Beseda o lovski postavi. Stokrat izrečena, tisočkrat ponovljena je našega kmeta dandanes ložba o slabih čaaih, saj pa mu tudi labko verjame vaak, kdor le količkaj opazuje njegov trud in delo, pa tudi njega stroške in nezgode. Sploh ae od kmeta terja čedalje' vse preveč; nalŠgSjo se mtj zmirom večji davki, da ae mu že easih rea pamet meša in hrbet krivi pod njimi. Preskrbeti mora on vse okoli aebe; kakor za mnogo število beračev in ubogih, tako tudi se mora udeležili plačevanja za ponearečene delavce v tovarnab itd. S kratka na raniena kineta se zida in dela, pa ne pomiali zraven, koliko bode on mogel noaiti! Zraven velikih breinpn pa tudi razne nezgode krčijo kmetu dobodke. Trana uš, peronoapora in drugi sovražniki vinogradov storili ao .v kratkih letih, da je naše kmetijstvo s tem zlo ranjeno. Vinorejci ne pridelajo veliko in še to z velikimi stroški, — kmetje od drngod pa, ki ao prej po ceni, če ne dobrib, pa vsaj naravna vina kupovali, morajo zdaj oskrbeti se z moštom iz tujine, ali pa z žganjem, da zadovoljijo svoji družini. In kakor kažp, to v pribodnje ne bo bolje, kjp loraj lej rani našega kmetijatva iskati zdravila, pomoči? V raznih liatih se čita in tudi priproati kmetič je U; misli, ko bi se moglo v kralkem zarediti doati sadja, da bi vsak travnik in log bil obsajen s sadnim drevjera, dobilo bi ae vsaj ob boljSih letinah sadja obilno, iz kalerega ae bi napravilo dobre in krepilne pijače za dom. Mialim, da je na atotine kmetov ae že prizadevalo storili ta korak, ali nekaj jim njih delovanje neizrekljivo ovira, to je namreč divjačina in zajci!'* Naj se kmet še toliko trudi in zaredi lepih drevesec, ler niorebiti v jpspni razaadi v odločene proatore, v lein času zaradi preoBilnega druzega dela np inore vsakcga popolno zagraditi, ta pa so potein navadno žrlva |»>žrešn<>ga zajčjega zoba. Naša lovska postava nainrei; ne zabranjiijp iiajcinnikoin lova gojili divjačinc po svojej volji in zategadelj je toliko divjačine, iin tudi toliko škode pri kmetijatvu. Vsled te sile je odbor občine Janževivrh-Arlica v zadnjej seji — na predlog g. A. Grubeljnika — prosil slavno kmetijako družbo štajarako, naj posredujp pri dpž. odboru, da se ta rana kmetijstva celi, oziroma varuje s tem, da ae atrogo naroči najemnikom lova zajce poaebno v jeseni skrajno pokončati. Slavna družba se je prijazno odzvala, a pristavkom, da se atrinja s to prošnjo, aamo da bi bilo več enacih od občin, kajti več glasov več velja! Ker imajo gotovo po vaem dolenjem Štirskem vai kmetje ene in vsaj podobne težave v tem obziru in ker se le z združenimi močmi daje kaj doaeči, prosimo vse občinake odborp, ki se z nami v tej zadevi atrinjajo, naj sklenejo enake prošnje glede na divjačino na alavno kmetijsko družbo štajarako. To bode prvi korak, za katerim naj aledijo drugi, da ae bode naša lovaka postava predrugačila in aicer v koriat kmetijstvu! Tako nam piše marljivi aodplovalec doli z zelenega Pohorja in nii sino v tem enacili mialij z njim. Da se divjačina popolnem vkonea, tega pač nihče ne želi in ni treba, ali potreba je, da se lovska postava predrugači ter tako vredi, da bode občinam aploh in kmeto-.alcem posebej v koriat. Ali kedaj se more to' izgoditiV Naj goapoda dela na spremembo poatave, na to ne smemo čakati, kajti njej je doaedanja poatava po volji, tu je v reanici le delo kmečkih občin in one naj atorijo po gorenjem nasvetu. Mi niamo prijatelji štajarake c. kr. kmetijske družbe; to ne, ker je iz gola neniška družba ter doalej ni imela srca za| alov. kraeta, ali če se hoče potegniti, kakor pravi, za požteno spremembo lov.ake poalavc, poLein ae obrnimo do nje! To bodc veliko paniPlniSe, kakor pa n. pr. čp piše obč. zaatop v Ločah, v Peklu i. dr. do dr. Forpggprja, naj dela na to, da viaoka vlada ne bode več toliko prijazna do Slovencev.