEVEK NAŠEGA OBČANA CIRILA STANIČA
Porazna fasada Tehniške srednje šole v Ljubljani
V letih pred prvo svetovno vojno je bilo zgrajeno poslopje Tehnične sred-nje šole v LjuUjani. Med prvo svetovno vojno so bili v njej ranjend s soške fronte.
Tedaj se je šola imenovala po enakih avstrijskih šolah »Državna višja obrtna šola v Ljubljani«.
Ko je bila aprila 1919 odprta sloven-ska* univerza v Ljubljani, je v šoli zača-sno gostovala tudi tehnična fakulteta.
Po osvoboditvi je bil pritisk na šolo tako velik, da je bilo treba šolo dvigniti še za eno nadstropje. Oblikovno nadzi-dava ni na višku, je pa za šolo zelo koristna.
Nad zunanjim stopniščem glavnega vhoda se je pojavila tehnično dovršena pomolno viseča streha, ki pa oblikovno ni vsklajena z zunanjim izgledom šole.
Tako imamo sedaj šolo staro preko 70 let, ki je obdržala sicer povsem star videz in tudi osnovno fasadno barvo.
Zob časa tudi tej šoli ni prizanesel. Fasada, izvršena iz navadne gobe in fine malte, je začela vidno razpadati tako, da je trenutno v Ljubljani ena izmed najslabše vzdrževanih republiških jav-nih poslopij. Na vseh koncih fasade raz-padajo secesijsko oblikovane površine in okraski, ki bi jih bilo res treba popra-viti ali v celoti obnoviti. Posamezne za-plate odstopljenega ometa visijo na fa ¦ sadi po vseh površinah stare osnovne fasade.
Tu ne moremo leto za letom govoHti,
da za kulturne objekte nimamo dovolj sredstev, da jih rabimo prvenstveno za življenjsko bolj važne potrebe, toda nekje je meja, saj je vendar vsaka šola posredno tudi gospodarski objekt, kjer vendar vzgajamo za gospodarstvo tako potrebne strokovne kadre. Letos smo obnovili staro Tehnično fakulteto tik poleg Tehniške srednje šole in vsi smo čakali, da se bodo fasaderji takoj pre-maknili na še bolj potrebno in še starej-šo Tehniško šolo. Žal se naše želje niso izpolnile.
Istočasno pa je letos narodna banka Slovenije v celoti obnovila dosti bolj dragoceno teranovo fasado na svoji pa-lači nasproti hotela »Slon«.Tudi najno-vejša obnova fasade palače Mestne hra-nilnice v Čopovi ulici, ki je bila že več krat obnovljena, ni prepričljiva nujnost.
Iz tega sledi zelo trpek zaključek, da bančne ustanove imajo ne glede na splošne težave še toliko sredstev, da si dovolijo v takem obsegu vzdrževati svo-je objekte.
Trdim, da bi bilo za zunanji izgled Ljubljane dosti boljše, ako bi bančne ustanove namenile odvečna sredstva tu-di za obnovo kulturnih ustanov, v da-nem primeru za razpadajočo fasado Te-hniške srednje šole in za staro stavbo slovenske skupščine na Trgu osvobodi-tve. Tudi ta dva objekta sta v Ljubljani in sta naša kakor sta obe sedaj obnov-ljeni bančni palači.