Ccr c ,- /& SjP iT&K-W, tAž&'i) ЈТ-У~-*аЛСл 1 ■ <& ** -^. tfourć&t, ШШI |iAYi«ilreiui. Itehu €tlo Ute K 120*—, pol let* IK #*—, ШН leta K 50*—. ht«B JogoelaväJ«: > Calo leto K 150*—. In serafi all oznanila se za. «•tteaejopo dogovoru; prt večkratnem inseriranju • primeren popust Upravni&lvo sprejema naročnino, tmmr-afe in reklamacije.-----Telefon št 220. Heodtlsen političen list za slovensko ljudstvo Ромтмца številka stane 8 , Stasi« * izhaja v pondeijek, sredo in petek UređnHho in uprnvništvo j« ^Maribora, Korolk» eesta it 5, — Z uredništvom se mor« gpvortH vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij« so poštnine proste. — —- -A Telefon It 220. Staj. ai>evllka. K»oiev &.&*.«£> JS Ä. 8 es o 4l»%a 1981. Uet'XsiKz JCiSJL» fivslro-blzsntinski absolutizem. Belgrad, 15. II. 102t. Zloglasna „prehodne naredbe“ so se že začele izvrševati. Dr. VI Baitič, dosedanji načelnik v notranjem ministrstvu, zvest pristaš prjbičevičižma tavjieilavščine ter neumorni dopisnik je imenovan za „kraljevega namestnika“ v Ljubljani. Kos za kosom se je krušil delo krog deželne vlade za Slovenijo, dohtar ai tudi v beli Ljubljani — ponosni prestolnici slovenstva — zavladalo gnusno agromerkurstvo in kramarst - fO. „Prehodne naredbe“, ki v bistvu niso nič drugega, kot nasilna legali-žaolja dveletnih stremljenj gospodstv::.-željnih belgrajskih krogov, so izšle v trenutku, ko je nejaogbče'njihovo pre-prečenje, odnosno njihovo ublaženje , v edino kompetentnem telu — v ustavodajni zbornici. Dr. Simrak je v u-sfavnem odboru po ostri kritiki teli naredb predlagal, naj se takoj skliče zbornica, da razpravlja o teh narecl-bah, -ki prejudicirajo še na doneženo ustavo. Dr. Tomljenovič, kot.predsednik ustavnega odbora, je izjavil, .da je sklicanje zbornice nemogoče, toda j priznal, da so naredbe sestavni del ustavnega načrta in bodo kot take prišle pred parlamentom v razpravo. Sicer slaba, vendar pa je tolažilna na-da v tem, da bo v belgrajsko centra fislično vino, s katerim hočejo tri leta pitati Slovence potom teli „prehodnih naredb**, prilito tudi vsej nekaj vode, če prida v razpravo. Polcfaj. vlado, je razviden, že ,gc* samem. načinu njenega delovanja.'«^ «vezi z vladinim položajem pa je tudi položaj same zbornice. Obveščeni kroga nekam čudno zmajujejo z glavo, če jih človek potiplje za žilo. Sedanja vlada je izgubila tudi svoj moralni u-gled, -v kolikor ga je imela v srb Janškem svetu s Pašičem na čelu. Da je : jaka vlada brez vbrizgavanja absolu- j iiatičnih injekcij trajno, če se sploh ; more v icm smislu rabiti .ta izraz, ne- j mogoča, je jasno. Skorajšnji padec j vlade se pričakuje po otvoritvi zbor- j nice. Potem pa ni več drugega izhoda ! iz zagate, kot razpis novih volitev, Vse te porodne težave za ustavo so posledioe skrajne neiskrenosti pr -rib skupnih korakov vodilnih mož. — Pre(ločimo sebi samo Pašičevo izjavo iz septembra 1918 v „Morning Posti“, pismo istega državnika, s katerim priznava suvereniteto Narodnega Veča v Zagrebu in Pašičeve podpise na kr! -tki deklaraciji in na ženevskem pak -fo. Vse to Pašič danes več ne priznava, Istotako tudi Pribičevič, pobornik Tiszinih idej in lakaj vsem, ki ga vz-bržuiaio na površju, taji svojo izjave v Narodnem Veču, kateremu je bil on podpredsednik. Današnji „Trgovinski glasnik" pa pravi, da imajo te težave svoj izvor v л erskih razlikah državljanov in pri - haja do. zaključka, naj vlada podpira —• brez verstvo. Pri tem pa Seveda ne cozablja na# zgled v Ce&i, kjer baje ovefe pravoslavna pšenica. Brezver sko in pravoslavje! Kakšna zveza je pa to? Železniški minister Ječa .Tbvaho-vič je res pokazal nekako sorodno-st s to' idejo, ki ]o propagira „Trg; glas -nik." On je namreč z odlokodrlMj :S. Stv. 40129 z dne 20. m. m. izdal nalog vsem železniškim postajam,- da-sc vsem članom framasonske Velike Lože izdajajo voznice za polovično ceno. Pomislimo sedaj, da so framazoni .po veliki večini bogataši, ki ne poznajo „niti Boga niti gospodarja"; ako pa revež kmet ali delavec prosi za zni -Žano vožnjo, ga kratko odbijejo,', češ, Železnice so pasivne. Ako k temu še dodamo Pribičevb čevo sokolizacijo šolstva, njegovo preganjanje katoliških zavodov itd.;, pa imamo sliko popolno. Da se na ne bomo motili, ko bi kdo. trdil, da so’ to samo obrambena sredstva proti obsovraženemu imaginar - -nemu klerikalizmu, povejmo še to, ds; je železniški minister v Vojvodinj razpisal tečaj za sprevodnike, v kateri so morejo priglasiti le tisti kandidatje, ki so odslužili svoj rok — v srbski vojski. Vsi ti in enaki; pojavi iindjp' služiti edinemu namenu — hegemoniji enega plemena.. Akcija celjske. „Nove Dobe" je v ozki. zvezi s temi plani. Torej, brez verstvo, pravoslavje, srbska vojska, železnica, sokolstvo, gole, prosveta itd. — vso to more pospeševati dosego končnega cilja bel' grajskih krogov le tedaj, če so vse niti državne uprave centralizirane v Belgradu. Ker pa so centralisti sami- za se preslabi za tako akcijo, se s cinične nesramnostjo lotevajo skrajno absolu--nstičnih činov, od katerih je eden v izvrševanju okfroirane centralistične ustave potom „prehodnih naredb.“ „Pokret“ je dokaj točno označil ie metode, katerih se vlada poslužuje v uosego svojega končnega cilja v „pri-sajedinjonim krajev ima. “ Demokrati so I rinesli v vlado avstrijske in madžarske metode; radikalci pa balkansko-bizantinske. Torej, še vedno nismo osvobojeni. Poleg avstrijanščine patentiranih „jugoslovanskih patrijotov“ v ‘demokratski stranki imamo tudi balkanski bizantinizem v radikalni stranki. In obem tem miselnostim je treba napo-voditi brezobziren boj, ker le tako bo naša „svoboda" res svoboda! Ce v tem oziru izvojuemo zmago, bo centrali -zem zgubil svoj pogubonosen vpliv in absolut zmu bo konec. Zato pa med ljudstvo s krščansko miselnostjo proti brezverstvu in ir e -'govirn izrodkom,— za res svobodno in »rečno Jugoslavijo! bq prispevala, država k zgradbi ceste Velka—Plode'ršnioa—Maina, Že v dr žavnem proračunu za letq 192 L O - krajni za*top mariborski bo takoj spomladi stord vse potrebno, da 'sr začne s konečno* zgradbo cestne zveze Velka—St Lenart—Maribor. Trasi -ranjo ceste Velka—St. lij se bo izvršilo takoj, ko bo teren za to delo u -- goden» 'Zastopniku mariborskega o-krajnega odbora se je posrečilo doso-Č , (|;i bosta dva zasebnika prispevala 2 milijona kron za zgradbo te ce ste. ... -J ^Komisija je beležila tudi želje ljudstva glede spremembe župnijskih, o-krajdih in šolskih mej. Župnija Cmu-rek zgubi vse občine na desnem bregu Mure. Občine, ki so spadale po -prej pod sodni okraj Cmurek in Radgona, se dodelijo sodnim okrajem Maribor, St. Lenart in Gornja Radgona. Izrazila se je želja, naj bi se v Gor njem Cmureku ali pri M. Snežni usta novvla za občine Sladki vrh, Ploder -šnica, Velka, Trate, Vratje4 Lokave!, Ražengrund, Ščavnica L dr, politič -na ekspozitura. St lij v Slov. gor. 19; fefcr. V Ernovžu se je pred nekaterimi dnevi vršilo posvetovanje nemäkoSta-Jerskih- velmož.- Skleniti so, da se zali te v a revizija državne meje od Koko -šnjaka do Radgone., To se pravi . Nemci bi po vsej sili radi potisnili dr žavho mejo dalje proti jugu. Nimajo dovolj, da so dobili na četi- St. lij—. Kokošnjak toliko slovenskih krajev, še hočejo več ugrabiti, Posveta so se u-(leložili: Wastian, major Steyer (član razmet komisije), urednik Jahn, župnik Џ Cmureka, župan Steli iz Strasse, zastopnika .„Südmarke*? -tu Heim-statta, član deželne štaj. vlade in več takih korHej, Čudno je, da se takih posvetovanj udeležuje tudi oiicijelm zastopnik deliiHitacijske komisije. Na naši strani pa še nismo nikdar slišali, da bi bil kak član jugoslovanske delegacije sklical kak posvet inters -siranih obmejnih rodoljubov, Nemci delajo tako, mi pa zopet po svoje. Sedanji naš položaj na meji je tak, da si nihče, niti Nemci tostran meje ne želijo pod Avstrijo. Avstrijo bo kmalu zadel gospodarski polom in to je marsikaterega ozdravilo. Položaj na severni meji. Gornji Cmurek, 20. iebr, 1921, V času od 14, do 19, februarja so jo ob novi državni meji ob Muri vr MI komisijonelni ogled, Komisije so se udeiež Ji razl čni zastopniki deželne vlade v Ljubljani, okraj, glavarstva v Mariboru in Ljutomeru, gradbene sekcije in okrajni zastopi, Komisija ia imela nalogo, da prouči gospodarske odnošaje med prebivalstvom na meji. Posamezni referenti so na določenih' mestih sprejemali zastopnike občin ter posameznike. Komisija je poslovala v Ceršaku, Sladkem vfhu, Gorciem Cmureku, Žepovcih, 'Apačah in Gor -np Radgoni. Glavna predmeta komisijonelnega obhoda sta bila promet Čez Muro in cesto proti Mariboru. Ljudstvo na celi črti od Spilja do Radgone je Padi omejenega prometa čez ‘ Muro silno prizadeto. Izrazilo je na vseh mestih željo, da se promet čez Muro, dokler ne bodo zgrajene boljše ceste čez Sl, gorice, kolikor mogoče omeji. Glede prometnih zvez krajev ob Muri ia sploh severnega dela Slov . gorio je komisija enoglasno ugotovila, da je nujno in neobhodno potrebno da se zgradijo nove ceste, ker po bla tiuh in globokih klancih ljudstvo ne more spravljati svojih pridelkov v Maribor ati do železnice. Sklenilo se jo priporočati vladi in prizadetim o-kra-nim zastopom, da se zgradijo čim prej t le dve okrajni cesti: 1. Velka —Ploderšmea—Mama in 2, Velka — Sladki vrh—Selnica—-Ceršak—St. Ilj. Izpeljava teh dveh prog je na našem severa najbolj nujna gospodarska zahteva. Zastopnik poverjeništva za javna dela je izjavil, da jo svotäj ki jo Ljubljana umira! Ljudsko štetjo je dalo za Ljubljano presenetljiv izid. Govorilo se jo. da šteje sedanja Ljubljana nad 80 000 prebivalcev, govorilo se je celo, da nad 100.009. Naštelo se jih je pa sa -mo nekaj čez 53.000 z vojaki in z be -gunci vred. Tekom zadnjega desetletja (1910—1920) ]^%Pirastlo torej samo nekaj nad 6000 prebivalcev, V prej -Snjem desetletju (1900—1910) jih jo pri rešilo nad 7000, To pomeni, da Lju -bljana izumira, prebivalstvo po številu relativno pada, če gre tako naprej, mora pasti tudi absolutno. A mi smo bili tako ponosni na našo Ljubija no in smo tako proslavljali njeni baj ni razvoj. Toda to še ni vse! Številke je Reba pogledati Se globlje, V Ljubljano se je priselilo po prevratu sitno mnogo novih os'eb. Prišli so begunci. Saj je več kot 2000 oseb, torej ena tretjina, navedla svoje državljanstvo za še nedoločeno. A koliko je še drugih beguncev, ki že imajo naše državljanstvo, ker so ga dobili že poprei, ali pa so sioer stanovali na Primor-sl em, a so bili pristojni v našo drža» v o. Dalje vojaštvo, različno uradniš-tvo, dijaštvo itd. Različna uradi, k! so se ustanovili in različne nove šele, ki so se odprle, so vendar pritegnile v Liubljano silno mnogo oseb. Ako se -Štejemo vse te vrste: begunce, unub rike, profesorje in dijake, verižnike in tihotapce, katere je privabila bli -ž.'na državne meje in možnost lahkn -ga zaslužka, dobimo gotovo čez 6000, torej več, kot znaša prirastek prabi valstva Ljubljane. Prebivalstvo L»a-Ujane torej ni padlo po številu samo relativno, ampak tudi absolutno. 'Nekaj je narastlo samo na videz, .samo potom lega slučajnega, fevanredtoua priseljevanja, V Ljubljano je ieko*a zadnjih dveh let prišlo mnogo neproduktivnih oseb vojakov, uradnikov, dijakov, nesi*1 -i.ih beguncev, verižnikov in Mhulap cev, zato pa se je izselilo še več jcc-(iukpvnega osobja. delavcev, podjetnikov, obrtnikov, V Ljubljano jc prišlo mnogo novega, toda odselilo se jo tudi mnogo starega, izumira jedro Ljubljane,, njena podjetnost in, delav -La moč, narašča pa,njeni zunanji sijaj, vsak čas zagledamo nor* urade, i ančno lokale, vse polno vi urno Ijud-,‘.:va, ki poseda po kavarnah in go-sbliiah, se Seta po promenad ah, vedno manj je onega, ki sedi po dciavni eah in tovarnah, dela in ustvarja Ako greš v Parizu po velikanski avenue Champs Elysee ob dvanajstih., so boš komaj izogibal množici.. Od ene strani ceste ne moreš na drugo radi množice avtomobilov, ki drče celo uro tesno drug za drugim po eni strani ' gori, po drugi doli. Pešci pa istotako ol straneh, Toda nekoliko po dvanajsti greš lahko brez skrbi po sredi, ceste, kjer so prej drčaL avtomobili. To je delavno ljudstvo, ki neprestano hiti po opravkih, nikdar ne miruje v, brezdelju. Ko je čas obeda, izumre življenje kakor bi odrezal, a se ob e-rii prične, na novo. Pariz je eno'naj-bolj solidnih in delavnih mest, zato pa tudi najbogatejše. Parižan ne. gre v, gostilno in kavarno, oziroma gre v. njo samo za potrebo, povžije naglo* piaca in odide. ‘Ljubljana se balkanizira, namesto da bi se To3vrppeje¥.ala? Kavarne so vedno -nab to polne brez-delnega ljudstva,; mladenič ždi v kotu :n gleda v zrak, ter trati čas, Ako vidiš to ljudstvo po kavarnah in promenadah, ki rabi ulico, ne da gre po o-pravkih, nego da ubija čas, se bož morda' zmotil in rekel: „Ljubljana raste, življenje se razvijal“ Ne dragi moj! Ljubljana umira, življenje zastaja. To kar vidiš, ni življenje, nego smrt, ono resnično življenje po delavnicah, kjer sc ustvarja m dviga ter kr epe narodne sile, u mira, to pa, kar vidiš ni življenje, ne go anemija naroda. Velikokrat se rabi pri nas izraz ..balkanske razmere“. To ni nam tru-ba zaničljivo glodati na Balkan, bal -kaniziramo se jako hitro sami. Zlasti so pa balkanizira Ljubljana jako naglo, a to brez balkanskega valiva Morda pride čas, ko bo Še potrebovala Balkana, da jo zopet civilizira in navadi delavnosti. Za sedaj moramo samo pribiti žalostno dejstvo, da Ljubljana umira fizično in duševno. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Na zadnjih dveh sejah u*> stavnega odbora se je vrš.la ostra de bata radi naziva naše države ter državnega grba. Glede uradno veljav nega naslova našo države so bili razni predlogi in boj se je vršil: AS se na' krstimo našo državo v „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev“, kar s«; zahtevali radikali, ali pa „Jugoslavija SHS“, za kar so bite po večini ostale stranke? Prodrli so s svojo od sedaj zanaprej uradno veljavno „lvrm ljevino SHS“ radikali, ki so grozili г istopom iz vlade, ako bi se tozadevno no pokorile ostale stranko, njihovi zahtevi. V o 1 i k o nepotrebnega prepirajo bilo v ustavnem odboru zastran državnega grba. Po prerekanju sem in tja so je gospoda zedinila, da bomo na tem grbu zastopani Srbi, Hrvati, Slovenci (po celjskem grbu) in muslimani po poiumescu. Pri tej pravdi A bde-ritov si je stekel baja velike zasluge. - STRA&A'. u«i Greßä. žerjav,. Id je prišel na i * ® Ј^РШ grba, % v ö i Гк Ö t e ž a v ö In malenko-и io večino so dosed aj sprejeli štirje č' mi ustave ¥ nravnem odseku, M i. II Istrski predsednik Pa • Ši0 so muči v potu svojega obraza s pb^ajäh|i ž zbinljörädniki In inusHma-m, katere bi rad vpregel v svoj vlad-rii vdz; da iau ne obtiči v radikalno demokratskem centralizmu. ITALIJA', Italijani so začeli izpraznje-^у; ti Dalmacijo. Naša vlada se brani k! iub začetku evakuacije započeti s sUeppm trgovske pogodbe z Italijo, ker stoji tozadevno na stališču, da bo stepiia v nova pogajanja z Italijo še le tedal* ko bodo izpraznjeni vsi nam priznam, a od Italijanov še do. danes zasedeni kraji. Italijanska, druLat fašistov nadaljuje svoje vandalsko delo v ncodrešeui domovini, Tžaški fašisti so zažgali Ljudski! oder pri Sv, Križu , uničili pdhištvo poslopja In knjižnico, rtimli včč oseb in pobegnili nazaj pmfei Trsta na avtomobilih, MADŽARSKA,: Na Madžarskem je razglašeno obsedno stanje, ker grozi splošna stavka delavstva, katerega zastopniki so začeli z novo Sile se dvigati v politično ospredje, V ogrskem -parlamentu pripravi, a.j o zakon o oddaji ljudskega ime -tj,i< Tozadevni načrt finančnega ministra je že predložen. Oddaja premo -žen ja znaša od 1000 do 10,000 K 6%. od 1.0*000 do 50,000 K 10%, od 50 ÜÜÜ uo 1()0 000 K 15 %., in nad 100,000 K l» 20 % ANGLIJA, Angleška vlada hoče en -] rat za, vselej zatreti upore irskih sin f ojnovcev. Radi tega je te dni z vojaško silo obkolila mesto Dublin, z apr « L. vsäk izhod in dohod v mesto, zapovedala policijsko preiskavo vsake hi -še. cia bi dobila na ta način v roke voditelje irskega potreta, GRČIJA. Razna poročila vedo poročati, da so jo Grki zopet pošieno izku-I Ui v Mali Aziji v bojih z armado Ko mA pašo. Politična poročila. p .VLADA V MUČNEM POLO -2 A JU. „Narodna Politika“ poroča iz Beograda: Dejstvo, da je v seji ustavnega odbora glasoval tudi zemljerad-niftki klub z opozicijo proti vladi, je za položaj Pašičeve vlade značilno , Akoprav je vlada dobila v ustavnem odboru večino s par glasovi, je jasno, da je njen položaj nevzdržen, ker ne bo dobila večine v konstituanti. Ona zarnore računati edino le na glasove demokratov in radikalov, med tem pa ima cela opozicija (tudi brez Radiča) v konstituanti večino.. Vlada bo baje zadnjikrat poizkusila, pridobiti zem • } < '--idiliko s skrajnimi koncesijami. p NOVE VOLITVE? „Beograd, ski dnevnik“ piše, da ne preostaja sedanji vladi noben izhod za rešitev л i adue krize, nego da razpusti konsti- i.naato. in razpiše nove volitve., Za slu ■' j, da* bi tudi nove volitve izpadle s'Ano kot prošle, bi se morala sesta« ui uradniška vlada* p SAMOSTOJNA in vstop v l)u-RLansko vlado. „Narod“ veselo kon-staliva, da. bo sedel poleg demokratskega predsednika v Ljubljani na po -\ e rje n iškem stolcu tudi eden ali dva samostojiieža. Liberalci in samostojni - to bo ra>no vladna žlahta prvega kolona. „Narod“ je uverjen, da bosta or. Vosu jak in mesar Pucelj v naj-k ajšem času ministra, radi tega se že veseli vstopa Samostojne v pokra -i insko vlado. Za samostojno ministrsko m poverjeniško pravdo se bo začel loj v Beogradu in v Ljubljani. p SAMOSTOJNA POLOMIJA. V }logaški Slatini so imeli dne IB. lebr. samostojni shod, na katerem je razlagal, nam že znani samostojni general i n šnopslabrikant Drofenik svoj evangelij. Predsedoval je Janez Žurman od Sv. Trojice, o katerem vemo, da kaj rad zahaja v to družbo samostojnih vojnih dobičkarjev. Enkrat sicer za gotavlja, da je nepristranski, drugič, da je pristranski, ne vem, pri kalf, - ičm . ostane, to je Jasn^, da je štojnož. Smeha je bilo vredno, ko je g. žganjar Drofenik izjavil takoj v pričetku, da se je nadejal večjega. Števila, toda krdg njegovih zvestih je bil kcij majhen, s klerikalnimi radovedneži in gostilniškimi gosti te 47* Nato je razlagal resolucijo proti uvozu laškega vina, katero je KZ že davno pov-darjala na shodih,, Toda ne čudimo se, da so gg. samostojni bolj pozni , saj so navajeni čakati in dremati, ~~ Druge gospodarske čenče so izzvale tako godrnjanje napol zvestih poslu -šalcev celo iz lastnega tabora, da jih je moral predsednik pozvati k redu . Prišel je tudi do tega,, kaj delajo samostojni v Beogradu in kaj hočejo doseči.. Seveda gradove v oblake zidati ni težko, in ljudi nekoliko za nos potegniti, tudi ni slabo, zato je govoril o nekih pokrajinskih zborih, od katerih bi naj Slovenija imela kar dva — v Mariboru in v Ljubljani, da bo se » veda čim več uradništva in pod cen -tramom Beograda. To pa našim lju -dem ni po volji, kar priča resolucija, ki pravi, tla hoče naše ljudstvo imeti slovensko samoupravo ali avtonomijo. Glejte, g. narodni poslanec, colo vaši pristaši zahtevajo avtonomijo, a vi jo v Beogradu podirale. Tudi v glavah samostojnih vaših pristašev se je začelo jasniti ; premislili si bodo dobro , čredno gredo drugič za vas reševat Stare pravde, ki ste jih vi zapravda- li. O vojaštvu pravi, da bo določeno, naj vsi fantje dve teti služijo v kadru, dalje naprej naj zidajo ceste, bolnišnice in ne vem, kaj še vse, morda tudi palače za samostojne poslance. A mi smo drugega prepričanja. Kmetski fant, če je potrebno, naj bo dva meseca na vežbanju, potem pa naj doma dela za državo, kar bo bolje koristilo; več dobička bo imela država* ako bo zemlja dobro obdelana. p ZAUPNI SHOD KZ za rogaški okraj, se je vršil 15. februarja v Dru ŠB enem domu pri Sv* Križu tik Slatino. V dolgem in vsestoz zanimivem govoru je g. nar, poslanec Davorin Krajne razložil mnogoštevilnim; zaupnikom iz c-etega okraja politični položaj in delo Jugoslovanskega kluba za kmetske koristi. Ko je bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri izrekajo navzoči zaupniki Jugoslov. klubu, naj boljšemu boritelju z h kmetske pravice neomejeno zaupanje, obenem pa naj -odločneje protestirajo proti kulturno -bojnim nakanam Svet. Pribičeviča, Ne spravljajte politike v šolo! Mi nočemo Sokolov, mi hočemo dobro vzgojeno, odločno krščansko mladino, Pnevne vesti. d RAZMEJITEV na jugu. Gene-ral Maister je imenovan članom razmejitvene komisije, ki bo delovala v odseku severno od Reke. d ŽERJAVOVA CENZURA na vidiku. „Jutro" razglaša, da je izdala Baltič-Ribnikarjeva vlada na cenzurna mesta v Sloveniji ferman o poostritvi žurnalisfične cenzure. Vzrok je baje rovarenje klerikalnega Časopisja proti državi. Resnica te Žerjavove — svobode pa je strah pred bičem, katerega vihtimo po Žerjavovem agro-merkurstvu, Kukovčevih političnih kozolcih, Tavčarjevem avstrijskem rogu in splošni demokratski korupciji. Sedaj, ko bo časniška cenzura, bodo naši demokrati si lahko zopet polnili nemoteno žepe in vodili k nepostavmm koritom svoje pristaše, žerjavovo pa-Sevanje pod Babičevo firmo je zopet na obzorju. Živela naša „svobodna“ „domovina“! d NEUSPEHI na srednjih šolah koncem 1. tečaja bodo mogoče odprli oči tistim vzgojiteljem, ki so hoteli z nebrzdano svobodo in protiklerikalnim svobodomiselstvom vzgojiti nov rod. S slabo klasifikacijo niso obsojeni samo dijaki, ampak veliko bolj še tisti odgovorni činifelji, ki so privedli di-jaštvo na to nevarno pot, tisti ljudje, ki ne vidijo v šoli vzgojevaiišča, ampak samo tovarno, v kateri se naj f,a-bricirajo svobodomiselni, liberalci, Sokoli, plesalci, igralci i. dr. Oni narod je smrti zapisan, ki ima slabo, izkva-rjeno mladino. Kaj naj rečemo o našem narodu, ako bodo gotovi ljudje vo-i jciili naše dijaštvo po tem potu razve-I seljevanja, nevere naprej v moralni ‘ prepad? „Slovenski Narod“ toži, da je .фjhSfViLšedaj veliko bolj podivjano to pošdcovOlo, jedi pred vojsko. Ali ne Cbšbdi „Slovenski Narod“ s to tožbo vso wie, ki so videli samo v plesu in v sokotšfVu sredstvo, da se mladina nauči oliko,, lepega obnašanja, sploh vseh dobro? Da, ples in sokolstvo v šole, voron&uk, molitev, križ pa iz šole in mladina bo rešena, to jo bilo načelo ministrstva za prosveto. In posledice te vzgojne modrosti pa prokiin -jajo Usti, ki so jo pred kratkim še sami zagovarjali. Zato pa še enkrat kličemo. da ne bomo drugič nad uspehi šc bolj razočarani: politika, svobodomiselstvo, grešno razveseljevanje vun ix šol v šole pa več verskega duha, več ljubezni do dela, Samo zunanja o-lika, ki jo nudi brezverska vzgoja, se spremeni v podivjanost, zate je treba več srčne, 'duševne olike, katero pa nudi samo — vera. 'd ZA kOCA SE ZAVZEMAJO samostojni poslanci v Beogradu t Zadnji „Kmetijski list“ povdarja, da so izposlovali samostojni poslanci v Beo -gradu znatne davčne olajšave raznim prizadetim iz radgonskega in ljutomerskega okraja. Cuj, kmetska javnost, za kake kmete se zavzema Samostojna v ravnokar omenjenih okrajih. Samostojni poslanci so se pobrigali za davčne pritožbe: Zorzinija, Fr. Zem-liiča, Kosenberga (zid in milijonar), W-rtha, Zanggla in za starosto Sokola bogataša gostilničarja Joška Rajh. Med ravnokar omenjenimi imeni ni niti eden slovenski kmet, ampak nekaj ČifutpVt trgovec, vojni dobičkarji ter milijonar Korošec, ki je zapravdal v enem letu nad 100.000 K.. Samostojni kmetski poslanci pa se bahajo, da so 'dosegli znižanje davkov milijonarjem, židovom, trgovcem, vojnim dobičkar -jem, a niti jednemu kmetu! Pri prihodnjih volitvah bodo itak kandidirali na programu Samostojne razni Rosenberg! izpod Žezla Mojzesovega kraljestva. . d DR, VOSNJAK grozi v zadnjem „Kmetijskem listu“ s tožbo „Gospodarju“, ker mu je ta očital, da je kmei-dohtar izobčen iz katoliške cerkve, ker se je pustil poročiti v pravoslavni cerkvi od pravoslavnega popa z nekato-kčanko. Dohtarski Gubec misli, da ga bodo radi njegove poroke bacnili iz k a toliške cerkve kakor kakega sred -hjeveškega kralja, kateremu je prečita! škof od papeža podpisano izbaci-tev iz katoliške cerkve, G. dr. Voš -njak naj te toži, mu bomo 'dokazali že tam pred sodnijo, da je presneto sla ~ bo podkovan v cerkvenem pravu kljub dohtarski 'diplomi. O pravdi z našimi listi se naj informira g. dr. Vošnjak pri bivšem ministru 'dr, Kramerju — saj sta si v politični žlahti. d „TU 'JE SOVRAŽNIK“, kriči demokratski „Trgovinski Glasnik“, v katoliški veri, v njeni vzgoji mladine in naroda. Temu se moramo upreti ! Uničiti je treba katoliško cerkev, odstraniti verski poduk ia vzgojo iz šol. Država mora z ostrimi merami zabra-IIHi katoličanom vsako organizacijo s silo bo treba razbiti njihova udru -ženja. S tem se bo skrhal njih organizirani odpor in se bo žamoglo izvest'’ to, kar hočemo“, „Narodna Polti-La“ pa dostavlja: Iz pisave beograj -škili čokoriioveev je razvidno, da za. menjavajo Hrvatsko in Slovenijo z Maoedonijo, kjer So ym slične operacije res uspele. Ne priporočujemo jim, da bi se v naših krajih posluževali s’ ojih kulturnih metod, ker bi se to lo prebridko maščevalo. d PO KAKŠNEM sistemu naj se medi država? Izrabili smo menda že vse izraze, kar jih je mogoče skovati i? srednjeveške latinščine: absolutizem, federalizem, centralizem, separatizem in tako dale. Dr. VoŠnjaku se je posrečilo, da je iznašel še en nov -Lem, namreč „unitarizem“. Toda takoj jo prišel Še, večji filozof, kakor pa on, hrvatski dr. Bazala je v listu „Hr vat“ priobčil članek: „Ne un tarizem, nego simplicizem“. Ubogi dr, Vošnjak.! Komaj se je porodilo njegovo cMe, že go je obglavil hrvatski filozof, ki zagovarja na podlagi Aristodta za našo državo „simplicizem“. Sedaj smo men da pri kraju in ositanemu pri ubogem „simplicižmu“, Za njim je mogoče samo še „Simplicisimus", d ZADEVA G. FONAv „Narodovi“ in nepristranski luči. Kadar uganjajo demokrati največjo in najostud-hejšo korupcijo z nastavljanjem lihe ■* 21. ШтшеЏ iMi-- -- -rtnmr-i i n'irirrrnMH i rrunn—i---—— ralaega uraänigtva, takrat za* grabijo za kako klerikalno kosi, И& kateri začnejo glodati po svojih .4te®fb da bi odvrnili pozornost javnosti oft lastne p ropa testi. V zadnjem čaš« se je spravil „Narod“ na bivšega poverjenika Fona, kateremu očita brezpo * membnosti ne oziraje se na Lastne smeti, katere bi morali pomesti liberalni' faraoni izpred svoje korupcijsko sajaste stavbe. Višjemu svetniku Fonu očitajo, da je opravljal obenem dvojno Službo: poslanika in pravosodnega poverjenika. G, bivši poverjenik Fon je imel nalog, takoj dati ostavko kot poslanec, ako bi njegovo poverjeništvo trajalo dalje časa. Za dobo Benovega 'dvomesečnega poverjeništva se pač ni splačalo postavljati drugega poslanca. Liberalna gospoda pa ni niti z mezincem mignila, ko je bil g. Tone Kristan dolgo časa poverjenik ih poslanec. G. poverjenik pravosod -siva dr. Ravnihar je obenem poverjenik in advokat in njegova pisarna za-stena še danes marsikatero zadevo izpod področjapoverjeništva. Kar je bilo dovoljeno Kristanu in je še danes liberalcu Ravniharju, nad tem se sedaj zgražajo demokrati pri g. Fonu . Svetniku Fonu ne privoščijo povišanja, akoravno je mož osivel v službi, je znan kot izvrsten jurist in je na vrsti, da avansira! Kaj pa g» Gangla no vidijo, M je brez akadem. izobra * zho, še celo brez izpita za meščanske šole skočil iz 10. činovnega razreda v petega. G. dr. Pirkmajerja hočejo kot vladnega tajnika pri glavarstvu poriniti na vodilno, mesto v ministrstvo , kjer bo preskočil bogve koliko činov-iiih razredov. Iz ogabno osebne čor -gadje „Naroda“ o g. Fonu je razvidno, da se bodo pojavila v najkrajšem času protipostavna povišanja raznih liberalnih mladinov, ki nimajo drugih zaslug, kakor da so prekidavaii liberalni gnoj. d PREVALJE. V nedeljo dne 6 , marca se vršj pri nas polit čni shod, na katerem govori poslanec Vladimir, Pušenjak.; 'd LJUDSKO ŠTETJE v slovenjgraškem okraju. Dobili smo zanimive številke o izidu ljudskega štetja v slovenjgraškem okraju. Številke dokazujejo, da so Nemci samo v Marenber -gu številneje zastopani, dočim so v. vseh drugih občinah v neznatni manjšini, — Slovenjgradec šteje 909 Slov, In 179 Nemcev; Šoštanj 1274 Slovencev, 111 Nemcev; Marenberg 605 Slovencev, 379 Nemcev; Muta 833 Slov., 121 Nemcev; Vuzenica 1598 Štev,; 29 Nemcev; Brezno 587 Slovencev, 87 Nemcev; Kapla 1025 Slov., 27 Nein.; Pernice 885 Slov., 11 Nem.; Vuhred 429 Slov., 19 Nem.; Trbonje 073 Slovencev, 4 Nemci; Sv. Primož na Pohorju 389 Slov., 15 Nemcev; Sv. Anton na Pohorju 588 Slov., 1 Nemec; Velenje 2899 Slov., 50 Nem.; Sv- Primož nad Muto 664 Slov., 82 Nemcev; Zg. Vižinga 815 Slov., 245 Nemcev. — Gornje številke so značilne. Nemci, ki so se toliko ustili, posebno v Maren -bergu, bodo sedaj pač malo bolj ponižni, ker je pretežna večina prebivalstva Dravske doline vendarle — slovenska! d DEMOKRATSKE privilegije« Iz Brežic se nam poroča: Naši demo krati, zlasti oba naddemokrata, okrajni glavar Koropee In gerent mestne občine odvetnik dr. Stiker sta mnenja, da uživata posebne privilegije, kajti i' gost Tnali, kamor zahajata ta dva , zlasti „Narodni dom“ in gostilna Pečnik, ne poznajo nobene policijske ure. Mestni policaj je sicer zelo pazljiv, da morajo biti gostilne ob določeni uri točno zaprte, toda za imenovani .go -stilni to določilo ne velja, saj zahajata v nje oba naddemokrata, mestne -mu policaju vendar ne sme prHi na misel, da bi svojega lastnega, gospo -darja morda ovadil zaradi prestopka policijskega reda. Nedavno, bilo je 14, februarja, so brežiški demokrati, med njimi tudi naš dični general dr. Sfti-ker, popivali že davno čez policijsko uro v Narodnem domu. Bili so vsi v „rožicah“. Da M odstranili vsako, oviro, so se po policijski uri podali v ku linijo Narodnega doma, da tamkaj nemoteno nadaljujejo popivanje in so na ta način izognejo policijski url, PN tej prtliki je naš dr. Stiker, ki je že bil močno v „rožicah“, tirjal nekega G., da mu vrne 5000 kron, čemur se je pa Briani proSvll, češ, da teh sl 1Ш. STRAZÄ фоШгш, „ Vsrepfi. jeii , zgrabi dr, •'bte М.Ш® bfl'änega In mu ga лгШ Ää tla sza утаиц Ogorčeni G. ,‘1j60i v ttr, Stikerja In žačai se Je pra.Äaii£ ravs. Dr. Böker je zagrozil iti? 4a ga bo spfävil taköj y Albanijo, Кшдаго, so ostali pričujoči .posegli лМе|г (fh nt prisio đo Še hujših prä -zdi#ib j|lašbga vsemogočnega dr. Sti-lerja se je res bali, kajti mož jo v /;1§Ш spraviti vsakogar, ki mu iti po toil! v ~ Atbanjljb, d PODPOLKOVNIK ŽUNKOV 1C Davorin — v pokoju, Časopisi poro -čsjo, da jc umirovljen podpolkovnik , p Zutikovčč, naš Štajerski rojak iz j- tajskega polja, Ali je sam rad stopil v pokoj, da se tako lahko posveti pls&teljevanjto; ali je dobil migljaj od vgoraj, nii ni znano; toda vem da je џ. Žunkovih bil povsod kot oficir in i Penjai. n d svojem mestu. Kmalu ob 1 ostanku Jugoslavije je bil telegralič-no poklican'iz Dunaja v Maribor kot kbihäüaätrt vojaške realke. Sola je bila v popolnem neredu vsled poloma stare Avstrije, Nemci so odšli in u !: adll m oropali, kar so mogli, Železni roki novega komandanta se je pomočilo, da so jo polagoma vrnila dis-o plina med gojence, vojake in služinčadi, Ugnal je nemčurske socijaklemo-irrate Iz okolice, ki so hoteli napasti in opleniti šolo. Uvedel je slovenski jezik kot uraden, pridobil zavodu slovenskih in hrvaških profesorjev, ;pioh popolnoma preustrojil realko in to hi bila malenkost pri pomanjkanju pisarniškega in drugega osobja, rosebno od začetka, ko sva bila v šoli Slovenca samo on in jaz. — Kako je bil vesel g. Zunkovič Jugoslavije! Za njo je že prej delal kot aktivni o ficir, zh njo trpel huda preganjanja v vojnem času In kot „p. u.“ so ga bili .degradirali za navadnega vojaka. Zdi ge mi, da mu živijenska usoda ni кг.Џџ tudi v 'Jugoslaviji. Kakor Je rad od zadetka priobčeval jezikovne raz -.prave v naših listih, tako upamo, da bo zdaj dokončal svojo bogato zasnovano učeajaško delo o izvoru in naseljevanju Slovanov. d V JUGOSLAVIJI je to mogoče. 1‘red pčr dnevi so aretirali v Prizrenu zdravnika tamkajšnje bolnice , dr. Siompfa, alzaškega Nemca, ker m ugotovili, da ni zdravnik in da ; ploh nikoli ni študiral medicine* Z ar mmiva je dejstvo, 'da Je ta doktor protestira» proti aretaciji ter je izjavil, da jo po lastnem mnenju „sposoben za zdravljenje Macedoncev, ker ga je ml nistrstvo narodnega zdravja imenovalo, .no da bi se zanimalo za njegovo kvaiifik&eijo. Ta človek jo bil pol leto Set kirurškega oddelka prizrenske bolnice, „deloval“ nekaj časa v medi- 0 nsköih oddelku in izvrševal za silo tudi operacije. Mislimo, da so zamori* kaj takega zgoditi samo v Jugoslaviji. Ali.so imeli „klerikalci“ sploa 1 i da| besedo v ndaistrstvu za narodno zdravje? Sioer bi bili gotovo krivi v' |М1 Mol stric in moj iupnik. Iz francoščine prevedel Paulus, (Dalje.) „Tistikrat, ko so umrli vaši sta. riši, Regina, je bila moja žena zelo bolna in zadovoljen sem bil, da vas je moja svakinja sploh hotela vzeti v o -skrixn V drugič sem vas videl, ko sle j moli šest lot. Takrat ste se nv zdeli prav dobre volje in da vam ničesar ne manjka. In potem sem vas, pri moji veri, skorajda pozabil. Danes to živo obžalujem, ker niste bili srečni.“ „in sedaj me za vedno obdržite pri sebi?“ „Seveda!“ je odgovoril skoraj živahno. „Afco pravim za vedno, mislim seve.* da m do moje poroke, ker se bom kmalu možilaM ».VI se kmalu omožite — ? Kaj —, кошај ste zapustili otročjo sobo, pa že govorite o možitvi ? Zakon je neumna iznajdba, zapomnite si, draga nečakinja! “ ■ „ Zakaj M „Kor so ženske za vraga“, je od, .govora prepričevalno, Te besede so me zadele v živo j i avtomobili stcjljč na razpolago u* raclhikom. in to od ministra, do "zadnje-gn pohčhja.. Gamo za bencin srijpb.to-bih v enem letu 44 milijonov k. cm, da ne govorimo o gumijevih obročih if i popravilih. Nedavno so stopili SO-h rji državnih avtomobilov v stavko, Kaj mislite, kako dolgo je trajala? Niti 48 ur! Pa naj kdo žeefi, da ni Jepa naša domovina!* d CARUSO na, 'smrtni posl riji Kralj tenoristov, slavni pevec Enrico Caruso, ki je užival vse življenje ve-i ko slavo, leži na smrtni postelj in so ga sprevideli s svetimi zakramenti. d NAJDEN velikanski zaklad. Madžarski finančni minister Roland Hegeduš jo našel ob, priliki inventure v neki sobi finančnega ministrstva dve veliki kaseti., v katerih so se na-i ajali komadi opal-lfiserov v vrednosti sto milijonov kron. Radi prodaje o ir enjonega zaklada so uvedli pogajanja z raznimi tvrdkam;! inozemstva. d KDO VLADA V RUSIJI? Pavški list „Lavieille France“ je objavil Statistiko, kateri posnamemo sle -noče: Od 608 mož, ki sedijo v ruski sovjetski vladi, jih je prištevati 508 ned Židove; 20 Rusov, 34 Li tv an cev 12 Nemcev, 12 Armencev in par Po -j jakov pa jim pomaga pri „Izvrševanju vladnih poslov“! d POLET OKOLI ZEMLJE., Spomladi namerava prirediti klub amo-Cšklh avijhtikov polet okoli zenu;.: . Priprave so končane. Zračna pot pelje iz New-Yorka preko točk: Seattle, Yokohama, Shanghai, Bangkok, Kalkutta, Kar r acid , Bagdad, Rim, Len -don in preko Irske nazaj v New-York Iz celjskega okrožja. o „NOVI DOBI,“ Ponovno je že poročala celjska „Nova doba“, da je hek celjski katehet pošiljal dijake celjske gimnazije agitirat za volitve po .celjski okolici, posebno še v Ljubeč -no. Iz usmiljenja, pravi „Nova doba“, noče imenovati nobenega imena. Celo poročilo je izmišljotina’ ki ima zloben namen, škodovati katoliškemu dijaštvu v Celju in ga očrniti pri „merodajnih“ mestih. Ne potrebujem usmiljenja „Nove dobe“, ki je itak hinavsko in po-zivljam „Novo dobo“, naj jasno pove , kateri katehet je pošiljal v Ljubečno, ali sploh v celjsko okolico agitirat dijake in naj pove tudi, kako se pišejo dotični dijaki. Dokler pa tega „Nova doba“ ne stori, ostane zlobna obreko-valka, ki ima glavni namen, z neresnico škodovati ljudem na dobrem imenu. — Celjski katehet, c ČUDIMO SE, da le ni poklicala „Nova doba“, ki se tako toplo zavzema za to, da bi se spravila politika m dosledno tudi sokolstvo iz šol, one-da g. učitelja iz celjske realne gimnazije na odgovor, ki uganja med podukom najgršo politiko.. Čudimo se ji, da še ni tega sokolsko-političnega a-genta javno razkrinkala, tem bolj, ko vendar drugače vse tako vestno de -nuneira, kar po Svojih študentkih iz gimnazije izve! Hic salta! Naslonila sem se v svoj kot in predvsem zasopla, da tako nažiranje ni bilo preveč laskavo za mojo teto. Ko sem dovolj premislila stričeve besede, sem dejala: „Ker pa bom vzela moškega v zakon, mi je popolnoma vseeno, ali so ženske za vraga, ali ne. Moj mož se bo pobotal z menoj, kakor bo mogel.“ „To je logika! Misliti znate, kakor je videti! Mlada dekleta so čisto nora na možitev, to je znano.“ „Moja- sestrična ima torej iste misli?“ „Da“, je odgovoril stric in čelo se mu je zmračilo. „Ah, tembolje!“ sem sl veselo mola roke, „Ali je velika, moja sestrič -na?“ „Velika in lepa!“ je odgovoril gospod Pavoiski z dopadenjem, „Prava, boginja je in veselje mojih starih oči. Sicer pa jo bodete koj videli, ker glejte, doma smo!“ Zavili smo v^lrevör&d~visoiah~topolov, ki je vodil h gradu. Sestrična naju Je iakala na stopnicah. Sprejela me jo v svoje naročje vali čast veno in dostojanstveno, kakor kraljica, ki sprejema svoje podanike,. C IZ KEČIGE ob Savinji. Za 13, februarja so imeli napovedan shod so» rial demokrati, Baje zavoljo „koz" sp shod hi vršit Gospod dr. Korun! Zapomnite si: Savinjčan gre samo enkrat na led, Vi ne boste več iarbal' iiašlh Savinjčanov. Breča vaša, da so /„koze“ razgnala shod; drugače bi Km občutili im lastni koži, kako močno pest imajo flosarji. Svetujemo vam, da se ßö prikažete več, saj vam celo najožji j-hodrugi“ kot Muhovič, Golob in celo Naukov Peter ne verujejo več. Gospod doktor! Se presneto motite, če mislite» da je gornja Savinjska dolina socijaldemokraška domena. Osel je sa mo enkrat rekel oslu: Bratec, podaj mi roko, pod milo pojdeva nebo . . .! Kvečjemu se vas drži še. naš ljuben -ski Podpečan. Pustite mu vsaj še ti -suh par las na žamdarski glavi, da jih no zgubi. Brez zamere, sodrugo doktor? 0 USTANOVITEV Kmet. podružnice v Rečici ob Savinji. Tu se je ustanovila podružnica Kmetijske druž Ive» Pristopilo je čez 141 članov takoj vzačelka, Načelnikom je bil izvoljen preč. g- župnik Požar, ki je vzorno vodil podružnico na Frankolovem kot načelnik. Rečica napreduje! o REClCA ob Savinji. Občni zbor izobraževalnega društva bo v nedeljo po večernica.h, dne 20. februarja 't, 1. c NOVICE IZ SMARTNA ob Pali,. Dne 16. t. m. smo pokopali naše -ga trgovca g. Ignaca Mikuš. N, v m. p, — 'Letošnji občni zbor naše Kmetijske zadruge je bil izborno obiskan. Zadruga se krepko razvija ter ima že v prvem letu skoraj trimilijonski pro-met. Vsa/časi vrlemu vodstvu, kateremu so tudi člani pri občnem zboru izrekli enoglasno zahvalo in zaupanje, — Kakor čujemo še bo odpove -dal županstvu naš mnogoletni in zaslužni župan, kikdo ne more tega zameriti skoraj 89 letnemu starčku, kateri se je tudi preselil k svoji hčerki v Grižo ter se le tu in tam vrača. Najmanj bdi prostovoljna odpoved, da n-'potreba okraj, glavarstvu vmes po segati» Občna želja pa Je tudil da ob enem ž županom zapusti občinske posle njegov tajnik g. nadučitelj tudi. starček* ki naj tudi šolsko breme prepusti mlajšim ramam, »sam pa naj liživa zaslužen pokoj. c VZGLEDEN ZDRAVNIK je dr. Bobizui v Gornjemgradu. Ta rievzgia-den zdravnik smatra za svojo stanovska dolžnost — ljudi odirati, namesto ljudem pomagalu V računanju presnim šo dr, Mogiifičkcga v St. -Jurju ob juž. žeL; Posestniku Banku na Ročici je računal za enkratni obisk na domu in nekaj zdravil — voza ne vš-tevšd! — 3200! reci: tritisoödve&to kron. To je oderuštvo. Pozivamo po -litično oblast, da izžene iz Jugoslavijo take nemčurske, kmetske pijavke. Dr, BobiZutu pa svetujemo, da takoj za -pusti naš okraj, sicer mu bomo pokazali pot — liorruk čez Karavanke v nemško lačenbergarijo! Somišljeniki derails za sklad KZ. ssssgšgfggssses аа^ада^авјаацизаввтевиијааајмгешјиаивјдмаћ^ужјјавимрв швалштшттвшвше „Bog, kako ste lopi! “ sem rekla in jo gledala zavzeta* Gotovo da je redko' najti nesporno žensko lepoto, ampak moja sestrična je bila lepa brez vsakega dvoma. Nje na lepota je k občudovanju silila. Ni sioer vsakomur dopadla., ker je njeno lice nosilo ponosen in včasi nekako trd izraz, toda tudi tisti, ki so jo najmanj občudovali, so morali reči kakor sine: „Vražje je lepa!“ Imela je rjave, lase, ki so segali nizko doli na čelo, izredno čist grški profil, krasen mkarnat, modre oči, temne trepalnice in lepo začrtane o -brvi. Velike, krepke rasti je bila, močno razvitih prsi, več ko osemnajst let bi jej bilo prisoditi, če bi ne bula kazala njena nekoliko prezirljivo zao -k rožena usta otroškega izraza, ki je razodeval še zgodnjo mladost. Hodila jo in se khetala, počasi, skoraj malomarno, pa vedno ubrano in nikakor pretirano. Prijatelj gospoda de Pavol sc je nekoč v šali izrazil, da bo s petindvajsetemi leti dovršena boginja /unona, To ime ji je ostalo. Jaz sem se kar strastno zaljubila v svojo prelepo sestrično in stricu ie moje navdušenje delalo mnogo žaba- V!?’ . . i •. Iz Ptuja. d ZGANIMO SR! Najhujši /;sejalci in sovražniki Slovencev bili člani rodbin Ormg—Sfcrasehill— Blanke. Ti ljudje so i oirčudovanja vredno vztrajnostjo udrihali po gor - iv an sko-šo vi n ist i č n c m bobnu in s tem zakrivali svoje dobičkarske namene, Ptuju je bil Ornlg absoluten vladar, na Bregu pa Maks StrascliiR. Ni se torej Čuditi, da sta ta dva brezvestna izkoriščevalca svojega ugodnega po -ležaja sebi in članom svojih rodbin f .oskrbela več ko! ducat raznih torn « česij, ki »se po zastopnikih izvršujejo v Ptuju, na Bregu, v Halozah in celo v Mariboru. (Tu ima samo en 51ao BlrasehUlove rodbine kar tri koneesi-jo: gostilno, Snopsarno in lesotržtvo). Komaj se je enemu članu te rodbine ] 'Orodij olrok, že mu je očka Ornig po »fevrbei kako koncesijo. Tako so posta-K bogataši in njih premoženje raste cd dne do dne. Posebno Maks je znal dobro napeljevati vodo na mlin svoje jodlgne. To je Usti Maks, ki je nek. daj bahato dejal: „Se par let. in raz iuolpa cerkve na Črni gori ho plapo lala frankfurterica“. No, zapustil je svet še predno je nastala Jugoslavija, A eno pa zahtevamo kar najodločne -jc: Tej na raznih koncesijah obogateli rodbini Ornig-Straschill-BIänke fo mora brezpogöj'no in brezobzirno stopiti na nenasitni žep. Bojimo pa se, da se bodo našli med Slovenci (med j tujskimi advokati demokratske barve Op. ur.) zagovorniki, ki bodo radi „lju bega zaslužka“ storili vse, da bodo t Ja narodni odpadniki in sovražniki, ostali v nepostavno pridobljenih do -brinah. Koncesijo naj dobi in ima le t sti, ki je je vreden in ki je postavno usposobljen, jo izvrševati. Kar so ši v, predvojni dobi nepostavno priborili, naj se sedaj razveljavi» To je edino pravična pot in po tej poti naj gredo naši merodajni Čini tel ji v blagor po -štonim Slovencem in na ljubo ožji domovini. d „MI NOČEMO UMRETI!“ Tako kličejo ptujske gospe in frajlice v „Ptujskem listu“, ker snujejo „Kolo slovenskih sester“ po srbskem vzoru»; Ta organizacija je pa bila že potrebna, saj bodo imele sedaj priliko, nastopiti organizirano proti švabčarjen-ju v rodbinah ptujskih veledemokra-tov. „Kolu slovenskih (demokratskih); sester v Ptuju“ pa želimo pri radikalnem čiščenju obilo vspeha. Iz Maribora. d PROMOCIJA. Po „Uradnem listu“ št. 16 je zadnje dni promoviral g»-Matija Pirc, novoimenovani ravnatelj mariborskega 'državnega učiteljišča. Najprej ravnatelj, kar nato pa še — doktor! d PRIZNANJE „TABORA.“ „Tabor“ sam priznava, da planka svoje „zanimivosti“ o mescu iz „Neue Freie Presse“, več tednov stare članke pa iz „Domovine.“ Pa bo prišel kdo in bo rekel, da gospoda krog „Tabora“ ni originalna in produktivna! Taboriti ■в.шжам8диммш1о<ш»В№И»аамаиЕ1шммта«Јмш1«дтам^!111пд1јИ1мц11;|ШИМИ№ „Se menda nikoli niste videli lepih žensk?“ „Nikdar »še nisem ničesar videla, ker sam živa zakopana v Buissonu.“ „Pogledali bi bili samo sebe v o-gledaiu, Regina! Gospod de Conprat nam je pravil, da ste zelo lepil“ • „Pavel de Conprat?“ sem kriknila „Zares, pozabil sem vam ga omeniti. Ge se ne motim, je nekega dne bežal pred nevihto v Buisson,“ , „Dobro se spominjam I“ sem rekla m zardela. „АИ pride v pondeliek k obedu ж Bianka ?“ „Da, oče! Poveljnik je piša*, da sprejme vabilo. — I kdo pa vas je o~ I lekek Regina?“ „Suzana, podoba moje rajne tete, kar se iiče slabega okusa in neununj-st’i“, sem zaničljivo odgovorila. „Poskrbeli bomo za vašo obleko, koj jutri, draga nečakinja! Ampak i-mejte nekaj več spoštovanja za spomin gospe de Lavalie! Niste je ljubili. Pa mrtva je in mir njeni duši! — Pojdimo k večerji, Junona pa vam potem pokaže vašo sobo,“ Dalje prihodnjič. so težki na žep«, a lahki na možga - • . :nihl d ČASU PRIMERNO PREDA -VANJE, Danes bo v Märib. ženskem -društvu predavala gospa Lipoldova o „Slovenki pred ujedinjenjem in po u-iedin]enju.a Za to predavanje bi bila umestna naslednja osnova: I. Slovenka pred ujedinjenjem: 1. Trpinka za Časa vojne. 2. Navdušena zagovornica ujedinjenja (nabiranje podpisov za majniško deklaracijo). II. Slovenka po ajediijjenju: 1. Pravice, ki ji jih hoče priboriti Slov. ljudska stranica. 2. Položaj Slovenke, ki ga hoče ustvariti J DS: a) J DS hoče razkristijaniti in posokoliti otroke v Šoli; b) vzeti hoče Slovenki občinsko volilno pravico, ki' p jo je podelil od regenta sankcioniran občinski volilni red. — Predavanje s to osnovo bo res času in resnici primerno. d SKANDAL iz našo javne bol -nice, Za časa velike francoske revolucijo šo Jakobinci duhovnikom in re dovnikom sekali glave, toda Usmiljenke so pustili pri miru, za Jožefa II so v. Avstriji razgnali vse samostane, to da Usmiljenk se niso dotaknili, Tun/ so nabadali kristjane na kole, toda Usmiljenke so spoäjbvah, pred vojno jo francoska iVamasonska vlada zatrla v Franciji vse cerkvene zavode, toda Usmiljenke so pustili, v zadnjih desetletju so divjali pri nas najhujši strankarski boji, prizanesli niso skoraj nobenemu župniku in nobeni ia -rovški kuharici, toda ne spominjamo se, da bi bil kdo vlekel v te boje se ' . tre Usmiljenke. Kar se ni zgodilo eik dar, se je zgodilo sedaj, „'labor“ je prinesel zelo robat dopis, baje od nekega strežnika, tako izgloda vsaj iz stilizacije. V tem dopisu se očita Usmiljenkam velikanska korupcija: da kradejo najrevnejšim bolnikom in bolniškim strežnikom hrano, ter jo pou -živajo same. Dopis je tudi tako nerod no stiliziran, da zamore pri preprostih ljudeh vzbujati domnevo, da stoji za njim primarij dr. Černič. Nam ne pride na um, da bi branili Usmiljenke. Brani naj jih njihovo delo in nji -liova preteklost. Nas, kot glasilo javnega mnenja zanima samo" zavod. Bol moa mora uživati zaupanje ljudstva, ravno najrevnejše, trpeče prebivalstvo mora imeti zaupanje, da je notri vse v rodu in za revne bolnike dobro pre skrbljeno, Zanima nas tudi ugled države, Časopisje poroča neprestano o korupciji v naši državi, „Balkanske Tazmere“ jo stalna rubrika v časopisju. A tu prinesejo časniki novico, da se celo v našem Mariboru, v javni bolnici, godi vel kanska korupcija: sestre kradejo bolnikom hrano in jo peuživajo same. Sedaj je vodstvo bolnice na vrsti, da zadevo preišče in po,jasni javnosti. Stvar mora iti uradno pot. Preiskati je treba, aii je res ’ kateri izmed strežnikov naredil to nepravilnost in podal tako notico v javnost, Ako ima Strežnik pritožbe, jili mora sporočiti svojemu predstojniku, a hc spuščati v javnost- Vsakemu po štenemn in razumnemu človeku mora biti čisto jasno, da dr. Černič ne more stati za takimi napadi, toda notica je sestavljena tako, da e med ljudstvom vzbudilo to domnevo -n dr. Černič mora sedaj s svojo o -neb n osti o razpršiti vsako tako sumnjo. .Javnost mora imeti zaupanje, da vlada v bolnici red in pričakuje zdaj pojasnila od vodstva, pričakuje tudi od njega energične ukrepe proti takim j , napadom, ki škodujejo ugledu bolnice ",! zaupanju, katero mora vanjo imeti v naše revno, trpeče ljudstvo. Prejeli že >mo o tej zadevi mnogo dopisov od V, .1 azHčnih strani, nekateri naravnost presenetljive vsebine. Izrabiti ne maramo ničesar, ker zadeva-se mora izčistiti uradnim potom od ravnateljstva. NOVA TRGOVINA v Mariboru. ■ Trgovca. Jaš in .Lesjak sta otvorila v Šolski ulici v Mariboru mnovo ureje-. • >. trgovino ter jo bogato založila z . £v-iznim Špecerijskim blagom. Več o Ä , v in^erathem delu lista. J,/Orlovski vestnik. o CELJE. Celjski Orel je priredil 7 . zen rednih fantovskih večerov še po--^eb'oh , gospodarski tečaj, katerega so *o udeleževali šest večerov najboljši fanti iz celjske okolice. Poučili so ss narodnem gospodarstvu, posebno še o knjigovodstvu. V kratkem se začne še govorniški tečaj, za katerega je Že sedaj veliko zanimanje. Tako je pravi Z delom rešujmo narod in ne s popivanjem ! o CELJE. Orlice imajo dekliški večer v torek, dne 22. febr, ob 7, uri zvečer, pri „Belem volu,“ Govor: Moderno suženjstvo žene. Vse, ki ne marajo biti več sužnje brezverskega te -rorja, iskreno povabljene! Dopisi. SV. KRIZ pri Ljutomeru.' Tukajšnji Mohorjani so darovali za uboge dijake .lopo svoto 283 K 02 vin, Od te svote je župnijski urad poslal „Dijaški kuhinji v Mariboru“ 150 K in JDi jaški kuhinji v Celju 113 K 02 v&m Bog povrni vsem darovalcem 1 ' Narodno gospodarstvo. Za Dbiäsrbo sidersssniksy In gradov. Tvrdka Avenarius v mestu Am-stetten izdeluje že celo vrsto let neko tekočino, ki se zove „Dendrin“, katera se je v sadjerejskih in vinorejs-uh krajih, zlasti v južnih Tirolah, tako udomačila, da je v splošni rabi kot izborno sredstvo zoper razne bolezni v vinogradih in sadonosnikili. Potniki, ki so se vozili v vlaku v južnih Titulah, so opazili, da je v vseh tamoš -njih krajih smrdelo po karbolu in la smrad je povzročilo splošno škropile nje vinogradov in sadnih dreves z 10% raztoplino „Dendrin.“ Vsgeh tega pomladanskega škropljenja je bh da so ostali vsi sadonosniki in vino • gradi zdravi in jim niso škodovale razne gosenice in druge bolezni. Ako pomislimo, koliko škoduje samo cvetodo • našemu zdravemu drevju, nam bo takoj jasno, da se bodo naši vinograd -ulici in sadjerejci končno vendar morali oprijeti tega obrambnega sredstva, ako bodo hoteli ohraniti šacloiios -nike in vinograde zdrave. In ako se jo to sredstvo po drugod obneslo tako sijajno, ni nobenega dvoma, da se bo tudi pri nas. treba le začeti. Govorim iz lastne izkušnje, kajti uporabljal sem za časa vojne, ,,Den -drin“ m moram priznati, da s popolnim uspehom. Spomladi, še predno je sadno drevje pognalo listje, sem škropil sadno drevje s to 10% tekočino po mešano z vodo, v poletju pa H % raztopino, kateri sem primešal 2% raztopljenega apna ter vse to pridjal razto-j ijeni modri galici. Ker se je to škropljenje izborno I obneslo, mi je prišlo na um, 'da utegne tako škropljenje koristiti tudi vinogradom in varovati trto, da se je oi -dij ne loti. Znano je, da je oidij pravcati strah naših vinogradnikov, ker škoduje vinogradom huje kakor toča ali mraz. ’ Primešal sem raztopljeni 1% modri galici h% „Dendrina in sem škro -pil trte, ki so že bilo napadene od oi-dija. Uspeh je bil naravnost sijajen! Svetoval hi našim vinogradnikom, da naj poskusijo s takim škropljenjem. O uspehih takega škropljen,a sta so že tudi prepričala profesorja Bernatz-ky v Budimpešti in Stjepan Kovdl v Požegi. Za spomladansko Škropljenje bi nriporočal rabo 10% „Dendrina“ za trs in za sadno drevje, za poletno bi pa priporočal škropiti 1 % modro galico, kateri je dodati % % „Dendrina“, ki se dobi pri tvrdki Gulda v Meljski cesti v Mariboru, kakor tudi pri Go-, spodarslfci zadrugi v Vetrinjski ulici v Mariboru in stane 1 kg 10—18 K; Posodo naj tisti/ ki n Uroči mahjšo množino, prinese seboj. Vinogradniki inL sadjerejci, poslužujmo se tega sredstva, kajti le. takrat ..bomo mogli konkurirati z drugimi deželami, ako bomo naše šsidonosnike in vippgijpde ’-.obranilj ;izdrave, kajti ray? •ito^jsadonosajlci: ip;y.wb^adi'/šp ,hšj-boljši vir naših dohodkov. " ‘