t Iz Št. Jerneja smo prejeli in priobčujemo1: Hvala Vam lepa za čestitko k tnojemu osemdesetletnemu rojstnemu dnevu! Jako me veseli, da se še sivolasega starčka sporninfate tudi zdaj, ko biva že več let v stalnem pokoju. Bil sem od začetka »Učiteljskega Tovariša« naročnik in dopisnik. Ves svoj čas svojega službovanja sem ga rad čital, podpiral in tovarišem v naročitev priporočal. Veliko mojih tovarišev je že davno v hladni zemlji, kakor Andrej Praprotnik, Ivan Tomšič, Matej Močnik, dva RakteIja, Belar, Cebin, dva Adamiča, Traven, ki je bil moj sosed na Gorenjskem in tovariš na svatovščini moji; pa Andrej Vavken in mnogo, mnogo drugih. Od součencev s pripravnice v Idriji leta 1852. in 1853. sva še samo z Leopoldom Božičem živa. Od kolegov, ki smo bili leta 1869. na Dunaju 50 dni v nadaljevalnem izobraževalnem tečaju za poljedeljstvo itd., smo živi tudi še samo trije: Janko Škrbinec, Gašper Oašperin pa jaz. Vsi ti so mi jako laskavo in lepo čestitali, pa tudi mnogo drugih. Dozdaj jih je že 80 pismeno čestitalo, ustno pa gotovo čez 180 že do rojstnega dne (23. avgusta 1915), do godu (29. avgusta Janez Olavosek), jih bo pa še veliko več! Ko me je rajnki moj prijatelj Ivan Tomšič domov spremljal iz Ljubljane, sva šla od Frančiškanske cerkve po ulici proti »Slonu«. Tedaj mi je rekel: »Janez, zapomni si, čez nekaj let boš videl, da bo ljudstvo učitelje tako častilo in spoštovalo, kakor zares ob težavnem in napornem, pa slabo plačanemi trudu zaslužijo.« — On ni dočakal teh let, morda jih bodo naši nasledniki, ki jim to iz srca privoščim. Nekoliko jih že tudi uživajo, seve sedaj je ta strašna draginja, pa krušni očetje se bodo že še tudi teh ubogih trpinov spominjali in jim pripomogli do boljših in veselejših dni, posebno še, ko bodo tudi svojo 801etnico obhajali, kakor jo jaz! Bog daj! Tudi jaz že nekoliko okušam tega spoštovanja, ki mi je o njem govoril rajni Ivan Tomšič. Dobil sem iz raznih stanov in od raznih gospodov čestitke, da, celo darila od visokih gospodov. Naj se mi ne vzame za zlo1, da tu navedem po nemško v originalu čestitko, ki se tako-le glasi: Zum 80. Geburtstage des Herrn Oberlehrer Janez Saje. 1835.—1915. Innig freu'n sich heute Deine Lieben. Achzig Jahre zahlst Du, edler Greis! Namenlos die Freud', die nichts mog' trii- ben. Ehre Dir und Ehre Deinem Fleiss! Zierde warst Du stets des Lehrerstandes; Schutz fiir Christentum, fiir Recht und Pflicht. Auf das Wohl des teuren Vaterlandes Immer seh'nd. Nun hoff mit Zufersicht Einst zu sein im Reich des ew'gen Stran- des! Am 23. August 1915. P. Bruno Wild, Pleterje. Tako se izobraženi pobožni menihi Kartuzijani zahvaljujejo učitelju, ki je njih kolege slovensko poučeval. Vsa čast in hvala jim! Od druge strani sem dobil to posvetilo: »Zdrava Marija.« Uglasbil in svojernu velecenjenemu, blagemu prijatelju, blagorodnemu gospodu Janezu Sajetu, mnogozaslužnemu nadučitelju itd. v §eni Jerneju, k njegovemu 80. rojstnemu dijerrr vu poklonil Davorin Budna. Besedilo po p. Skrabcu iz »Cvetja z vrtov sv. Franč*;ška«. Lepa pesem je jako imenitna[iz!yjfrTj šena. ;;, .,.',,,,- Ker sem se večinoma vsem gratulantom pismeno zahvalil, nai bo še tem potom vsem in vsakemu posebej moja največj^ in prijateljsko ljubezniva zahvala izre^-; čena! Zelim, da bi vsi kolegi dočakali še večjo in prav srečno Metuzalevo staro-st ter se v molitvi vsi eden drugega spomfv nili! To Vam vsem želi vdani prijatelj / Janez Saje, nadučitelj v pok. in po-r| sestnik v Šent Jerneju na Dolenjskem.,.