55 (ftn_ pol ki« 9 din. izvea Jugoslavije ksserati ali oznanila večkratne* UpravnHt*® reklamae^r ZA SLOVENSKO UötSIW P ostai trs p'afen* ? gotovini, ,5trsfe" 'rhatr * pondeiieJL, »rrO« »* Ü/r-inis!*,) i<> upi^vniitvo je » K.O, V.-'(;ij (.<|t d<* !i v>i«io (»d 1 5 --3 12. .li. -, -i.r Rok njii.si. sv nt sr»»' v^s. Nczapite r« ■ l«n..u'ljt so poiini nr pe**ä» iiil«n»rb«n ilw. i i I. .»CO (8fc®'sr. ftmw SO. avgusta 19951, ■ntTHWlWlfWlWWMBU Letnik XIV. Vladna tolažba v vprašanju prehrane. Še pred tedni je pisalo časopisje o letošnji slabi žetvi, katero bodo imeli zapisano poljedelci po naših najbolj žitorodnih krajih zabeleženo s črnimi črkami. Zagrebški «Jutarnji list« je objavil poročila iz posameznih večjih žitorodnih krajev Hrvatske, Slavonije, Vojvodine, Bačke in Srema, ki so se .glasila vsa dokaj neugodno. Časopisje je prerokovalo upravičeno pomanjkanje prehrane na letošnjo zimo ter pomlad in pozvalo ! vlado na pravočasni nakup rumunskega žita za pasiv- ! ne kraje osobito: Dalmacijo, BosOo-Hercegovino ter Črno goro. Temu pozivu za nakup žita se je odzval doslej menda edino le Beograd, katerega so založili s prehrano kot kako trdnjavo pred obleganjem, za druge kraje ter mesta pa se ni storilo od strani vlade nič, ker so že dalje časa malodane vsi ministri v kopališčih, letoviščih in raznih zabavah. Krog ministrske mize v Beogradu se še zberejo k večjemu po 3 ministri in tvorijo vlado brez potrebnih ukrepov na — papirju. Izvanredno slaboizglednih poročil o letošnji žetvi in napovedi treznomislečih o letošnji lakoti se je ustrašilo naše poljedelsko ministrstvo. Odsotni minister poljedelstva Pucelj objavlja sedaj po listih po svojem načelniku Nešiču, načelniku odjela za obrado zemlje tolažila, da letošnja žetev nikakor ni katastrofalna in da ne bomo letos doživeli nikake pogibeli od gladu. V potrditev te svoje trditve razglaša gospod Pucelj nekako presneto površno statistiko, koliko stotisoč hektarjev je- bilo letos v naši državi posejane zemlje (Smo že koj spomladi čitali. Op. ur.) in koliko stotisoč vagonov nam je vrgla ta letošnja žetev. Pucljev podložnik g. Nešič razglaša, da nam je prinesla letošnja žetev: pšenice preko 100, rži 10, ječmena 32, ovsa 30, koruze 30 (ki še stoji! Op. stavca.) in to vse seve v stotisočih vagonov. In ko je naštel g. Nešič te stotiso-čere vagone naših ,faznih žitnic, sklene svojo elsafluid tolažbo za zimo in jesen s besedami: «Prema torne ne -ma nikakve pogibeli od gladi«. Ako prečita človek ta Pucelj—Nešičevo statistiko, če sploh smemo tako imenovati zgorajne žitne številke, se mora nasmehniti lahkomiselni površnosti poljedelskega ministrstva, ki je v svoji statistiki popolnoma zamolčalo, koliko sploh rabimo od tega žita doma in koliko ga je že davno skritega po velikih mlinih in bo romala moka bogzna kam. Poljedelsko statistiko razvidno in vsakemu umljivo pregledno sestavljati, bi se moral gospod Pucelj učiti od Nemcev. V Nemčiji lahko kupiš za 1 marko tako statistiko in boš videl natančno: ta okraj je posejal raznih pridelkov toliko, nažel toliko, rabi toliko, ima premalo ali odveč toliko, se mu lahko odvzame ali pa se mu mora odpomoči z dovozom prehrane. Pri nas že letos precej časa gladujejo ljudje po Dalmaciji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, a vladna firma Pucelj—Nešič vrže v javnost mesto, da bi pomagala gladujočim, nekaj fingiranih stotisočev pridelanih vagonov in neumno trditev: «Prema torne nema pogibeli od gladi«. Da bi prikrila vlada svojo brezbrižnost v skrbi za prehrano bednega naroda, se je poslužila potom časopisja še druge tolažilne iznajdbe poleg Pucelj—Nešičeve lažistatistike in sicer: rezultat, potovanja anketne komisije, ki raziskuje Žečevičevo afero po raznih garnizijah. • Predvsem treba pribiti dejstvo, da so naša vojaška skladišča do danes prazna glede prehrane za zimo in pomlad in da naša številna armada tudi dokaj porabi za svoj želodec. Da bi nasula beograjska vlada javnosti nekoliko peska v oči, je zatrobila po časopisju, rezultat komisije o Žečevičevi aferi, kjer pravi: Anketna komisija narodne skupščine, sestavljena na interpelacijo opozici jonalnih grup za preiskavo propasti rekrutov v decembru minulega leta, se je sedaj, 25. t. m. vrnila nazaj v Beograd s svojega preiskovalnega potovanja, na katerem je pregledala garnizije: Petrovaradin, Novi Sad, Osjek, Zagreb, Ljubljana in Maribor, (ki so že od nekdaj najbolj kulturne in vsestransko v najboljšem stanju. Op. ur-) Od devet članov te komisije so delovali na zgoraj omenjenem potovanju narodni poslanci: Momčilo Ivkovič, Stevan Jankovič, Stojan Stevanovič in Jeremija Jeremič (imena svedočijo!) Pri preiskavi so izjavili vojaki komisiji, da so ob priliki lanske mobilizacije potovali v živinskih vagonih, v katerih sploh ni bilo slame, ali pa je bila onesnažena od živalskega gnoja. Vojaki so nadalje izpovedali, da so stali na postajah v zimi zelo dolgo in bili izpostavljeni brez slame in odej nepopisnemu trpljenju. Po teh izjavah vojakov je začela komisija razgovore s člani vojaške in železniške uprave ter dognala, (čujte, čujte!) da tiči krivda propasti naših rekrutov v našem slabem železniškem prometu. (A, ko se je sklenila in odredila mobilizacija sta sedela g. vojni minister general Žečevič in takratni minister saobračaja pri eni mizi! Op. ur.) Komisija pg ne dolži krivde propasti rekrutov ministrstvo saobraćaja, ampak prekosavs»-- -ciezniske di- rekcije. Iz ravnokar navedenega je pač razvidno (za neuko deco!), da se tedanji vojni minister general Žečevič ne bo o krivdi! radi propasti stoterih rekrutov, ker je zahtevala potreba zemlje, da se izvede‘delna mobilizacija. Delo preiskovalne komisije se bo pač dokončalo tako, da se bodo dali razni nasveti, kako treba v slučaju zopetne mobilizacije preskrbeti vojaštvo s slamo in odejami. Mimogrede je ta komisija pogledala tudi v stanje ekonomije pri polkih in konstatirala, da je ta ekonomija v prav zadovoljivem stanju. Skoro vsi polki beležijo preostanek iz prošlega leta. Tako na primer so prihranili v mariborski inženerski podoficirski šoli (ne polku!) 161 prašičev in 5 krav, pri konjenikih v Subotici 15 svinj in 15 govedi. Prihranjene so tudi druge življenske potrebščine kot: luk in krompir (lanski!). Dokazano je, da so vojaki dobro in točno prehranjeni. Ko je pa enkrat komisija konstatirala krivdo propasti lanskih rekrutov na strani prekosavskih železniških direkcij in pregledala svinjske, goveje prihranke prihranjeni lanski luk in krompir pri ekonomijah polkov, se je podala na pregled Anton Kristanove domene — Belje, katero je našla v dobrem stanju. Ta Kristanova ekonomija meri 86.000 oralov zemlje, 35.000 oralov gozda, 17.000 oralov zemlje za sajenje hmelja, 6.200 oralov za sladkorno repo in 180 km lastne železniške proge. Budget tega imetja je večji od predvojne Srbije. Na tej posesti je od nove žetve 3400 vagonov pšenice, 6000. vagonov ovsa, 6000 komadov rogate živine, 800 konj itd. Odvišek letošnjega pridelka se bo prodal (špekulantom!), potem se bo z izkupičkom izravnal proračun in ostalo bo pripadlo državi. Iz ravnokar navedenega je razvidno, s čim nas tolaži g. Pucelj za letošnjo zimo in pomlad glede prehrane: s fingirano statistiko, prihranki na vojaških svinjah, starem luku ter krompirju in s pridelki na -Belju, ki se bodo prodajali špekulantom, se hi> izravnal ž njimi budžet posesti, ostalo pa dobi država. V sedanjih resnih časih pa, ko bi še bilo dovolj prilike, da nas preskrbi vlada z rumunskim žitom ter .-imerikansko moko, pa so Pucelj in tovariši na letoviščih,' SaiimM'treHj—Nesič trtim -tròfa gi-enoči -tor-go-manjkanje pregnati s statistiko, vojaškim lukom ter krompirjem, povestjo o Kristanovem Belju in z zaključkom: «Prema tome nema nikakve pogibeli od gladi«! Politični položaj. Nasprotne struje v demokratski stranki. Mesec september bo usodepoln za policaj demokrate, Izid dveh novih listov «Preporoda« in «Borbe« dveh nasprot nih struj je že gotova stvar. Demokrati se dobro zavedajo, da je konec njihovega edinstva. Poleg političnih stvari prevevajo in pretresajo demokratski klub še razne obtožbe osebnega in sovražnega značaja ter dokazujejo, da je demokratska stranka na robu prepada. Ogenj, ki ga je dolgo netil ugleden demokrat Velja Ačimovič, sekretar okrožnega odbora v Beogradu proti sekretarju demokratskega kluba Djordjeviču, je stopil sedaj brezobzirno in javno na plan tudi proti drugim osebam, ki so steber današnjega_režima. Danes uvide-vajo demokratski poslanci, da je stranke konec, zato pa brezobzirno iznašajo in napadajo razne namene in nakane svojega kluba povodom volitev v državni svet. Večina je očitno proti dr. Radoju Jovanoviču, direktorju «Demokratije« in proti Mihajlu Radivojeviču, človeku slabih kvalifikacij, ki sta bila od demokratskega kluba kandidirana za državna svetnika. Najhujše se pa obsoja Sv. Pribičevič, ki je hotel vse svoje najožje pajdaše nagraditi s tem, da jih spravi v državni svet. Na ta način je postala ta najvišja državna administracija zatočišče vseh propadlih politikov in megalo-manov. Tako daleč in tako nizko se hoče privesti tudi glavna kontrola in najslabši ljudje že čakajo, da jih Pribičevič v njo zbaše. Demokratski poslanci, ki so nezadovoljni s tako politiko, hočejo napeti vse sile, da Pribičeviča odžagajo ter preprečijo njegove nakane. — Svoje namene bodo začeli takoj izvajati, ko se zopet zberejo v skupščini in posebno jih je še to razburilo in ogorčilo, ker so imeli doslej dovolj prilike, da vidijo, veliko nezadovoljstvo z današnjim režimom v svojih volilnih okrajih. Ali je — ali ni? O prvem obroku amerikanskega po sojila smo slišali že vse mogoče vesti. Tolikokrat je že bil ta obrok na potu, tolikokrat je že bil v državni kasi, tolikrat že razdeljen in tolikrat zopet javljeno, da ga še vedno ni, ali da ni znano, kje tiči. Minister Kuma-nudi hoče menda -iz celega posojila in posebej še iz prvega obroka napraviti za sebe in za najožji krog svojih pomočnikov novo tajnost, o kateri pri najboljši volji ne moremo reči, komu naj bi bila koristna. Sčdaj pričakujejo v Beogradu nekake amerikanske parlamentarce in odposlance, ki so se bavili nekaj časa na Dunaju in si hočejo ogledati sedaj tudi Jugoslavijo. Nekateri listi izražajo sum, da bodo med njimi najbrž tudi Bleerovi bančni agenti, ki prinašajo najbrž lužno vest, da v Ameriki subskripcija na posojilo nima pra- vih uspehov. Proti batinanju je izdal odlok novi policajminister Timotijevič. Nekateri listi so prinesli to kot bogzna kaj, najširša javnost se mora pa vprašati, kako je to, da pridejo taki odloki še le v četrtem letu «osvobojenja« in da doslej ni bilo ministrov, ki bi se na to spomnili. — Minister Timotijevič se je spomnil, — ne smemo pa pozabiti, da je krog njega, v njegovem društvu toliko ministrov, ki o tem niso hoteli in tudi sedaj nočejo vedeti. Koliko uspeha bo torej imel Tmotijevičev odlok? — Nobenega, ker bodo njegovi tovariši, ki so batinanje doslej favorizirali, to tudi v bodoče podpirali ter novo naredbo zavirali. Novi minister bi to lahko sam uvidel in najbolje in najuspešneje bi bilo, da bi bil najprej vse dosedanje batinaše in zločince dovedel do zaslužene kazni. Izdal je naredbo, batinaštvo pa ostane. Pukovniška zarota — po Beograjskem Dnevniku. Cicvarič razkriva, da se v stanovanju pukovnika Petra Živanoviča, komandanta mesta v Beogradu zbirajo ne-zadovljni pukovniki, ki niso postali generali, kakor so pričakovali, in še drugi v splošnem nezadovoljni štabni oficirji. Ta nezadovoljna družba ima tajne razgovore in mnogo se govori in roti proti sedanjemu vojnemu ministru Vašiču, ki polkovnikov ni hotel predložili v povišanje in ki baje tudi v drugih ozirih deluje pristransko. Visoka oficirska družba je zelo ogorčena, ter zahteva, da se komandantom mest da zopet dovoljenje samostojne oborožene sile. List pravi, da snujejo ti oficirji tudi prave oborožene zarote in atentate. — — Srbski zgodovinski dogodki se ponavljajo, med oficirji je že obeh «rok« — bele in črne — dovolj za rovarstvo in lcovarstvo in vladno delo, da ne pozabimo tudi princ Jurjeve afere, je že dovolj, da daje vedno netivo ofeirskim krogom, javnim in tajnim družbam. Kraljevič Jurij. Beograjski listi poročajo, da je bil pri zunanjem ministru dr. Ninčiču ter z njim dolgo razgovarjal. Naenkrat pa je vstopil kraljev adjutant general Hodžič, da odda baje neko kraljevo pošto, — in princ je zopet odšel. Nadalje se poroča v isti sapi, da dobi kraljevič mesto svojega vojaškega in vojnega avtomobila, novi avtomobil iz nemške vojne odškodnine. i OTtJJ, aVlOHlOUU, Ivi Bi J)4* V- ^>.ru iki «d janj«, ki ima enega bivšega ministra in ene bivšega predsednika valde, sedaj še ce ministra, lu znata oba tako dobro svojo oblast izvaj; v dejanjih, da imata z ožjim krogom svojih pajdaš v nino polne žepe. Dejanja so pri vedla do milijonsk doLičkov pri Trboveljski družbi, pri nakupu Barn bi gove tiskarne, pri svinjskih kupčijah itd. — pri vol cih s pomočjo pičlega ostanka glasov pa v vsem sai do treh poslancev. Tajinstveni izvoz ruskega blaga iz Kotora. Neda no smo poročali o interpelaciji poslanca Gjonoviča i di ruske Petrograjske založne banke, katero si je vsi zanikrnošti naših oblasti prisvojil general Wränge!, prodaja sedaj samovoljno njene založbe, dočim se ruski begunci redijo ob naši državni kasi. Že ta infe pelacija je povdarjala, da misli generalski uzurpal sedaj še zadnje blago razpečati, sedaj se pa oglaša i tinjski lis^ «Črnagora« ter pravi, da je v Kotoru že • polno raznih sumljivih ljudi, pol Rusov, pol Anglež ki odnašajo iz te banke razne zaboje na angleški p« nik «Polo«, ki je čakal že par dni v pristanišču. Tuj ki so to blago odpravljali, so prirejali prave orgije kotorskih gostilnah in kavarnah, s seboj so vodili že ske in pilo se je na vse pretege. Javnost in oblasti bile že davno opozorjene po tej interpelaciji na c« afero, državni organi v Kotoru pa se vendar niso zn) nili za te tujce, še pili in zabavali so se ž njimi, ko slišali, da jim srebro in zlato žvenklja po žepih. E pisnik lista pravi, da se je odneslo na parnik in ti odpeljalo 232 zabojev brutto 42.000 kg, netto 35.000 srebrnega in zlatega denarja ter raznih draguljev. Predno je to blago odpotovalo, je dospel v Kotor gli ni blagajnik Wranglovih čet neki Cakoni in kmalu njim vsi 'ti kupci ali agenti. Izdajali so se za odposla ce neke posredovalnice, ki je zopet v zvezi z neko lc donsko banko. Ko je prišla petrograjska banka na i še ozemlje, so oblasti izjavile, da je to tranzit ali prc prenos imovine ljudi, ki so se preselili na naše ožel lje, sedaj, ko se vse to odvaža, pa lastniki, kolikor) je v SHS nimajo prav nič od tega, pa pride prepov izvoza, ko je vse pred nosom oblasti — že davno c peljano. Dragocenosti petrograjske banke so po veliki številu tudi roparski plen belih čet v sovjetski Rus» drugače pa lastnina onih ruskih beguncev, ki niso Wrangela, in tako lahko rečemo, da je SHS vlada p°: pirala novo nesramno ropanje znanega roparja, ki str mi za tem, da se iz Evrope izpodrine civilizacija in ki tura. f f ... Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vere, je na podlagi sklepov, storjenih na posvetovanju dne 11. aprila 1922 z razpisom z dne 28. aprila 1922, štev. 1641 odredila naslednje: 1. Učitelji in učiteljice vseh šol se opozarjajo na to, da jim iz vzgojnih ozirov ni dovoljeno pušiti med vrtenjem šolske službe, t. j. to je pri šolskem pouku v učilnici, pri nadzorstvu na hodnikih, na šolskih vrtih in igrališčih v navzočnosti šolske mladine; učiteljicam pa se izreka želja, naj tudi na javnih prostorih ne pušijo. 2 .Vodstvom dekliških šol se naroča, da naj deklice vzgajajo k'skromnosti v vsej vnanjosti ter jih opozarjajo na neokusnost in nedo-stojnost prekratke obleke, oziroma prevelike golote,, in na nevarnost poznega večernega pohajanja po ulicah. V tem oziru je treba posebno pozornost obračati na vzgojo deklet na učiteljišču kót bodočih vzgojiteljic. Sploh naj se učiteljice opozore, da naj dajejo v vsem. svojem vedenju in ponašanju dober vzgled šolski mladini in da naj imajo vednorpred . očmi, da s slabim vzgledom povzročajo neizmerno škodo v vzgoji mladine. — (Vendar enkrat ena pametna odredba iz liberalnega višjega šolskega sveta! To smo mi dosledno vedno zahtevali in se je v šolah, kjer so odločevale učne sile krščanskega naziranja, tudi izvajalo. To je vsekakor uspeh katoliških zborovanj v Sloveniji. Ne smemo pa se ustaviti na pol pota, ampak nadaljevati naš boj do popolne zmage naših načel. — Op. ur.) «Jutro« in rudarska stavka. — «Jutro« se bije po zobeh. V rudarskih pogajanjih ob posredovanju vlade je došlo tako daleč, da je bila družba prisiljena priznati eksistenčni minimum, ki je bil že davno prej dolo čen od vlade. To je 103 krone na šilit ali na dan. In ko je «Jutro« ovidelo, da s hujskarijo in zlobo 'ne pride naprej, je že v nedeljski številki začelo pisati, kako se je vse ustanovilo in pogodilo na bazi eksistenčnega minimuma od dnevnih 103 K. To so hoteli «Jutrovci« pokazati in poveličati kol nekako blagodušno uvaževanje delavske eksistence od svoje prima državne strani, poprej, ko je stavka začela, so pa pisali, da imajo rudarji povprečno — 140 K na dan. Kako se to vjerna: če imajo že 140 K, kaj treba potem minimalne plače od 103 K?! Evo, policajdemokratskega lažnjivca, ki tako laže, da svoje laži že nehote črez par dni pobija! Sporazum med rudarji in trbovljsko družbo. Pogajanja so pozno v noč potekla zelo burno. Družba je bila zelo trdovratna, pripoznati in uvaževati pa je vendar morala moč in disciplino častnega delavskega nastopa, namestnik Hribar se ni mogel otresti podlih laži in hujskarij, ki jih je Jutro natrosilo, začel je razlagati, koliko alkohola se popije v trbovljskih revirjih, koliko ga popijejo akcionarji in drugi veljaki, pa ni povedal. Dober in zanimiv je bil odgovor rudarja Hodeja, da se večinoma popitih količin alkohola izpije na raznih sokolskih veselicah. Zastopniki delavstva so pokazali veliko popustljivost, niso pa popustili od zahtevanega minimuma in tako je bila konečno le dosežena in podpisana sledeča pogodba, sklenjena dne 27. avgusta 1922 med zastopniki delavstva trboveljske premogovne družbe vseh delavskih organizacij in II. rudarske zadruge) ter zastopniki trboveljske družbe same. Po dolgotrajnih razpravah in In temeljitem proučevanju se je prišlo do sledečega sporazuma: 1. Kategorije delavstva ostanejo iste kot ]e to določeno od komisije z dne 19. januarja 1921. Od 28. avgusta 1922 naprej veljajo sledeče minimalne mezde: Kategorija a) 92 kron, kategorija b) 83 kron, kategorija c) 70 kron, kategorija d) 57 kron. 2. Nadalje ostanejo v veljavi: Osebna draginjska doklada 27 kron na storjeni šiht, nabavni prispevki za delavstvo in družinske člane v dosedanji višini in dosedaj veljavne rodbinske draginjske doklade. Istatako stanarine. 3. Od 28. t. m. naprej se povišajo event, obstoječe višje stalne plače v istem razmerju, kakor so se povišale minimalne plače. Pred 29. julijem obstoječi akordi se povišajo za nadaljnih 30 odstotkov (skupaj s poviškom od 29. julija 60 odstotkov). Pred potekom vsakih dveh računskih perijod (ä štiri tedne) pokliče rudarsko glavarstvo v Ljubljani pravočasno zastopnike delavstva in družbe v svrho določitve novih mineralnih mezd na podlagi priložene tabele, ki tvori bistveni del pogodbe. Za toliko, kolikor se cene življenskih potrebščin zvišajo oziroma znižajo, se minimalne mezde v kronah zvišajo oziroma znižajo. Ce se potrebščine ne zvišajo ali ne znižajo za najmanj 5 odstotkov, ostanejo minimalne mezde nespremenjene. Za podlago za določanje cen naj služi: a) pri živilih povprečna cena rudniškega konzuma v Trbovljah in splošnega konzumnega društva v Posavju; b) pri manufakturnih potrebščinah povprečna cena, katero določita dva od rudarskega glavarstva po prostem preudarku zaslišana izvedenca. 5. V kolikor s to pogodbo niso spremenjena določila komisije za določitev mezd od 19. januarja 1921, ostanejo še nespremenjena v veljavi. V Ljubljani, 27. avgusta 1922, ob 1. uri zjutraj. — Pogodba je podpisana od zastopnikov posameznih delavskih organizacij, od zastopnikov podjetja in vlade. Mermolja si ne upa več na plan. Za nedeljo, dne 27. avgusta je sklical poslanec SKS Ivan Mermolja v Jarenini shod. Ko pa je vertojbski junak sprevidel, da so mu jareninski in šentiljski domačini za petami, si ni upal na svetlo.'Svojih 6 zvestih je zbral v hiši uči-telja-Sokola Skrbinšeka, kjer jim je pridigoval o nehvaležnosti, katero izkazuje ljudstvo njemu, ki bi ga naj proslavljali kot odrešenika. «Te črne nehvaležnosti si nisem zaslužil«. To je bil refren slavnega Vertojbča-na. In žalostno s sklonjeno glavo se je junak Ivan vračal na samostojnem vozičku po Zmrzleku v Št. Ilj. Da, da, Mermolja, mislil si, da postaneš slovenj goriški kralj. A ljudstvo te je obsodilo. Postal si sicer na nepojasnjen način milijonar, a ljudstvo je spoznalo hudobijo tvojega «delovanja«. Ljudska sodba, božja sodba. Obmejni promet. V smislu uredbe, ki je izšla v «Uradnem listu« z dne 4. avgusta t. 1., se je sestavila me šana komisija od avstrijskih in jugoslovanskih odposlancev, da na licu mesta zasliši interesente in ugotovi opolnosti za olajšanje prometa. Danes, v sredo, se komisija zbere v Radgoni in bo obšla vse kraje ob Muri in v Apaški kotlini. Danes bo komisija ob tričetrt na 9. v Cmureku, kjer bo zaslišala interesente ter sprejela željo vsaTcega posameznika na zapisnik, na to pa od ide v Apače. — V četrtek zjutraj ob isti uri bò komisija uradovala v Leitersfeldu, iz Leitersfelda pa odide •v Brod pri Sladki gori, potem pa ob Muri mimo Lichten dorfa in Keršaka na Smarco in v Špilje. V četrtek popoldne ob 3. uri bo komisija na meji v Št. liju. Navzoča bosta tudi zastopnika mariborskega okr. glavartsva in carinarne. Vsi večji posestniki in dvoposestniki 'n občine ob meji s te ali one strani naj v teh dneh na določenih mestih prijavijo na zapisnik svoje želje. Kapetan kraljeve garde, ki sredi Beograda glave kolje. Kot primer velike javne varnosti v sami presidici in tipov, ki se najdejo v blestečih uniformah, prinašamo.po beograjskih listih ta-le dogodek: Državni uradnik Ostojič se je vozil z avtomobilom ter se po nesreči zapletel v večjo skupino seljaških Vozov in koleselj nekega kapetana kraljeve garde. Kapetan je bil ves srdit, skočil je z voza ter izvlekel sabljo. Uradnik Ostojič se je še umaknil udarcu, nesreča je pa hotela, da se je kmalu na to zopet srečal z divjim kapetanom pred «Slavijo«. Éapetan je zopet potegnil sabljo ter uradniku preklal glavo. Uradnik sedaj umira v bolnišnici, nasilni kapetan je pa — neznan in policija ga zastonj išče ter ga bo menda tudi zastonj iskala, če bo še drugim tako junaško odbijal glave. Novi odbor beograjskega novinarskega udruženja. V nedeljo se je vršilo v Beogradu zborovanje beograjske sekcije Udruženja jugoslovanskih novinarjev. Izvoljen je bil nastopni odbor: Predsednik Milan Koma-dinič, podpredsednika Vesnič in Ikonič, tajnik Risto-vič, blagajnik Bilič, odborniki: Dimitrijevič, Tokin, Pi-jade in Ozerovič. V nadzorstvo so bili izvoljeni Ivankovič, Matosič in Cvetkovič, v častni} razsodišče pa Tadič, ■Bilič, in Jovanovič. Novi predsednik Milan Komadinič je funkcijonar zemljoradniške stranke, podpredsednik dr. Ikonič pa glavni urednik dnevnika «Republika«. — S tem je beograjska novinarska organizacija osvobojena od policaj -vladinovske kuratele. Amerikanska moka — cenejša od naše. Kako vodi naše špekulante najumazanejša grabežljivost, je razvidno iz dejstva, da je moka iz daljne Amerike cenejša od naše. Iz Splita javljajo, kakor po vseh drugih krajih, se je podražil tudi pri nas kruh na 30 K. Te dni pa je dospela iz Argentinije v Split večja pošilja-tev àmerikanske moke, ki bo franko Split cenejša od vojvodinske. Kakor hitro bo razprodana la moka po Splitu, bo postal tudi kruh cenejši. Sarajevsko časopisje tudi javlja: Ker pri nas neprestano rastejo cene moki, so naročili sarajevski trgovci amerikansko moko preko Trsta. Pri vseh ogromnih prevoznih stroških, bo amerikanska moka v Sarajevu za 3 krone pri kg cenejša od naše. Na porastku cen moki ne nosi krivde sa mo špekulacija, ampak tudi železniška uprava je kriva, da je amerikanska moka pri nas cenejša kot naša. Tako na primer ne daje subotiška direkcija vagonov za odpremo moke v Zagreb, kjer so zaloge bele moke izčrpane, Vojvodinski mlini so prenapolnjeni s cenimi zalogami moke, ki bi prepeljana v Zagreb, prevrgla taniKaj «««o t Minrcfpr in njegovi organi bodo odgovorni, ako ostane Zagreu tit Slovenija brez kruha! Velika carinsko-tihotapska afera v Novem Sadu. Na novosadski carinarnici se je razkrinkala te dni velika družba carinskega osobja, ki je na vse mogoče načine podpirala znane verižniške špekulante. Blago jim je deklarirala po nižjih predpisih in raznih olajšavah ter z njimi profit delila. Vsa javnost dobro pozna krivce, oblast in carinska uprava pa o vsem molči ter celo stvar prikriva. Kakor po navadi. Nabava soli. Med našo in rumunsko upravo monopolov je dosežen in sklenjen sporazum glede nabave soli za našo državo in listi poročajo, da so se krog monopolskih upravnih organov Beograda in Bukarešta motali vsi znani veletržci iz Beograda in nekateri iz Rumunije. Požar na Velebitu. Na Velebitu že gori šuma na vrhu «Vsočica« par tednov. Gozd je zapaljen od dalmatinske strani, istotako vrh «Stirovača«. Do Like je požar na Visočici lokaliziran, a proti morju pa gori. Sreča, da goni veter požar proti vrhu, ki je kamenit in gol. Ob jasnih dnevih je videti Velebit zagrnjen v gosto dimnato meglo. Pošte in brzojavi v Jugoslaviji. Srbija ima 140 poštno-brzojavnih, 90 brzojavnih in 140 telefonskih postaj. Hrvatska' in Slavonija 441 poštnobrzojavnih, 210 brzojavnih, 175 telefonskih in 220 železniško brzojavnih postaj. Slovenija 375 poštnobrzojavnih, 175 brzojavnih, 70 telefonskih in železniško brzojavnih. Bosna in Hercegovina 120 poštno brzojavnih, 126 brzojavnih, 70 telefonskih in železniško brzojavnih postaj. Crnagora 30 poštno brzojavnih, 26 brzojavnih in 26 telefonskih postaj. Dalmacijall2 poštnobrzojavnih, 90 brzojavnih, 22 telefonskih in 11 železniško brzojavnih postaj. Vojvodina 296 poštnobrzojavnih, 233 telefonskih in 50 železniško brzojavnih postaj. Iz Maribora. Laž «Jutra«. Ljubljansko «Jutro« je prineslo o shodu poslanca Žebota popolnoma izmišljeno poročilo. —-Dopisnik laže, kakor kak šnopsar. Da «Jutro«-vega dopisnika slamorezca dr. Reismana ni sram, da tako pobalinsko laže. Samo en pijan socijaldemokrat, usnjarski delavec je napravil par neslanih medklicev. Shod se je izvršil zelo lepo in ob številni udeležbi. Naj se gosp. slamorezec informira pri odličnih udeležencih: gg. Sonnenwaldu, Balonu, Keku, Reberniku, Pivecu, Maherju, Remerju in desetero in desetero drugih. — Brez laži mariborski dopisnik «Jutra« ne more živeti. Shod Obrtne zveze se vrši v petek, zvečer dne 1. septembra ob 8. uri v dvorani gostilne Orovič v Vetrinjski ulici, Obrtniki, člani Obrtne zveze, ki niso dobili vabila, naj smatrajo to notico kot povabilo. Na shodu poroča naš poslanec žebot. Delavsko zborovanje na Ptujski gori. V nedeljo, dne 3. septembra se vrši ob priliki romanja krščansko socijalnega delavstva iz Maribora po pozni službi božji na prostem pred cerkvijo zborovanje Delavske zveze. Tvrdka I onejc v Mlinski ulici ima monopolno prodajo soli. Po pogodbi bi morala imeti v zalogi 32 vagonov soli. A navadno je nima niti vreče. Namesto po 9 K 60 vin., prodaja Tonejc sol po 12 K 50 vin. Tonejc bi moral dobavljati fino nemško sol, a kupuje namenoma samo manjvredno morsko sol. Pri Lierzerju daje mleti to grobo sol in s soljo vred se zmelje pesek, kamenje in vsa druga gnusoba. Kakor doznajamo, je to čedno tvrdko priporočal monopolni upravi demokrat dr. Kukovec. O preskrbi s soljo in reelnem postopanju tvrdke Tonejc se bo prav kmalu govorilo na drugem mestu. Romanje k Materi Milosti v Mariboru. Vsem častilcem Matere Milosti v Mariboru se sporoča, da je že na predvečer ob 6. uri romarska pridiga z litanijami. Na praznik pa se pričnejo sv. maše že ob četrt na 5. Preskrbljeno je tudi z dovolj spovedniki, tako, da lah ko vsi romarji opravijo svojo pobožnost. Torej častilci Matere Milosti od blizu in daleč na veselo svidenje v tolikem številu kot na Vel. Gospojnico. Iz Zrkovc. K notici objavljeni po naslovom «Nepobol-šljiv rovar» v štev. 190 Tabora poročamo, da se učitelj Zemljič noče zavedati, kako velika je družba onih «temnih elementov», ki so z njimi skrajno nezadovoljni. Rebernik in vsi Zrkovčani, Dogošani in Brezjani lahko učitelju Zemljiču priporočajo, naj si tudi on zapomni prislovico: Vsak vrč, ki se ga dolgo nosi k studencu, se končno razbije... Krčevinsko izobraževalno društvo. Prihodnjo nedeljo, dne 3. septembra ob 4. uri popoldne je običajni mesečni sestanek Krčevinskega izobraževalnega društva v prostorih gospoda Požauko. Vsi člani in prijatelji društva naj se ga polnoštevilno udeležijo, da se skupno pogovorimo o važnih društvenih zadevah. Pred sestankom se zbirajo novi člani in pobira članarina in pogrebnina. Na svidenje! šolski odbor obrtno nadaljevalne šole nas naproša za sprejem naslednjih vrst: Kljub večkratnim opominom se doslej še ni oglasila k vposovanju za šolsko leto 1922—23 na obrtno nadaljevalni šoli niti polovica vajencev in vajenk, ki bi se morali javiti vodstvu te šole do 31. avgusta 1922. Šolski odbor naznanja, da se bo obrnil zadevno na obrtno oblast, naj postopa kazenski napram delodajalcem in vajencem ter vajenkam, ki še niso izpolnili svoje dolžnosti. Poštni paketi iz inozesmtva. Z ozirom na to, da se je na tukajšnji poštni carinici vsled odobrenj in malomarnosti s strani carinarnice nabralo do sedaj že 12.000 paketov, ki leže tamkaj deloma že nad tri mesece in vsi od trgovskega gremija storjeni koraki zaradi izboljšanja tega poslovanja niso imeli nikakih uspehov, se je na izrednem občnem zboru dne 19. .t m. soglasno sklenilo, obvestiti potom časopisja vse trgovstvo in se obrniti zajedno na vse inozemske trgovske zbornice za intervencijo, da se poštni paketi naslovljeni v Maribor, ne odpremljajo posamezno toliko časa, dokler se tukaj ležeče ne bode popolnoma odpravilo. Ker imajo nekateri tukajšnji špediterji na Dunaju svoje zbiralne vozove za poštne pošiljatve, se priporoča, da se vsakdo poslužuje te ugodnosti, kar mu omogoči, da prejme tekom Mariborski javnosti. V času od ». uo i/. sep». », .. v haše mestu pokrajinska obrtna razstava, ki je zamišljena in zasnovana v mnogo večjem stilu, kakor lanska' krajevna obrtna razstava, ki bo že sama na sebi privabila' jtujce iz cele države, saj ima Maribor v celi državi naj večjo in najbolj razvito vrtnarsko obrt. Rastavo bo pose-tilo nebroj tujcev in visokih gostov iz vseh delov naše domovine, pa tudi iz inozemstva. Kakšne utise bodo odnesli ti gosti iz Maribora? Ali se bodo še kdaj vrnili in pripeljali s seboj še druge, ali pa se bodo v bodoče Maribora pazljivo — izogibali? Tako se vprašujejo nele oni, ki mu gostje prinašajo dobiček, temveč vsak, ki mu je ležeče na tem, da ostane Maribor na dobrem glasu in da privabi čim več tujcev, kar ne prinaša korist samo posamezniku, temveč vsem in vsakomur. Kako bomo to dosegli? Razstavni odbor si s hvalevredno požrtvovalnostjo prizadeva, napraviti pričakovanim gostam bivanje v Mariboru čim prijetnejše. Toda brez sodelovanja in podpore javnosti je vsak uspeh izključen. Prepričani smo, da lahko računamo s podporo mariborske javnosti, ki tako važni narodno gospodarski prireditvi, kakor je obrtna razstava, gotovo ne bo odrekla svoje vsestranske podpore in naklonjenosti. Ali naj Maribor zaostane za Celjem, ki ga obiskovalci ne morejo prehvaliti?! Dosedaj je zavzemal Maribor vedno prvo mesto in tako mora tudi ostati! Največje težkoče dela preskrba prenočišč. Tukajšnji hoteli in gostilne niti daleč ne zadostujejo. Tu mora priskočiti na pomoč meščanstvo in dati na razpolago vse razpoložljive postelje in sobe. Te dni hodijo okrog odposlanci stanovanjskega odseka, da popišejo vsa razpoložljiva prenočišča. Pričakujemo in prosimo občinstvo, naj gre tem organom kolikor toliko na roko. Vsa privatna prenočišča bo nakazoval samo stanovanjski odsek, ki bo zato seveda plačal zahtevano odškodnino. Pa še na nekaj drugega moramo uprizoriti pri tej priliki, na snago v prenočiščih. Na to je treba posebej paziti! Mi se kaj radi ponašamo s svojo kulturo in zabavljamo čez balkanske razmere, če pa pogledamo malo globlje, si moramo mnogokrat zakriti oči. O naših javnih prenočiščih se včasih marsikaj govori- Ne bomo preiskavah, koliko je na tem resnice, prosimo pa vse lastnike prenočišč, da posebno v teh dneh strogo pazijo na red in snago. Najgrša lastnost, ki se ob takih prilikah kaj rada razpase, pa je odiranje tujcev. To se je pokazalo n. pr. tudi pri vsesokolskem zletu v Ljubljani, Kljub izborni organizaciji in nadzorstvu poklicanih oblasti. In ravno to najbolj odbija vsakega tujca in gosta. Pozivi in opomini navadno ne zaležejo mnogo. (Povsod seveda so častne izjeme!) Posetniki obrtne razstave gotovo ne bodo kapitalisti, ampak v pretežni večini obrtniki in konzumenti, ki se gotovo ne kopljejo v zlatu in denarju. Odiranje teh ljudi bi bil namreč zločin. Pričakujemo od vseh tukajšnjih gostilničarjev, da ostanejo solidni v cenah in — postrežbi. Ob velikem navalu občinstva postane uslužbenstvo — posebno, če temu ni navajeno — navadno nervozno in osorno. Tega pa ne sme biti. Uljudnost in postrežljivost naj privabi čim več gostov. Skrajno mučno je tudi dolgo čakanje. Zato je potrebno, dd je uslužbenstvo dovolj številno, da se lahko vsakomur hitro postrčže. Sicer je pa to že samo po sebi razumljivo in ni treba na dolgo in široko razkladati. Pričakujemo, da si bo vsak mariborčan po svojh močeh pri-I zadeval, da ohranimo naše mesto na dobrem glasu. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do T17. septembra). Legitimacije za polovično vožnjo na vseh progah v naši državi so dotiskane, ter so se razposlale skupno z znaki na vse kraje. Cena legitimacije z znakom .> m. Robe se v vseh večjih trgovinah, špedicijah, oglasnih zac o dih itd. ter v pisarni razstavnega < dbora na razstavnem prostoru. Cena legitimacije in znaka je tako niz«, da jeava krije nabavne stroške in zalo pričakujemo, da bollo obiskovalci pridno posegali po njih. Razstavni Katalog izide te dni ter bo vseboval razen točnega vodnika po ìazstavi tudi kratko zgodovino Maribora, opis okolice in vodnik po mestu. Po možnosti tudi seznam telefonskih nari rnikov in lozm red tako da bo vsakomur dobro sluzil. 1 rodajnl se bo po nabavni ceni. Reklama pri stojnicah je z odobrenjem odbora dovoljena, ne sme pa kvariti cele slike ah biti preveč kričeča. Priporočljive so male tiskane reklamne razglednice ali dopisnice. Obrtnikom bi priporočali, da bi se v to svrho posluževali razglednic razstavnega odbora (lepak v pomanjšani meril, na katere lahko natisnejo svoje pečale. Razglednice o razstavi, ki bodo zelo okusno izdelane, se bodo prodajale na razstavnem prostoru, in po trgovinah v korist vajeniškemu domu, v čegar korist je namenjen tudi event, čisti dobiček razstave. Zato priporočamo vsem posestnikom, da se teh razglednic v čim izdatnejši meri poslužijo. Dela na razstavnem prostoru bodo te dni dokončana. Okusno in naravnost umetniško izdelani paviljoni dajejo že sedaj celoti krasno sliko. Na razstavnem prostoru bo nastavljena za ves čas razstave stražnica državne policije, ki bo skrbela za red, kakor tudi oddelek rešilne postaje za slučaj kake nezgode in javna telefonska govorilnica, tako, da bo v vsakem oziru preskrbljeno za udobnosti posetnikov. Dodelitev prostorov bo v prihodnjih dneh končana, nakar se bo pričelo z razstavitvijo razstavnih predmetov. Zato prosimo vse razstavljale, naj ne odlagajo z dovozom predmetov do zadnjega trenutka, kar bi redni razvoj priprav zelo oviralo, temveč naj dogotovljene predmete čim prej dostavijo na razstavni prostor, tako, da bo dovoz do (incl.) 3. septembra dovršen in in se bo razvrstitev in oprema prostorov lahko brezhibno in pravočasno izvršila. GLADIATORJI. (143. nadaljevanje). Centurion s svojimi suličarji je stal pred šatorom pri orlih desete legije. Solnce je plameneče pripekalo na dolge vrste belega platna in se bliskalo na ščitih, čeladah in oklepih, nakopičenih pred šatori. Vsaka sled življenja in rastlinstva je izginila pred žarečimi žarki in tla so bila vsa rjava in ožgana od goreče silne vročine. Ura utrujenosti in počitka je bila in mir je vladal po vsem taborišču, ki ga je le tu pa tam motilo rezgetanje konja in hripavo vpitje zlovoljnih mul. Celo utrjeni in vsega vajeni legionar je hudo trpel pod neznosno vročino in je željno koprnel po lahnem vetriču svojih albanskih gričev in po senčnatih ^bregovjj) hrastovju njegove italske domovine, doli znad belih vrhov znežnega Apenina. Platno generalnega šatora je bilo pri tleh nekoliko dvignjeno, da je mogel lahek prepih hladiti neznosno vročino. Ob drogu, ki je podpiral šator v sredini, je slonelo konjsko sedlo in obrabljen oklep. Na leseni postelji so ležale voščene tablice in načrt gradu Antonia. V lončenih skledah so še bili ostanki Kalhovega obeda in tudi lončeni vrč z vinom je bil skoraj prazen, Licinij je bil v popolni bojni opremi, le čelado je odložil. Kalha v svoji dolgi, črni obleki, je sedel poleg njega in ga je s svojimi mirnimi očmi nepremično gledal. — Mož boja in mož miru — oba sta imela, to se je videlo, skupno eno in isto težko, važno misel —. Nekaj časa sta se pogovarjala o vsakdanjih rečeh, o disciplini in o redu v taboru, o rodovitnosti Palestine, o daljnem Rimu, o deželah, koder so se borile rimske legije —. Nato pa je Licinij popustil svojo redkobesedno zapetost in rekel svojemu gostu naravnost in brez ovinkov: «Junaka imate v vaših vrstah, ki bi o njem rad to in ono zvedel, ker ga ljubim kakor svojega sina. Ni ga bojevnika med vsemi pogumnimi branitelji Jeruzalema, ki bi ga naši ljudje gledali s tolikim občudovanjem in — strahom. Jaz sam sem bil šele včeraj priča, kako je rešil celo vašo vojsko pogina!» • «To je Bska!» je vzkliknil Kalha, «Eska, nekdaj knez in poveljnik v Britaniji, pozneje tvoj suženj v Rimu!» «On je!» je dejal Licinij. «Četudi je suženj, je vendar najplemenitejši in najpogumnejši mož kar jfh poznam. — Knez praviš, da je bil v Britaniji? Kaj veš o njem? Nikoli mi ni povedal, kdo da je in od kod je prišel.» «Poznam ga, saj živi pod našo streho kakor naš sorodnik in deli z nami naše težave in naše pomanjkanje, kot da bi bil v resnici eden izmed poglavarjev Izraela. Meni in vsem mojim ljudem je več kot lastni sin. Skupaj smo pobegnili iz Rima, — moj brat, njegova hčerka in ta mladi Britanec. Marsikatero noč mi je na valovih egejskega morja pripovedoval o svoji mladosti, o sv&ji moški dobi, o bojih z vašimi legijami, s kakim plemenitim pogumom se je ustavljal rimskim četam — pa kako ga je njegova mati že v zgodnji mladosti učila, naj bo prijazen in dober do sovražnika —. In pravil mi je, da so bile prve besede, ki jih ga je mati učila izgovarjati — latinske —! «Čudno!» je pripomnil Licinij globoko zamišljen in odgovarjal bolj sebi ko Kalki, «čudno za sina takega na- rod£, da se najprvo uči latinski--------• Čudno tudi, da ga je usoda vedno in neprestano postavljala v vrste tistih, ki se bore zoper Rim —!» «To so bili nauki njegove matere in svoje matere ni pozabil, do danes ne. Rad govori o njej, kakor da bi ga še vedno gledala irf čuvala nad njim. — In kdo more reči eia ne? Rad pripoveduje o njeni vitki postavi, o njenih ljubečih očeh, njenem ljubkem obrazu, z zamišljenimi in skrbipolnimi črtami na njem. Pravi, da je doživela v svoji mladosti veliko bridkost. Govorila mu ni o tem, pa on sluti, da je res. V svojih bridkih urah se je naučila prijaznosti in potrpežljivosti do vseh, pa najbolj je ljubila svojega sina. — Ista zgodba pod vsakim solncem! Njegova mati je nosila svojo breme in tako ga nosi tudi njen sin, in tako ga nosiš tudi ti, veliki rimski vojskovodja in osvo-jevalec sveta — in tudi jaz nosim svoje breme, le da dobro vem, kam ga bom položil in kje bom počival v miru —.» «Plemenit je rod britanskih žen!» je dejal Licinij, sledeč svojim lastnim mislim in težko mu je bilo pri spominu na ženo, ki se mu je njena slika tako globoko vtisnila v srce, da je vladala tam in da bo vladala, dokler bo bilo, in nobena druga je ni mogla izpodriniti. — «In fant rad govori o svoji mladosti in o materi, ki jo je izgubil, — izgubil,» je otožno pridjal, «gotovo zato, ker jo je tako zelo ljubil —.» ■ . Ä6ÄI1 ! «In tako je bilo,» je odgovoril Kalha, in globoka je bila otrokova žalost nad izgubo, pa hujša je bila njegova bolečina, ker jo je izgubil na tako nesrečen način. Premlad je še bil, da bi mogel nositi orožje, oče ga je pustil pri materi in je hitel na čelu svojega rodu v boj zoper rimske , legije. Njegov oče je bil divji, samooblasten bojevnik, i malo ga je poznal, zelo se je bal —. Mati mu je tistikrat ležala na bolniški postelji, otrok se je bal zanjo in se ni trenil od nie. S težavo so jo spravili v nosilnici na eno ? . j-i- . 6,ui,Jkii>, .uiuaum milanskih gozdih kjer so se zadnjikrat utaborili. Dolgobradati Svečeniki so ga odtrgali dd matere in ga skrili v neko votlino, ker je bil knežji sin. Spominja se še na njeno bledo lice in njene ljubeče oči, ko je zrla za njim, zadnjikrat v življenju —. In 1 kakor mladi volk je bil in grizel krog sebe, ko so ga vlekli v stran od njene postelje —. Iz svojega skrivališča je čul bojni trušč in hrum in žvenket jekla, pa malo se je brigal zanj, ker neznana bolest mu je krčila srce, da svoje matere ne bo videl več. — In tako se je zgodilo — Dalje prihodnjič. O POMENU POKRAJINSKE OBRTNE RAZSTAVE V MARIBORU. (Od 8.—17. septembra 1922). Včasu od 8,—17. septembra se vrši v Mariboru prva obrtna razstava, ki bo v večjem obsegu pokazala plodove vztrajnega dela slovenskih obrtnikov. Danes, ko se skušajo celiti rane, ki jih je vsekala svetovna vojna vsemu našemu gospodarstvu, je 'ta razstava tem večjega pomena tudi za kmetovalca, čegar dobrobit se pač ne da ostro ločiti od interesov obrtnika in delavca. Naše kmetsko ljudstvo, ki je doslej še vedno pokazo-valo mnogo smisla za gospodarski napredek, opozarjamo, da bo nudila ta razstava tudi kmetu precejšnje zanimivosti. Razstavili se bodo: poljedelski stroji, srpi, kose, orodja T’td., najzanimivejše pa bo sigurno stiskalnica (preša), katero je skonstruiral (izumil) g. Franjo Rudi, bivši oskrbnik posestev štajerske hranilnice v Podlehniku. Stiskalnica je urejena tako, da stiska neprestano (kontinuierlich) s poljubno težo od 10—100.000 kilogramov. Doslej je bila v rabi domača stiskalnica na vzvod. Ta stiskalnica je, vsled marsikaterih prednosti, uspešno klubovala raznim novotarijam, ki se niso mogle udomačiti. Bistvo njene posebne uporabnosti obstoja: 1. v vzvodu, 2. pa v prosto viseči obremenitvi «drevesa«, ki učinkuje s pomočjo zemeljske privlačnosti in lastne teže v dvojnem oziru: elastično (gibčno) in neprestano. Ta stiskalnica (domača «preša« na vzvod) pa ima samo eno hibo: za' njeno zgradbo je treba veliko lesa in veliko prostora. Gospod Rudi je'prednosti stare stiskalnice uporabil z velikim uspehom v novem sestavu svojega izuma.. Stiskalnica g. Rudla je v svojem bistvu še bolj elastična, nego stara preša, h krati pa deluje s pomnoženo; silo, ne da bi rabila toliko prostora, kakor njena prednica. Možnost pritiska je odvisna od poljubne vposta-vitve vzvoda. Morebitna popravila lahko izvrši vsak tesar. V tej okolnosti leži brez dvoma največja prednost Rudlove stiskalnice. Pri drugih, zlasti železnih konstrukcijah, mora popravljali mehanik, dočim pri novi stiskalnici ni potrebno. V ostalem pa si naj ogleda vsakdo, ki se za stvar zanima, to stiskalnico na obrtni razstavi, kjer bo interesentom pod posebno streho na vpogled. dobro obranjen Fe . kupi po primerni Pianino ceni Ponudbe z navedbo ceae na upravn štvo li ata. 2 —i 471 Trnnuifta z les“m *u preT I rgovina mogomnaptodaj Vpraša le p< d A CO na upravo teza lista. 2 - 2 370 POZORI Al. Gniušek, Maribei? Glavni trg štev. Gp Posestvo LtoÄ» takoj proda. Rcšpoo pri Kamnici, Duna^ki jarek 167. 374 jl[e za vr,ZOVe, mlatilnice, kanje - prodaja žičnate žimnice (Drateinsatzjpo K 560 —, atrik-žimnice 3 delne p> K 2150 — ..impregnirane -p]a«- i kvadratmeter po K 250'—, vrvi ' , A .. j za zvonove studence, seno in* mÖZ'ßlfllO IÌ3 VtRIßfi« ; PenI°' vsata debelost in dol* r , . , go t kg K I20—, 170 —. Jtranve-'- — *“?*» h«*J-j •*>«> no-, se ^ k R poceni prota Vp-aša se pri g. uzde n Jadne pieterne po Jožefa Krumpak Krčevina št Ì lt in K ^ /za!osja hla, pn Mariboru (blizu Kamnice)« čev3in8( žamed piatna, o 393 racmo Slina, plavo tiska, lincer-- n»a ufilibi oljnati sliki, ena d,uk’ oajghlače, spodnje hlače,-. UVC VSIIKI predstavlja sv. ?ialc,e vsake vrste, predpasnike-družino, druga pa Marijo rožen- 12 j* , .a- 111 P^^^ska, obleke vensko, s širokimi okvirji obe zadekleta, mosse predpasnike, sliki primerni za kako cerkev robce- slamnjače po najnižjih ali kapelo, se po ceni prodate j 4-,° cenah. 3r > pri orglarskem mojstru Brandi . Sirossmayetjeva ulica, Maribor, i; Zobozdravnik dr. F. Karlin« Mtribor, Slovanska ulica 9> zopet ordinira. 8 Spodnještajerska ljudska po isojil . "8 mca v Mariboru, Stolna ulica štev. j6. r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne mm gm vloge po 1 0 °i TS j Trajne dn večje vloge pa po dogovoru. 2 Sprejmi m nega hlapca k dvema konjema, prednost imajo tisti, ki so dobro ij ežbarti pri ken ib, mesečna plača 7 0 — 800 K. Vstop takoj. Ponudbe Franc Fijavž, trgovec, Št. Jurij ob juž. žel. *~3 3’7 Dte breji kobili lepi, rujave barve, s ari 6 do 7 let, 15 do 16 prsti visoki, so ra prodai ali se pa zamenja za 2 borja v primerni starosti. Ponudbe na: »Delavska pekarna* Maribor, Tržaška cesta štev. 36— 38. j_2 375 SENO slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja osErmREi.misoR Aleksandrova cesta štev. *7, telef. 88. 16 —323 Zlatorog mih», kristalno sodo, bučno olje, riž,?, kavo, žsfian, papriko, bolinsko kaviro primes, . Ciril in Metodor e vžigalice, kolomaz la, Ilirija» in C pni a kremo, papirnate vreèioe prodaja samo na debelo MACUN &. FAIIIANI trgovina špecerijskega in kolonija lnega blaga na debelo Teleica intamrban št. 180. Šolska uit 4* 4—4 35S % OTVORITVENO MZMMLO Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoiil ca novo preurejeno trgotino zr mešanim blagomu MELJSKA CESTA št. 31. :: IVAM VIDMAR, Imam v zalogi vsake, vr sl nega svežega špecerijskega blaga: kavo, sladkor, riž, petrolej, mast, olje, sveče, milo i. t d. — Potrudil se b dem svojim < djemalcem kar je v moji moči postreči Cene solidne; Za obilen c hišk se piiporcčam IVAN VIDH&H* ^ Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj »in založnik: Konz. tStraže«,