Št 104
V Ljubljani, sreda dne 15. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : •JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/j6. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1*—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za Inozemstvo celoletno K 28 —
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ex oriente lux!
Čudne, ali za vsakega kulturnega človeka vesele vesti prihajajo z Balkana. Ono, o čemur se je do sedaj debatiralo v vseh političnih evropskih krogih samo kot o eventualnosti, dobiva svoje vidne oblike: najmerodajnejši faktorji v balkanskih državah izjavljajo danes odkrito in pred najširšo javnostjo, da je formelno zaključenje balkanske zveze samo vprašanje najbližje
bodočnosti.
Dogodki velike zgodovinske važnosti se vršijo sedaj na zaničevanem in zasmehovanem Balkanu, katerega narodi pokazu-jejo več razuma in več kulture kot naši hiperkulturni Nemci, ki imajo za balkanske narode samo zaničljiv posmeh. Med tem, ko v militaristični Nemčiji in klerikalno-reakcijonarni Avstriji besnijo narodnostni boji, ko se z najvišjih mest zagovarja princip, da ima močnejši pravico tlačiti in zatirati slabejšega; med tem, ko v tema dvema .kulturnima" državama slavi barbarstvo in nasilje prave orgije — se istočasno na Balkanu vstarjajo pogoji za mirno in prijateljsko življenje med narodi, ki so bili še pred nedavnim časom najhujši sovražniki !
Kako visoko nadkriljujejo ti balkanski .divjaki" naše Nemce, ki si še danes do-mišljujejo, da jih kliče na Balkan velika .kulturna" misija, a balkanski narodi poka-zujejo, da je v njih več razumevanja za pravo kulturno življenje kot pri onih, ki so gledali na njih iz silne višave in jih pomilovali kot narode, ki za kulturno življenje sploh niso sposobni!
Ozrimo se samo malo za kaki dve leti nazaj in poglejmo, kak je bil takrat položaj na Balkanu. Turška je takrat še bila tipičen reprezentant surove sile in vsa Evropa je bila prepričana, da je sploh nemogoče napraviti iz nje moderno državo. Srbe in Bolgare v Stari Srbiji in Macedo-niji je tlačila brez usmiljenja in za to je morala gledati v slobodni srbski in bolgarski državi dva sovražna soseda, ki sta tudi odkrito in brez ženiranja naglašala svoje opravičene pretenzije na gotove veleevrop-ske Turške.
Turška je torej živela v odkritem sovraštvu s Srbijo in Bolgarsko, pa tudi ti dve slobodni jugoslovanski državi sta si bili med sabo vedno v laseh, in sicer radi bodočih mej med njima na tedanjem in tudi sedanjem ozemlju Turške.
In prišla sta dva dogodka, ki sta ta položaj v najkrajšem času iz temelja spremenila: proglašenje ustave na Turškem in aneksija Bosne in Hercegovine. Prvi dogodek je silno močno vplival na odnošaje med Turško in Srbijo ter Bolgarsko, ker so Srbi in Bolgari, ki živijo v mejah otomanske države, dobili vse državljanske pravice “|Je »zginilo, ali se pa vsaj zmanjšalo, _L °.vo ^dovoljstvo, a drugi dogodek
je jasno dokazal, da tiči v besedah .Drang nach Osten" res velika nevarnost za vse vshodne narode, ki bi jih Nemci radi podjarmili in uničili.
Prvi dogodek je v glavnem odstranil ovire za sporazum med Turško, Srbijo in Bolgarsko, a drugi dogodek, oziroma nauk, ki so ga iz njega dobili balkanski narodi, je zaključenje tega sporazuma forsiral.
In turško-srbska-bolgarska zveza ni več prazna fraza, o njej ne govorijo več samo fanatisti, nego najmerodajnejši faktorji v teh treh državah, ki dobro pretehtajo vsako besedo predno jo izgovorijo. Turška, kot najmočnejša med zavezniki, bo vodila, naravno, vodilno vlogo in Carigrad postane center prerojenega k vedno k višji kulturi povspenjajočega vshoda. Mirno in zadovoljno bodo živeli eden zraven drugega razni narodi, ki bodo z združenimi močmi branili svojo slobodo in neodvisnost pred osvajalnimi načrti nemškega naroda, združenega v dveh državah : Nemčiji in Avstro-Ogrski, ki je — četudi po večini svojega prebivalstva slovanska — samo privesek Nemčije.
Ex oriente lux! .Barbarski" Balkan je storil ono, kar je še danes nemogoče storiti v središču .kulturne" Evrope: četudi v etnografskem in religioznem oziru razdeljen na več raznih delov, se je združil na skupno delo za svoj in celega človeštva blagor, ker ako postanejo zvezne balkanske države kedaj tudi agresivne, ne postanejo to za to, da bi uničile slobodo drugih narodov, nego za to, da tudi drugim, sorodnim narodom slobodo — izvojujejo.
Iz slovenskih krajev.
Vič.
Sokolski zlet. V nedeljo je zletel viški .Sokol" v Notranje Gorice, kjer je priredil veselico spojeno z javno telovadbo. Zlet je uspel v vsakem oziru najboljše. Tudi obisk je bil še precej povoljen, zlasti je bilo opaziti več Vrhničanov. Sprejem v Notranjih Goricah je bil v resnici prisrčen; že itak prijazne Gorice so bile spremenjene v pravi raj. Točno ob treh je prikorakal viški .Sokol" z naraščajem. Sprejele so ga goriška dekleta s kratkim pozdravom in ga naravnost obsule s cvetlicami. Ko se je g. Tribuč zahvalil za prisrčni sprejem, je od nasprotne strani prikorakal oddelek vrhniškega .Sokola", ki je bil istotako prisrčno pozdravljen. Potem se je vršila javna telovadba, ki je uspela naravnost impozantno. Zlasti sta se odlikovala brata Praprotnik z Viča in Iglič iz Vrhnike. Nadalje naj še posebno omenim naš naraščaj — 30 dečkov — pod vodstvom g. Tribuča, ki so izvajali proste vaje z vso preciznostjo. G. Tribuču vse priznanje, ki vzgaja tako vzorne Sokole. Le tako naprej, da bomo enkrat imeli prave Sokole, da bodo znali braniti domovino. —
Vsa čast tudi notranjegoriškim dekletom, ki so priredile tako prisrčen sprejem. No .Notranjec" iz .Domoljuba", ali ste videli v nedeljo četo nad 70 Sokolov, kako so ugajali in kako vzorno so držali red in mir! Ti se vse drugače postavijo kakor vaša .čukulada", če zaide med krave. Na zdarl
.Zopet Slovenec". Sobotni .Slovenec" ima dolg članek z Viča, ki je seveda zopet iz vrste .ledrarjev". Jako se zaletava v g. Tribuča; seveda dopisnika peče, ker g. Tribuč vceplja naši mladini sokolske ideje. Ah, le ne vznemirjajte se preveč, bo vas že minula tudi ta bolezen. O zadnje-nedeljskem Šusteršičevem shodu pa le malo omenja, ker ga je namreč sram, da ne bi zvedel svet, ako bi namreč resnico povedal, kako uspejo klerikalni shodil
Stari trg pri Ložu.
Pravljica iz poslednje volje. Kakor se sliši, tako Vam tudi poročamo sledečo pravljico iz poslednje volje:
Pred leti je v Danah umrl posestnik Matevž Gregorč imenovan tudi Hočevar. Na svoji smrtni postelji je napravil svojo poslednjo voljo. Ali je bila to res njegova poslednja volja, to bo najbolj vedel potrditi naš župni upravitelj g. Peter Hauptmann. On je bil namreč, ki je ob sonav-zočnosti 2 prič oporoko narekoval. Ta oporoka pa je tako izpadla, da je bila določena sestra umirajočega glavnim dedičem. Ker je imel Gregorč razen te sestre še mnogo drugih bližnjih sorodnikov, ki bi bili kakega deleža iz te dedščine krvavo potrebni, je baje proti tej oporoki že takrat ugovarjala ena treh prič. Zakaj je vendar le pri že omenjeni oporoki ostalo, to bi znal zopet le naš župni upravitelj Hauptmann primerno pojasniti. Premoženje Gre-gorčevo se ceni na 60.000 K. Pravijo pa, da je imel približno tako ali vsaj precejšnjo vsoto tudi v hranilnici naloženo. Če je to res, Vam bo znal zopet le .gospod" Peter povedati. Kratko in malo vse to premoženje je po bratovi smrti pripadlo njegovi že stari sestri Neži. Ta sestra Neža je pa že precej v letih in to je bil navsezadnje še edino preostali up ostalih mlajših sorodnikov. Prišlo je do zapuščinske razprave, o kateri se govori, da so pokojnikovi sorodniki ugovarjali proti določbi oporoke. Ali ker je, kakor rečeno, sestra Neža že precej v letih, jih je potolažila, češ, nikar se ne prerekajte za to dedščino, vsaj jaz itak ne bom dolgo živela in kar imam, dobili boste po moji smrti. Sorodniki so se s to izjavo zadovoljili in vse bi bilo ostalo lepo v redu, dokler bi bila stara sestra Neža zatisnila svoje trudne oči.
Ali naenkrat, kakor je to že pri vseh pravljicah običaj, se je zgodilo nekaj nepričakovanega, nekateri celo trdijo, nekaj nezaslišanega. Po naši dolini je začela namreč krožiti pravljica, da sta sestra Neža
in župni upravitelj Peter Hauptmann napravila neko pogodbo, glasom katere je sestra Neža prodala .gospodu" Petru vse to, kakor pravijo blizo 60.000 kron vredno premoženje za neverjetno vsoto^6000 kron beri šest tisoč kron. Župni upravitelj Peter Hauptmann bi bil, če bi bila ta neverjetna pravljica resnična, na izredno ceni način postal glavni dedič recite lastnik nekdanjega Gre-gorčevega p re m ože n j a. Če bi bilo to res, potem bi bilo tudi res, da se pokojnikovi sorodniki, ki so pričakovali na obljubo sestre Neže, sedaj že lahko obrišejo pod nosom na vsakršni up do kake dedščine. .Gospod" Peter si je pustil napraviti lepo hišo v Danah, kjer se semter-tja v prijetni družbi ali pa tudi sam odpočije od svojega trudapolnega dela kot župni upravitelj v Starem trgu. Sestro Nežo pa je vzel kot kuharico k sebi v farovž.
Ali kakor se vsaka pravljica na koncu čudno in navadno ugodno reši, tako se tudi v naši pravljici pripoveduje sledeči konec:
Naš .gospod" Peter, ki je v svojem srcu dober človek, kar bi znala morda potrditi tudi gospodična Zefa Šveiger, je začel o trgovini te dedščine iz poslednje volje Matevža Gregorca sam pri sebi premišljevati in je, oziroma če še ni, bo to zgodovino takole zaključil: Ker vem, da so mladi sorodniki pokojnega Gregorča res potrebni in tudi vredni postati deležni Gregorčeve dedščine, bom jaz za to skrbel, da se izpolni svetopisemski rek: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. In tako pridejo tudi sorodniki' do svojih deležev.
Tako se glasi pravljica iz naše od vsega sveta pozabljene doline solza. Če je resnična, zato morate že vprašati našega .gospoda" Petra samega. Mož je kot namestnik božji, ki ne išče kraljestva tega sveta, resnicoljuben in Vam bo tudi glede te pravljice golo resnico povedal. Amen. — Smo res radovedni, koliko je na tej pravljici resnice. G. Peter Hauptman, župni upravitelj ima za sedaj besedo. Op. uredništva.
Splošni pregled.
Bienerth — gre?
Dobro informirani dunajski list »Mor-gen" ve poročati o velikih nesoglasjih, ki so nastala med ministrom zunanjih zadev Aerenthalom in Bienerthom v vprašanju italijanske pravne fakultete, ker se slednjemu še ni posrečilo ustvariti kompromisa v ti sporni točki. Spor med obema ministroma, ki temelji na popolno različnih pojmovanjih italijanskega vseučiliščnega vprašanja, je tako resen, da posledice gotovo ne izostanejo. Ako vstraja na svojem stališču grof Aerenthal, kakor zahteva to nje-
listek.
M1CHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	^7j
Ljubimec starinarice je bil slučajno šolan človek, pravcat učenjak, ki je znal brati, pisati in celo računati. In vsa njegova učenost je prešla iz njegovih možganov v možgane viteza de Ragastens.
S štirinajstimi leti je bil skoraj že učen kakor rnašnik, tako da mu je vrla starinarica pričela sanjati o blesteči bodočnosti. Toda usoda ji ni privoščila veselja: umrla je za kozami.
Mladi vitez je plakaje šel na pokopališče za truplom nje, ki mu je nadomeščala mater. Nato se je vrnil domov, izpuha! se, otresel se žalosti, otrl solze, in si nazadnje izbral v prodajalni ranjke skrbnice opravo, kateri je služil za glavni okras ogromen rapir, tako dolg, da se je vlekel za njim po tlaku, če m opiral roke na držaj.
Kako je živel odtistihdob? Zgodovina tistega časa pozna le malo podrobnosti o tej zanimivi dobi vitezovega življenja. Verjetno je, da je mnogo občeval z gardnimi vojaki in nekoliko tudi z razbojniki.
Okoli svojega osemnajstega leta je bil že glasovit sabljač, strah krčem in gostilen, velik babjek, bojaželjnež, ki je imel vedno polovico meča zunaj nožnice, postopač, ki je dražil meščane ter prežal semintja — z eno besedo, pravcata kazen božja.
Naj si po tej sliki nihče ne misli, da je bil vitez
izmed hudobnežev svojega časa, razbojnikov, tatov in gra-bežljivcev brez srca in brez duše.
Vitez je bil predvsem pustolovec po naravi. Velikodušen, je delil vse, kar je imel — kadar je kaj imel! — z revnejšimi od njega. Branil je šibke s svojim ostrim ra-pirjem. Zlega dejanja ni bil sposoben . . . Toda, vzgojen v siromaštvu, brez sredstev, brez vodnika razen svoje močne želje po doživljajih, sicer pa tudi pahnjen v okolico s silno raztegljivo moralo, je živel, kakor je mogel, in jemal svoje dobro tam, kjer ga je našel . . .
Nekega dne pa je tisti, ki so mu pravili vitez Rapir in ki se ga je balo vse od Bastilje do Lonora, nenadoma izginil.
Morda je bilo to posledica kakšnega hudega pre-greška; nemara je preluknjal prsi imenitnega gospoda, nemara je zapeljal ženo vplivnega meščana. Kdo ve? Stoji le to, da se je tistikrat odpravil na potovanje po Franciji, ki se je izpremenilo v potovanje po Evropi.
Mi ga zdaj nahajamo izpametovanega. Dobre lastnosti v njem so zmagale nad slabimi. Vitez Ragastens si je obtolkel rožičke in se more odslej po vsej pravici smatrati za vrlega kavalirja.
O vseh teh rečeh je mislil naš junak, ko se je bližal Rimu. Iznova je preživljal svojo prošlost, z ganjenostjo človeka, ki vidi, da se mu nova bodočnost razgrinja pred očmi. In ta bodočnost se je zdaj vrtela okrog imena:
„ Borgia!"
V trenotku, ko je stopil vitez skozi rimska vrata, je zaključil majaje z glavo, kakor da pušča za seboj preteklost, ki je že vsa odmrla:
»Že dvoje sovražnikov imam na vratu: gospoda Astorro in meniha Garconija. Pretil sem enemu, naklestil sem dru-
gega ... da, res je, toda moj zaščitnik je mogočen . . . Ni vrag, da si v službi slavnega Cezarja Borgia ne bi pridobil mesteca na solncu ... Preden preteče leto dni, hočem imeti pod svojim poveljstvom dobro stotnijo ... in nemara . . . kdo ve!"
In vitez se je ozrl s pogledom zavojevatelja. Vendar pa mu je temnela črna točka na obzorju te rožnate in zlate bodočnosti, ki jo je gledal v duhu. Čeprav se je branil, vendar je moral neprestano misliti na zagonetno neznanko sladkega imena in še slajšega obličja, in z globokim vzdihljajem je ponovil:
»Primavera! . . . Krasna princesa . . . saj najmanj princesa mora biti ... ali jo bom še kdaj videl? ... Kdo je ona ? . . . Zakaj jo je preganjal ta strašni menih ? . . . Ah, zakaj ne smem vedeti, kakšno tajno žalost so hotele izraziti njene krasne baržunaste oči . . . Kako rad bi zanjo prosil in za vsako ceno izprosil pokroviteljstvo mogočnega Cezarja Borgia!"
Če bi bil ubogi vitez vedel!
Toda, ko je nenadoma dvignil glavo, je zapazil, da ga več ljudi radovedno ogleduje. Spustil je oči okrog sebe ter videl, da stoji na mostu.
»Kakšen most je to?" je vprašal nekega dečka in mu vrgel bakren novec.
»Vaša Svetlost, to je most Štirih glav . . .«
»In palača Smeha, ali jo poznaš?"
„Palača signore Lukrecije!" je vzkliknil otrok z oči-vidno grozo.
„Da; ali veš, kje je?"
»Tam!" je dejal deček in iztegnil roko.
Nato se je spustil v beg, kakor da mu je za petami cela vojska peklenskih duhov.	(Dalje.)
gova zunanja politika z ozirom na mednarodne in prijateljske zveze Avstrije z Italijo, potem je usoda ministra-predsednika zapečatena. Stranke in to nemške si še niso na čistem, kaj naj store, kakor tudi Bienerth sam ne, ki ne ve, kje naj išče izhoda iz teh zmešnjav, ki slednji dan izpreminja svoje misli. V zadnjem času je zopet sprožil predlog, ki naj se po njem ustanovi provizorično za dobo treh let italijanska pravna fakulteta na Dunaju, a potem naj se premesti v kako laško mesto. S tem hoče zadovoljiti Nemce in Italijane. — Italijansko vseučiliško vprašanje je danes v avstrijski politiki najvažnejše; imponirati nam morajo italijanski poslanci, ko opazujemo njih moške nastope proti vladi, posebno že ako se spomnimo na delo slovenske delegacije v državnem zboru v boju za slovensko vseučilišče. V proračunskem odseku res ob-struira Gostinčar a bojimo se, da se zgodi isto, kar se je zgodilo lani, ko je bilo slovensko vseučiliščno vprašanje v državnem zboru končano z enim medklicom poslanca Korošca. Dokler bodo slovensko politiko vodili razni hofratski oziri, toliko časa ne moremo pričakovati nikakih uspehov, in naj se gre tudi za zahteve, ki so za naj življenskega pomena.
Kretsko vprašanje.
V dunajskih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je rešitev kretskega vprašanja potom konference velesil le takrat mogoča, ako vstopijo Avstrija in Nemčija zopet v koncert signatarnih velesil. Ker se pa Avstrija in Nemčija nikakor nočeta pridružiti signa-tarnim silam, je torej misel rešiti kretsko vprašanje na ta način brezpomembna. Ako se pridružita Avstrija in Nemčija koncertu, tedaj je onemogočeno njih zahrbtno delovanje v tem vprašanju. — Iz Pariza se pa poroča, da se signatarne velesile ne bodo ozirale na Nemčijo in Avstrijo, da skličejo posebno kretsko konferenco vseh velesil, ki naj sklepajo o kretskem vprašanju in odvrnejo nevarnost grško-turškega konflikta.
„Finis Finnlandiae*4.
V svoji zadnji seji, kjer je finski deželni zbor enoglasno odklonil rusko vladno reformo glede finske ustave, ki krši zakonito priznano finsko avtonomijo, sklenil je tudi obenem, da naj posebni odtjpr sestavi spomenico na carja. Dotični odbor je res sestavil spomenico in v nji na temelju zgodovinskih podatkov, raznih carskih ukazov in privilegijev, dokazal, da je vladna predloga za finski narod nesprejemljiva. Te spomenice pa car ni sprejel! Obenem pa je izdal ministrskemu svetu ukaz, da naj pomnoži ruske vojaške posadke na Finskem na stroške finske deželne blagajne. Kot se vidi, je imel prav poslanec Puriškevič, ki je zaklical v seji gosudarstvene dume, ko je sprejela vladno predlogo o Finski: Finis Finnlandiae!
Protitujsko gibanje na Kitajskem.
Iz Petrograda se poroča, da zauzema hujskajoče protitujsko gibanje na Kitajskem vedno večji obseg. Število tajnih organizacij se vedno bolj množi, kot v času bokser-skega ustanka. Kitajska vlada gleda popolnoma mirno to gibanje in ne stori ničesar, da bi naredila red, zatrjuje se celo, da ga podpira in da so člani vlade v zvezi z raznimi organizacijami, posebno z ono, ki se imenuje »rdeča svetilka". Ta organizacija je izdala proglas in ga v neizmerno velikih izvodih razširila, da je žnjim poplavila vso deželo. V tem proglasu se skrajno hujska proti tujcem, ki so po zatrdilu raznih kitajskih duhovnikov — vedežev krivi vseh nesreč, ki so v zadnjem času obiskale deželo. Obenem poživlja Kitajce na neizprosen boj, ki naj ne preneha poprej, dokler zadnji tujec ne pogine, ali pa zapusti de-
želo. Položaj je jako opasen in treba bo gotovo zopet evropske intervencije, da se ne ponove znani bokserski ustanki.
Ljubljanski občinski svet.
Redna seja 14. junija.
Sejo otvori g. župan Hribar, po običajnostih preide k dnevnemu redu. Iz naznanila predsedstva posnamemo: V soboto se vrši v Mestnem domu ustanovni občni zbor .Češko-slovenskega kluba”. K temu zborovanju se vabi mestni zastop.
Iz ostalega dnevnega reda:
Novo izzivanje „Kranjske hranilnice“.
O dopisu .Kranjske hranilnice* glede odpovedi prostorov, ki jih ima v najemu umetno-obrtna strokovna šola v Virantovi hiši na sv. Jakoba trgu, poroča obč. svetnik dr. Triller. Izvaja o bistvu sledeče: .Kranj-ska hranilnica* je znana kot velika .prijateljica" vsega kar je slovensko. To je dokazala v zadnjih časih z opetovanimi čini sovraštva napram Slovencem. Nov dokaz pa je njena odpoved zgorej omenjenih prostorov. Te prostore ima mestna občina že 22 let v najemu.' Morala se je takrat zavezati, da priredi po opustitvi prostorov iste v ravno tisti stan, kakor so bili v času, ko jih je sprejela v najem. Kar je torej predelanega, bo morala občina zopet spraviti v prvotni stan. .Kranjska hranilnica" je dala po svojem strokovnjaku Treo-tu izračunati, da bo to stalo 14.000 K. No, ali .Kranjska hranilnica" hoče biti napram občini .velikodušna" in zahteva od nje samo 10.000 K za omenjeno preureditev.
Ali .Kranjska hranilnica" je napram občini še vse drugače .velikodušna". Omenjene prostore za šolo ji je namreč marca 1. 1908 sodnijsko odpovedala. Le po intervenciji g. župana se je ta rok podaljšal do 1. avgusta 1. 1909. Mislilo se je namreč, da bo do tega časa že nova obrtna šola dogotovljena. A to se bo zgodilo še le prihodnje leto. G. župan je vsled tega zaprosil za podaljšanje do 1. avgusta 1911. Ker na ta dopis ni bilo odgovora, se je isti urgiral. Na to še le je dobila občina odgovor, in sicer imeniten odgovor: Prostori se morajo do 1. maja izprazniti. Šola pa se zaključi še le 15. julija. Finančni odsek je mnenja, da se ta odpoved ne vzame na znanje, ampak, da se pustimo rajše na cesto vreči. Potem bodo morda višje šolske oblasti prišle do prepričanja, kdo, kje in kako se v Ljubljani goji ljubezen do šolstva. Značilno pa je za sovražnost »Kranjske hranilnice" tudi dejstvo, da teh prostorov ne potrebuje za drugega, nego za privatna stanovanja. Govornik se nadeja, da bo temu novemu udarcu v obraz slovenskemu ljudstvu dala primeren odgovor tista slovenska javnost, ki je še vedno lastnina ogromne večine slovenskega naroda. (Živahno odobravanje).— K besedi se oglasi obč. svetnik Franchetti, ki med drugim stavi tudi predlog, da se ta zadeva sporoči raznim ministrstvom. Ta predlog, kakor tudi oni dr. Trillerja, je bil soglasno sprejet.
.Ljubljanski Zvon" ne dobi podpore.
Prošnja pevskega društva .Ljubljanski Zvon" za izredno podporo povodom društvenega izleta v Belgrad, se na predlog g. župana oziroma finančnega odseka, odkloni. Društvo se je sicer v svoji prošnji zavezalo, da povrne naprošeni znesek 1000 K od prebitka občini na zahtevo nazaj. Toda g. župan je finančnemu odseku poročal, da on te prošnje ne more priporočati, ker sicer bi prišlo potem s tako prošnjo vsako društvo, ki bi hotelo napraviti izlet n. pr. v Moskvo ali še kamor dalje. Finančni
odsek je bil potem tudi istega mnenja, in to mnenje je pri seji zastopal poročevalec občinski svetnik Lenče in temu mnenju je konečno pritrdil tudi ves ostali občinski svet. — Ker se je g. županu zdelo, da v dvorani vleče, je prevzel g. podžupan predsedstvo.
Kar bi nas znalo še zanimati iz te seje, je:
. Poljanski most
oziroma brv čez Ljubljanico ter ureditev ceste skozi Hradeckega vas. Ker je .Jutro" o tej zadevi že opetovano poročalo, omejimo se le na rezultat seje. Stvar je šla isto pot kakor glede podpore .Ljubljanskemu Zvonu". G. županu prošnja tolikih prosilcev tolikih prizadetih krajev ni ugajala, on je to sporočil stavbnemu in finančnemu odseku, kateremu ta prošnja ni ugajala (ali pa ni smela ugajati?) in prošnja je bila tudi pri občinski seji — odklonjena. Edini občinski svetnik Kozak se je zavzel za to prošnjo, edini on prav umeva, da vsled podrtega mosta čez Gruberjev prekop trpi z okoličani vred tudi ves Poljanski okraj. Zato je predlagal, naj se napravi vsaj brv čez Ljubljanico. Ta predlog je izmed celega občinskega sveta podpiral edino 1 e občinski svetnik dr. Majaron. Predlog je torej padel, prošnja je zavrnjena. — Slede potem še razna poročila šolskega odseka ter sa-mostalni predlog občinskega svetnika Kneza glede naprave hodnikov na Marije Terezije cesti. Ta predlog se odkaže finančnemu odseku. S tem je bila javna seja zaključena.	___________
Dnevne vesti.
Gosp. župan Hribar je bil včeraj brzojavno pozvan na Dunaj — baje k seji državne zbornice — kamor se je z nočnim vlakom odpeljal.
To so naši narodnjaki! Prejeli smo: Pri nas je mnogo kajenja na račun slave naših narodnjakov. Kako pa je v resnici s tem zavednim narodnjaštvom, evo dokaz slučaj Suttner: Urar g. Suttner je živel dolgo časa med nami. Menda vse, kar ima mož danes, si je mož pridobil med nami. Ker se je mož zato tudi resno potrudil, moramo priznati le čast in priznanje uspehom njegovih trudov. Toda kako je z njegovo narodno požrtvovalnostjo ! Dokler ni .Jutro" poskusilo rešiti to vprašanje, se vsaj v javnosti ni nikdar nič znalo o kaki posebni požrtvovalnosti narodnjaka g. Sut-nerja. In če je mož sedaj žrtvoval v narodne namene kar 650 K, čigava zasluga je to? Ne da bi se hoteli ponašati, ampak kar je res je res, teh 650 K je pravzaprav le .Jutro" dvignilo iz Suttnerjevega zaklada v narodne namene. Ali čisto po domače povedano:	Pri nas je treba naj-
preje šele javno zavihteti bič in s tem bičem šele se tega in onega prižene do oltarja narodne požrtvovalnosti. In potem se čita, ta in ta je dal za te in te namene toliko in toliko, pa se mu začne kaditi: evo, vidite ga, kakov narodnjak je to! Vidite, gospoda slavna, to ni in ni prav. Le oni možak je pravi narodnjak, ki ne čaka šele prilike, ko se vsede na polno vrečo iz naroda nabranega blagostanja in ne čaka šele, da .se nad njim zavihti bič javne kritike. Ampak le ta je pravi narodnjak, ki iz tega malega kar ima, radevoljnega srca daruje in žrtvuje mali dar domovini na oltar! In tak narodnjak ne potrebuje slavospevov in ne reflektuje, da se njegova darežljivost tiska črno na belem!
Pošten jezuit. Kot znano nameravajo ljubljanski jezuiti pomnožiti že itak obilno zbirko ljubljanskih cerkva za eno število. Seveda bodo denar za zidavo izprešali iz žepov onih Slovencev, ki so vsi srečni če
morejo darovati za božje namene kak groš. Kot znano so Salezijanci ustavili na Rakovniku zidavo svoje cerkve, ker nimajo nobenega denarja, a Slovenci se niso v tem slučaju pokazali kaj blagodarnim. Ta red je jako bogat, v Italiji ima ogromna posestva, a za cerkev v Rakovniku noče dati ničesar, češ, če hočejo Slovenci imeti svoje cerkve, naj jih zidajo sami. Torej na Rakovniku ni še dograjena cerkev, že obetajo jezuitje nov božji hram in nova gonja na naše žepe! .Slovenec" dela reklamo za to novo cerkev, ker seveda klerikalci imajo vedno denar za cerkve, a za kulturne namene so gluha njih ušesa. Ravno o gradnji nove jezuitske cerkve se nam poroča jako zanimiva zgodba: jezuitski prijor se je protivil zidavi nove cerkve, ker za Ljubljano zadošča sedanja kapela, cerkev bi pa bila popolnoma nepotrebna. A klerikalci so denuncirali tega poštenjaka in res — preko noči je bil prestavljen na nek afriški misijon! Cerkev se bo pa seveda zidala!
Priznanice mestnemu učiteljstvu.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski je v svoji zadnji redni seji, ki se je vršila dne 31. maja t. 1., sklenil, da se imajo izreči priznanja ali zahvale: Prelatu Andreju Kalanu za vzorno vodstvo šole in lepe vzgojne uspehe v .Marijanišču"; učiteljskemu zboru zasebne deške petrazred-nice v .Marijanišču" za prav dobre učne uspehe; učiteljicam Frančiški Šuster-šičevi, Jožefi Rakovčevi in Teodori Wernetovi na zasebni dekliški osemrazrednici v »Licht. sirotišču" za odlične učne uspehe; učitelju Andreju Ra-petu in učiteljici Danici Sinkovič e vi na III. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe; učiteljicam: Emiliji Rojčevi, Margareti Cundrčevi, Albini Svetkovi, Josipini Kalinovi, Mariji Šerčevi, Frančiški Zemmetovi, Mariji Čepinovi, Juliji Borowski, Mariji Mehletovi, Mariji Arselinovi in Mariji Meško vi na mestni slovenski dekliški osemrazrednici pri sv. Jakobu za lepe učne in vzgojne uspehe; učitelju Jakobu Furlanu za 25 letno prav uspešno delovanje na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani! učitelju Luki Jelencu za lepe učne uspehe, ki jih doseza ves čas svojega službovanja ravnotam; nadučitelju Antonu Likozarju na zasebni salezijanski šoli za lepe učne uspehe iz pisanja in risanja; učitelju Josipu Bezlaju na II. mestni deški ljudski šoli za lepe učne uspehe iz risanja; učitelju Pavlu Gorjupu ravnotam za prav dobre učne uspehe; s. E v f e -mi ji Kržišnikovi na zasebni vnanji dekliški ljudski šoli uršulinski za odlične uspehe v elementarnem razredu; s. Elizabeti Kremžarjevi, strokovni učiteljici na zasebni vnanji meščanski šoli uršulinski za odlične učne in vzgojne uspehe; Mariji Jerinovi, voditeljiciII. mesrnega slovenskega otroškega vrtca v Cerkveni ulici za vzorno vodstvo in odlične učne in vzgojne uspehe; Ani Gorupovi, otroški vrtnarici ravnotam za lepe učne uspehe. Razen tega je c. kr. mestni šolski svet v ravno tej seji sklenil c. kr. deželni šolski svet naprositi, naj nekaterim zaslužnim starejšim učiteljem in učiteljicam na pristojnem mestu izposluje njih delovanju primerna službena odlikovanja. Obrnil se je nadalje na c. kr. deželni šolski svet s prošnjo, naj izposluje vsem ljubljanskim učiteljem in učiteljicam, ki so izprašani (e) za meščanske šole, naslove meščanskih učiteljev in učiteljic, oziroma strokovnih učiteljev in učiteljic. Končno je sklenil naprositi c. kr. dež. šolski svet, naj posreduje pri deželnem zboru kranjskem, da se z ozirom na veliko podraženje stanovanj mestnemu učiteljstvu zviša stanarina na 50%.
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Nove knjige.
(Vojeslav Mole: Ko so cvele rože. — Štefan Lapajne: Državni osnovni zakoni.)
Ko so cvele rože. Dandanes je prišlo slovenski kritiki v navado, da najprej pri vsakem pisatelju opredeli šolo, kam je hodil literat po svojo izobrazbo, kje je našel svojih vzorov. Taka je pač navada, da či-tamo v slednji slovenski kritiki, ki prihaja izpod peresa recenzentov in profesorjev: ta in ta je iskal lepe forme tamintam, slog tamintam itd.; lahko bi se pa večkrat trdilo, da so te literarne učitelje in njih šole ter njih učence ustvarili ravno sami kritiki, ko se prvim in drugim ni niti sanjalo niti o šoli niti o učiteljih. Ako že kritiki s takim opredeljenjem nočejo konstatirati navadnega epigonstva, vendar s tem povdarjajo, da ne priznavajo — vede ali nevede — samoniklosti in samoizobrazbe. Ali ako bi kdo hotel braniti pred takimi očitanji Vojeslava Moleta, bi se mu tega gotovo ne posrečilo, ker iz slednjega njegovega verza zveni v razglašenih akordih ona melodija, ki je harmonično zadonela na liri njegovih učiteljev v solnčni Italiji. Vojeslav je bral, jako
veliko bral italijanske pesnike, njih slike in opisi, podobe so mu ostale v duši, a premalo ima moči in zanosa, da bi reproduciral vse to . . . tako mlačno in neopaženo teko verzi izpod njegovega peresa.
Moletovi verzi me spominjajo jako na pesmi dalmatinskega poeta Tresič-Pavičiča, ki je o njih pisal svoječasno priznani hrvaški kritik Milan Marjanovič, da so lek-sikonske pesni, ki jih z velikim zanimanjem čita kak arheolog, astronom in naravoslovec.
Mole se je učil pri vseh starejših in modernejših italijanskih poetih, zlasti d’ Annunzio s svojo bogato obliko, duhovitimi in smelimi podobami je posebno uplival na njega, ali velika razlika je med verzi enega in drugega. Annunzio te opaja z glasbo svojega jezika, z neprekosljivimi elegancami, a v Moletovih verzih najdem le veliko nagomilanih besed. Ko prečitaš njegova dela ne stoji pred teboj pesnik ampak retorik, ki postane nazadnje banalen.
Preberite n. pr. tale verz:
Med mramornimi stenami te najdem mistične krasote na Monsalvaču hrepenenja Parcival, v nezemskem carstvu solnčne Večnosti, rojene iz
Lepote
te najdem, žitja mojega ti sveti gsal !
(Ideal, st. 9.)
ali pa:
Morje, ti in jaz — dve melodiji.
V večnost nosiva bleščanje zvezd,
v večnost nosiva — in meje ni ji —
v srcu svojem kraljevsko bolest.
(Ob morju; st. 109.)
Verz za verzom bi lahko napisal iz Moletove zbirke „Ko so cvele rože", in povsod bi našli ono, kar v pesniku ne bi smeli nikdar zapaziti! Nič one prisrčnosti, nič prikupljivosti, a obenem globoke duhovitosti, ki veje tudi iz razkošnih verzov Zupančiča ali VI. Levstika, Mole ostane suhoparen, lepe misli se izgubljajo v izobilju nepotrebnih besed.
Res, da je italijanska lirika nekaj nepopisno lepega, ali kdor se hoče naslajati ob njeni lepoti, naj jo čita v izvirniku, Mo-letova lirika, ki se naslanja strogo na ita-ljanske vzore, pa nam ne more nameščati tega.
Vojeslav Mole naj zapusti ta pota, ki ubijajo vsak njegov samostojen polet, oddalji se naj od svojih vzorov ter nastopi na trdna tla, na piedestal, ki si ga naj izkleše sam!	J.
Državni osnovni zakoni. Hvalevredna in za Slovence jako važna je naloga, ki jo vrši društvo .Pravnik" z izdajanjem avstrijskih zakonov v slovenskem prevodu. V VII. zvezku priobčuje g. Štefan Lapajne državne oenovne zakone, ustavne
ter upravne z odločbami najvišjih sodnih dvorov, razne volilne rede za slovenske dežele. Knjiga ni namenjena samo juristom nego vsakemu, ki se zanima za javno življenje, ker najde v nji pojasnila v vseh vprašanjih, ki se danes razpravljajo v javnosti. Precej lepo zbirko strokovnih in poljudnih knjig je že izdalo društvo .Pravnik", vsa ta dela naj tvorijo osnovni temelj naše pravne literature, ki nam je v času, ko bojujemo boj za slovensko vseučilišče skrajno in neizogibno potrebna! Najtopleje priporočamo to delo, društvo .Pravnik" pa naj nadaljuje započeto delo v stroki, ki smo bili Slovenci doslej v nji taki siromaki. G. uredniku Šl. Lapajnetu pa vse priznanje za poljudno obravnavanje posameznih zakonov in sploh za pripravno ureditev vsega materijala.
.Slovenski Jug". 22. številka tega tednika prinaša sledečo vsebino: Srbsko-hrvatsko edinstvo, Vseslovanski kongres v Sofiji; Jugoslovanska enciklopedija, v političnem pregledu so zastopane dežele: Srbija, Črna gora, Bolgarska, Hrvatska, Slovenska, Stara Srbija in Macedonija, Banat in Bačka. V listku prinaša prevod I. Cankarjeve novele Večerna molitev. Slovence opozarjamo na dopis iz Slovenske o družbi sv. Cirila in Metoda.
I. zlet Ljubljanske sokolske župe in kresna veselica
»Mladika*. Znano je, da Je ta zavod osnovan samo za to, da se da slovenskim dekletom možnost dobre vzgoje za časa, ko se nahajajo, radi obiskovanja višjih dekliških šol, izven očetovske hiše in da se na ta način zmanjša pogubni vpliv raznih samostanskih šol in internatov. „Mladika* to svojo zadačo tudi vestno izpolnjuje, o čemur smo se sami osvedočili, ker nismo mogli verovati raznim vestem, ki smo jih dobili in deloma tudi priobčil o nekem »klerikalnem“ duhu, ki je v zavodu baje favladal. To se nam je zdelo malo čudno in smo se natančno informirali o pravem položaju, ki je tak, da je z njim lahko zadovoljen vsak zaveden Slovenec. V zavodu se posebno pazi na narodno vzgojo deklet in četudi je vzgoja tudi religiozna, ni ona niti od daleč taka, kot v raznih samostanih.
Za Aljažev dom je podaril g. B. B r-nišek, priznani planinski amaterfotograf, krasno, povečano fotografično sliko „Pogled na Triglav s Križkov podov“. Slika je razstavljena v izložbi papirne trgovine gdč. Marije Tičar nasproti hotela Tratnik.
Ponesrečen davkar. Iz Mokronoga nam poročajo: Predvčerajšnjim je na stopnicah ponesrečil naš davkar g. Rozman in sicer zelo nevarno. Včeraj se mu je bolezen obrnila na bolje, tako da je iz smrtne nevarnosti. Blagemu in zavednemu družabniku želimo, da kmalu okreva ter da ga kmalu zopet pozdravimo v naši družbi kot vnetega pevovodjo ter zabavnega tovariša.
Toča na Štajerskem. Kakor smo privatnim potom izvedeli, smo imeli z našim vremenskim poročilom glede pretečene nedelje — obžalujemo — zopet prav. Nevihta, ki se je okrog 11. dopoldne nad Polhograjskimi Dolomiti pričela, se je pri nas kmalo končala, a zato pa popoldne nadaljevala po Spodnjem Štajerskem. Po zgorej omenjenem poročilu, je toča zlasti prizadela krajem okoli Šmarja (pri Jelšah), Sv. Petra, Sladko goro itd. — Lebina, posebno vinogradi tam prav dobro kažejo, a če jih bo tak gost obiskoval, kot je bil v nedeljo popoldne, bodo šli vsi upi po vodi.
Vreme: Včeraj: Zgodaj zjutraj je magnetna igla kazala večje nemirje, kar bi dalo sklepati na kake vnanje elementarne izgrede. Vreme je, kakor smo včeraj rekli, čez ves dan v presledkih nagajalo. Sreča le, da solnce niti popoldne ni prišlo do veljave, sicer bi imeli včeraj večje krajevne nevihte. — Danes! Za vnanje kraje kritičen dan. Če se to uresniči in če solnce že dopoldne vroče pripeka, trpeli bodo tudi naši kraji (jugozap. in jugovzh.) pod tem vplivom. Sicer se pa kaže lokalno izboljšanje, dopoldne najbrže jako lepo, popoldne pa skoraj gotovo na nekatera pogorja omejene trenotne nevihte. — Jutri: Ako ni vnanjih vplivov, imamo pričakovati ugodno vreme.
Društvene vesti.
Ljubljanska sokolska župa priredi v nedeljo, 19. t. m. v Ljubljani na dirkališču v Tivoli I. župni zlet. Spored: I. Dopoldne ob 8. uri tekmovalna telovadba obrtnega in trgovskega naraščaja in izkušnje za popoldansko javno telovadbo. — Sprevod po mestu ob pol 12. uri. 11. Popoldne ob pol 5. uri javna telovadba župnih društev (Sokol v Domžalah, na Igu, Žensko telov. društvo v Ljubljani, Sokol v Ljubljani, v Šiški, na Viču z odsekom v Notranjih goricah in Sokol na Vrhniki). 1. Proste vaje članstva (vsa župna društva). 2. Vaje ženskega telovadnega društva: a) s kiji, b) na mizi. 3. Vaje s praporci župnega naraščaja (Ljubljana, Šiška in Vič). 4. Skupine obrtnega in trgovskega naraščaja ljubljanskega Sokola.
5. Telovadba župnih društev na orodju.
6. Skupine ljubljanskega Sokola na lestvah.
7. Hkratne vaje vaditeljskega zbora ljubljanskega Sokola v trojicah in šestoricah na treh bradljah. 8. Zaključna skupina. III. Zvečer ob pol 8. uri velika kresna veselica ki jo priredi ljubljanski Sokol. Godba (slav. »Slovenska filharmonija"), kres in kresni govor, vaje z gorečimi kiji, marmornati kipi, velikanski umetalni ogenj, vrtiljak, vino, pivo, kava, jestvine, slaščice v raznih paviljonih pod vodstvom velecenjenih narodnih gospe in gospodičen. Vstopnina 50 v, otroci plačajo 20 v; sedeži pri javni telovadbi posebej: I. vrsta 80 v, ostali sedeži po 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabi Ljubljanska sokolska župa.
Na I. zletu Ljubljanske sokolske župe, ki bo prihodnjo nedeljo 19. t. m. v Ljubljani na dirkališču, nastopijo tudi naj-mlajša^ društva, da, celo tista, ki niti nimajo se telovadnice. Zlasti domžalski Šokol je odvisen se vedno od milega neba. In dasi nam letos nebo ni tako milo, ker vsak dan dežuje, se j'e izvežbal na prostem domžalski Sokol toliko, da bo nastopil pri prostih vajah v prav primernem številu. Bratje Domžalčani le tako naprej! Kmalu boste pod svojo streho v lastni telovadnici v —
Sokolskem domu!
Spored I. zleta ljubljanske sokolske župe je jako obširen in zanimiv. Kakor posnamemo iz njega, nastopi tudi vrsta telovadk „Ženskega telovadnega društva v
Ljubljani*, ki spada tudi v to župo. Izvajale bodo vaje s kiji in vaje na mizi. Še se spominjamo javnega nastopa tega društva ob priliki njega lOletnice, ki je bila pretekli mesec v telovadnici v Narodnem domu. Takrat je nastopilo 80 gojenk in starejših telovadk. Občudovali smo to res lepo uspelo javno telovadbo, zato nas tembolj veseli, zopet videti tisto vrsto telovadk, ki je že takrat odnesla venec slave!
Izredni zadružni shod Zadruge krojačev, krojačic, krznarjev, klobučarjev in rokovičarjev v Ljubljani bo v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob polu 10. uri dopoldne v vrtnem salonu hotela „Ilirija“, Kolodvorska ulica, z jako važnim dnevnim redom.
»Slovenska Filharmonija* koncertira danes od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnik* (Zlata kaplja) sv. Petra cesta štev. 27.	___________
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 14. junija. Danes se je takoj spočetkoma seje glasovalo o prehodu v špecijalno debato glede proračunske razprave. Prehod v špecijalno debato je bil sprejet z 214 glasovi proti 189. Italijani so glasovali kljub temu, da so se izrekli proti, z večino. V celem je manjkalo 110 poslancev. Posebno pozornost je vzbudilo, da so bili Poljaki v zbornici pri glasovanju jako slabo zastopani. Za predlog so glasovali nemške nacijonalne stranke, krščanski socijalisti, Poljaki, »Unio Latina* izvzemši poslanca Pitarco, Malorusi iz Bukovine in nekateri divjaki. Proti predlogu so bili so-cijalni demokratje, »Slovanska Enota*, Malorusi iz Galicije in nekateri divjaki. Novoizvoljeni poslanec Tohan, ki je pred razpravo podal prisego, je glasoval z nemškimi nacijonalci. Razmerje glasov se je konštati-ralo na predlog poslanca Fressla. Nato se je pričela razprava o postavki »Ministrski svet — upravno sodišče". Kot prvi je govoril Malorus Lahodinski, ki v svojem govoru najostreje napade vlado. Med drugim izjavlja: »Tudi cesarski namestnik Galicije je uslužben pri vsepoljski in Rusom prijazni stranki. Avstrija deluje sporazumno in v zvezi z Rusijo za vničenje Malorusov, namesto da bi se zavzemala, da se Malo-rudi kulturno, narodnogospodarsko in politično dvignejo in da bi zagotovila malo-ruskemu narodu bodočnost. V tem slučaju bi namreč tudi 27 milijonov Ukrajincev gledalo na Avstrijo kot nad državo, ki res zastopa koristi posameznih v njej združenih narodov in bi Avstrija našla v očeh vseh Ukrajincev najboljše simpatije. Malorusi odobravajo govornikova izvajanja.
Za njim govori tržaški poslanec dr. Rybar, ki se peča z italijansko pravno fakulteto. Izvaja, da morajo biti Slovenci in Jugoslovani sploh proti ustanovitvi italijanske fakultete iz principijelnih in taktičnih ozirov. Pred nekaj leti je prišlo med Slovani in Italijani do sporazumljenja glede ustanovitve ljudskih šol v tržaški okolici. Italijani pa so, ko je imelo priti do uresničenja, požrli svojo besedo. Nato se peča z narodnostnimi razmerami v Trstu in okolici, kjer ne dobe Slovenci nikakih svojih šol. V ilustracijo se navaja, da bi se imela v tržaški okolici že pred 11 leti ustanoviti slovenska ljudska šola, da pa so znali Italijani preprečiti, da je še danes nimamo. Izjavlja, da so Jugoslovani proti vsaki ustanovitvi italijanske fakultete. Nato se prekine špecijalna debata o proračunu.
Rešilna dela pri podmorskem čolnu „Pluviose“.
Calais, 14. junija. Rešilna dela pri potopljenem podmorskem čolnu »Pluviose* se nadaljujejo le z največjo težavo. Pogled na utopljence je naravnost grozen. — Danes se je spravilo na površje najprvo 8 trupel, čez 10 minut zopet eno. Ura čolna stoji na 2. uro 12 minut. Smatra se, da se je v tem času pripetila nesreča.
Nov mornarični minister na Turskem.
Carigrad, 14. junija. Prejšni minister Saly je prevzel portfeil mornaričnega ministra.
Sestanek ruskega carja in nemškega cesarja.
London, 14. junija. Iz Petrograda se poroča, da je sestanek ruskega carja in nemškega cesarja določen na 17. julija.
KHuen-Hedervary v Budimpešti.
Budimpešta, 14. junija. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary se je danes povrnil v Budimpešto iz svojega posestva Nuštar. Jutri se odpelje na Dunaj v avdijenco k cesarju.
Ogrski ministrski svet.
Budimpešta, 14. junija. Jutri se vrši ministrski svet, v katerem se končno določi besedilo prestolnega cesarjevega govora. Po končanem posvetovanju se odpelje ministrski predsednik k cesarju na
Avstrija namerava resno z zasedanjem Sandžak Novega Pazara.
Dunaj, 14. junija. Vaš poročevalec je poizvedel iz zanesljivega vira, da namerava avstrijska vlada še to jesen izvesti zasedanje Sandžak Novega Pazara.
Seja zveze čeških strank.
Dunaj, 14. junija. Za jutri je sklicana seja zveze čeških strank, v kateri se bo razpravljalo o vseh političnih vprašanjih, posebno o vprašanju, kako stališče naj zavzema proti italijanski pravni fakulteti.
Italijani zadovoljni s pravno fakulteto na Dunaju.
Dunaj, 14. junija. Laška ljudska stranka je imela danes skupno sejo 7 laško liberalno stranko, v kateri so se posvetovali glede stališča, ki naj ga zavzamejo glede laške pravne fakultete. Obe stranki ste se zadovoljili s tem, da se za sedaj ustanovi laška pravna fakulteta na Dunaju. Po seji se je obvestilo o sklepu naučnega ministra Sttirkgha in ministrskega predsednika barona Bienertha in sicer po posebni depu-taciji poslancev.
Povodenj — katastrofe.
Dunaj, 14. junija. Včerajšno neurje je povzročilo po celem mestu ogromno škodo. Po poročilih, ki so glede neviht došle na Dunaj, je tudi v dunajski okolici provzročena velika škoda. Po poročilih iz Gradca, je nevihta v Vzhodni Štajerski napravila na polju in nasadih občutno škodo. Po nekaterih krajih je imelo neurje vsa znamenja, kakor da bi se utrgal oblak.
Dunaj, 14. junija. Iz Trautenau se brzojavlja: Neurje je v Severni Češki pro-vzročilo včeraj ogromno škodo.
Dunaj, 14. junija. Iz Urwalda se brzojavlja: Pri včerajšnem neurju v arski dolini je prišlo mnogo ljudi ob življenje. Barako, v kateri je bila nastanjena kolonija laških delavcev pri zgradbi nove železnice, je voda odnesla. Dosedaj so dobili 15 mrtvih, 17 se jih še pogreša^.
Dunaj, 14. junija. Število v arski dolini vsled povodnji ponesrečenih se ceni na 150. Poroča pa se, da je ta številka previsoka. Do včeraj zvečer so potegnili iz vode 37 trupel.
TT v za slabokrvne in prebolele
‘1’1 je zdravniško priporočeno črno dal-l! m. IJ ^7 matinsko vino Kužnajboliše sredstvo.
5 kg franko K 4'-.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Mali oglasi.
Izvrsten brinjevec
ima	44/10—6
L. Šebenik v Spodnji ŠlSkl.
Hifia t lepo urejenim vrtom je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj v Rožni dolini 154, cesta V.
60/3—2
Triletnlea Tlije dekllSke šole išče primerne službe. Nastopi lahko julija ali avgusta. Naslov pove .Jutro".	63/4—2
Četrtošolec išče primerne pisarniške službe. Ponudbe pod .Četrtošolec" na inseratni biro .Jutra*.
Išče se za stalno službo spreten kolar za domača popravila težkih voz itd. v tovarni za lep v Ljubljani.	64/2-1
iiiitiiiiHiimiHiiMiiiiiiliiillltiliilliliiiiHioiiiiliiiiiiMMliMilimiiiHMiiiiMliiM
KORESPONDENCA.
Mlad Inteligenten gospod se želi tem potom seznaniti s 17 do 20 let staro gospico iz boljše premožnejše rodbine. Resni odgovori z sliko (katera se vrne) pod .zaroka* na upravništvo .Jutra* do 18. t. m. Tajnost zajamčena!
Inteligentna gospodična na deželi si želi dopisovati z kakim gospodom. Ponudbe na upravništvo „Jutra“._______________________________ 66/2—1
Hlada dama želi korespondirati z pisateljem pod : Aphrodite poste restante Ljubljana.	68/1—1
Gospod z rdečim makom in njegova družba prosijo oni dve gospodični na balkonu pri II. produkciji v Unionski dvorani, fc svidenje mogoče pod šifro „Rdeči mak" na inseratni biro „Jutra‘‘. 70/1—1
Priložnost!
Koristno za vsakega in posebno vpošte-vanja vredno posebno za gospodinjo!
Usojam si-vljudno sporočiti p. n. občinstvu, da otvorim prodajo z najbolje sortirano
emajlirano posodo
obsegajočo vse kuhinjske predmete po K 1*30 za kg, dekoracijski predmeti po K 2 za kg
v Prešernovi ulici štev. 26
(v v«ži).
- Neprekosljiva priložnost za nakup! -
latej Orehek, Ljubljana,
Kolodvorska ulica ~<5
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nieke cene!
? I ? I K 0 ? 0 ?
Ronoo in vsak četrtek in soboto od Uaillt/O 3. do 6. ure popoldne se vrSe
¥ Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za dijake 104_,3
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta. Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Manulicherjevih pušk.
K 3-80
darilo I
JOSIP SCHUNDER ^o&^eu«n-’
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarjl izjemne cene.
Lepo darilo!
Edini
zasebni slovenski zavod te vrste je
L slov. zasebni trgovski tečaj
v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 4.
Iz letošnjega letnika je prostih še samo 10 zelo spretnih gojenk.
? hoteli tilii
»ZLATA KAPLJA" 8v. Petra cesta štev. 21
!? koncert
SLOVENSKE FILHARMONIJE Začetek ob 3. zvečer.
Lep velik
lokal
za prodajalno
opremljen z vso opravo, sposoben za vsako trgovino se odda
takoj v najem.
V tem lokalu se je trgovina izvrševala že nad 30 let. Lokal leži ob deželni cesti na najlepšem prostoru v fari ter nasproti c. kr. sodnije. Več se izve pri:
Franc Ks. Grebenc, Velike Lašče.
bo v nedeljo 19. t. m. na dirkališču. Začetek ob pol 5.
D“ o“ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ”«5T
301 16	Stritarjeva	alica	štev.	2.
============ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. =========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 '|2 °lo-
BALKAN.
Špedicija, in komisija.
Centrala: Trst. Podružnica; ^Ljubljana,
Šelenburgova ulica št. 7. Telefon št. 38.
Špedicija
vsake vrste. Prevažanje blaga za trgovce In zasebnike, preselitve, vlaganje blaga in pohištva v skladišča, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo i. t. d. i. t. d.
Lepi prodajalniški
prostori
se oddajo z avgustom ali tudi takoj
v najem.
Naslov pove upravništvo „Jutra“.
Vsaka deklica dobi doto.
Vsak oče, mati, brat, sestra, stric, teta itd. preskrbi lahho svoji hčeri, sestri, nečakinji že po 5 letih doto do 6000 kron, ako pristopi k dobrodelnemu društvu »Edinost" v Pragi. Sprejemajo se člani le do 50., z deklicami do izpoljenega 14. leta. Vpisnina je 10 kron. Pojasnila daje društvena pisarna v Pragi Karlin, ^ Kraljeva cesta 23 a ali njen zaupnik g. F. Šemrov, Ljubljana, Privoz 4.
Sprejme se takoj oziroma za juli:
Rlonoininn^lfil zanesl3iva- vešča tudi DldyaJIIIl»al Ka nekaj knjigovodstva.
Trg. pomočnik
ber prodajalec.
Učenec
s primerno šolsko naobrazbo. Sprejme se za september:
Trg. pomočnik
železninar.
Prodajalka žpcccr,)c z “£no
A. Sušnik,
Zsulošlsisb cesta.
ITiinovo olje
„SANITAS“
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higijensko »Urinovo olje" je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
I
" '-.c,11 5i,S"
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon - automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost automatov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko.
Išče se družina
ki zna izdelovati navadno
opeko za zidanje.
H?la,ča, po dogovoru.
Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju.
VILA
na glavni cesti, enonadstropna, v bližini mesta se pod jako ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za letoviščarje in penzijoniste. Več pove uprava »Jutra".
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, raz-ličnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Mokarija
na jako prometni cesti v Ljubljani, združena z branjarijo se radi rodbinskih razmer
odda takoj ali z avgustom.
Naslov pove upravništvo »Jutra".
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in panama klobuke .............
60 i» ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Ljubljani,
priporoča svoja svetla in črna piva. ........-
Ravnateljstvo v Laškem trgu.
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
■ Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =	=
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. -