Pafttnlna plačana - Sped. abbon. post. - II. gr.
8 CBNA LIR 30
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ finance
INDUSTR IJA ♦ OBRT ♦ KME ITIJ STVO
Leto xii št. 289
PETEK, 3. OKTOBRA 1958
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Svetovni odmev konference v Montrealu
Zmaga pristašev svobodnejše mednarodne trgovine = Kulturni in gospodarski napredek zaostalih dežel bo v korist vsemu gospodarstvu

Gospodarska konferenca Britanske Jržavne skupnosti (Commonwealth) v Montrealu, katere se je udeležilo kar l50 odgovornih ministrov in uglednih Gospodarstvenikov, je dogodek, ki pre-Sega okvir držav te skupnosti; saj ni dvorna, da bodo njeni zaključki že za-tadi zemeljskega obsega držav, organiziranih v Britanski skupnosti, pa tu-'ii zaradi vloge, ki ga sicer igra Velika Britanija v svetovni trgovini, ime-
občutne posledice za razvoj svetov-'ioga gospodarstva. Anglija je bila v Preteklem stoletju nosilec misli svobodne mednarodne trgovine, ki je blagodejno vplivala na razvoj gospodariva po vsem svetu. Zato so bile tudi banes toliko bolj uprte v Montreal oči Ustih gospodarstvenikov, ki so še zdaj, to je v času velike mednarodne raz-oepljenosti in drobitve na majhne gozdarske enote, ostali pristaši te mi-ii. Ti niso danes popolnoma zadovoljni z dosežki konference v Montrealu, Ugotavljajo pa, da je na njej vendar Prevladoval svež duh ne samo gospodarske strnitve med državami Britance skupnosti, temveč tudi duh gospodarskega zbliževanja vsega sveta.
Britanska skupnost predstavlja po Prvi konferenci v Kanadi, ki je bila, brnalu po prvi svetovni vojni v Otta-^i, do neke mere enoten carinski si-siem. k sreči niso bile razprave na konferenci v Montrealu usmerjene na dosego še večje zaključenosti te carin-Ce skupnosti, temveč so državniki v veliki meri posvetili pozornost gospodarskim koristim tudi ostalega sveta.
Značilno je, da je prav na tej konferenci predsednik (minister) angle-Cega urada za trgovino David Eccles naznanil, da je Velika Britanija skle-
nila odpraviti vsaj nekatere omejitve za uvoz blaga z dolarskega področja (rib iz Kanade in strojev iz Združenih ameriških držav) ter je napovedal, da bo šla angleška vlada po tej poti naprej. Ta korak angleške vlade je toliko bolj značilen, ker prihajajo v zadnjem času v Združenih državah čedalje bolj do veljave zagovorniki povišanja carin, kakor na primer na cink in svinec pa tudi na kmetijske proizvode. Na konferenci v Montrealu so prevladali pristaši svobodnejše mednarodne izmenjave proti nekaterim predlogom predstavnikov Kanade in Avstralije, ki so šli za tem, da se države Britanske skupnosti s povišanjem carin še bolj zaprejo.
Novozelandski predstavnik je obžaloval, da se osnovne smernice GATT (General Agreeemnt on Tarifs and Trade — mednarodnega sporazuma a carinah) vsaj deloma izvajajo na industrijskem področju, se pravi, da se skušajo carinske meje industrijskim izdelkom čimbolj odpreti, medtem ko se uvajajo carine na kmetijske pridelke tudi tedaj, ko ni to potrebno za dosego uravnovešenosti trgovinske bilance v posameznih državah. To se dogaja na primer v Združenih ameriških državah, Kanadi in Zahodni Nemčiji, kjer so kmetijski proizvodi Nove Zelandije (maslo) zadeli na nove nepremostljive carinske ograje.
Zanimiv je bil predlog Avstralcev, po katerem naj bi zagotovili določeno ceno živilom tudi v primeru, ko bi se skrčilo povpraševanje po njih, in sicer tako, da bi ustanovili neko vrsto »živilske banke« (skladišča), ki bi odkupovalo kmetijske pridelke. Nekateri govorniki so prišli na dan tudi z misli-
jo, da bi bilo treba od Rusov in Kitajcev zahtevati, naj ne prodajajo na mednarodnih trgih svojih izdelkov po nizkih cenah, češ da tako škodujejo proizvajalcem v drugih državah. Angleški komentatorji odklanjajo podobne predloge češ da niso resni.
V Montrealu so pozdravili zamisel evropske svobodne trgovine, toda le pod pogojem, da se šest držav, ki so pristale na ustanovitev Enotnega evropskega tržišča, ne zapre z visokimi carinami pred blagom iz drugih držav.
Gledišče/ ki ga je zavzela montrealska konferenca nasproti gospodarskemu razvoju nerazvitih dežel, je vsekakor razveseljivo. Na konferenci je prišlo do izraza mnenje, da je treba pospešiti izobrazbo v njih. Gospodarski napredek zaostalih dežel bo ugodno vplival na razvoj mednarodne trgovine, saj bo potrošnja blaga v novih razmerah prav gotovo narastla.
Angleški gospodarstveniki pripominjajo, da bo iz teh dežel, ki se bodo gospodarsko dvignile, mogoče važa-ti tkanine in druge izdelke lah. . industrije po nizkih cenah, s kakršnimi so nastopili Japonci pred''leti. Zato Angleži obsojajo uvedbo visokih carin v Kanadi na uvoz britanskih volnenih izdelkov, ki so cenejši, ker so plače v Veliki Britaniji razmeroma nižje.
Naj ob zaključku omenimo: «e nenavaden sklep montrealske konference, da naj se namreč vse države (do-minioni), ki so članice Britanske državne skupnosti, povežejo s telefonskim in telegrafskim kablom. Izvedba tega načrta ne bi po mnenju govornikov imela samo političnih in gospodarskih koristi, temveč bi članice Britanske skupnosti povezala v eno sa^ mo družino.
Resne motnje v mednarodni troovini
Sovjetska zveza ne bo več izvažala cina

Po vesteh iz Pariza bo Sovjetska zve-Za za dve leti ustavila izvoz cina. V zahodnih državah in drugod, kjer proizvajajo cin, kakor na primer v Malaji. so se pritoževali, da je Sovjetska 2reza z izvozom velikih količin cina Potisnila ceno na mednarodnem trgu navzdol. Po najnovejšem sklepu sovjetske vlade se bodo proizvajalci cina izven Sovjetske zveze po vsem tem lahko umirili. Vel. Britanija, Francija in Banska so nedavno omejile uvoz sovjetskega in kitajskega cina; Angleži na Primer so omejili ta uvoz na 750 ton v vsakem tromesečju začenši s prvim septembrom. Londonski gospodarski listi poročajo, da so sovjetska podjetja spretno napravila zadnjo potezo na tej šahovnici, ko je namreč 29. avgusta Priplula v Liverpool sovjetska ladja s tovorom 800 ton cina; drugih 400 ton so Rusi pripeljali v Anglijo teden prej.
V	mnogih rudnikih so skrčili proizvodnjo cina, da bi lahko ohranili cene na prejšnji višini. Eden izmed vzrokov Padanja cen je tudi nazadovanje porabe cina v Ameriki. Leta 1956 so Američani porabili še 5000 ton cina na mesec, a sredi tega leta komaj še po 3800 to.n. Američani imajo še vedno velike 2aloge cina. Kljub vsemu omejevanju Proizvodnje so se njihove zaloge do 30. junija skrčile samo za 2000 ton in so znašale še vedno 20.000 ton.
AMERIČANI OMEJILI UVOZ SVINCA IN CINKA
Velike motnje v mednarodni trgovini s cinkom in svincem kakor tudi v proizvodnji je povzročil sklep ameriške vlade, da se omeji uvoz cinka in svinca na 80% količine, ki so jo Američani uvažali povprečno v razdobju 1953-37. Ameriški ukrep je seveda razburil Vse prizadete države, ki proizvajajo te kovine. Praktično-pomeni ta ukrep, da ne bo mogoče izvoziti v Ameriko 160.000 ton tujega svinca in okoli 273.000 ton tujega cinka. Avstralski izvoz svinčene kovine bo skrčen za 50%, izvoz svinčenih koncentratov za 45%. Močno bosta prizadeti tudi Mehika in Peru, gle-tje izvoza cinka pa tudi Kanada.
Po objavi omenjenega ameriškega sklepa so cene teh kovin močno padle na londonski kovinski borzi, in sicer cene svinca za 2 funta šterlinga na 68 3/8 funta šterlinga za tono i.n cena svinca za 15 šilingov na 64 5/8 funta šter-knga.
Prizadete države so sprožile misel, da bi ustanovili poseben svet, ki bi urejeval proizvodnjo cinka in svinca, kakor obstajajo podobni mednarodni sveti za urejevanje trgovine in proizvod-bje drugega blaga. Prevladuje pa mne-Pje, da bo težko uresničiti ta načrt.
Evropa pri okrogli mizi
V	torek se je začela v Benetkah konferenca o evropskih gospodarskih vprašanjih, ki jo je pripravila takoimeno-yana »Okrogla miza evropskih vprašanj« (Table ronde des problemes de fEurope). Ta ustanova je delo Združenja za proučevanje evropskih vprašanj (Association pour 1’etude des problemes de 1’Europe), ki jo je ustano-ril bivši francoski ministrski predsednik Edgar Faure v Parizu. Združenje izdaja tudi poseben časopis, ki obravnava evropska vprašanja pod naslonom »Les Problemes d’Europe«. V prvi številki, ki je izšla te dni, so sodelo-vali Edgar Faure, Otto G. Pirham, Franco Mattei, Andree Armengaud, Ber-tfand de Jouvenel, Albert Delpree in Eeinz Askenazy.
Konferenca je trajala dva dni. Vo-čil jo je predsednik Edgar Faure. Na njej so razpravljali o vključitvi Afrike v evropski sistem, nadalje o tujih in-Vesticijah na Evropskem enotnem tr-
gu, o plačah in obdavčevanju v državah Evropske gospodarske skupnosti ter o možnostih trgovinske izmenjave med vzhodnimi državami in državami Evropskega enotnega trga. Sestanka so se udeležili ugledni predstavniki zahodnoevropskega gospodarstva, iz Italije, Francije, Nemčije, Belgije, Luksemburga in Nizozemske.
VPLIV SOVJETSKE TRGOVINSKE POLITIKE
Proizvajalci cina v zahodnih državah so .se pomirili, ko je Sovjetska zveza objavila, da prihodnji dve leti ne bo izvažala cina. Izvoz iz Sovjetske zveze je močno potisnil cene navzdol. Zdaj se je cin na mednarodnih trgih zopet utrdil.
Sovjetska vlada je ponudila Braziliji 200.000 ton petroleja v zameno za brazilski kakao. Po zadnjih vesteh bo brazilska vlada sprejela to ponudbo.
Prednosti petroleja pred drugimi viri energije
Gospodarski tisk je v zadnjem času zopet sprožil vprašanje pogonske sile v Zahodni Evropi, ki je prav tako pomembno tudi za ostale države v Evropi. Londonski »Economist« je mnenja, da v Zahodni Evropi ne bo mogoče tako naglo dvigniti proizvodnjo premoga, kakor se bo stopnjevalo povpraševanje po pogonski energiji. Še dvajset let ne bo mogoče nadomestiti pomanjkanja pogonske energije z jedrsko e-nergijo. Industrija lahko računa z večjo gotovostjo samo na energijo iz petroleja; proizvodnjo petroleja lahko dvignemo brez posebnega povišanja proizvodnih stroškov. Strokovnjaki se strinjajo v tem, da ne bo mogoče tako naglo postaviti elektrarn na jedrski pogon in po tej poti ekonomično pridobivati toliko električne energije, kolikor je bo potrebovalo gospodarstvo.
Po mnenju Nizozemca J. H. Londona, predsednika družbe Royal Dutch Petroleum Company, bo Evropa v bodoče še bolj odvisna od petroleja kakor doslej. Do leta 1957 se bo povpraševanje po petroleju podvojilo ali celo potrojilo. Zaradi političnih zapletljajev
nastanejo lahko motnje v dobavi petroleja, toda države, ki pridobivajo petrolej, si bodo same prizadevale, da se v takšnih primerih čimprej odpre pot njihovemu petroleju v. druge dežele. Države, ki pridobivajo petrolej, bodo morale paziti, da ostanejo proizvodni stroški na takšni višini, da bodo lahko konkurirale s petrolejem drugim virom energije, a na drugi strani omogočale naložbo kapitala v petrolejska podjetja. Ker so proizvodni stroški na Bližnjem vzhodu nizki, bodo zahodne države rade kupovale petrolej na tem področju.
ŽIVINSKI SEJEM V RIMU
Prve dni oktobra bo v Rimu IV. sejem goveje živine. Razstavo vodi poseben odbor pod okriljem ministrstva za kmetijstvo. Razstavljali bodo živinorejci iz mnogih italijanskih pokrajin, in sicer 450 glav, od tega 300 krav in 150 bikov. Za vsako žival so lastniki vložili rodovne podatke. Razstava hoče pripomoči k izboljšanju reje goveje živine v Italiji, in to v prvi vrsti plemenske. Zadnji dan razstave bo posebna ocenjevalna komisija razdelila nagrade.
Dodatni daveh na bencin ostane
Kakor znano, je ministrski svet nedavno sprejel sklep, po katerem bo dodatni davek 14 lir na liter bencina, ki so ga uvedli ob zaprtju Sueškega prekopa, ostal neizpremenjen »sine die«. Denar se bo stekal v poseben sklad iz katerega bo vlada črpala sredstva za vzdrževanje in popravila cest. Novica je iznenadila italijanske šoferje toliko bolj, ker so še v zadnjem času ugledne osebnosti zagotavljale, da bo davek odpravljen v doglednem času.
Leta 1957 so davki na vozila in gorivo v Italiji vrgli državi 400 milijard, medtem ko je vlada za vzdrževanje starih cest in za gradnjo novih izdala lani le 24,6 milijarde, za osebje zaposleno na cestah in za paznike pa drugih 18 milijard. Za cestno omrežje skrbijo poleg države tudi ANAS (Zavod za vzdrževanje državnih cest), ki je lani iz lastnih sredstev izdal 27,5 milijarde, dalje pokrajinske uprave (20,7 milijarde), občine (28 milijard) itd. Skupno so torej lani izdali za ceste 138 milijard lir. Iz tega je očitno, da bi vlada mogla znatno več prispevati za ceste, ne da bi segla po drugih, novih virih.
Sam dodatni davek v višini 14 lir pri litru bencina vrže državi 25 milijard lir na leto. Ta znesek bodo letos dodali deležu, ki ga predvideva bilanca ministrstva za javna dela v poslovnem letu 1958-59, v višini 27 milijard.
Šoferji so mnenja, da je ukrep krivičen tudi zaradi tega, ker bodo z denarjem, ki se bo nabiral, finansirali dela vzdolž velikih avtomobilskih cest, kot so Casilina, Appia, Aurelia, Flami-nia itd. Za ta dela so namreč že zdavnaj odobrili ne sc.,i«, načrte, pač pa tudi vire dohodkov, ki .naj bi krili stroške.
V zadevo je posegla tudi ANFIAA (Vsedržavno združenje avtomobilskih industrijcev) s spomenico, v kateri navaja škodljive posledice tega ukrepa na splošen gospodarski razvoj v Italiji. Povprečna potrošnja bencina pri avtomobilu — pravi spomenica — ki je že sedaj nizka, bo še bolj padla. Novi davek bo zaviral uvajanje in širjenje u-porabe bencina kot vir energije. Avtomobilska industrija se bo morala usmeriti k še manjšim vozilom, kar jo bo razorožilo v boju proti konkurenci z drugimi državami. Možno je tudi, da bodo podjetja ostala brez dela, kar bo neugodno vplivalo na gospodarski položaj v vsej državi. Spomenica poudarja še, da je ohranitev dodatka v znesku 14 lir poleg vsega nesocialna, ker javnost povečini uporablja avtomobilska vozila za vožnjo .na delo in za poslovne opravke, in sicer v razmerju kar 80 odstotkov. Avtomobil ni torej »luksuz«, ki se lahko še bolj obdavči. Poleg tega naglaša spomenica ANFIAA, da je 85% vseh italijanskih avtomobilov o-premljenih s pogonskim motorjem izpod 1100 kub. cm, in spada torej po splošnem evropskem merilu med »ljudska vozila«.
Nov davek na vozila
Rimska vlada je sklenila uvesti nov davek na vozila, in sicer na takšna, ki jih poganja tekoči plin. Davek bodo pričeli pobirati prvega novembra. Višina davka bo znašala: 1. za avtomobile do 14 KS (Fiat 500, 600, 1100, Ardea, Appia) 84.000 lir na leto; 2. za avtomobile od 14-20 KS (Fiat 1400, Giulietta, Alfa 1900, Aurelia, Flaminia) 129.000 lir; 3. za avtobuse do 20 KS 216.000 lir, od 20 do 40 KS 360.000 lir; za kamione do 10 stotov nosilnosti 186.000, od 10-20 stotov nosilnosti 282.000, z več kot 20 stotov nosilnosti 426.000. Davka so oproščeni avtobusi za prevoz ljudi v mestih ter taksiji.
Takole je angleški karikaturist napovedal izid ljudskega glasovanja v Franciji in v vseh deželah, kjer vladajo Francozi. De Gaulle, za katerega se je izreklo skoraj 80% volilcev, zdaj lahko pestuje Francijo. Izid glasovanja in nova ustava sta mu sicer položila v roke močno orožje, toda naloge, ki ga čakajo so neizmerno težke; najtežje pa je vsekakor alžirsko vprašanje. Nova alžirska vlada, ki je bila ustanovljena pred kratkim v Egiptu, napoveduje Francozom boj do skrajnosti, na <Jru-gi strani se je Francoska Gvineja odločila za neodvisnost. Francozi so nedvomno izrekli De Gaullu veliko zaupanje, niso pa povedali, kako naj se rešijo kočljiva mednarodna in domača vprašanja. Zaupanje mu velja kot popularnemu borcu za svobodo v zadnji svetovni vojni, nekakšnemu narodnemu junaku, ki bo znal rešiti Francijo tudi iz sedanje zagate. Za De Gaulla in njegove pristaše se zdaj postavlja vprašanje, kako to nalogo izvesti. (Za ljudsko glasovanje je bilo vpisanih 27 milijonov Francozov doma in v čezmorskih deželah, 4,200.000 volilcev v Alžiriji, 15,400.000 volilcev v čezmorskih deželah in 400.000 Francozov v tujini).
(Razvoj „fplošne plovbe
Piran, sept. 1958
Za Piran je bila Splošna plovba vsekakor velika pridobitev, saj je ta pobuda prinesla v mesto veliko gospodarsko poživitev. Splošna plovba .nima samo ladjevja, temveč je tudi prevzela piranske ladjedelnice ter jih v kratkem času tako izpopolnila, da danes izdelujejo že železne ladje. Uprava Splošne plovbe je mnogo pripomogla tudi k reševanju stanovanjskega vprašanja, saj je za veliko število svojih nameščencev poskrbela sodobna stanovanja, ki jih je preuredila na lastne stroške. Za pomorščake je tudi dogradila okusno opremljeni »Dom pomorščaka«.
Splošna plovba se je razvila razmeroma naglo. Gotovo bi bila še hitreje napredovala, ako bi je ne bila prizadela splošna kriza, ki vlada že dve leti na trgu pomorskih prevoznin. Danes razpolaga že z 20 ladjami, ki obsegajo 48.231 brutoregistrskih ton (z nosilnostjo 76.264 ton). Med temi je 9 ladij dolge, 9 male obalne plovbe in dve velike obalne plovbe. To je vsekakor velik napredek, če pomislimo, da je družba leta 1954 imela samo dve ladji (Gorenjsko in Martina Krpana). Prihodnje leto se bo njeno ladjevje obogatilo z novo tovorno ladjo (15.500 ton nosilnosti), ki jo gradijo japonske ladjedelnice. Japonci uspešno konkurirajo evropskim in drugim ladjedelnicam tudi zato, ker dovoljujejo za naročila ugodne kredite in s tem pospešujejo delo v svojih ladjedelnicah. Tudi Jugolinija je poverila Japonski nekaj naročil.
Splošna plovba se ukvarja s svobodno plovbo in le v redkih primerih vzdržuje stalne- proge. Njene ladje plovejo po vseh morjih; v prejšnjih letih so plule tudi na Daljni vzhod, medtem ko so letos opustile to plovbo. Blago prevažajo zlasti iz Afrike v Anglijo in severnoevropska pristanišča, plovejo pa tudi v Severno Ameriko in v Južno. V veliki meri prevažajo rudnine, kakor boksit, fosfate, nadalje premog, železne rude, umetna gnojila in pšenico pa
tudi bombaž. Letos so prepeljale zlasti mnogo žita, premoga, fosfatov in boksita.
Glede njenega ladjevja naj še pripomnimo, da se naglo modernizira; nekatere ladje so na motorni pogon z nafto, druge zopet na paro s tekočini gorivom (mazutom), ki je zelo ekonomično.
Ib.
OŽIVLJENIH
POMORSKEGA PROMETA
V angleških pomorskih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je v zadnjem času povpraševanje po ladijskem prostoru vsaj nekoliko povečalo. Pomorske prevoznine so v nekaterih primerih narasle. To spravljajo v zvezo s slabšo žitno letino v Veliki Britaniji in Evropi, ki bosta primorani uvažati pšenico. Za zdaj še ni mogoče računati s splošnim poviškom prevoznin, saj je še vedno v razpremi okoli 6 milijonov ton ladjevja po vsem svetu. Zadnje dni je neki južnoafriški prevoznik le težko našel primerne ladje za prevoz koruze ter je moral k prevoznini doplačati 12 šilingov in 6 penijev, da so ladjo pripeljali iz Velike Britanije. Več ladij prevaža goriva iz Evrope na Kitajsko in sladkor s Kube na Japonsko, toda navadno ne najdejo tovora za povratek. Plovne družbe zaključujejo pogodbe le za kratke roke, ker upajo, da se bodo prevoznine dvignile. Dobrodošlo jim je nazadovanje cene bunkerskega olja, ker bodo lahko vsaj deloma znižale prevozne stroške. Računajo, da se bo povpraševanje po ladijskem prostoru to zimo povečalo, ker bo potreba po žitu večja; ni pa verjetno, da bi nastopilo večje povpraševanje po ladjah za prevoz premoga iz Amerike.
PODRAŽITEV KAVE V NEMČIJI.
Neko veliko trgovinsko podjetje v Zahodni Nemčiji je zvišalo ceno pražene kave za 80 pfenigov pri % kilogramu. Od januarja 1958 je bila cena pražene kave v Nemčiji znižana za 15%.
Tekma med velikani na severu
Milijarde za modernizacijo severnih pristanišč
V Rotterdamu, Antwerpnu in Hamburgu, v teh treh svetovnih pristaniščih ob Maasi, Labi in Scheldi, storijo da-nes mnogo, da bi zmogljivost pomolov in skladišč še bolj dvignili ter bi tako pristanišča postala privlačnejša za plovbo in tranzit. Tako je izjavil nizozemski ministrski predsednik Diees, ko so nedavno v Rotterdamu začeli z novimi deli: »Ko bodo ti načrti izvršeni naj bi Rotterdam postal najvažnejše pristanišče v Evropi.«
Nekaj dni nato je glavni ravnatelj pristaniške uprave v Antwerpnu O. Lee-amns dejal, da je treba desetletni načrt za' izvedbo pristaniških del še povečati, da bi pristanišče lahko zmoglo naloge, ki mu jih bo postavila Evropska gospodarska skupnost na področju morskega prometa. Tudi Hamburg pripravlja načrt, da bi povečal svoje pristaniške naprave ter bi poglobil Labo, da bi lahko pristajale tudi .največje ladje, predvsem petrolejske ladje.
Predstavniki Rotterdama in Anttverp-na prav nič ne prikrivajo svojih načrtov za pristaniška dela in finansiranje teh, medtem ko so pristojni predstavniki hamburških krogov bolj molčeči glede svojih namenov. Do lela 1945 je bil Hamburg najpomembnejše pristanišče za pretovarjanje blaga iz Poljske, Češkoslovaške in Madžarske, ki je potovalo po morju, da ne govorimo o samem nemškem področju. V Hamburgu ni danes prometa z državami vzhodnega bloka skoraj nič več. Po Labi sicer še vedno prihajajo ladje iz teh dežel, toda prav v majhnem številu. V
S POTI V ZAGREB
Vselej sem imel občutek, da na potovanju z avtobusom ne nabereš zanimivih novic in vtisov iz resničnega živ-Ijanja; v široko odprtih prostorih se med potniki ne ustvari tisto toplo o-zračj-e, iz katerega bi beseda prosto puhtela ter bi se v njem razvil neprisiljen, pristen razgovor. Vse drugače je v železniškem kupeju. Med tesnimi stenami se potniki kmalu zbližajo, čeprav ' so se morda ob vstopu sprli zaradi prostora, in postanejo nekako otroci iste družine, ki deli skupno srečo — zadovoljstvo, da so v mestu lahko pustili za sabo kup skrbi, ali pogled skozi okno na pomirjujočo pokrajino in seveda tudi vsakdanje tegobe — zamude vlakov, zgubo vozovnice in podobne nevšečnosti, ki spremljajo človeka na potovanju. Med njimi se v kratkem razvije prava pravcata potniška solidarnost, ki se kaže recimo proti sprevodniku kot predstavniku železnice in ki ustvarja čudovito disciplino ter do neke mere celo blaži ostrine različnih pogledov na življenje. V takšnem o-zračju teče beseda neprisiljeno, od srca.
Na avtobusni progi Trst - Ljubljana ni nič novega razen živahnega mladega Amerikanca, ki ni mnogo več potreboval za pot z letalom iz New Yorka v Evropo kakor iz Trsta v Ljubljano z avtobusom. Pripovedoval je, da je sin priseljenega »Avstrijca« po imenu Skala (po vsej verjetnosti Slovenca) in da se pelje po trgovskih opravilih v Ljubljano. (Naslednjega dne sem ga srečal, ko se je pod roko z elegantno tujko sprehajal po ljubljanskih ulicah). V razgovoru z jugoslovanskim dijakom, ki se je vadil v angleščini, sta porabila pol poti, da bi se dogovorila, po kakšni ceni bi dijak prodal 2000 dinarjev za dolarje. Končno sta udarila na petsto dinarjev za dolar.
ŽIVLJENJE V NEMČIJI
V vlaku iz Ljubljane v Zagreb je bilo seveda živahneje. Že ko je vlak drvel mimo Zaloga, smo se zapleli vsi potniki v kupeju v živahen razgovor. Vsekakor pestra družba: dva jugoslovanska delavca, ki se po 16 mesecih vračata iz Zah. Nemčije v Slavonijo; študent iz Bosne, ki je bil na Škotskem na praksi na račun PAO (mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo); neka priletna Rusinja, ki jo je dražila že vsaka sapica in še mlad par iz Slovenije na poti na zagrebški velesejem. Delavca poleg mene je pot iz Nemčije očitno utrudila, saj je globoko spal, medtem ko je drugi na moja vprašanja neprisiljeno odgovarjal, kakor da bi bil srečen, da lahko svoje neprijetne doživljaje v tujini odkrije prvemu človeku na domačih tleh:
Na teden je v Zah. Nemčiji (v Diis-seldorfu, Solingenu in po drugih mestih) zaslužil 100 do 110 mark (14.800 do 16.260 lir). Od tega mu je šlo okoli 13 mark (1.900 lir) za sobo in 35 mark (5180 lir) za hrano. Zaposlen je bil kot nestrokoven delavec na cesti, na železnici in pri drugih podobnih delih. Takšno delo je bolje plačano kakor delo v tovarni. Med plačami mojstrov in delavcev ni velike razlike. Rudarji so bolje plačani, rudniške uprave poskrbijo za prehrano in prenočišče po nepreti-ranih cenah. V tujini ostane človek tu jec. Še domačina skuša sosed spodri niti, kaj šele tujca. Potoval je za kru hom iz mesta v mesto. Svoje prihranke je pošiljal domov družini; marke so mu obračunavali po 142 dinarjev. Ne pričakuje posebno veselega snidenja z družino, ker se vrača domov pravza-
prav brez denarja, a med potjo je pri prehodu z vlaka .na vlak zgubil še plašč.
NAJVIŠJA FAKULTETA
Vzhičeno je govoril o razočaranjih in izkušnjah, ki jih je doživel v tujini. In ko je študent med opisovanjem svojih razočaranj na Škotskem omenil, da je vpisan na gozdarski fakulteti v Beogradu, je delavec trpko pripomnil: »življenje v tujini, to je najboljša življenjska šola, to je najvišja fakulteta!«
Bodoči gozdar je prakticiral dva meseca na Škotskem nekje blizu Edim-burga na stroške FAO (IAESTE). Gozdna uprava v Londonu mu je plačevala po 8 funtov šterlingov (13.000 lir) na teden; od tega je potrošil 3 funte za hrano. Angleži in Škoti so bili nasproti njemu zelo ljubeznivi, toda šest tednov je opravljal navadna kmečka dela na polju. Šele ko se je temu uprl, so ga poslali na proučevanje sistema angleških gozdnih uprav v neko mestece.
SEJEM BREZ MER IN MEJA
Naš stalni dopisnik vam je v zadnjem »Gospodarstvu« prikazal zagrebški velesejem v številkah in mu v žuborečem jeziku, ki ga imajo, samo ljudje nekje izpod Učke, napisal poslovni slavospev. Ne bi rad pokvaril te podobe, mislim pa, da ima veliko napako, da je namreč sejem vklenjen v številke, v mere, sicer visoke, ki pa vendar postavljajo sejmišču meje. V resnici je razstavišče brezmejno, oko se nikjer ne more nasloniti ob plot ali kakšno zaključno stavbo, kjer bi sc lahko odpočilo. Šele na povratku se je ustavilo ob kravah, ki so se mirno pasle daleč izven območja velesejma in mu v travo črtale mejo. Šele ob njih se torej neha to pravo pravcato in-
dustrijsko mesto, kjer so zbrani izdelki z vsega sveta pa tudi domače industrije, ki se je razvila, tako naglo, da konkurira industriji velikih industrijskih držav. V tistih dveh kravah sem videl simbolično opozorilo, da je treba vzporedno z industrijo, razvijati tudi kmetijstvo in mu z mehanizacijo, kemičnimi pridobitvami in ustrezno socialno ureditvijo postaviti sodobne temelje.
Priznavam, da so me mere velesejma ali recimo s tujko, dimenzije spravile iz ravnotežja. »Tretji velesejem v Evropi« — tako sem čul v italijanskem radiu pred odhodom iz Trsta. Po obsegu večji kakor milanski. Njegove ambicije se očitno ne ustavljajo na mejah jugoslovanskega gospodarstva, temveč hoče postati posrednik tudi med gospodarstvi tujih držav v smeri od evropskega severa proti Balkanu in dalje proti Bližnjemu vzhodu pa tudi med vzhodnimi in zahodnimi državami. Načrt je drzen in velikopotezen. Organizacijski duh, ki veje iz notranje ureditve sejma takšnega obsega, pa tudi že vzorna organizacija prometne službe — prav ta smisel za organizacijo, o katerem so se pohvalno' izrazili tudi tujci, je najboljše poroštvo, da bodo Jugoslovani načrt tudi izvedli, čeprav nalaga brez dvoma vsemu jugoslovanskemu gospodarstvu velike finančne žrtve. O tem prepričuje obiskovalca tudi skromni napis na kakšnih 15 metrov dolgem stroju za avtomatično čiščenje paradižnikov, ki ga je izdelalo zagrebško podjetje »Jedinstvo«. Napis pravi: Prodano Sovjetski zvezi. Stroj je po svoji zamisli in izdelavi presenetil tudi italijanske strokovnjake, ki imajo za sabo dolge izkušnje na tem področju in ki so stopili z omenjeno zagrebško tovarno v stik, da bi stroj izdelovali tudi v Italiji s sodelovanjem tega podjetja.
LOJZE BERCE
Vzhodni Nemčiji so začeli izgrajevati pristanišče v Rostocku in ko bo to delo končano, bo pomenilo nov udarec za promet čez Hamburg.
Kdor si ogleda omenjena tri velika pristanišča, ne bo primerjal, kje gradijo več in kje manj. Verjetno ne bo opazil prav nič glede konkurence, ki vlada med temi pristanišči in ki se bo verjetno še poostrila. Ko pa bo nekako leta 1965, ko bodo končana dela v nizozemskih in belgijskih pristaniščih (in morda tudi v LIamburgu) bral o vsem tem, si bo upravičeno postavil vprašanje, ali so bila dela vseh treh o-menjenih pristaniščih res vsklajena v znamenju združitve Evrope. Tedaj se bo vprašal, ali ne bi bili lahko prihranili nekaj milijonov mark, frankov in goldinarjev. Saj so vsi, ki so pripomogli k ustanovitvi Montanske unije, Evropske gospodarske skupnosti in Eura-toma težili za tem, da se doseže združitev Evrope, v kateri bi bila izločena konkurenca za vsako ceno.
Oglejmo si načrte za dopolnitev posameznih pristanišč. V prvem razdobju nameravajo v Rotterdamu potrošiti 165 milijonov goldinarjev (27 milijard 142 milijonov lir). S tem denarjem bodo zgradili nove pomole za premog in rudnine, na otoku Rozenburgu novo petrolejsko pristanišče s čistilnicami, ki ga bodo povezali z evropsko petrolejsko mrežo in doke, ki bodo lahko sprejemali ladje po 65.000 ton; prav tako bo tam vstala nova železarna. Ob pomolih bo globina morja dosegla 15 me trov. Hkrati bodo povezali no novi vodni poti Rotterdam s Severnim morjem, in sicer po enem izmed krakov Maase, Ali bo tako Rotterdam postal res največje pristanišče v Evropi, ni konec koncev važno.
V Antwerpnu radi poudarjajo, naj bi to pristanišče postalo najvažnejše pristanišče Evropske gospodarske skupnosti. Do neke mere je pravzaprav že danes. Od leta 1945 do leta 1956 so za modernizacijo pristanišča v Antiverpnu potrošili 10 milijard belgijskih fr. (125 milijard 200 milijonov lir) zasebnega in javnega denarja. S tem denarjem so popravili škodo, ki jo je pretrpelo pristanišče med vojno, zgradili so pomorsko postajo za Kongo, povečali hladilne naprave, okrepili naprave za nalaganje blaga, zgradili petrolejsko pristanišče in dve novi petrolejski čistilnici, nadalje dva suha doka, nova skladišča in novo pomorsko zapornico. Investicija tega denarja se je kmalu izplačala, saj je medtem premet čez to pristanišče zelo narastel Leta 1937 je v njej pristalo ladjevja z neto tonažo 25,1 milijona ton, ,eta 1956 že z 38 milijoni ton, medtem ko je pomorski promet z blagom narastel od 28,3 na 37,7 milijona ton. Desetletni načrt Za nadaljnjo zgraditev pristanišč, ki so ga postavili leta 1956, že uresničujejo V ta namen bodo potrošili 4,2 miliiarde belgijskih fr. (52 milijardi 584 milijonov lir).
Hamburg si prizadeva, da ne bi zaostajal za svojimi tekmeci. Pomislimo samo, da je zmogljivost pristanišča zaradi bombardiranja med vojno padlo na 20%; za obnovo m modernizacijo pristanišča so v 13 letih potrošili 500 milijonov mark (74 milijard 375 milijonov lir). Danes že znaša zmogljivost hamburškega pristanišča 120% zmogljivosti iz leta 1938.
Končno naj omenim še Bremen, ki je zmogljivost svojega pristanišča dvignil v primeri z letom 1939 na 220%. .(Rotterdam celo na 230%).
K. R.
TRST IN OMENJENI NAČRTI
Objavili smo prispevek našega sodelavca predvsem zato, da bi nam njegova obvestila služila v spodbudo, da bi tudi v Trstu napeli vse sile za organiziranje našega pristanišča. Med omenjenimi tremi pristanišči je Hamburg še vedno najmočnejši tekmec tržaškemu. Mi se seveda ne moremo primerjati s temi velikani, toda prizadevati si moramo, da ohranimo vsaj sedanje postojanke. V ta namen je poleg sodobnega pristanišča potrebna tudi modra politika nasproti našim sosedom in klientom tržaškega pristanišča. Med temi so tudi takšni, ki niso v Evropski gospodarski skupnosti. Zato je jasno, da bi bila izključna naslonitev Trsta na to gospodarsko organizacijo zgrešena.

OMO
u
O
Televizija in politika
Kakor vsaka novotarija ima tudi televizija svoje zagovornike in nasprotnike. Prvega nasprotnika ima prav • gotovo v družinskih financah, 160.000 do 200.000 Ur ne potroši previden gospodar kar tako, čeprav ga morda nagovarja 'bolj revolucionarna žena. Drugi zopet trdijo, da škoduje televizija očem in živcem in da televizijski aparat celo oddaja zdravju škodljive žarke. Odgovor na te očitke radi prepuščamo strokovnjakom. Menda ne vpliva televizija posebno vzgojno na otroke, zlasti če jih v tem pogledu razvadimo; takšni otroči postanejo še bolj razj streseni, kakor so sicer v teh živčnih časih.
Prav gotovo bi lahko našteli vsaj toliko koristnih lastnosti televizije. Te so vam prav gotovo že dobro znane. Gotovo veste, da so se televizije že hoteli polastiti tudi politiki, ki hočejo biti povsod in tudi to sredstvo izkoristiti za politično propagando. (Med volilno agitacijo za italijanski parlament so naleteli na nezlomljiv odpor televizijske uprave). Ne morete si misliti, kako daleč gre iznajdljivost politikov.
V malem mestu Little Rocku v ameriški državi Arkansas se bije srdit boj med belci in črnci za popolno enakopravnost v šoli. V mestu s 115.000 prebivalci je 70% belih in 30% črnih. Guverner Faubus in domači parlament te države sta proti temu, da bi črnci hodili v šolo skupno z belimi dijaki. Ko je vrhovno sodišče v Washingtonu vnovič odredilo, da se mora tudi v Arkansasu in Virginiji, kjer se tudi upirajo skupni šoli, uvesti skupna šola in tako uresničiti zakon o enakopravnosti vseh državljanov, je Faubus dal šole zapreti. Zdaj trdi, da bi se belo prebivalstvo dejansko uprlo in da bi se vnela državljanska vojna, ko bi osrednja vlada v Washingtonu in vrhovno sodišče hotela za vsako ceno vpeljati skupno šolo. Vrhovni državni tožilec Rogers špekulira takole: Starši sami se bodo uprli proti Faubusu, ko bodo videli, da so ostali otroci zaradi Faubusove nepopustljivosti toliko časa brez pouka.
Toda Faubus se ni dal ugnati. Spomnil se je televizije, ki jo v Ameriki sicer že močno uporabljajo v vzgojne namene. Vpeljimo poučevanje po televiziji natančno po šolskem urniku in dijaki bodo lahko z doma sledili pouku, ne da bi jim bilo treba v šolo! šole lahko ostanejo zaprte. Si lahko mislite, na čigavi strani so dijaki!
f&ocensfoi sejem uspeva
HUD UDAREC PROTI KOROŠKIM SLOVENCEM. Deželni glavar v Celovcu je 22. sept. izdal odlok, ki praktično pomeni začetek likvidacije dvojezičnih šol na Koroškem. Ustava in državna pogodba priznavata slovenskemu jeziku v slovenskih in jezikovno mešanih krajih sicer popotno enakopravnost z nemškim jezikom, v resnici pa je zdaj deželni glavar ponižal slovenščino na raven tujega jezika. Doslej je bil pouk slovenščine in nemščine v slovenskih in mešanih krajih obvezen, v bodoče pa ne bo več. Znanje jezika obeh narodnosti je mnogo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju in pomirjanju v deželi; zdaj se je glavar vdal pritisku nemških nacionalistov, ki že več let po šolah uprizarjajo šolske stavke. Proti neustavnemu odloku koroškega glavarja so vstali vsi Slovenci, organizirani v Narodnem svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem. Zadnji dan septembra je bilo v Celovcu veliko protestno zborovanje Slovencev.
POPUŠČANJE NA CIPRU. Veliko pozornost je zbudila izjava nadškofa Ma-kariosa podpredsednici angleške delavske stranke Barbari Castle, naj se ciprsko vprašanje uredi tako, da ostane Ciper neodvisen v okviru Britanske državne skupnosti. To svoje gledišče je škof sporočil tudi angleškemu guvernerju. Grški nacionalisti očitajo Maka-riosu, da je v borbi proti Angležem popustil, ker ne zahteva več priključitve Cipra h Grčiji. Makarios je proti temu, da bi se ciprsko vprašanje rešilo s posredovanjem NATO (Atlantske zveze), v kateri so tudi Turki.
MIRNEJE OKOLI FORMOZE. Pogajanja med poslaniki Amerike in Kitajske v Varšavi niso sicer prinesla dokončne ureditve spora med Kitajci na Daljnem vzhodu, kaže pa, da so vplivala pomirjevalno. Poročila iz Amerike pravijo, da je popustila nevarnost, da bi se Združene ameriške države vmešale v boj med Mao Ce Tungom in Cang Kajškom z orožjem, in sicer tudi zaradi tega, ker vsaj zdaj Mao Ce Tungova vojska ne namerava izvršiti popolne blokade manjših otokov med Formozo in kitajsko celino. Pogajanja v Varšavi se bodo nadaljevala. V bitki za Kvemoj uporabljajo Kitajci .najnovejše sovjetsko in ameriško orožje. Celinska vojska uporablja letala MIG 17 in MIG 19. Američani so poslali Čang Kajšku posebne rakete »Sidewinder'<, s katerimi se borijo proti letalom MIG.
UMIK ANGLEŽEV IZ JORDANIJE.
Angleži so napovedali, da se prične u~ mik njihovih čet iz Jordanije 20. oktobra. Američani se ne bodo umaknili iz Libanona, češ da ni položaj na Srednjem vzhodu še popolnoma razčiščen.
LONGO BODOČI NASLEDNIK TO GLIATTIJA. New York Herald Tribune poroča' iz Rima, da je 65-letni Pal-miro Togliatti, vodja italijanske komunistične stranke, šibkega zdravja in da se po atentatu, ki je bil izvršen nanj pred desetimi leti, ni mogel popolnoma pozdraviti; po tem atentatu mu je obtičala v telesu krogla, ki jo nosi še danes. Nadleguje ga tudi sladkorna bolezen. V krogih komunistične stranke sodijo, da bodo za njegovega naslednika zbrali poslanca L. Longa, ki je sicer pristaš močne roke. ’
V JAPONSKEM PARLAMENTU, ki
šteje 467 poslancev, je 22 kristjanov, to je 4,7%. Ta delež kristjanov v parlamentu je desetkrat večji, kakor bi sicer moral biti po razmerju med veroizpovedi na Japonskem. Med 91 milijoni Japoncev je samo 600.000 kristjanov, to je 0,6%; med kristjani je 360.000 protestantov. Prihodnje leto bodo protestanti praznovali stoletnico prvega misijona na Japonskem.
ROOSEVELTOVA ŽENA V SOVJETSKI ZVEZI. Med svojim obiskom v Moskvi je Rooseveltova vdova izjavila, da je prepričana, da sovjetsko ljudstvo ne želi vojne, ker je samo doživelo vse njene strahote. Rusko ljudstvo je bilo mnogo bolj zapleteno v vojno kakor ameriško, zato mu je vojna toliko bolj odvratna.
Danes priobčujemo vtise drugega mladega Tržačana s poti na svetovno razstavo v Bruslju. Ta je potoval iz Salzburga z letalom. Veseli nas podjetnost .naših mladih in radi priobčujemo njihova poročila v prepričanju, da ustrežemo našim bralcem. (Prip. uredništva).
Bruselj, sept.
Cez nekaj tednov, 17. oktobra, bo na »Expo 58« ugasnila. baklja, ki je vse poletje gorela med raznobarvnimi vodometi. Luč, ki je osredotočila pozornost okrog štirideset milijonov obiskovalcev bo zamrla v rahlih valovih bazena na trgu Esplanade. Morda še koga izmed naših bralcev zamika, da bi si v teh jesenskih dneh ogledal to .svetovno mravljišče, zato naj prikažem eno najprikladnejših in najhitrejših poti v Bruselj.
Iz Trsta v Salzburg je slabih devet ur vožnje z vlakom. Ce sedeš zvečer v večerni brzivlak, ki ga v Vidmu pri klopijo na Osterreich-Italienexpress, si v nekaj urah v Trbižu. In ko so cariniki odpravili svoj površni pregled, ni težko zadremati; v Beljaku izvršijo poslednje preklopljanje vagonov in sredi noči boste nenadoma onkraj Visokih Tur, v Badgasteinu. še preden se zdani se dolina razširi in okrog petih zjutraj smo v Salzburgu. Cariniki vas bodo v isti noči že drugič prebudili. Tako je pač v tej razkosani Evropi; že v Salzburgu namreč opravijo carinski pregled, ker je to zadnja postaja pred nemško mejo.
»Ali si kljub včerajšnji nesreči še drznete leteti?« S temi besedami me
Dne 22. septembra je bil zaključen XI. mednarodni velesejem v Bocnu, ki ga je 12. septembra odprl minister za trgovino in industrijo senator profesor Giorgio Bo.
Ce primerjamo podatke o obisku, številu razstavljalcev in obsegu zaključenih poslov s poročili iz preteklih let spoznamo, da zanimanje za bocenski velesejem narašča iz leta v leto.
Zaradi naraščajočega števila prijav so letos razširili razstavišče od 29.000 na 32.000 kv. metrov površine. Od tega odpade 17.000 kv. metrov na prostor v paviljonih, 5.000 kv. metrov na pokrito razstavišče na prostem, 10.000 kv. metrov pa na nezazidano zemljišče.-
Letošnjega velesejma se je udeležilo 1584 podjetij (lani 1554, predlanskim pa 1523 razstavljalcev). Najmočneje so bila vsekakor zastopana italijanska podjetja (10.24), slede Zah. Nemčija (264 razstavljalcev), Avstrija (114), Združene države (35), Švica (20) in še druge dežele.
S svojimi proizvodi je bilo na letošnjem bocenskem velesejmu zastopanih 16 tujih držav. Uradno pa so bile prisotne Avstrija, Luksemburg in Zvezna nemška republika. Dočim sta Avstrija in Zah. Nemčija tudi v preteklih letih uradno prisostvovali na velesejmu, se jima je letos pridružil še s svojo informacijsko pisarno Luksemburg. Avstrija poseduje lično zgradbo, v kateri je pokazala proizvode, ki najbolj zanimajo gospodarsko področje bocenskega velesejma. Uradni predstavniki Nemčije so si uredili informacijsko pisarno. Najbrž se bo še prihodnje leto tudi Češkoslovaška uradno udeležila velesejma, kar se da sklepati iz izjav češkoslovaških predstavnikov, ki so obiskali sejem.
Velesejem je obiskalo 322.000 oseb, to je 15.000 več kakor lani. Kupčij jc bilo sklenjenih za 12,5 milijarde lir, za 1,5 milijarde več kakor lani. V letu 1949 pa so sklenili kupčije le za 5 milijard lir. Tudi ti podatki kažejo, da se sejem vedno bolj razvija. Povečani so bili sejemski kontingenti za države s področij dolarja in funta šter.
Bočen vzbuja pozornost tujih razstavljalcev že zaradi zemljepisne lege; zaradi te je bil že v srednjem veku važno tržišče (listine iz leta 1028!); odlikuje pa se tudi s svojo značilno strukturo. Kakor na vseh velesejmih, so obiskovalci bocenskega sejma opazili mnogotere električne naprave za gospodinjstvo, radijske in televizijske aparate, stanovanjsko in pisarniško opremo ter še mnoge druge sorodne industrijske proizvode. Poleg tega blaga pa so bili razstavljeni stroji in raznovrstne naprave, ki so namenjene predvsem gorskim gospodarstvom, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu. Bocenski velesejem se je specializiral v tej smeri in prav zaradi njegove svojevrstne u-smeritve se je ohranil in tudi vidno uspeva. Tu si videl naprave za umetni dež, pripomočke za preprečevanje slane, popolne opreme za kletarje in vinogradnike, sadjarske pripomočke, male traktorje in motorne pluge, s katerimi lahko obdelujemo tudi zelo strme gorske njive. Značilni izraz je dala bo-censkemu mednarodnemu velesejmu tudi razstava goveje živine in kmečkih konj. Vsakoletna privlačnost je razstava južnotirolskega sadja in vina. Nadalje naj še opozorimo, da je bil v okviru raznih mednarodnih zasedanj poseben dan namenjen tudi obrtništvu. Ob tej priložnosti so razna obrtniška vprašanja pretresali v okviru skupnega' evropskega tržišča.
Obiskovalci tega velesejma so predvsem kupci. Tam vidiš kmete s svoji-
TUJI OBISKI V BEOGRADU. V zadnjem času je obiskalo Jugoslavijo več državnikov iz manjših evropskih držav. Te dni se je mudil v Jugoslaviji predsednik norveške vlade Gerhardsen. Ljudski odbor mesta Splita ga je sprejel za svojega častnega meščana. Jugoslovanski državniki pogosto poudarjajo potrebo po zbližanju manjših držav, ki imajo tudi pravico, da soodločajo glede važnih vprašanj v svetovni politiki. Tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič obišče v kratkem Vel. Britanijo, da bi vrnil obisk zunanjega ministra Selwyn Lloyda v Beogradu.
je na letališču sprejel ravnatelj »Sabe-ne« s hudomušnim nasmehom.
Prejšnjega dne je namreč strmoglavilo v morje blizu Šanona veliko potniško letalo na poletu čez ocean in je pri tem zgubilo življenje sto oseb.
»Seveda, saj mi še na pamet ne pride, da bi se odpovedal vsakodnevni u-porabi avtomobila, čeprav je po statističnih podatkih najnevarnejše vozilo,« sem mu odvrnil. Priznati pa moram, da me novica o letalski nesreči, za katero še nisem vedel, ni pustila povsem ravnodušnega. Po tem razgovoru in kratkih carinskih formalnostih sem prišel preko ograje na samo letališče. Ob o-graji se posebno ob lepem vremenu drena veliko Salzburžanov, ker je to priljubljen cilj za krajše sprehode.
Pravkar je hostess najavila prihod letala iz Bruslja. Izmenjava potnikov, obskrba z gorivom in kratek pregled motorjev in že je bilo dvomotorno letalo tipa Convair Metropolitan pripravljeno za vzlet. Natančno ob 16. uri smo zdrseli po betonski stezi. Povečana hitrost nas je priklenila na sedeže in že se je senca trupa oddaljila od tal. Še majhen krog nad Salzburgom v poklon svetišču kulture, nakar je letalo obrnilo nos proti severu — proti bruseljski razstavi, središču civilizacije. Letimo ob ravni niti avtoceste čez srebrno lesketajočih se salzburških jezer proti Miinchenu in čez slabe pol ure zopet pristanemo. Seveda se polet na tej progi časovno ne izplača, ker rabiš več časa za prevoz na in z letališča kot pa za vožnjo z avtomobilom.
Ko vzletimo proti Frankfurtu, je peta ura popoldne; sedaj nas čaka ne-
mi značilnimi plavimi predpasniki kako s strokovnim pogledom motre razstavljene stroje in brez barantanja tudi sklenejo kupčijo. Ni nikaka redkost stroj ali pa vozilo na katerem je tudi več listkov z napisom »prodano«.
Ing. M. P.
VELESEJEM V INNSBRUCKU
Velesejem v Innsbrucku je zlasti pomemben za turizem. Poleg Italije se sejma udeležuje vsako leto tudi Jugoslavija. Kolektivno jugoslovansko udeležbo organizirajo skupno gospodarske ustanove iz Ljubljane in Zagreba. Jugoslovanska udeležba je imela tudi letos značaj turistične propagande, ker je pač Innsbruck važno turistično središče, kamor prihajajo turisti tudi iz od daljenih krajev, kakor iz Amerike, jugoslovanska razstava je imela tudi tr govinski značaj, v kolikor so bili razstavljeni predmeti, katerih izmenjavo predvideva kompenzacijski sporazum glede sejemskih kontingentov. Med Avstrijo in Jugoslavijo sklenejo vsako leto tak sporazum brez posebnih težav. Podoben sporazum velja tudi -za sejem v Gradcu. Izvozna lista za sejem v Innsbrucku predstavlja vrednost 7,6 milijona šilingov v vsaki smeri. V kontingent je vključeno tudi jugoslovansko vino.
Poleg kolektivne razstave je imela Jugoslavija tudi stojnico za pokušanje vin, kjer so si obiskovalci lahko privoščili tudi kranjske klobase. Na sejmu v Innsbrucku sta Jugoslavijo predstavljala dr. Bogdan, Novak, ravnatelj podjetja »Gosad« in dr. I. Ples, svetnik trgovinske zbornice v Ljubljani.
MILAN. Področje umetnih gnojil se je po dolgih tednih negotovosti ustalilo. Med poljedelci vlada večje zanimanje za dušična gnojila. Potrošniki so v glavnem usmerjeni na enostavna gnojila, katerih cena je sedaj predvsem u-godna. Sicer so se pocenila tudi sestavljena umetna gnojila. Toda za nekatere vrste še ni bila izrečena dokončna odločitev. Nove cene za stot so približno za 100-150 lir nižje od prejšnjih kvota-cij; glede na cene v preteklem letu pa se super sestavljena gnojila niso pocenila.
Konec septembra so v trgovini na debelo veljale naslednje cene (f.co skladišče, takojšnje plačilo, občinski davek in IGE posebej); Kalcijev cianamid 20 do 21% lir 34,40 (prve dni avgusta pa 37,50), kalijev sulfat 48-50% ne kvotira (prve dni avgusta 48-49 lir), kalijeva sol 40-42% ne kvotira (2500-2600 lir), kalijev klorid. 50-52% ne kvotira (31,50 do 32 lir), Thomasova žlindra 20% f.co prejemnik 19,70 lir (18), amonijev sulfat 20-21% lir 32,90 (37,70), bakrov sulfat (modra galica) 98-99% lir 112-115 (110-120), kostni superfosfat 18-20% 18-20% ne kvotira (19,50-22 lir), mineralni superfosfat 14-16% lir 14,95 (14,95 lir), mineralni superfosfat 18-20% lir 18,45 (18,45).
Za rastlinske izločke je zanimanje manjše kakor v preteklih tednih. Mnogoteri kupci so se namreč z blagom založili že v prvi polovici septembra. Cene so v glavnem stalne.
Dvigajo se cene gumija Kordofan, ki stane 275-280 lir; povišek znaša približno 10-15 lir pri kg. Gumijev lak stane na izvoru 180 šilingov, v Milanu velja 1 kg gumijevega laka ABTN (indijskega) 490-500 lir, gumijev lak TN pa 400 do 420 lir. Vosek gumijevega laka (svetli tip) ponujajo po 850 lir, docim je temnejši vosek gumijevega laka približno 100 lir cenejši. Tragant gumi Perzija 1 stane 1850-1950 lir, kopal gu--mi L.A.S. 330-340, obeljeni gumijev lak v prahu 800-820 lir, sandrak gumi 5800 do 6500 lir.
Na tržišču z oksalno kislino ni sprememb; na razpolago so precejšnje količine tudi grobokristalne vrste; v kristalih stane 250-260 lir. Znižale pa so se cene citronske in vinske kisline pač zato, ker je sezona teh dveh kislin že prešla. Citronsko in vinsko kislino namreč uporabljamo za izdelovanje osvežujočih pijač. Dočim je poleti stal 1 kg citronske kisline 690-700 lir, jo sedaj ponujajo po 670 lir. Cena vinske kisline pa je padla od 490-510 na 470 lir.
koliko večji skok. Dvignemo se nad kosmičaste oblake in v posebno zadoščenje mi je, da lahko oblake, ki jih sicer vedno motrim z nižine, sedaj lahko opazujem z viška. Zdi se mi, kakor da bi opazoval iz čolna peneče se valove in da bi oblake lahko z roko tipal skozi okroglo okno. Tudi opazovanje vremenskega dogajanja mora biti zanimivo iz letala, a morda ne vselej prijetno.
Bele hišice so posejane med dolgočasno nastlanimi njivami, videti so kot preproga iz raznobarvnih pravokotnikov.
Ob 18. uri letimo čez Donavo. Ta srebrni trak je edina zanimivost v sicer dolgočasni pokrajini in mi ni žal, da se tod ne prekladam s počasnim vlakom. Tik pred Frankfurtom nam . lepo cestno križišče v obliki štiriperesne detelje priča o velikopoteznosti nemških avtocest. Ko ob polsedmih pristanemo v Frankfurtu, je že skoraj mrak. Veliko število ameriških prevoznih letal z značilnim rdečim repom daje videz zelo prometnega letališča, sicer me je to letališče, ki spada statistično med najpomembnejše na celini, nekoliko razočaralo. Da je pa tu evropska odskočna deska čez ocean, priča posebna trgovina, kjer si potniki, ki so namenjeni v obe Ameriki, lahko s 60% popustom nabavijo nemški tobak, alkoholne pijače in znane kolinske parfume.
Ko smo zopet nad oblaki, se sonce že zelo poševno upira v sivoplave meglene valove. Skozi sivo tančico, ki se iz številnih tovarniških dimnikov razprostira čez milijonsko mesto, se vidi so-vodje Rena in Meine. Podolgovati vla-
Po Mmleak
Oktober je že v deželi in zadnji letoviščarji zapuščajo zgornjo Savsko dolino. Letna sezona gre h kraju. Zadnji avtomobili švigajo proti avstrijski meji in turistov je vedno manj. V Kranjski gori, Podkornu in Ratečah se pa pripravljajo na novo zimsko sezono. Zgornja Savska dolina je tudi poleti lepa, a svoje prave čare razkrije šele, ko zapade prvi sneg. Travnata pobočja hribov se spremenijo v obsežna smučišča, ki privabljajo mnogo jugoslovanskih in tujih smučarjev. Zlasti zadnjih je vsako leto več, gostinska zmogljivost v dolini je že premajhna.
Jeseniška občina je izdelala obsežen načrt, ki predvideva znatne denarne investicije za pospeševanje turizma v vsej zgornji Savski dolini. Po pobočju Vitranca bodo uredili sprehajališče, ki pa bo služilo bolj poleti, v Kranjski gori bodo v kratkem zgradili hotel kazino in novo restavracijo. Dobro bi bilo, da bi odprli tudi lekarno, knjigarno in morda še kaj drugega. Znatne mvesticije so predvidene tudi za popravila in ureditev trgovin v središču. Nekaj sto metrov izven vasi ob cesti proti Podkornu pripravljajo prostor za obsežen motel, njemu nasproti pa čez cesto parkirni prostor, da bodo turisti lahko parkirali svoja vozila v neposredni bližini motela; hkrati bo razbremenjen mali trg v Kranjski gori, ob križišču s cesto na Vršič. Hotel bodo po vsej verjetnosti dokončali že drugo leto. Tudi za Podkoren so bile odobrene znatne investicije . in nekatera dela so že dokončali, tako na primer dela v zvezi z dobavo električne ener-
Tržišče krompirjevega škroba je precej zmedeno, ker Nizozemci še niso sporočili cene novega pridelka. Lani so nekateri. v tem času že sklepali kupčije za blago, ki je bilo potem dobavljeno meseca januarja, letos pa malokdo misli na škrob, ki bo na razpolago v januarju 1959. Nizozemski krompirjev škrob kvotira danes 136-140 lir, dočim stane domači 125-135 lir. Pšenični škrob stane 125-130 lir, ventilirani čisti koruzni škrob 90-100, rižev škrob »fiore«, izredno čist pa 170-185 lir.
Iflablediaji hoteli he p'iipo%oea}o
Hotel COLOMBIA Trst, UL Geppa 18 - Tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
čilci ležijo na mirni gladini in le bela pena priča o njihovem gibanju in vendar je to ena najprometnejših žil evropske celine.
Po vzletu iz Miinchena so nam po-služili malico, sedaj pa je čas za večerjo, da prej mine čas. Ob 19.06 letimo čez Liege; hitrost 400 km na uro, višina 3050 m, zunanja temperatura 0 stopinj, nam prijazna hostes sporoči v petih jezikih. Pa še njo sem mimogrede vprašal, kaj misli o nesreči prejšnjega dne.
»He had a bad lučk« (Ni imel sreče), mi je odvrnila z nasmehom, ki je ovajal vdanost v usodo.
Medtem se je skoraj popolnoma stemnilo. Odeja oblakov postaja gostejša, le na zahodu nam živordeča lisa kaže smer ugašajočega sonca. Končno se pred nami zopet pokaže napis »Prepovedano kaditi«, ki je med poletom ugasnil.
»Prosim privežite si varnostne pasove,« zadoni iz zvočnika.
In pri tem delu premišljujem o varnosti, ki naj jo ti pasovi predstavljajo, čeprav bi jih hoteli vpeljati tudi v avtomobile. Morje luči se pokaže pod nami, čez nekaj minut bomo pristali v Melsbroeku. Tako se namreč imenuje bruseljsko letališče. Ko zdrsimo po betonski stezi, nas skozi velikanska razsvetljena okna pozdravi upravno poslopje letališča. Skozi te hodnike je čez poletje šlo več milijonov potnikov, na poti za znamenito neenakokrako zvezdo, ki vabi človeštvo na pregled svetovnega napredka. Prtljago sem si mor.al poiskati na kupu pred cariniki, a ti je nišo niti pogledali. S posebnim motornim vlakom sem se nato pripeljal na Gare Centrale. Zvečer sem obstal sredi Bruslja, ki je bil tako razsvetljen, kakor bi bil dan.
R. D.
na planine
gije. Postavili so nov transformator in uredili električno omrežje, tako da je v začetku letošnje poletne sezone že vse delovalo.
Turistično društvo je že pred nekaj leti dalo pobudo za graditev žičnice sedežnice iz Kranjske gore na Vitranc. žičnico so začeli graditi že leta 1955, toda pozneje so finančne težkoče zavlekle delo vse do letošnjega leta. žičnica bo sestavljena iz dveh med-seboj neodvisnih delov. Prvi del, ki je že popolnoma zgrajen, se konča na srednji postaji. Tu bodo izstopili začetniki, ki se bodo lahko na smučeh spuščali po položnem pobočju v dolino. Izurjeni smučarji pa bodo nadaljevali do vrha Vitranca z drugo žičnico. Z vrha so zanje izpeljali nov smuk. Prvi del žičnice je dolg 1210 m in krije 300 m višinske razlike. Kakor rečeno je popolnoma dograjen in že prevaža ljudi. Do srednje postaje pelje dobrih 13 minut. Kolesa, po katerih polzi vrv, so obložena z gumo, zato tečejo brez vsakega šuma in se ti zdi, da letiš kakor ptica nad vrhovi smrek in bukev. Srednjo postajo, še izpopolnjujejo. V načrtu je tudi tukaj gradnja bifeja, v katerem se bodo smučarji in tudi sankači lahko opogumili in ogreli. Točka je na že primerni višini in je z nje krasen razgled na dolino in Kranjsko goro.
Po ozki stezi skozi smrekov gozd prideš v nekaj minutah do spodnje postaje višje žičnice. Ta bo tudi kmalu končana in bo letošnjo zimo že obratovala. Ta drugi del žičnice je dolg 1007 m in krije 445 m višinske razlike. Do vrha pelje 11,5 minute. Njena zmogljivost je predvidena na 250 ljudi na uro. Na vrhu Vitranca bodo zgradili veliko restavracijo v alpskem slogu. Pogonske stroje za oba dela žičnice je izdelala tovarna Rade Končar iz Zagreba, jeklene'stebre so napravili v černučah, sedeže pa v Štorah. Vse potrebno ogrodje je izdelala železarna na Jesenicah. Vrvi so uvozili iz Avstrije; računajo, da bodo zdržale sedem let pri dnevnem osemurnem delovanju. Oba dela žičnice bosta stala 55 milijonov dinarjev. Zaradi primerjave naj še omenimo, da je stala žičnica sedežnica na Krvavec pri Ljubljani 115, vzpenjača z gondolami na Pohorje pa 260 milijonov dinarjev.
Voziti red avtobusov za Jugoslavijo
Proga; Trst - Sežana - Ljubljana:
Odhodi iz TRSTA: vsak dan ob 7,30 (Opčine 7,50).
(S.A.T.)
PROGA: Trst - Sežana:
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 In 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30.
(S.A.T. - SARA)
Ob nedeljah in ponedeljkih odhod iz TRSTA ob 9,30 in 19,00.
(SLAVNIK)
Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica
Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 in ob 17.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Kozina
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00.
(AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Femeče
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.
Proga: Trst - škofije
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40,
6.00,	7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15,
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
Proga: Trst - Koper
Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.30 in 17.00 uri.
Proga: Trst - Pulj
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.25, 14.15.
Proga: Trst - Buje
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16.
(C. TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter
18.30.
»GOSPODARSTVO«
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 • lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396! za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo ino zemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu«
= ..visir _
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, Šestil, računal in potrebščin za višje Sole, toplomerov in fotografskega materiala.
Z letalom na svetovno razstavo v Bruselj
Kemikalije na italijanskem trgu
Iz Kranjske gore pelje proti vrhu Vitranca tudi vlečnica, ki pa je že nekoliko zastarela, a kljub temu opravlja svoj posel. Da bi bil vrh Vitranca dostopen tudi z druge strani, bodo prihodnje leto zgradili še tretjo žičnico iz Podkorna. Peljala bo iz bližine železniške postaje, ki je le 500 m oddaljena od naselja, pa do Rutinikovega ruta, nedaleč od žičnice iz Kranjske gore na Vitranc.
Po izpeljavi novih žičnic bo postala zgornja Savska dolina še privlačnejša za ljubitelje zimskih športov. Kdor se pa ne bo upal v hrib, se bo lahko peljal po zasneženih poteh s sanmi na konjsko vprego. Tržačani zahajajo radi v te kraje že mnogo let. Manj je Goričanov in drugih športnikov z italijanskega obmejnega področja, ker jih snežne poljane vabijo bolj v Kanalsko dolino, v bodoče pa bo Savska dolina lahko uspešno tekmovala tudi zato, ker z lahkoto prekoračiš mejo kar s prepustnico.	F. E.
Jugoslovanki čebelarji na kongresu v Rimtf
Zveza čebelarskih društev v Sloveniji je s sodelovanjem Putnik-Slovenija organizirala izlet na XVII. mednarodni čebelarski kongres v Rimu. Iz. Slo; venije je odpotovalo 32 čebelarjev. D so se med potjo srečali tudi s srbskimi čebelarji. Do Rima so potovali z vlakom. Obiskali so tudi Pompeje in se z avtobusom vrnili v Slovenijo, j okolici Bologne so si ogledali več zglednih čebelarskih podjetij, kjer gojijo matice za izvoz. Podjetja prodajajo matice v tujino približno po 500 lir komad-Izvažajo tudi mleček (dragoceno hrano, ki jo čebele pripravljajo za matico), iz katerega danes pripravljajo dragocena zdravila za krepitev človeškega organizma. Matice izvažajo zlasti v Veliko Britanijo in v Švico. Izvoz mlečka v Francijo ne gre od rok, ker so se tam že nakopičile velike zaloge.
Bled
UWWkAAAAA
VWVA/WWG\AAAAAAAAAAA'
/loiel
ffl&plice
BLED, tel. št. 222,246
odprt je vse leto in nudi svojim gostom prijeten oddih. — 320 postelj — lastno kopališče — termalno kopališče — čolni — tenis. — Idealna smučišča in drsališča v bližini hotela. — Specialne cene za izvensezono in zimsko sezono cd 1.080 do 1.500 Din. — Uprava sprejema rezervacije direktno in po vseli potovalnih agencijah.
Park Hotel - Hled
največje gostinsko podjetje Vas vabi v sezoni 1958.
Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje )do 1550 din. Tel. 338 Bled.
Hotel Krim - Bled
Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej.
Zdravilišče Rogaška Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode »Donat«, »Sty-ria« in Rogaška 35 »Tem-pel« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, ,.................................
čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenice, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitje® zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo.
Zali te vaj te votlo pri svojih trgovcih
Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije
SLOVENSKI DOM
z depandansami v »Rogaški Slatini«-
Uspešno zdravljenje jeter, živčevja obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino. Dnevni penzion v predsezoni in po sezoni od 650 do 950 din in v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. S.
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI
Hotel SOČA
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za ičasa vašega letovanja-Cene (penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. Cene v sezoni (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in topla
tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna kuhinja, odlični kraji in dobra vina.
■EO111 \.l
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, ha preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni (od 750 do 1050 din. Izven sezone od 500 do 850 din.
/fbfel
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 500 do 765 din.
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone tod 550 do 980 din-
ali Ulil fin o&iiblte nnhv
Trst, UL S. Nicolo 22 = TeleL 3 M38
MAGAZINE ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE
ll£at§nta izbi'm (j'ti,'itnih uiitjlo/iltili hi tlaninbili tltnnin
Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini = Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu) = Tel. 680=682
SEDE 2, TRST . ULICA F A R I O FILZI ST. Id/I.
TELEFON ST..7«. OS
<0,
SPOmRSKEGA ZIM JZF.N.IA
Pokojnina tudi4za obrtnike
^Dčno kaže, da bodo imeli tudi o-"'ki pravico do pokojnine. Pred krat-i ie namreč ministrski svet odobril ltlski osnutek, ki določa pokojnino Trtnike. Osnutek je pripravilo mi-kstvo za delo in socialno skrbstvo; jeni se mora izreči še Svet za go-J®arstvo in delo ter ga mora nato , rtti parlament. Vse kaže, da 'bo l°ti uveljavljen 1. januarja 1959. Dr-f bo prispevala 6 milijard lir, obrt-Pa bodo plačali mesečno v ta sklad ,’r. Lastniki obrtniških podjetij, ki vpisani v zajemne bolniške bla-llle, kakor tudi njihovi domači bodo 'rali biti vpisani obvezno v zavaro-za primer, da niso že v podrc-6,11 delovnem razmerju in tako že
arovani.
'stiutek določa, da imajo pravico do '°stne pokojnine obrtniki, ženske ali ^ki, ki so dopolnili 65. leto. Pravico Pokojnine v prvem letu, ko bo uve-ben predmetni pokojninski zakon,
bodo imeli tisti, ki bodo plačali vsaj 12 mesečnih prispevkov; obrtnik, ki bo začel plačevati mesečne prispevke od 1. januarja 1958 in bo do konca 1959 plačal 12 mesečnih prispevkov po 600 lir, bo leta 1959, če bo dopolnil 65 let,
. imel pravico do najmanjše pokojnine. Najmanjša pokojnina bo znašala mesečno 5.000 lir in povrhu še 13 plačo. Pokojnina bo tem večja, čim večje bo število plačanih mesečnih prispevkov.
Invalid.ninsko in starostno zavarovanje za obrtnike in njihove domače člane bo vodil Zavod za socialno skrbstvo. Predvidevajo, da se bo s tem zakonom okoristilo najmanj milijon oseb. Za domače člane bodo šteti vsi sinovi, zakonski in nezakonski ali posvojeni, o-čim, mačeha, bratje in sestre.
VIŠINA POKOJNINE ZA UPOKOJENCE, KI ŠE DELAJO Upokojencem, ki še delajo, se ne odbije, kakor do sedaj 1/3 pokojnine, temveč dnevno odbitek, ki ga določi za posamezne kategorije Zavod za socialno skrbstvo. Ta odbitek je že določen in vpisan na listku, priloženem pokojnin ski knjižici in se šteje od prvega januarja 1958 dalje.
POTROŠNI DAVEK
Uradni list štev. 27 je razširil na Trst mnoge ukrepe, ki so že v veljavi v drugih italijanskih pokrajinah. Zlasti zanimiv je odlok štev. 71, ki normalizira plačevanje potrošnega davka.
OBVESTILO
Tisti, ki plačujejo potrošni davek, vezan na obvezno pogodbo za plačevanje potrošnega davka na sladkarije, čokolado, piškote in kakao, zahtevajo lahko do 20. oktobra spremembo višine že sklenjene pogodbe, ker bo sicer ostala višina davka, določena za leto 1958 nespremenjena tudi za naslednje leto.
OBVESTILO OBRTNIKOM
Pokrajinska bolniška blagajna obrtnikov v ulici Geppa 2 ima za občinstvo naslednji urnik: od 8.30 do 10.30 zdravniška ordinacija za obrtnike, ki potrebujejo pomoč specialistov ali pa zdravljenje v bolnišnici, in od 8.30 do 12. ure upravne zadeve za obrtnike, ki do-trebujejo upravne informacije, ki hočejo prevzeti izkaznice in drugo.
5 Trstu je bil kongres itaii-
*kih pediatrov. Med zbranimi zdrav-' je bila tudi močna delegacija ju-lQvanskih zdravnikov, in sicer iz Brada, Zagreba in z Reke. Dr. Lju-i lr Vulovič iz Beograda je poročal Udih primerih bronhialne pljučnice °trocih.
SPREJEM NOVEGA JUGO-uVANSKEGA KONZULA. V soboto, ^ePt. sta novi jugoslovanski general-/tonzul v Trstu dr. Žiga Vodušek in
k . t o—ici	x HA
ski cesti. Sprejema se je udeležila ® uglednih Slovencev v Italiji naj-u*cnejših poklicev.
^ESReca POSEBNE VRSTE, v Tr-
. Se je na nekem križišču zaletel u Opel Rekord v Fiat 500. Ko sta urnobila zletela vsaksebi, sta podrla
Mh
ga priredila prvi sprejem v pro-
generalnega konzulata na Fur-
iotn
Po eno osebo. Opel je zmečkal
motorjev zaporedoma. K sreči
Mio večjih žrtev.
lž Evrope v Avstralijo. Danes
Jutri bo odpotovalo v Avstralijo °g 1000 izseljencev. Deloma se bo-vkrcali na motorno ladjo Flaminia, stali na ladjo Toscana. Tržačanov
Razmeroma malo. Največ je Avstrij-
tn okoli 225 beguncev, ki so bili na-Ujeni po raznih taboriščih v Italiji.
Koliko JE VOLILCEV. v Trstu se sestal odbor, ki urejuje volilne se-
■	Ute za Tržaško ozemlje. Ko so čr-urnrle državljane, je ostalo 209.479
f-ev, od tega 115.311 žensk in 94.168
FalijaNSKA VINA so bila nagra-.4 na kmetijskem sejmu v Budim-sti. Mednarodna komisija je podeli-italijanskim vinom 6 zlatih, 5 srebr-t in 1 bronasto medaljo.
Kova petrolejska ladja. Med
edstavniki ladjedelnice CRDA in sku-110 ENI so v teku razgovori za graet-nove ladje. Zdi se, da bo Ente Na-Pale Idrocarburi naročilo CRDA naj adijo 48.000-tonsko petrolejsko ladjo.
K0VI TAJNIK ITALIJANSKO - JU-USLOVANSKE ZBORNICE. Za nove-tajnika Italijansko - jugoslovanske rnice v Milanu je bil imenovan rag. ^°lo Di Salvio. Bivši tajnik rag. G. Ukel je bil premeščen na novo služ-mesto.
KEPLAH MED GORIŠKIMI
Obmejni promet je rešil goriško trmo iz hude krize, ki bi bila sicer ^svila vrsto goriških trgovin. Vsak Sec priSpe \z Jugoslavije povprečno 50.000 ljudi iz obmejnega pasu, ki .Uašajo svoje pridelke in kupujejo za-.e v Gorici vse vrste blaga. V zad-em času je pričel ta dotok usihati, u trgovci je to pojemanje povzroči-Precejšnje vznemirjenje. Do tega je sl°, ker so v zadnjem času premno-® prebivalcem v obmejnem pasu za te stare propustnice. Obnavljanje JPustnic zahteva pri vsej dobri volji asti na obeh straneh precej časa.
Kova strokovna šola v gori-
■	Vodstvo obrtne (industrijske) šole assandro Volta v Trstu je v Gorici Prlo podružnico. Šola namerava zbu-1 med prebivalstvom večje zanima-
nje za strokovno izobrazbo in tako zamašiti vrzel, ki je nastala zaradi pomanjkanja strokovno izvežbanega naraščaja zlasti v mehaniki in gradbeni dejavnosti.
Zadovoljil/ vpis v šole
Vpisovanje v slovenske strokovne šole na Tržaškem je poteklo ugodno. V slovenske šole se je splošno prijavilo več dijakov kakor lansko leto. Industrijska (obrtna) šola v Rojanu ima letos 190 dijakov (lani 163), v prvem razredu je 52 fantov in 41 deklet, v drugem 37 fantov in 15 deklet, v tretjem pa 26 fantov in 19 deklet. V industrijski šoli na Opčinah je 115 dijakov (55 dečkov in 60 deklet), v dveh prvih razredih bo 35 dečkov in 34 deklic, v drugem 17 dečkov in 15 deklic, v tretjem trije dečki in 11 deklic. Na industrijskem dvoletnem tečaju v Nabrežini in v oddeljenih razredih v Sv. Križu bo 75 dijakov. Na dvoletnem trgovskem tečaju na Proseku bo 28 dijakov in sicer 23 deklet in 5 fantov, na dvoletnem trgovskem tečaju na Kati-nari pa 23 dijakov (16 fantov in 7 deklet).
Na trgovski akademiii pri Sv. Ivanu bodo letos 204 dijaki, to je 9 manj kakor lansko leto. V nižjo trgovsko šolo pri Sv. Ivanu se je letos vpisalo 30 novih dijakov, tako bo na tej šoli letos študiralo 69 dijakov.
Na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu je letos 344 dijakov (lani v začetku leta 329); na učiteljišču je 35 dijakov.
Na slovenskih osnovnih šolah bo letos manj učencev, ker je sploh manj otrok; na italijanskih osnovnih šolah bo 950 otrok manj.
GOSPODARSTVO BENEŠKIH SLOVENCEV bi po mnenju nekega italijanskega sodelavca »Matajurja«, glasila beneških Slovencev, lahko nešila samo industrializacija. Edino tako bi se dalo ustaviti zapuščanje -gorskih krajev, ki mu ni konca.
NAŠE SOŽALJE
Dr. VLADKO GOUEVŠCEK
V	Zagrebu je te dni umrl dr. Vladko .Goljevšček iz Trsta. Rajni je dovršil gospodarske nauke na ekonomski fakulteti ter je več let služboval na tukajšnji podružnici Živ.nostenske banke. Kot študent se je močno udejstvoval v akademskem društvu Balkan pa tudi sicer na prosvetnem področju. V težkih časih po prvi svetovni vojni .je s svojo živahno osebnostjo in s svojim odkritim nastopom in svojo nezlomljivostjo spodbudno vplival na mladino in slovensko družbo v Trstu sploh. Kdor ga je le količkaj poznal ga bo ohranil v dobrem spominu.
V	Trstu je umrla Ivanka Černetič, v Zgoniku Helena Furlan roj. Mazi, v
' Nabrežini 62-letni Ivan Pertot. Pri Herpeljah se je 28-letni Evgen Zuljan iz Loga pri Ricmanjih zaletel s svojim motorjem v drevo ob cesti in po-zneje izdihnil v bolnišnici v Izoli. V Gorici je umrl 68-letni odvetnik dr. Viktor Devetak. Pri cestni nesreči blizu Trevisa, sta izgubila življenje šoferja Anton Pavletič iz Rupe in Joško Nanut iz štandreža pri Gorici.
TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
APARATI ZA MIKROFILME ■ ZNANSTVENI APARATI . ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Na zahtevo se pošljejo seznami
»Trans - Trieste”
S. a r. 1.
TRIESTE-THST V, Bcnota 3
Tel. 38-827 31-906 95-880
UVAŽA: vse leene sortmane in produkte gozdne industrija
IZVAŽA : vsa proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Volitve se bližajo
Kljub vsej volilni agitaciji ne kaže tržaška javnost posebnega zanimanja za občinske volitve, ki bodo 12. oktobra. Govorniki morajo pravzaprav iskati volivce. Tako je neka govornica nastopila kar med branjevkami na trgu ob Rdečem mostu, drugi govornik se je na Opčinah postavil v bližino bencinske črpalke. To so znamenja, ki kažejo, da so se volivci dejansko že odločili, ker dobro poznajo programe strank še iz prejšnjih volilnih agitacij in po njihovem delu. Po vsem tem je verjetno, da bo udeležba na volitvah visoka, kakor je bila pri zadnjih parlamentarnih volitvah .čeprav ni javnost niti tedaj pokazala posebnega zanimanja za volilne govore.
Pri sedanjih volitvah nastopi 14 političnih skupin. Med temi je nova »Nacionalna delavska stranka«, ki predstavlja .neofašistične razkolnike (disidente); neofašistična skupina nastopi pod označbo »italijanskega socialnega gibanja«. Tudi neodvisneži nastopijo v dveh ločenih skupinah (Neodvisna fronta, ki jo vodita Borghese in dr. Giam-piccoli ter Tolloyeva skupina, ki nastopi pod geslom »Trst Tržačanom).
PROGRAM NEODVISNE SOC. ZVEZE
Kot kandidata Neodvisne socialistične zveze nastopita tudi pri teh volitvah dosedanja občinska svetnika dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Kandidiranje dr. Dekleve so pozdravili Slovenci z zadovoljstvom, ker se je sedanji kandidat v občinskem svetu ob vsaki priložnosti odločno zavzemal za gospodarski napredek Trsta in pravice Slovencev. V svojem programu navaja Neodvisna socialistična zveza, da bodo njeni kandidati nastopali za integralno prosto cono, nadalje za avtonomijo tržaškega področja v avtonomni deželi Furlanija - Julijska Krajina; za obnovitev in okrepitev pomorskih in železniških in cestnih zvez, da bo Trst lahko uspešno konkuriral drugim pristaniščem, za modernizacijo in popolno zaposlitev industrijskih podjetij državne družbe IRI, to je železarne, ladjedelnic in Lloydovega arzenala; za ustvaritev novih možnosti za zaposlitev nezaposlenih; pri zaposlitvi morajo imeti prednost domači delavci pred drugimi; pospešiti je treba zidanje ljudskih hiš in preskrbeti meščanom primerna stanovanja.
Slovenske predstavnike ima na svoji listi tudi komunistična stranka, ki je postavila na prvo mesto poslanca V. Vidalija, na tretje mesto Bernetičevo in na četrto Gombača. Tudi pri teh volitvah nastopita Slovenska demokratska zveza in Katoliška skupnost skupno z listo, ki jo vodi dosedanji občinski svetnik dr. J. Agneletto; drugi kandidat je dr. Tcofil Simčič.
OB NEDELJAH PREPOVEDAN TOVORNI PROMET
Italijansko glavno ravnateljstvo za cestni promet je zaradi varnosti na cestah prepovedalo promet težkih kamionov ob nedeljah in praznikih, in sicer od 6. do 24. ure. Prepoved je zbudila hrup med avtoprevozniki, pa tudi med industrijci in predstavniki kmetijstva, ki se bojijo, da bo odslej dobavljanje s kamioni trpelo prevelike zamude. Predstavniki omenjenih kategorij so se sestali v Bologni in sestavili resolucijo, ki jo bodo poslali oblastem skupaj s prošnjo, naj vsaj omilijo omenjeno uredbo.
KULTURNE USTANOVE SODOBNEGA TRSTA
Nedavno smo že sporočili vest o izidu posebne številke tržaške revije »Umana«, ki obravnava v zajetnem zborniku na 202 straneh, kulturne u-stanove sodobnega Trsta. Revija je topot izšla pod pokroviteljstvom tržaške univerze in je posvečena spominu pred kratkim preminulega rektorja Rudolfa Ambrosinija. Uredništvo pojasnjuje v priložnostni uvodni besedi, da se je odločilo za takšno vsebino, ko je prejelo vest, da je prosvetno ministrstvo v Rimu podelilo tržaški občini zlato kolajno za njene zasluge na področju šolstva, kulture in umetnosti.
Ta številka revije »Umana«, ki jo u-reja gospa Aurelia Gruber Benco, predstavlja edinstven dokument o razvoju slovenskega in italijanskega kulturnega dogajanja na Tržaškem. Polovica člankov prvega dela revije je posvečena šolstvu.. Ostali članki tega prvega dela obravnavajo lisk, knjižnice, državni arhiv, muzeje, glasbeno življenje, gledališče in razne druge kulturne ustanove.
O kulturnem dogajanju slovenske manjšine poroča med drugim univerzitetni prof. Romeo Colognati. Članek je pregleden in izčrpen. No moremo se seveda strinjati z vsemi njegovimi trditvami, zlasti kadar piše, da je italijansko zanimanje za slovenski živelj v razmerju s številčno pomembnostjo slovenske manjšine; saj je vendar vsakomur jasno, da je takšno gledišče nevzdržno. Še politikom ne bi mogli oprostiti, ko bi merili pomen neke narodnostne skupnosti s številkami; toliko manj kulturnikom. Navsezadnje nas je vendar več, kakor nas uradno pri-
iliii:iiiiliil!iiiii:iiiiiiiiiii;iiiiiiiiiJ':<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii!iiiiiin
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta
Proga Jadransko morje - Vzhod: Triglav 25. okt.
Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan: Triglav 25. okt., Lovčen 5. nov.
Proga Jadransko morje - Indonezija -Daljni vzhod: Trigalv 25. okt.
Proga Jadransko morje - Sev. Kitajska - Japonska: Radnik 25. nov.
Proga Jadransko morje - ZDA: Srbija 10. okt., Makedonija 28. okt.
Proga Jadransko morje - Španija -Sev. Evropa: Zadar 8. okt., Bratstvo 22. okt., Rijeka 10. nov.
Proga Jadransko morje - Sev. Afrika: Zadar 8. okt., Srbija 10. okt., Makedonija 8. okt.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: Vis 15. oktobra.
Proga Jadransko morje - Juž. Amerika: Drvar 15. oktobra.
Proga Jadransko morje - Dalmacija -Grčija: Istra 7. oktobra.
NOVA PROGA MED TRSTOM IN JUŽNO AMERIKO. Progo je uvedla brazilska plovna družba »Flota mercan-te de Espado«. Ladje na tej progi bodo plule vsakih, dvajset dni.
JUGOSLOVANSKA DRVA NA ITALIJANSKEM TRGU. Jugoslovanski izvozniki drv, so trgovcem iz notranjosti Italije, kakor iz Milana in drugih važnih trgovinskih središč, dovolili posebne popuste, da lahko uvažajo drva tudi na tako velike razdalje. Zato je letos italijanski trg bolj preplavljen z jugoslovanskimi drvmi. Trg za tuja drva je letos v Italiji .nekoliko ugodnejši, ker italijanske oblasti letos bolj o-virajo sečnjo, da bi zaščitile domače gozdove. Tržaški trgovci, ki nabavljajo drva v Sloveniji, so ugotovili, da so tam drva skoraj pošla, ker se je izvoz lotos v Italijo povečal.
SADJE IN ZELENJAVA NA TRŽAŠKEM TRGU
Navajamo cene na debelo (v oklepaju na drobno): sadje: grozdje I. 65-80 (100-120), II. 45-70 (70-90), breskve 80-120 (120480), jabolka 20-80 (35-120), hruške 25-80 (40-120), slive 65-90 (90-120), smokve 40-80, (60-120), limone SOHO (120-150). Zelenjava: radič I. 250-350.(320-380), II. 50-100 (120-180), solata endivija 140-200 (200-280), bleda 70-120 (120-180), cikorija 20-25	(35-50),
špinača 80-120 (120-180), fižol v stročju 100-120 (140-160), zelen fižol 90-120 (120-180), melancane 60-80	( 80-100)’,
paprika zelena 25-35 (50-80), rumena 40-60 (70400), bučke 180-200 (240-300), paradižniki 25-60 (48-88), sladko zelje 30-45 (60-80), kumarice 80420 (120-180), zelena 80-70 (80-120), korenje 40-50 (70-80), čebula 30-50 (45-70), krompir 25-44 (36-55), ohrovt 15-20 (30-40), cveta» ča 40-80 (70-120).
I Z V U Z [J U D Z

D. D.
ZASTOPSTVA, TRIESTE, via Geppa 9, Telef. 39 770	29 133
znavajo in pomenimo kulturno tudi več kakor nas je po številu.
Drugi del zbornika je posvečen statističnim podatkom. Obravnavani so univerza, višji učni zavodi, srednje m osnovne šole, otroški vrtci, knjižnice, arhivi, muzeji, glasbene in igralske šole, gledališče, umetnostne razstave in tisk.
Tudi v tem delu so seveda omenjene zadevne slovenske ustanove. Škoda le, da niso podatki, ki zadevajo slovensko kulturno doganjanje, obravnavani posebej, ker bi bila slika o njem bolj pregledna. Uredništvo je sicer na lastno prošnjo prejelo več takih temeljitih prispevkov izpod peresa priznanih slovenskih strokovnjakov, predelalo jih je pa po svoje brez vsakršne omembe imen slovenskih sodelavcev; drugih prejetih prispevkov s tega področja pa sploh ni natisnilo. Upajmo, da jih bo objavilo ob drugi priložnosti.
RAZNA MNENJA O BENEŠKEM FILMSKEM FESTIVALU
Tudi letos je za nami beneški filmski festival. Gre za pomemben kulturen dogodek, saj zavzema film danes važno mesto med ostalimi tradicionalnimi umetnostnimi dejavnostmi. Zanimivo je, da se sodbe uradne žirije in filmskih kritikov ne strinjajo. Ta razlika v vrednotenju filmov je posledica dejstva, da je uradna žirija gledala bolj na trgovsko kot na resnično čisto u-metniško vrednost filmov, kot je to delala filmska kritika.
Žirija je podelila prvo nagrado »Zlatega leva« japonskemu filmu »Mož z rikšo« režiserja Hirošija Inagakija, ki ga pa kritika ima samo za dober film, s skromnim, čeprav resnim umetniškim stremljenjem. Namesto druge nagrade »Srebrnega leva« so podelili posebno nagrado, ki si jo delita italijanski film »La slida« režiserja Francesca Rosija in francoski film »Ljubimci« Louisa Malleta.
Filmski kritiki pa so sodili, da sta najboljša filma »Volčja jama« češkega režiserja Jirija Weissa in nemški film »Dekle Rosemarie« režiserja Rolfa Thie-leja. Zveza filmskih časnikarjev je dejansko podelila svojo nagrado omenjenemu češkemu filmu, češ da jc najboljši zaradi vsebinske globine in režijske domiselnosti, medtem ko je Sindikat italijanskih filmskih časnikarjev izročil »Nagrado Pasinetti« nemškemu filmu »Dekle Rosemarie« zaradi uspešnosti, s katero je režiser satirično podal na filmskem traku resnično kriminalno zgodbo. Italijanski film »La sfida« Francesca Rosija je prejel »Nagrado San Giorgio« zaradi svojih posebnih socialnih in moralnih vrednot. Ameriški film »Zakon in otroci« Morrisa Engela pa je prejel nagrado kritikov za najboljši dokumentarični film.
Kritika je prav tako odklonilno ocenila sodbo žirije, ki je podelila italijanski igralki Sofiji Loren Volpijev pokal za najboljšo igralko za njeno vlogo v Rittijevem filmu »Črna orhideja«. Kritika sodi, da gre v tem primeru le za povprečno Lorenino storitev, ki sicer dokazuje, da je igralka v zadnjem času nekaj napredovala. Kritiki so pa odobravali sklep žirije o podelitvi Volpi-jevega pokala za najboljšo moško igro ameriškemu igralcu Alecu Guinnessu za njegovo igro v filmu »Usta resnice« režiserja Donalda Neama.
ITALIJANSKI PEVCI V JUGOSLAVIJI
Lani so vodstva italijanske radijske družbe RAI in jugoslovanskih radijskih ustanov sklenila poseben dogovor o u-metniškem sodelovanju. Ta dogovor je važen prispevek h kulturnemu zbliža-nju med obema državama. Kot je znano, se je sodelovanje začelo z velikim simfoničnim festivalom v Benetkah, na katerem so bile zastopane med številnimi italijanskimi in jugoslovanskimi tudi skladbe slovenskih avtorjev Osterca in Škrjanca. Najnovejši člen te vedno bolj trdne kulturne verige je nedavno gostovanje osem italijanskih solistov z orkestrom za lahko glasbo RAI po večjih kulturnih središčih Jugoslavije. Največji uspeh so italijanski gostje želi v Beogradu, kjer so nastopili v tamkajšnji veliki dvorani Sindikalne zveze, kjer je prostora za dva tisoč ljudi. Vsa mesta v tej ogromni dvorani so bila razprodana do zadnjega kotička. Po koncu koncerta so bili italijanski pevci deležni burnega odobravanja.
jj-
AET0PREI/0Z
Vinilu Jiihu’ul
TRST - Strada del Prioli 2119, talcfon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Kanimrenčnc cene
PEDESET GODINA POSTOJANJA -__________
PEDESET GODINA USPJEŠNOG POSLOVANJA !
Sudjelujte kao izlagač, kupac ili posjetilac
na priredbama, što ih u svojoj jubilarnoj godini priredjuje
ZAGREBACK1
VELESAJAM
MEDJUJrARODjKI I*KOI,.I HT\I VRIAISA.I A R : ii. - 12. IV. 1959 MEDJUtfARODJSri JESENSKI VELESAJAM: 5. - 20 IX. 1959
Ji&tel VI T RA-Uf C Podh&beM
32 postelj - Sobe s tekočo toplo in mrzlo vodo - Kopalnice - Oddaljen le 400 m od železniške postaje - Krasna smučišča - U bližini žičnica in vlečnica
pMcUtč i/ crim&Ui
Hotel IdovUa - Med
Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Dependansa BLE-GAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVNO Sankališča - Smučišča - Žičnica
Jfotvl
METROPOL
BEOGRAD
Novo otvorenl hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salonom za doručak, varietd barom, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskkn salonima i salama za
_______________ konfcrencije.
Sobe hotela »METROPOL« su najsavrelrlen[jeg iconfora sa kupatilima i tele-fonima. Hotel »METROPOL« pruža sv0jjm posetiocima prvorazredno uslugu u pristupačne cene.
hoth ZAGREB & E3PLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na morit, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete.
Hote!
ATLANTIK
Opatija (Center)
Telef: 346 - 407 - 517
Moderan, konfor, riblji re-storan sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu.
Cijene umjerene.
	Jstra
	vabil
	ISTRSKI HOTELI
	VAS BODO TUDI
	LETOS POSTREGLI
	Z VSO POZORNOST-
	JO. PRIPOROČAJO
	SE CENJENIM
	OBISKOVALCEM:
Hotvl pnlace
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim konfortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s TERASO OB MORJU Glasba; ples; razne prireditve; obširen subtropski park ob morju; kopališče; nad 400 postelj.
Hotel CENTRAL —
c dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj.
H„,ei jA-iglai/
Kopen
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.
3U,ul Galeb
KOPER
Izbrana istrska vina in istrske specialitete v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku.
ho tol Metropol
t depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
"o^o1; ..HELIOS'
z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavama in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj
LVJJ TURIST cess«.mh.iaj)
Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborenje.
Restavracija In kavarna
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavami dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj.
Obiščite gostilno	j* |
v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se kvotacije mehke in trde pšenice dvignile zaradi velikega povpraševanja. V nekaterih krajih se je trda pšenica podražila za 100 lir pri stotu. Pri koruzi prevladuje ponudba. Na trgu z rižem se razmere še niso ustalile, cene neoluščenega in oluščenega riža so nižje, kot so bile lansko leto v tem času. Olje gre bolje od rok. Tudi maslo se laže prodaja.po dolgi krizi, cene so dosegle v Milanu kvotacije 870 lir kg. Trgovanje s sirom je živahno; zlasti za ovčji sir, gorgonzola in grana je veliko zanimanje. Ponudba klavne živine prevladuje nad povpraševanjem; za živino za rejo je večje zanimanje. Prašiči, zlasti debeli, se težko prodajajo. Trg z vinom je miren, cene so ustaljene. Cene grozdja so višje od lanskih v tem času. Na trgu s sadjem in zelenjavo ni bilo bistvenih izprememb.
ŽITARICE
ROVIGO. Pšenica fina 6300-6450 lir stot, srednje vrste 6050-6150; rumena koruza marano 4850-4950, bela koruza 40004100; pšenična moka tipa »00« 8300 do 8600, tipa »0« 7700-8300; tipa »1« 7500 do 8000; pšenični zdrob 9000-10.000; koruzna moka 5400-5600; oves 4200-4300; •rž 5400-5600; neoluščeni ječmen 5400 do 5600; jugoslovanski ječmen 4000-42000; jugoslovanski oves 3400-3500; otrobi 3700-3750.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot (nov pridelek) 5600-5800; Allorio 5700-6000; Ardizzone 6200-6400^0. Rossi 6200 do 6400; Maratelli 6000-6200; Rizzolto 6300-6600; Razza 77 6200-6500; R. B. 6700 do 7000; Arborio 7000-7400.
Oluščeni riž: Pierrot 10.500-10.800; Ma-ratelli 11.700-11.900; Razza 77 12.700 do 13.000; R. B. 12.700-13.000; Arborio 13.800 do 14.000.
ŽIVINA
LUGO. Krave krajevne vrste 300-350 tisoč lir par; breje krave 370440.000 par; krave s teletom 390-500.000 par; voli 390-510.000 par; junci ali junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 310-340.000; breje krave prvesnice 170-190.000 lir glava; telice 2 stota težke 80-85.000 glava; molzne krave 120-190.000 lir glava.
Klavna živina: voli 6 stotov' težki 270 do 330 lir kg; krave 6 stotov težke 265-320; junci 5 stotov težki 320-375; teleta 450-545.
Prašiči: prašički za rejo 380-420; suhi prašiči 340-400; prašiči za pitanje 100-150 kg 305-315, nad 150 kg 315-325.
Vprežni konji 180-200.000 lir glava; konji za zakol I. 220-230 lir kg, II. 150-180; žrebeta za zakol 300-320; mezgi za vprego 100-110 lir kg ali 60-70.000 glava ; mezgi za zakol 220-240 lir kg; vprežni osli 70-85 lir kg ali 60-70.000 glava; osli za zakol 120-150 lir kg.
Ovce 210-250; jagnjeta 430-450.
KRMA
LODI. Seno majske košnje stlačeno 2700-2800; otava 2300-2500; detelja I. košnje 2400-2600, II. 2300-2500; pšenična slama stlačena 850-900; koruzne pogače 3800-3900, lanene pogače 5500 do 5700; pogače iz tropin 1000-1100; kokosove pogače 6000-6100; pogače iz zemeljskih lešnikov 5000-5200.
PERUTNINA
MILAN, živi piščanci extra 750 lir kg, I. 650-700, III. 580-640; inozemski zmrznjeni piščanci 500-600; žive kokoši krajevne vrste 550-580; žive inozemske kokoši 500-590; inozemske kokoši zaklane v Italiji 600-650; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; žive pegatke 750-800, zaklane 900-1000; golobi I. 750, zaklani 800-900, id. II. 700-750; žive pure 600-680, zaklane pure 800-825; inozemske zmrznjene pure 500-550; inozemski purani 550-650; zaklani purani 750; inozemski zmrznjeni purani 500-550; žive race 400-480, zaklane 400-550; žive gosi 370; zaklane gosi 380420; gosi za rejo 760-1150 po teži; živi zajci 300-370, zaklani s kožo 420480, id. brez kože 440 do 550; danski zmrznjeni zajci 500.
Sveža jajca I. 30,50-32,50, navadna 27,50-29,50; inozemska sveža jajca 17-28 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 930-940 lir kg, maslo I. 810-850, II. 800-830, III. 790-820; sbrinz svež 480-490, 3 mesece star 560-600; provolone svež 510-530, postan 590-600; grana svež 520-550; zimski proizv. 1957-58 660-690; majski proizv. 1957 710-740; zimski proizv. 1956-57 780 do 800; emmenthal svež 460490 ; 3 mesece star 550-570; italico svež 420-430; talcggio svež 360-370 Iri kg.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 560-570, do 1,50% kisi. 540-560, do 2,50% kisi, 520-540, do 4% kisi. 500-520; dvakrat rafinirano tipa »A« 480485, tipa
VALUTE V MILANU	
1-10-58	11-9-58
Dinar (100 )	80,—	80,-
Funt šter.	5950.—	5975,—
Napoleon	4650.—	4725,—
Dolar	624,15	623,95
Franc. fr.	137,75	136,50
švicarski fr.	145,72	145,70
Funt sfer. pap.	1739,50	1753,—
Avstrijski šil.	23,92	23,96
Zlato (gram)	710,—	710,—
BANKOVCI V CURIHU	
1. oktobra 1958	
ZDA (1 dol.)	4,27%
Anglija (1 funt šter.)	90,00
Francija (100 fr.)	933/4
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šil.)	37%
CSR (100 kron)	13,00
Nemčija (100 DM)	102,00
Belgija (100 fr.)	8,56
Nizozemska (100 fl.)	11,24
Švedska (100 kron)	81,00
Španija (100 pezet)	55,00
Argentina (100 pezov)	8,00
Egipt (1 funt šter.)	30,00
Jugoslavija (100 din.)	48,00
»B« 430-445; prvovrstno semensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 365 do 370 lir.
VINO
ALESSANDRIA. Črno namizno vino
9-	10 stop. 8000-9000 lir hi, 10-11 stop. 9000-9800; belo namizno vino 10-11 stop. 9500-11.500; Barberato 11-12 stop. 10 do 11.000; Barbera 12-13 stop. 12.500-13.500; Barbera extra 13.500-14.500; Freisa ex-tra 13.000; beli moškat 15.000.
VIDEM. Črno navadno 10 stop. 8500 do 9000 lir hi; Merlot 9500-12.000; Ca-bernet 9500-12.000; belo navadno 8500-9000; Tokai 9800-13.000; Verduzzo 9800 do 13.000; Rizling 9800-13.000; črno Bar-dolino 11-12 stop. 11-11.500; Veronese
10-	11 stop. 10-11.000; Pugliese 13-14 stop. 12-13.500, 15-16 stop. 12.500-14.000; emi-lijsko 10-11 stop. 8500-9500; Pugliese belo 11-12 stop. 10.500-12.000; sicilijsko 13-14 stop. 10.500-12.000; Soave 11 stop. 9500 do 10.000.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
FERRARA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1958 v škatlah 10 kg 140-145 lir kg, v škatlah 5 kg 145-150, v škatlah 1 kg 155-165, v škatlah 500 g 170-175, v škatlah 200 g 220-225; v tubah 200 g 230-235; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga pro-izvodnnje 1958, v sodih 100-110 lir kg, v škatlah 10 kg 150-155, v škatlah 5 kg 155-160, v škatlah 1 kg 165-175, v škatlah 500 g 180-185, v škatlah 200 g 230-235, v tubah 200 g 240-245.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 150-180; korenje 3648; ohrovt 48-60; čebula 2848; rožmarin in žajbelj 120-200; fižol Vigeva-no 60-108; fižol v stročju 120-204; gobe 900-1100; cikorija z koreninami 48-60; cikorija 60-108; endivija 60-78; krompir Bintje 27-36; Majestic 30-35; paradižniki 18-60; peteršilj 54-72; zelena 48-66; špinača 84-120; bučice 144-180; buče 25 do 35; smokve 30-60; hruške navadne 2448; jabolka navadna mešana 24-48; hruške Kaiser 60-96; breskve extra 144 do 192, navadne 48-84; belo grozdje 120 do 155; grozdje vrste Regina 80-120; Isabella 3048; limone I. 96-120, II. 60 do 84 lir kg.
GRADBENI MATERIAL
PIACENZA. Rečni pesek 400 lir kub. meter; debelejši pesek 600; gramoz o-pran in prečiščen 600, navadna opeka 10.000 lir 1000 opek; štiriprekatni votla-ki 8000, dvoprekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa »vacuum« 25.000, navadni 17.000.
KAVA
TRST. Cene kave cif. Trst, Neapelj ali Genova za 50 kg netto (minimalna količina 50 vreč). V oklepaju navajamo ceno kave v lirah za kg netto f.co skladišče »B« Trst.
Victoria N.Y. 7 good to large bean proti takojšnjemu vkrcanju 268 šilingov (480 lir), id. proti vkrcanju v novembru 263 šil. (470); Victoria N.Y. 5
Močan skok cen činu je vzbudil v zadnjem času veliko pozornost. Čvrste so cene bombaža, medtem ko je. volna nekoliko popustila. Okrepile so se tudi cene žitaricam. Kava popušča.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenice v tednu do 26. sept. napredovala od 102% na 103 stotinke dolarja za bušel, koruza pa od 115 na 1151/8 stot. dolarja za bušel. Po zadnjih podatkih ni bil pridelek pšenice v nekaterih evropskih državah tako obilen, kakor so prvotno pričakovali. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je objavilo, da bo še naprej prispevalo k vzdrževanju cene koruze.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v tednu do 26. sept. ostala v bistvu neizpremenjena; v New Yorku je sladkor notiral 3,48, teden prej 3.47 stot. dolarja za funt. V Ženevi zaseda mednarodna konferenca za sladkor pod okriljem Združenih narodov. Namen konference je najti pot za ustalitev cen. Kava je v New Yorku v pogodbi »M« nazadovala od 45,70 na
45.60	stot. dolarja za funt. Med proizvajalci ni bilo mogoče doseči sporazuma glede trgovinske politike s kavo. Splošno si države, kjer se kava prideluje, prizadevajo, da bi skrčile izvoz in tako preprečile padanje cen. Francija in Portugalska, ki pridelujeta kavo v kolonijah, sta pristali na sporazum glede zmanjšanja izvoza. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo ceni letošnji svetovni pridelek kave na 58,7 mihjona vreč. Kakao je v zadnjem času pri ceni močno popustil, in sicer od 38,40 na
32.60	stot. dolarja za funt. To se je zgodilo zlasti pod vplivom vesti, da je bil pridelek v Ghani mnogo večji kakor lansko leto ter bo dosegel 237 000 ton.
VLAKNA
V	New Yorku je cena bombaža napredovala od 35,90 na 36 stot. dolarja za funt. Izvoz bombaža iz Amerike popušča ; v letošnji sezoni so namreč ZDA izvozile samo 5,950.000 bal bombaža, to je za 25% manj kakor v lanski sezoni. V Liverpoolu je cena za ameriški mid-dling popustila od 24,52 na 24 46 penija za funt. Cena volni je v New Yor-
good to large bean proti takojšnjemu vkrcanju 278 (496), id. proti vkrcanju v novembru 273 (494); Rio N.Y. 3 screen 17 proti takojšnjemu vkrcanju 301 šil. (536); Minas N.Y. 2 screen 18 proti takojšnjemu vkrcanju 323 šil. (375); U-ganda Robusta oprana in prečiščena proti vkrcanju v oktobru 280 šil (500), id. proti vkrcanju v decembru 265 šil. (474); A.P. 2proti vkrcanju v oktobru 249 šil. (446); A.P. 1 proti vkrcanju v oktobru 291 šil (519); E.K. 1 proti vkrcanju v oktobru 275 šil. (491); Ecua-dor extra superior proti takojšnjemu vkrcanju 580 lir (590 lir), id proti vkrcanju v novembru - decembru 565 lir (575 lir); Peru naravna »Tambo« proti takojšnjemu vkrcanju 44 dol. (560); Haiti XX proti vkrcanju v oktobfu-novembru 46 dol. (586), id. proti vkrcanju v novembru-decembru 45,75 (583); Haiti XXX proti vkrcanju v oktobru-novembru 47,75 dol. (608), id. proti vkrcanju v novembru-decembru 47,50 (605); Haiti XXXXX proti vkrcanju v okto-bru-novembru 49 dol. (624), id. proti vkrcanju v .novembru - decembru 48,75 (621); Tanganika »A« proti vkrcanju v novembru-decembru 405 šil. (718), id. proti vkrcanju v februarju-marcu 375 šil. (666); Tanganika »AA« proti vkrcanju v novembru-decembru 415 šil. (736), id. proti vkrcanju v februarju-marcu 385 šil. (683); Kenya »A« faq. proti vkrcanju v novembru-decembru 420 (745), id. proti vkrcanju v januarju-februarju 400 šil. (710); San Domingo Barabona proti vkrcanju v novembru-decembru 54,50 dol. (694), id. proti vkrcanju v decembru-januarju 54 dol. (686); Gua-temala hard bean proti vkrcanju v novembru-decembru 54,50 dol. (693); Costarica Atlas Fancy proti vkrcanju v septembru-oktobru 55,50 dol. (705), id. proti vkrcanju v decembru-januarju 54,50 dol. (693); Costarica SHB Paci-fics proti vkrcanju v januarju-marcu 59 dol. (749).
OLAJŠAVE ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA
Na bocenskem velesejmu je bila zlasti živahna kupčija s kmetijskimi stroji najrazličnejših vrst. Kmetovalci so deležni raznih olajšav pri nakupu sodobnega orodja, ki ga potrebuje danes kmet. Državna uprava pa tudi deželna in pokrajinska pomagata kmetu pri nakupu strojev z najrazličnejšimi olajšavami. Kmetje so deležni popusta na ceno, poleg tega lahko odložijo plačilo ali najamejo posojilo pod ugodnimi pogoji v ta namen. To velja tudi za nabavo plemenske živine. Reja plemenske živine je na južnem Tirolskem zelo razvita. Tirolci prodajajo plemensko živino po vsej Italiji in celo v Apulijo.
POCENITEV PETROLEJA
Dne 24. septembra je družba Shell znižala ceno bunkerskega mineralnega olja za ladje za 7 šilingov in 6 penijev v pristaniščih Malajskega polotoka, Sumatre, Jave, Bornea, Celebesa, Filipinov, Japonske in v Hong Kongu.
ku v tednu do 26. sept. nazadovala od 114,5 na 110,5 stot. dolarja za funt. Gre za ceno suinta. V Londonu je cena česane volne tipa 64’s B nazadovala od 92% na 90 penijev za funt, v Franciji pa od 1000 na 960 frankov za kg. Nazadovanje spravljajo v zvezo s podatki o letošnji svetovni striži, ki jo cenijo na 4,085 milijonov funtov (surove volne), to je približno za 1% manj kakor lansko leto. Striža je zlasti manj vrgla v Avstraliji. Japonska bo kupila 450.000 bal surove volne v času dd I. oktobra 1958 do 31. marca 1959. Avstralija, Nova Zelandija in Južna Afrika si prizadevajo, da bi ustanovile stabilizacijski urad za trgovino z volno.
KAVČUK
V New Yorku je cena kavčuka popustila le za malenkost, in sicer od 30 na 29,60 stot. dolarja za funt, medtem ko je v Londonu ostala cena za vrsto R.S.S. neizpremenjena pri 24 do 24U penija za funt. Cena je razmeroma čvrsta, ker je konjunktura za razvoj a-meriške avtomobilske industrije zopet ugodnejša.
KOVINE
Pozornost vzbuja gibanje cene činu, ki je v tednu do 26. sept. močno poskočila; v New Yorku se je dvignila od 89 na 90,37 stot. dolarja za funt, v Londonu pa od 680 na 725 funtov šter-lingov za tono. Zdi se, da je vmes odločitev Sovjetske zveze, da ta ne bo prihodnje leto izvažala cina. Baker se drži na dosedanji ravni; v New Torku je notiral 26,55 (teden prej 26,54) stot. dolarja za funt. Cena je ostala v bistvu neizpremenjena kljub stavkam v Rodeziji in Kanadi. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29 stot. dol. za funt; lito železo je napredovalo od 65 na 67 dolarjev za tono, Buffalo neizpremenje-no pri 66,50 a staro železo pri 43,17 dolarjev za tono. Živo srebro je notiralo 230-242 (teden prej 240-243) dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji dne 26. sept.: Cin, Duisburg 857-866 mark za 100 kg; svinec osnova Nevv York 101,62, osnova London 70,35-70,64; cink osnova East St. Louis 92,43, osnova London 74,61-74,75, elektrolitični baker za prevodnike 232 do 235 DM za 100 kg.
	■v	V	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	2.9-	11 9,-	1.10—
Pšenica (stot. dol. za bušel)		■ ■ IRR-3/«	186%	193.%
Koruza (stot. dol. za bušel)		• • 1247*	123%	114.72
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		- • 26. -	26.23	25.50
Cin (stot. dol. za funt)			■ •	93.75	95.25	85 25
Svinec (stot. dol. za funt)		• •	10.55	10.55	11.30
Cink (stot. dol. za funt)			• • 10.—	ia—	11.25
Aluminij (stot. dol. za funt)		- -	26.B0	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		• •	74.-	74 —	74.—
Bombaž (stot. dol. za funt)		• •	35 25	36.15	36.10
živo srebro (dol. za steklenico)		• ■ 241,-	241,—	239,—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . .	. .	40.37	45,—	44.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. • OOSVa	206 %	213.7,
Cin (funt šter. za d. tono) 		. . 740.7a	7307*	73072
Cink (funt šter. za d. tono) 		. .	65.	OSJ/s	65. 7„
Svinec (funt šter. za d. tono)		. .	71.	70.%	70,-
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . .	• - 330.	530,—	472.40
času. Ob naročilu mora
KU1*
utm KMEČKE ZVEZE
Zeleno gnojenje vinogradov
tovalec plačati na račun-lir za divjak trtnih sadik* lir za cepljenko trtnih - ^ 50 lir za vsako sadno dre/ ” in

zimsko krmljenje čebel in potrebnega orodja za umno če-belarenje.
že sama beseda nam pove, da gre za gnojenje z rastlinami. že v davnih časih, ko se je človek preseljeval iz kraja v kraj, je zeleno gnojil, ne da bi se zavedal. Po nekaj letnem izkoriščanju zemlje, je to zapustil in se preselil drugam. Med tem časom, so se na tem mestu razrastle razne rastline, ki so ob ponovnem obdelovanju zemlje prišle pod brazdo in s trohnenjem obogatele zemljo s hranljivimi snovmi. Vsakomur je znano, da je novina (na novo preoran travnik ali pašnik) rodovitnejša.
Ko pravimo, da je zemlja spočita, ne pomislimo, koliko malih živalic je v taki od ruše zasenčeni zemlji in koliko kilogramov korenin, travnatih listov in bilk je ob oranju prešlo v zemljo in jo obogatelo s prstenino. Ce bi se tega zavedali, bi tudi v skladu s temi ugotovitvami ravnali V veliki meri gnojijo zeleno v vinogradnih predelih, kjer
snovi, 0,48 kg dušika, 0,20 kg fosforja in 0,66 kg kalija. Glede na vsebino hranljivih
IZREDNO MNOGO SADJA V SLOVENIJI
v	, Poročali smo že, da je letos
«10VHe	pridelek sadja v Sloveniji iz-
na kot gnoj. Kakšne prednosti nam nudi še grašica? Če pred setvijo gnojimo grašici z umetnimi gnojili, se ta vskla-diščijo v zelenih delih rastline. Posevek graišice zavaruje zemljo pred izpiranjem, ki lahko nastane vsled večjih količin padavin jeseni, ter vsrka odvečno vlago, ki se sprosti ko erašico podorjemo. Grašica in druge stročnice so sposobne, da zbirajo dušik iz zraka in tako obogate zemljo s tem prepotrebnim rastlinskim hranivom.
jim gnoj ne zadostuje za gnojenje njiv, travnikov, vrtov in vinogradov. Z zelenim gnojenjem ob istočasni uporabi umetnih gnojil sprostimo precejšnje količine gnoja, ki nam je dobrodošel za gnojenje bolj zahtevnih kultur in poljščin.
Za podor sejemo razne vrste rastlin. Važno je, da le te proizvedejo velike količine zelene mase. Najprikladnejše rastline za podor so stročnice. Za njimi pridejo še repica in go-rjušica. Med stročnicami najpogosteje uporabljamo volčji bob in grašico. Posebno prikladna za zeleno gnojenje je ozimna grašica, katero sejemo jeseni in podorjemo spomladi ob prvem okopavanju vinogradov. Grašica ne zaostaja mnogo za gnojem po svoji gnojilni
PO ČEM GRE MED V SLOVENIJI
Letos je bilo v Sloveniji več cvetličnega medu kakor gozdnega. V gozdovih ni tako medilo kakor lansko leto. Lani so na primer zelo medili gozdovi pod Snežnikom, letos pa medijo še precej dobro pod Javornikom. Letos je bilo medu še precej, ne pa toliko kot lani. Večje je zanimanje za gozdni med. Podjetje Medex plačuje tega približno tako kakor lansko leto, medtem ko ponujajo zadruge na podeželju nekoliko manj. Okoli II. Bistrice so pripravljene plačati čebelarjem zanj 270 dinarjev (lani 290-300), cvetlični med (akacijev) plačujejo po 220. Medex v Ljubljani plačuje tega po 245, gozdnega pa okoli 300 dinarjev za kilogram, čebelarji se obotavljajo in računajo, da se bo cena zvišala. Navajajo tudi, da so cene v Srbiji višje. Znižanje cen upravičujejo v trgovinskih krogih s trditvijo, da je plasiranje medu na zunanjih trgih letos težavnejše, in sicer zaradi močnejše konkurence tujega medu.
redno obilen. Kmetje ne vedo kam s pridelkom. Zadruge odkupujejo sadje po nizkih cenah, ker ga zaradi dragega prevoza le težko spravljajo na trge in niso bile pripravljene na takšno letino. Sadje za industrijsko predelavo odkupujejo po 4-5 dinarjev, medtem ko imajo jabolka za potrošnjo ali izvoz precej višjo ceno (okoli 12 dinarjev). Zanimivo je, da kmetje v okolici 11. Bistrice draže prodajajo zelje v glavah (po 17 dinarjev kg) kakor sadje. V Brkinih je letos izredno mnogo sadja. V glavnem velja to za vso Slovenijo, medtem ko ni bil po drugih predelih Jugoslavije pridelek tako obilen. Kmetje trejo tudi sami jabolka in pripravljajo jabolčnik. V kako veliki zadregi so zaradi posode, kaže dejstvo, da na primer kmetje iz vasi okoli II. Bistrice iščejo posodo v Istri (na Kastavskem). Vse vprašanje obstaja v tem. kako spraviti pridelek čimprej v mesta in na trge v delavskih središčih, kjer je potrošnja velika, ali pa ga kakor koli kon-servirati oziroma izvoziti na zunanje trge.
vrednosti, nasprotno utegne bi ti celo koristnejša, kot navaden OBVESTILO KMETOVALCEM
goveji gnoj. Na podlagi kemične analize lahko primerjamo obe vrsti gnoja: 100 kg govejega gnoja vsebuje: 81,8 kg vode, 16,4 kg organske snovi, 0,34 kg dušika, 0,13 kg fosforja, 0,35 kg kalij, 0,92 kg raznih drugih snovi; 100 kg grašice vsebuje: 82 kg vode, 16,66 kg organske
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sprejema prošnje za
Srednji pridelek v Italiji
Minister za kmetijstvo Fer-rari-Aggradi je v odgovoru na vprašanje nekega poslanca nar vedel nekaj podatkov o letošnjem pridelku grozdja v Italiji. Kljub velikim nevihtam v nekaterih pokrajinah in suši v južnih predelih Italije bo letošnji pridelek razmeroma obilen v primeri z lanskim. Lani je bilo malo grozdja; pridelali so 68,5 milijona stotov, medtem ko bo letošnji znašal 86-90 milijonov stotov. Letos bo okoli
podelitev 30 odstotnega pri- 55-57 milijonov hektolitrov vi-
spevka, in sicer za nakup čebulic tulipanov, hijacint, iris in narcis holandskega izvora ter enoletnih cepljenk vrtnic, ki jih bodo uvozili iz Toskane; nadalje za nakup melitozija za
Nama pozornost ob vre® mošta!
Vinogradnik se mora zavedati, da morebitne napake ob vrenju postanejo lahko usodne za ves pridelek. Že pri trganju moramo paziti, da ne bomo rezali predolgih pecljev, ker je v teh mnogo čreslovine (tanina), katero alkohol izlu-ži pri vrenju in pride nato v vino. Tako vino je sicer v veli- moramo ko manjši meri podvrženo kva- deče rom dobi pa trpek okus temnejšo barvo, ker tanin oksidira. Poleg tega moramo paziti, da poškodovane jagode ne pridejo med zdrave. Treba jih je izločiti, ker so na njih klice raznih glivic in bakterij. Nekatere vsebujejo močno oksidacij sko sredstvo (oksidazo), ki kvari barvo vinu in tudi okusu. Da mora biti posoda čista, ni treba poudarjati še posebej. Mlado vino je zelo občutljiva surovina in če mu ne posvetimo potrebno nego se zelo rado pokvari.
Vedeti moramo, da poteka vrenje najbolje v toplem območju med 18" in 22» c. Če je vrelni prostor hladnejši, ga moramo ogrevati, če toplota v vrelnem prostoru preseže te meje, je treba prostore zračiti.
Grozdja ne smemo trgati zgodaj zjutraj, ampak šele ko
se rosa osuši, ker sicer rosa močno razredči mošt in bo vino zaradi tega precej slabše, če trgamo v poznejših urah bo mošt toplejši in vrenje se bo začelo dosti hitreje, v tem primeru bo manjša nevarnost, da bi se razvili v moštu kvarni procesi. Za uspešno vinarjenje torej upoštevati sle-
1.	Grozdje moramo temeljito čistiti in ne smemo rezati predolgih pecljev.
2.	Delo moramo opraviti čim hitreje.
3.	Razpolagati moramo s čistimi vrelnimi posodami.
4. Iz vrelega prostora moramo odstraniti vse dišeče snovi.
5.	V vrelnem prostoru moramo natančno nadzorovati toploto.
6.	Prehladen mošt moramo segreti prevročega ohlajati.
7.	Nenehoma moramo nadzorovati toploto mošta, če se ta ohladi, pokrijemo vrelne kadi, da se ne zgubi toplota, ki nastaja pri vrenju, če se preveč ogreje, moramo zračiti.
AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST
ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevezo za to in inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne
Moto Cimatti HMW
Izključni zastopnik M. S
OPČINE - TELEFON 21-322
I M I C
TRST
najboljših znamk: Najnovejši MOTURJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA VJTT0RIA - ženska in moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa.
Cene ugodne, olajšave pri plačilu
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Teieion
pisarna 34-97 dom 20-76
G. M. COLOMN S FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
PILUTOVIKTE
in IZDELKOV
Trst, Porto Industriole - Zoule
TEL. 99-182
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE

d. d.
IMFORT - BXPORT
V»«U rrat lena, trdih goriv in strojev aa Iseno.industrijo
Tit ST . Sedež : ni. Cleerone 8/U - Telefon: ni. Cleerone SOS14 - Seaie I.egnaini 90710
| AIIIOMOIOB |
IMPORT . EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobiloT ter nadomestnih delov sa DIESEL motooje, pampe, injektorje ter traktorje
IMISTE-TRST, Vis UdinalS TELEFON 30-157
-30-m
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB
Praška, 5 - Telet 34-256
Dati če Vam s ve turističke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji.
ielite-Ii upoznati Jugoslavija?
Za Vas priredjujemo velika krožna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika 1 Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije I
PRIDELEK V BRDIH IN NA VIPAVSKEM
V Brdih bodo imeli kljub toči, ki je obiskala nekatere kraje, dober pridelek grozdja. V vinogradih zadružnega vinarstva v Dobrovem bo dosegel pridelek grozdja okoli 140 stotov na hektar (navadnepri-delajo kmetje po 70 stotov na hektar; splošno kmetijsko gospodarstvo Gorica na Ajševici je doseglo donos 85-90 stotov na hektar, medtem ko pričakujejo na posestvu kmetijske šole Lože pridelek 150-170 stotov na hektar. Tik ob Gorici na italijanski in jugoslovanski strani je toča napravila precej škode.
100 lir za vsako oljčno ^ vesce. Ker se bodo razdeli6''
trtne sadike in sadna dr6V'
potečejo naročila za jes6i saditev 10. novembra t. L spomladansko pa 15. febru1 1959.
.ad f
3. IZBRANA SEMENA
Sprejemajo se prošnje, i”
Ul
iN*-
i'/
vse dokler ne bo izčrpana položljiva vsota, za nakup j branih semen žitaric in P°v
nin. Prispevek, v najvišjeM nosu 30%, bo dan izrecno ^
aridel8",
t.ovalcem — za seme pr v semenogojskih okoliših oblaščenih podjetij.
4. STROJI IN POLJEDEI^ lcki , ORODJE
PRIREJANJE »PRAZNIKA GROZDJA«,
ki ima namen, da bi se zlasti dvignila potrošnja namiznega grozdja, se med našimi vinogradniki še ni udomačilo. To je pokazal praznik grozdja v Sv. Križu, kamor je prišla mestna godba iz Trsta in kjer so nastopile folklorne skupine nekje iz Furlanije, medtem ko ni pri prireditvi sodelovalo do-moče prebivalstvo.
Do 30. novembra t. 1. se ®1|fJegia jemajo prošnje za nakup s -
dečih strojev in poljedelsK6^ orodja: malih traktorjev,
nic, bran, slamoreznic, hiriM,05 ličnih preš, vprežnih meh®11,.f, Us
preš, vprežnih
nih grabelj, dvigalnih ČIP,
kultivatorjev, električnih 1 torjev in motornih črpalk namakanje.
OBVESTILO KMETOVALCEM! Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo sporoča:
1. SEMENSKI KROMPIR Nadzorništvo sprejema od 30. sept. do 15. novembra naročila za nakup semenskega krompirja v montikaciji vrste »Al-bona«. Ob naročilu mora kmetovalec plačati na račun 20 lir, kar približno ustreza polovični prodajni ceni.
Oglašujte	(
v »Gospodarstvi*
2
v i
"inis
tule ff lr>ča,
J toda pit talij;
gov, gnoj ničnih črpalk, zaliv® ve nikov, robkalnih mlinov, k08 L
2. TRTE IN SADNO DREVJE Naročila za nakup-trtnih sadik (divjakov in cepljenk), sadnega drevja (češenj, marelic, hrušk, češpelj, mandelnov itd.) ter oljk se sprejemajo v istem
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
Vitturelli
GORICA
DL ai.l llUU, 17/1 Telai. 5004/3401
T R.
DL L4V4TO10J
Telatoa, 2 4 -
na, to je 13-15 milijonov hi več kakor lansko leto. Minister je mnenja, da bodo kmetje lah-' ko prodali svoj pridelek, ker je bila lanska letina slaba in ker ni od lanskega pridelka ostalo mnogo vina. Vlada bo predložila parlamentu zakon, kakršen je bil že v veljavi lansko leto in ki pooblašča vlado, da potroši okoli 800 milijonov lir kot prispevek k obrestim, ki jih vinogradniki morajo plačati društvenim kletem za podelitev posojila na pridelek. Zaradi tega državnega prispevka plačajo kmetje manj obresti za ta posojila, ki jih prejmejo na račun dokončne likvidacije.
IZREDNA LETINA NA TRŽAŠKEM Na Tržaškem so pričeli trgati že prejšnji teden, zdaj gre trgatev že proti koncu. Na vsem Bregu od Devina tja dO’ škofij pa tudi na tržaškem Krasu, so letos z letino zadovoljni. Trta je obrodila obilno. Suša ni napravila posebne škode, medtem ko ja toča na zapadnem Krasu pobrala le okoli 10% pridelka. Tudi terana bo precej v pasu šempolaj-Trnovca- Samotorca-Salež-Zgo-nik-Repen, ki je za to prikladen. Mošt je sladek, to se pravi, da bo vino dobro. V tem pogledu so se posebno odrezale trte v Saležu. Pri merjenju sladkorja v grozdnem soku so tam ugotovili v nekaterih primerih kar 24% sladkorja.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1
Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1
Kadimo Vam vse potrebRiine za vinogradništvo, poljodoUtvo in živinorajo!
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST
ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-802 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-610
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
Let
frid«
do\ie
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 37, 58 Kemereialm oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 031 85
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljao8
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIiKO PODJETJE
GORIZI ANA
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLA0A pogoji aa provoz blaga v Jugoslaviji
Poaobnl
1 Ci
Fr;
fetin,
Mtplj
koli
Povp
■tlilij
V
iorio' 'ansl Po tosl£ tu *arsl lovn: kako lovn; 176 i
221 r S:>jei »o n /icr; Se v ti p Ne
to Z;
van j, Jrug Potre
Zuldka
SILA JOŽEF
uvoz	/zvoi
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les In za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon
JUGOLINIJA
RIJEKA - Jugoslaviji
Poslanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-31, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranski luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVR*j PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AM& RIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZP' SKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTO*-te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i ’z skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburg11/ Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala 1 drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo Prj/’ tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moj1,
Naš zastupnik u Trstu je: »nord adria« - V. U°'"
toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzl 1, Tel. 37-613, 29-8“
U
ktro-
°boj
ima
dih
, Pr
toljš
Pt
re iono ki sl ddst totn Ako tilr feta' 'Nit: 'lij o toza
“RO
V
ku
to ; to u da i tost tol, tore to j to a 'ton tote toor totn, "tel; tom iavn ''je