s 0) Slovenija Sreda, 3.avgust 1994 Št. 31 Leto XXVIII 13.8 KUNE 27 ATS, 6 DEM, 6 CHF 3 USD, 18 SEK, 6 AUD, 3660 ITL Cena 100 SIT LJUDSKA BANKA Celje - skladišče Per III 127/1994 8 S' 5000001680,31 j^rriosaohjj I" -:; »»O i-;- Deuisch« l^iahpberg' 7/721401 »bcirg YPEN[ J CtifoC/ec f P»C3 vp ,„J1 -HOSENTAU JJ2£jr ^ ■ -~Xlui-^**a^4iS /5fX_: Varaždin f|/n, X.. idSlS-^ Krampa / >' Zagorje j C S|r^ ixw]°' L#-T-rbdVlj^eeHfB4ik Slovenska V. 1219 " »S 1 e\' Rad® XX/ o / ' s* ■ „ vV4-' '-tieb^e N°vM •>V; » Kotfvskt ^ Runi.,«. I -orica. - x. Jo'2VMmj kaUdSuJ AN A \ ^ A^duv.čin^^v .i!0/KrS^: Č V1 n\) ti štitiv&k' % '"l’r KRAJ! N K K*%vac X Kočevje -? ■ xi SneZnili V k XX. v/jof \ llK^aVBistncjJr čabar XO<4^ X a Rijeka15y l ^Uir. Buzet, > ;:jčš^-*K . 'elnice Vrbovško X Ghna iprad - ^/nio» HITROST UBIJA - VOZI PREVIDNO Ušp <- «/mc> 2 Forum Iz vsebine: Meja s Hrvaško stran 3 Morilci so med nami stran 3 Ne levo, ne desno... ovce stran 6 Poslovna disciplina stran 8 Hočem svoj avtomobil stran 10 Anila Thanasi izpuščena: Sramota ostaja slovenski državi stran 11 Odlok Nove dobe o vabilu preiskovalcu stran 12 Pravica se je skuhala v piskru stran 13 Po letu dni stran 15 V precepu stran 16 Mladina brez perspektive stran 18 Otočec - mračni predmet poželenja stran 20 Brazilija četrtič svetovni prvak! stran 22 Pasja radost stran 24 Alge, seks & Portožur stran 26 Kliči 386 za techno stran 29 Slovenski atleti naskakujejo Evropo stran 30 Berger in Ferrari končno spet prva stran 31 Zdravje razsaja med rock zvezdniki stran 32 Maša živim stran 40 Avto za naročnike stran 47 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov KADAR GRE ZA PREPIR 0 SAMOUMEVNOSTI rVugi vatikanski cerkveni Lv zbor se je zgodil zato, da bi prevetril Cerkev in da bi se potem tudi izvrševale njegove določbe in priporočila. Latinski bogoslužni jezik se je umaknil v korist domačega jezika, da bi vsakdo razumel božjo besedo. Za razkriške Slovence pa se drugi vatikanski cerkveni zbor očitno ni zgodil. Res so v Razkrižju okoliščine drugačne, ker le-to cerkveno pravo spada pod zagrebško nadškofijo, vendar to zadeve ne spremeni; tu živijo Slovenci, ki imajo po naravnih in cerkvenih postavah pravico in dolžnost poslušati božjo besedo v slovenskem jeziku, tudi če bi živeli na hrvaškem ozemlju. Tukaj so stvari jasne. Ratifikacija slovensko hrvaške meje ne bo naredila čudeža in v Razkrižju mora “zavladati” slovenski bogoslužni jezik TAKOJ, če se Cerkev in država ne želita izneveriti samim sebi, po ratifikaciji meje pa bi Razkrižje spadalo pod upravo mariborske škofije. Takšna rešitev bi bila popolnoma logična, kajti razkriški Slovenci so Slovenci že sedaj in ne bodo postali šele po določilu meje. Že zadnjič sem priporočil gospodu Drnovšku, naj država in Cerkev stopita skupaj, ker gre za skupen problem, ne pa da ga rešujeta vsaka posebej. Razkriškim Slovencem pa priporočam, naj potrkajo na prava vrata, na zagrebško cerkveno oblast, od katere župnik Slaviček dobiva navodila za delovanje, ali če dela na lastno pest, tudi na lastno pest. Seveda pa je še vedno veljalo, da lepa beseda lepo mesto najde in da je pravo besedo treba”zastaviti” v pravem času na pravem mestu. Škoda je le, da mora biti v razkriškem primeru učenec nad učiteljem in ne tako, kot je rekel Kristus: Učenec ne more biti nikdar nad učiteljem. Tokrat je preočitna krivda na zagrebški cerkveni hierarhiji, ki bi rada “nadvisila” ali premojstrila samega Boga. Ivan Kepic Odprto pismo predsedniku slovenske vlade Spoštovani gospod dr. Janez Drnovšek NI amenil sem se, da IM naslovim na Vas javno pismo, na Vas kot predsednika slovenske vlade. Tu pa tam se včasih slišijo besede za Vaše soimenjake “čim je Janez, ne more biti slab”. Po tej logiki sva midva oba na dobri poti, moje krstno ime je namreč tudi Janez, potem pa so me “prekrstili” v Ivana “groznega”. Toliko za uvod in zakaj pravzaprav gre ? Politika je res v veliki meri nepredvidljiva in Vi, gospod predsednik, ste politik, ki preseneča: Ko se za nekaj odločite, ne boste umaknili svojega koraka, skoraj ne, tudi če bi se v prid umiku pojavili novi argumenti: Vi ste že rekli svojo besedo. In če pomislim, da je predsednik krščanskih demokratov za Vaš predlog Državnemu zboru, da razreši Janšo in imenuje Kacina, zvedel med igranjem namiznega tenisa v Logatcu, to navajam samo kot primer, sploh pa me ne čudijo skrbi nekaterih slovenskih državljank in državljanov. Gospod predsednik, Vi ste med drugim politik tudi z beograjskimi izkušnjami in doma v Sloveniji smo Vas občudovali, da ste kot predsednik Predsedstva SFRJ na razne izbruhe znali tako mirno reagirati, vsaj navzven niste kazali eksplozije. No, in ker ste verjetno kljub vsemu le košček srca pustili v Beogradu, nema- Forum 3 lo državljanov skrbi, da se ne bi kot strela z jasnega porajala zamisel o nekakšni četrti Jugoslaviji, četrto vštevši samozvano ZRJ: In ker je del evro-krogov po vsej verjetnosti prej kot ne naklonjen takšnemu modelu, so skrbi toliko večje. \/si dobro vemo: Če V sedaj izgubimo samostojnost, je ne bomo nikoli več dosegli in prav tisti, ki si to kakorkoli želijo, bi se nam prav smejali v pest in nas imeli za neresne. Gospod predsednik, v svojem imenu in v imenu številnih zainteresiranih za prav to vprašanje Vas prosim, da nanj javno odgovorite in v upanju, da boste to tudi storili, Vas prisrčno pozdravljam. Dragomelj, 26. julija 1994 Ivan Kepic Regijski odbor Socialnega krila pri SKD - Ljubljane okolica MEJA S HRVAŠKO LZo si brez moči, ko javno rVnnenje nima nobenega vpliva, ti ostane le prošnja, molitev. Tako se počutim danes po analizi stališč vlade, državnega zbora in nekaterih političnih strank “do meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško” v okviru dosedanje SFRJ. Napačna razlaga označenega dela iz besedila Temeljne ustavne listine in pred njo Resolucije o razdružitvi je osnovni vzrok “invalidnih” pogajalskih izhodišč Slovenije do Hrvaške. Svetovalci vlade, ki jim zaupa in sledi zunanji minister Lojze Peterle, trdijo, da je fizično mejna črta na dan 25. junija 1991 med republikama razpadle SFRJ že tudi meddržavna meja in da je zato južna meja k. o. Sečovlje tisti zadnji domet, do katerega je Slovenija upravičena. Tako stališče bi držalo za nesporno mejno črto. Znano je, da je okoli 30 odstotkov medrepubliške razmejitve spornih. Hrvaška npr. ne priznava južne meje k. o. Sečovlje, saj si lasti tri zaselke ob Dragoniji, ki so nesporno v k. o. Sečovlje, še več, zahteva celo letališče. Kako pa si Hrvati razlagajo potek nikoli določene morske meje, je za Slovenijo ponižujoče. Iz tega sledi, da se slovenska diplomacija od 25. junija 1991 dalje s Hrvati vztrajno in odločno “pogaja” o nesporno slovenskem ozemlju. Rezultat take politike je lahko le izguba dela slovenskega ozemlja, to pa je najhujša kršitev naše ustave (četrti člen). IV/I inister Peterle je pred IVI dnevi v Portorožu na javno vprašanje dal zagotovilo o hitrem sklicu tako imenovane vladne diplomatsko-strokovne komisije za mejo s Hrvaško. Žal besede tudi tokrat ni držal. Skrivnosten ostaja celo do odbora za mednarodne odnose DZ. Ker je znano, da vlada izhaja iz zgrešenih izhodišč, je jasno, da nemočni državljani Slovenske Istre lahko le prosimo DZ, da na prvo sejo kot posebno točko uvrsti oblikovanje stališč Slovenije do določanja meje z Republiko Hrvaško. Podlaga so zadnji sklepi in stališča Thalerjevega odbora za mednarodne odnose, saj dajejo drugačno podlago politiki Slovenije do meje s Hrvaško. Mlad magister prava, ki se je po študiju na Harvardu pred dnevi vrnil domov, mi je dejal: Meja s Hrvaško je tako pomembna, da vladi ne zadostujejo nasveti profesorice iz Ljubljane. Angažirati je potrebno ugledno (židovsko) odvetniško pisarno na Manhattnu, pa bodo pojmi tudi Hrvatom bol[ jasni. Soglašam z njim. Ce smo za lastninjenje pritegnili profesorja s Harvarda, dr. Sachsa, je toliko bolj utemeljeno dobiti mednarodno-pravno analizo edinstvenega primera določitve meje med republikama razpadle države. Izkušnje domačih pravnih praktikov in teoretikov zavračajo dosedanji pristop k določanju meje s Hrvaško, zlasti pa najnovejšo “ihto” za podpis sporazuma o meji. Tak sporazum bi bil nesporno v škodo Sloveniji. Kjer je dim, je tudi ogenj. Glede “trgovine” z Razkrižjem v celoti podpiram protest Razkrižanov. Za Slovenijo ni vprašanje Razkrižja, ampak Štigova, in še kakšno drugo naselje ob skupni meji. Kot član Državljanske pobude Slovenska Istra najostreje protestiram zoper tovrstne kompenzacije zaradi legitimnih zahtev Slovenije za ohranitev prostega dostopa na odprto morje. Slovenija bi morala biti ponosna na enotnost in pokončnost Razkrižanov v borbi za slovensko zemljo, slovenski jezik pri bogoslužju, za našo identiteto. Politična podpora je prešibka in ne more biti v rokah Zmaga Jelinčiča. Podpiram zahtevo o vključitvi predstavnika Razkrižja v diplomatsko komisijo za mejo s Hrvaško, to je tudi sklep junijske seje SSK - konference za Slovenijo. Slovenija od Hrvatov ne zahteva ničesar, kar ni njeno, mora pa vztrajati pri ohranitvi pridobljenih pravic in legitimnih interesov pri tem, da Hrvati ne bodo dobili dela Slovenije zato, ker smo jim v najbolj kritičnih trenutkih skupnega osamosvajanja iz komunistične Jugoslavije nesebično pomagali. Temelji medržavnih odnosov so trdni le, če so moralni, nesebični. Hrvaška vlada bo izgubila “evropski obraz,” če bo vztrajala na svojih dosedanjih stališčih do razmejitve, še zlasti pri meji na morju. Ponovno prosim politike, novinarje in vse “javne ljudi", da ne uporabljajo več besedne zveze: “meja v Piranskem zalivu.” Piranski zaliv nikoli v zgodovini ni imel meje in nikoli ni bil v “soupravljanju” dveh držav, bil je vedno Piranski. Suverenost naše države na celovitem Piranskem zalivu in nad morjem do mednarodnih vod je neizpodbitna in mora kot taka biti spoštovana in varovana. Predmet meddržavnih razgovorov z Italijo pri nadgradnji Osima in pravnih posledic razmejitve na morju s Hrvaško bi moralo biti skupno izkoriščanje morskega bogastva v mednarodnih vodah Jadrana. Gre za pravice obalnih držav. Sposobnemu in uglajenemu šefu hrvaških pogajalcev odvetniku dr. Kačiču je treba predstavljati zgodovinska dejstva, ki jih vztrajno ponavlja naš profesor Habjan. Njegove ugotovitve dokazujejo drugačno zgodovino o Slovenski Istri, brez usedlin “kardeljanstva.” Predlagam oblikovanje take državne komisije za mejo, ki ne bo jetnik za Slovenijo nesprejemljivih, sholastičnih načel, ampak odločna, praktična in zlasti slovenska. Danijel Starman “MORILCI SO MED RAM!'” Da ne bo preplaha, gre samo za enega in gre samo za njegovo vnovično prisotnost v slovenskem (rumenem) tisku, kamor štejemo tiste časnike, ki natisnejo vse, kar komur pade na pamet. (Prednjačijo Novice, ki so jim tokrat priskočili na pomoč še 7D, Dolenjski list, pa še morda kdo.) Med nami je tokrat že četrtič Franc - Valt Jzrečič, ki se mu letos izteka že deseto leto prestajanja zaporne kazni za (domnevni?) umor v gradu Gracarjev turn pod Gorjanci v letu 1984. Zakaj domnevni, o tem pozneje. Tokratne objave že znane vsebine, torej iste zgodbe, so mu naklonile spet nekaj novih časti, kot na primer “znana grajska pojava”, pa “drugi najbolj znani morilec”, 4 Forum namreč za prvim M. Trobcem itd.. Vsakokratna zgodba je malo bolj podkrepljena, da bi pridobila na teži. Zakaj pravzaprav gre, kajti običajno je, da obsojenca po zakonu o javnem tisku kakor tudi po zakonu o nedotakljivosti zasebnosti puste na miru. Ko gre za primer Jurečič, se že od vsega začetka ne upošteva niti najmanjše novinarske etike tako, da zadeva vzbuja pozornost, ne nazadnje tudi zato, ker se Jurečič, kot so nam povedali, ni branil in ni bil branjen niti na procesu niti se pozneje ni pritoževal čez nobeno stvar. Zakaj je šlo, oziroma za kaj gre spet sedaj? Drvič so nam “znano grajsko pojavo" napeli na tiskarske bobne davnega leta 1984-85, celega pol leta pred sojenjem. Ves slovenski tisk je s potrjevanjem nedokazanih sumov v zelo kratkem času zaključil osumljenčevo usodo. Stalinistično sodstvo je v povojnih letih na tak javen način poučevalo naročene priče, ki so potem v javnem procesu “dokazale” vsako še tako slaboumno okarakterizira-no pregreho, kar je potem sodstvo “v imenu ljudstva” rutinsko sprovedlo. Tudi obravnavani primer se je reševal še v ranjki SFRJ, ko so se notranjepolitične razmere začele krhati. Jurečič naj bi v želji za “moralno koristjo” ubil lastnico gradu, pri čemer pomeni moralna korist to, da bi lahko za slovensko kulturo popravljal sicer zasebni grad. Vso zadevo še bolj zaplete dejstvo, da umorjena domačinka pravzaprav ni bila lastnica gradu. Tako je moč razumeti iz sodnih aktov: iz “moralnega koristoljubja” zagrešen umor, ki je dokazan z množico na “utemeljenih sumih” donešenih “sklepov”. O eveda je bilo tam še O sedemindvajset prič, ki so o zadevi vedele natanko samo tisto, o čemer jih je poučilo časopisje. No, da, možaka so poznali že dolga leta in drugega mu pravzaprav niso imeli očitati kot "strašni zločin", ki so ga časniki do neokusnosti popularizirali v vseh podrobnostih, bo že držalo. Samo malo je bilo potrebno in vesoljna javnost je bila prepričana, kot v Dachavskih procesih. Množica posameznikov še danes ve vse mogoče detajle - seveda vse “iz zanesljivega vira”. ~7a kaj je šlo? Da je bil Z-storjen zločin, je ned- vomno, toda kdo, zakaj? To, da je tedanja naša oblast s tem in podobnimi zastraševalnimi procesi držala javnost v napetosti in njeno pozornost usmerjala čim dlje od vsega, za našo družbo še kako pomembnega dogajanja, nam je vsaj danes lahko že kapnilo. O tem se sicer svojemu vzgojenemu bralstvu ni upal nihče niti črhniti, saj bi bil ob pamet. Toda to ni tisto glavno, tu mora biti še nekaj, toda kaj? V množici “dokazov” manjkajo silno pomembni argumenti za dokazani umor in precejšen “za in proti” je vse do danes ostal nepojasnjen, deloma menda zapečaten v sodnem arhivu. Zasliševanja so bila v precejšnjem delu brez odvetnikove prisotnosti, izvedba rekonstrukcije dogodka brez odvetnika, na sodnem procesu pa obramba še formalistična ni bila. Ob vseh teh dejstvih pa se vsakih nekaj let ponavljajo prav Goebelsev-ska prepričevanja slovenske javnosti o obsojencu, ki je vsakič nekoliko “večji morilec”, ko bi lahko pričakovali prav gluh molk o vsem tem. T orej kaj? Kdo je I pravzaprav tista neznana sila, ki je “morilca iz gradu” namakala v tiskarskem črnilu spet leta 1987. Menda mu naj bi s tistim zasolili pekel v osrednji slovenski kaznilnici na Dobu, oziroma mu tiščali glavo pod vodo, da ne bi spregovoril. Tisk je osvežil znano zgodbo v stilu “še pomnite, tovariši”, možak pa je preživel, čeprav s pretol-čeno ledvico. Prestavili so ga v tretji zapor. - Po treh letih se je “nesojeni graščak” (tako npr. tisk) že v tretje pojavil med nami, torej leta 1990, v tedaj za nas novem "rumenem tisku”, ki smo ga imenovali Delo X, predhodnik naših Novic. To, da ga je X povaljal v svoje smolnato črnilo, je bila menda posledica neke obsojenčeve izpovedi, ki bržkone, ni bila namenjena javnosti. Pač pa je zagotovo prispela na takrat še “pravo mesto”, kajti tiskarske “mašine” so spet > bruhale že znano zgodbo. v O e ni minilo pet let, ko O naše Novice ponovno prepričujejo slovensko javnost in tokrat že tudi naslednjo generacijo, “kdo" je Jurečič in “kaj” vse je zagrešil. Pri tem pisanju pa spet kot da so se jim zamašila vsa sita in rešeta, pa pisanja zaradi obilice vsega v njem, ni moč jemati resno. Da ni “znana grajska pojava" tudi tokrat branila kakšne graščakinje in njen grad pred “dobronamernimi ponudniki lastninjenja”? Kot je razumeti pisanja o gradu Otočec, Jurečič tudi tokrat ni “padel” na pravo stran, torej na stran tistih, ki si pravice do gradu Otočec še vedno krojijo po socialističnem pravu, kateremu je menda tudi že pri nas potekel “rok trajanja”. Videti je, kot da se je postavil ob pravega graščaka (brez gradu), ki bi rad “lastninil lasten grad”. \ /se te zadeve pa se V zapletajo čudno ne le v očeh domače javnosti, temveč tudi tuje, kar nas postavlja v sila nezavidljivo (žal pa stvarno) podobo razmer v Sloveniji. Namesto da bi se vsi ti zamotani klobčiči začeli odmotavati, se vse še bolj zapleta. V obeh primerih bi bilo nujno ločiti zrnje od plev, pri čemer bi sodne dokumentacije morda le pripomogle pri odgrinjanju tolikih zaves, ki v naši domovini zakrivajo zaves, ki v naši domovini zakrivajo še marsikaj, kar naj bi “ne vznemirjalo občanov, državljanov”. I. ž„ Novo mesto, Forum Če so lahko v ZDA leta 1912 napisali, da je kapitalistični red strohnel in vir neizrekljivega siromaštva in trpljenja, potem moramo v Sloveniji leta 1994 ugotoviti, da nezaposleni stopajo po ulicah naših mest, kapitalistična koncentracija pa neusmiljeno ugonobijo sloj poslovnih in pametnih ljudi. Nova doba zato poziva vse ljudi, naj nam sporočijo svoje sanje, želje, pametne ideje, koristne pobude, sinopsise, scenarije, rešitve, različna mnenja in načrte za poplemenitev slovenskih tal. Računajte, rišite, fotografirajte, pišite, ustvarjajte 1 Siti ste razbijanja in tujih načinov življenja. Ne vztrajamo, da so vaša objavljena pisma podpisana in opremljena z naslovi (na ta način boste povsem varni pred nizkimi udarci in vlačenju po zobeh). Poziv velja vsem, ne glede na leta, raso, barvo, spol, jezik, vero, politično prepričanje ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, ker se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice in so obdarjeni z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Polemike in mnenja o ljudeh in stvareh morajo biti opremljena s polnimi naslovi in imeni, seveda. Pisem, ki razširjajo smrad sovraštva, ne bomo objavljali (Nova doba ni komunalno podjetje). 6 Forum G. B. Shaw: “Iz zgodovine se lahko naučimo, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili.” Kot da bi se zgodovina začela leta 1991 - ko smo zmagali. Enako so ravnali komunisti leta 1945 - ko so zmagali. Seveda so delali tudi napake - ampak narod je vse to “pozlatil”. Ali pa se je tudi kaj naučil iz teh napak - ali velja misel Georga Bernarda Shavva? Namreč: v Sloveniji imamo demokracijo zahodnega (kapitalističnega) tipa, ki omogoča narodu, da stranke (svoje oblastnike) izbira praviloma vsake štiri leta. V komunizmu (pred odcepitvijo) ste (vsaj na papirju) imeli možnost izbirati (zamenjevati, odstavljati) oblastnike tako rekoč sproti. Le malo bolj aktivni bi morali biti v raznih samoupravnih organih in telesih, pa bi se povedano lahko uresničevalo. Ker pa ste raje tisto, kar je povedala Oriana Fallaci (nekaj misli iz njene knjige na koncu), se je sistem samoupravlja izrodil, bil je skratka prezgoden za sedanjo stopnjo zavesti naroda, zahteval je preveč od vas, zato je (tudi) propadel. Kot rečeno, izbrali ste zahodni tip demokracije, to je parlamentarno demokracijo. Edino, kar ta pričakuje od vas, je udeležba na volitvah vsaj svake štiri leta (pa še volitve niso obvezne). Torej ste lahko mirno še naprej ovce, ki vas bo izvoljeni vodnik vodil (vi pa mu boste slepo sledili) - če vas bo vodil v prepad, pa v prepad! Medtem pa se lahko “naslajate” in ste frapirani ob raznoraznih aferah in privilegijih, ki si jih privoščijo oblastniki -storiti tako in tako ne morete nič. Volitve bodo namreč šele - ohoho, kdaj šele. Do takrat pa tole: “Trenutna slovenska politična kultura ne dopušča razmišljanja o koristi državljanov in države: pozicija vleče poteze zgolj zato, da bi tudi po naslednjih volitvah ostala pozicija, opozicija pa vsipava pesek v državo kolesje zato, da bi se pokazalo, da vladajoča koalicija ne zna vladati. Kdo bi ob tem še mislil na državljane!” (Gojko Bervar: Politične igrice z varuhom, Svobodna misel št. 14, 22. 7. 1994). LDS pozna zgodovino le toliko, kolikor ji koristi, da ji stopi na rame (da je višja). Komunisti so imeli enake obrede kot 2000 let stara cerkev: namesto maš sestanke OOZK, namesto spovedi samokritika in mogoče tovariško razsodišče ipd. Zato tale vic (lahko pa je anekdota - lahko je bilo tole res): v neki majhni vasici sta bila farovž in sindikalna dvorana eden poleg drugega. Na sestanek OOZK (najbrž so imeli kaj zanimivega na dnevnem redu) je prišlo toliko ljudi, da je zmanjkalo stolov. “Janez, pojdi v farovž, naj župnik posodi par stolov!” je rekel sekretar OOZK. Janez se je poraženo vrnil s sporočilom, da župnik noče posoditi stolov. “Pojdi nazaj in reci župniku, da naši ne bodo prišli v nedeljo na kor pet, če ne posodi stolov.” Župnik na vse to veli Janezu: “Povej ti svojemu sekretarju: če vaši ne bodo prišli na kor pet, ne bom napisal letnega poročila osnovne organizacije!” Temu se sicer nasmehnemo, vse skupaj je bilo še nekam naivno. Tokrat pa stvari niso tako zelo naivne. V parlamentu LDS (in njena pozicijska partnerja) lahko sprejema zakone tudi brez opozicije! To pomeni natančno isto, kar so si lahko privoščili komunisti (ko so bili edina stranka). Menda LDS poskuša pridobiti v svoje vrste čimveč direktorjev. Preveč je to podobno bandam (v Ameriki, ko je kraljevala mafija), ki so prodajale zaščito malim podjetnikom (da jih druge bande niso ogrožale). Sicer pa zelo veliko stvari kaže na to, da poskuša LDS doseči tak položaj, kakršnega je imela komunistična partija Jugoslavije. Če ne gre drugače, skupaj s cerkvijo (glej Nežmahov PAMFLET v Mladini št. 29, 19. 7. 1994). Ta eldeesovski prodor je zanesljivo pripojitev štirih strank (na Bledu), ostale pa Nežmah kar našteje (R + 3, Petan, SDK), sledilo bo zakon o strankah... Da nobeni aferi ne pridemo do konca (to Drnovšku očita bralka v Delovnih Pismih bralcev...). Razlika od prej je le v toliko, da zdaj vemo za afere (pri komunistih nismo vedeli zanje), rezultat je obakrat enak: morebitna krivda “naših” se pomete pod preprogo, sicer pa se vse razvodeni in ljudje na vse skupaj počasi pozabijo. Ilustracija vam je, kako zelo se LDS trudi, da bi dodeljevanje stanovanjskih posojil prikazala kot nekaj, kar je bilo povsem v skladu z zakoni. Zato: če niste povsem otopeli, če ste pripravljeni sodelovati čisto civilizirano: pripravili bomo predlog zakona o moralni odgovornosti. Ker pričakujemo, da ga poslanci ne bodo spravili v parlamentarno proceduro (ker bo neposredno naperjen proti njihovim privilegijem), bomo morali zbrati 40.000 podpisov, da bomo lahko zahtevali referendum. Sicer pa namerava na ta način zbirati podpise v kratkem SLS (Podobnik) za spremembo zakona o lastninjenju. Če ni Podobnik samo demagog, ki bi rad z Forum 7 vašo pomočjo spodmaknil stolček Drnovšku, nas bo sam poiskal - posebej ga ne bomo vabili! Bolj po domače lahko rečemo, da je bila Cerkev mati, Marx oče, LDS pa je njun otrok. In zakaj kdo od staršev tega svojega otroka ne da malo čez koleno? Ali pa ga vi (malce v balkanskem stolu) ne usekate po gobcu? Njegovo paktiranje s Cerkvijo pa bi lahko označili kot Ojdipov kompleks. Medtem ko se boste cvrli na soncu, pa še tole v razmislek: nekaj misli Alekosa iz knjige Oriane Fallaci: Neki človek (Mladinska knjiga, 1980): "Najnesrečnejše obdobje od vseh je mladost. Takrat začenjaš razumevati stvari in spoznaš, da ljudje niso nič vredni. Ljudi ne zanimajo ne resnica ne svoboda ne pravica. To so neprijetne stvari. Ljudem pa je prijetno v laži in suženjstvu in nepravičnosti. Kot prasci se valjajo v njih. Spoznal sem to, kakor hitro sem se začel ukvarjati s politiko. Potrebno se je ukvarjati s politiko, da spoznaš, kako ljudje niso nič vredni, da so zadovoljni s sleparji, hinavci in zmaji." -"Ko se začneš ukvarjati s politiko, si poln upanja, čudovitih namenov, govoriš si, da je politika dolžnost, da je način, kako poboljšati ljudi; potem pa spoznaš, da je ravno nasprotno, da nobena stvar ne kvari ljudi tako kot politika!” - “Zaupal sem ljudem, verjel sem jim, da spoštujejo resnico, svobodo, pravico. Verjel sem, da razumejo. " Ali razumete? Ali ste že dovolj dozoreli? Ali so vas sedanji oblastniki dovolj razočarali, da boste pripravljeni biti nekakšni porotniki? Če ne - potem bodite ovce še naprej! Uroš Blatnik 8 Forum Ljubo Sire, direktor Centra za raziskave komunističnih ekonomij, London Poslovna disciplina Komaj so se reforme v Vzhodni Evropi in Rusiji začele, že se zahodni poslovneži pritožujejo, da so problemi v poslovanju z vzhodom večji, kot so bili pod komunizmom. Prej se je bilo mnogo lažje pogovarjati s pristojno osebo na ministrstvu, in brez dvoma, so se razmere poslabšale. Vendar seveda ne gre zahtevati, da bi bil cilj reform večja naklonjenost poslu. Namen je in mora biti optimalna različica zadovoljevanja potreb prebivalcev, ki so jih v komunizmu grdo zapostavljali. Po splošnem prepričanju je najboljši način za izpeljavo sprememb dopuščanje neodvisnih zasebnih podjetij, ki bodo delovala v skladu s tržnim sistemom. Ni mogoče trditi, da disciplina tržnega sistema spodbuja poslovne tokove, prej nasprotno. Za nosilce poslov je bilo mnogo enostavneje, ko so se lahko pogovarjali s planerji in so v prizadevanju za denarno po-moč najbrž na lastno pest nekoliko popravljali njihove podatke. Sedaj pa poslovneže preverjajo z neusmiljeno ekonomsko računico. Privijanje davkov je do neke mere značilno tudi za zunanjo trgovino, predvsem tisto z zahodnimi državami. Prej so morali popuščati muhavosti planerjev, sedaj se takojšnje zahteve prebivalstva in industrije že boječe zarisujejo v ozadju, sčasoma pa bodo postale vse bolj očitne. Ne glede na to ta bistveni premik ne duši priložnosti. Odpira nova obzorja, toda obzorja drugačne vrste. Te priložnosti niso več podvržene muhavosti političnih uradnikov, pač pa, so v končni fazi odvisne od tega, kaj v komunističnih državah v razpadu potrebujejo in v skladu s tem zahtevajo. Posli se ne sklepajo več ob kozarcu vodke, pač pa nanje vplivajo obljubljeni dobički, ki jih prinašajo novi ali boljši izdelki ali novi in boljši proizvodni načini v tržnih možnostih Vzhodne Evrope in Rusije. Nove razmere se odražajo v lokalnih poslovnežih in preko njih na tujcih. Podjetniško obnašanje je postalo zapoved dneva tudi v bivših komunističnih državah. Jasno je, da v Vzhodni Evropi in Rusiji spremembe ne ustrezajo prav vsem trgovcem. Adam Smith osebno je opozoril, da poslovneži nad tržnimi zakonitostmi niso ravno navdušeni, so pa disciplino prisiljeni sprejeti. Običajno se spremembe dogajajo v deželah, kjer je v ekonomiji zaradi napačnih političnih konceptov in nagibov desetletja prevladovalo spletkarjenje. Opaziti je prehod od prikritega dobičkarstva v legitimne dobičke, ki jih prinašajo cenejše proizvodnje blaga in storitev. Zasebna lastnina Za uvajanje tržne proizvodnje sta obvezni dve stvari: 1) makroekonomska stabilnost, spričo katere je mogoče v stroških in postopkih primerjati ekonomske kazalce, ki prinašajo zadostne dobičke, in 2) takšna organizacija ekonomskih enot, ki vodi v najboljše izkoriščanje ekonomskih virov po njihovi lastni presoji. Mnogo je bilo povedano o prvi točki, pri drugi pa se srečujemo z nekaterimi nasprotovanji. Kot nasprotje komunističnemu vztrajanju na družbeni lastnini (v glavnem državni, v Jugoslaviji pa družbeni) je sedaj sprejeto stališče, da je zasebna lastnina nujni del tržne ekonomije. Povsod se začenja privatizacija. Težava je v tem, da je zasebna lastnina uspešna le, če je skoncentrirana na tisti del spoznanja, ki pravi, da se posameznikova ekonomska uspešnost bistveno zmanjša, kadar je naložba slabo izbrana ali če podjetja ni pravilno vodeno. Iz tega razloga ni dobro preveč drobiti lastnine, kajti osebni deleži so premajhni in njihovi prihodki (v primerjavi s plačili in drugimi prihodki) preveč omejeni, od lastnikov bi za urejanje zadev zahtevali noči in noči brez spanja, zmanjkovalo bi jim ur, da bi z njimi upravljali. Priporočljivo je ustanavljanje investicijskih skladov. Toda uspešnost agencijskega razmerja, ki izhaja iz trgovanja z delnicami, se pokaže šele čez dolga leta. Ker mora biti distribucija splošna in torej široko odprta, drugače postane preveč samovoljna, je to prednost za tiste, ki imajo primerne poklice. Dober primer so prejšnji lastniki in tudi ljudje, ki so jih komunisti preganjali, zaradi česar imajo pravico do neke vrste odškodnine. Vračanje premoženja nekdanjim lastnikom ali njihovim potomcem utrjuje legalnost in pravno državo. Češka republika se je odločila za odškodnine in povračila in po nekaj začetnih odporih je v tem uspela. Na Poljskem so številna nova zasebna podjetja ob hkratnem propadanju državnih podjetij pomagala k oživitvi gospodarstva pod tržnimi pogoji splošne ekonomije. V Rusiji je komunistični režim vladal predolgo, da bi bil napredek privatizacije posebej obetaven. Ob lastninskih certifikatih, ki so jih razdelili ljudem, se je razumljivo sprožilo vprašanje, kako te lastnike zaščiti in kako pravilno oceniti vrednost tega zanemarjenega Forum kapitala. O tem problemu so razpravljali na sestanku ruskih in britanskih poslovnežev, ki ga je v Londonu organiziral Center za raziskave komunističnih ekonomij. Egor Gaidar je menil, da bi morala biti rešitev v neusmiljenem poseganju po stečajih in tekmovanju menedžerskih ekip. U-pajmo, da bo to delovalo v okolju, kjer prevladujejo poslovneži bivšega komunističnega sistema. Ne gre samo zato, da so bivši komunisti, slabost je tudi v tem, da so bili domala vsi po vrsti direktorji kemične industrije in skoraj nemogoče je, da bi se prilagodili novim pogojem, kjer je v ospredju poceni in kvalitetna proizvodnja. Da bi se izognili preširoki razpršenosti lastninskih deležev in občutku, da so ljudje dobili nekaj za nič, številni opazovalci svetujejo, naj lastnino, ki je namenjena privatizaciji, prodajo najboljšim ponudnikom. Težava je na eni strani v tem, da bi takšen kapital lahko vnovič pristal v vladnih rokah, na drugi strani pa bi v bivših komunističnih državah komaj našli kakšnega posameznika, ki bi imel zadostne količine denarja. Komunisti so načrtno uničevali srednji razred (kot so delali pred njimi tudi nacisti), redki lastniki premoženja v Vzhodni Evropi so bili tujci in prodajanje premoženja njim, bi pomenilo tisto, kar so nameravali storiti nacisti, to je zbrisati naravno ureditev družbenih razredov. So tudi takšni, ki odpor do prodaje premoženja tujcem označujejo kot nacionalizem najslabše vrste, še posebej, ker je to danes nekaj povsem normalnega, kot so na primer Japonci lastniki tovarn v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji. Razlika je v tem, da imajo Japonci v lasti v teh državah le majhno število podjetij (v vsaki državi malo da skupaj veliko) torej vsa industrijska državna lastnina ni prešla v tuje roke. Tak- šno splošno razprodajanje vzbuja nelagodje in nezadovoljstvo. Nekaj podobnega je opaziti na Madžarskem, kjer so zavrnili vračanje premoženja domačemu prebivalstvu. Posledica tega je, da je večinoma v tujih rokah. Poslovna infrastruktura Čeprav je. avtonomija podjetij naravna posledica tržne ekonomije, se gotovo najde kdo, ki se mu stoži po dnevih, ko je tujec lahko preprosto odšel v pristojno državno ustanovo. Takšno obžalovanje izhaja iz spremenjenih okoliščin, v katerih tujec pogosto ne ve, h komu naj gre in s kom se naj poveže. Pravih informacij ni, kar pa ni samo neprijetno, pač pa hudo ovira ljudi pri hitrem navezovanju poslovnih stikov. Vlada bi morala v tem smislu napraviti neke korake in spodbuditi zasebne firme, da bi se razvile v tej smeri. Ta informacijska razpoka je povezana z nezadostnim razvojem trgovine v najglobljem smislu te besede. V komuniz- mu je bilo tisto, kar se je imenovalo komercialna mreža, v bistvu okorna vladna razdelitev izdelkov planske ekonomske politike. Leta in leta so nekatere (pogosto neuporabne) izdelke distribuirali po istih kanalih. Ni bilo preverjanje kvalitete in nobene fleksibilnosti. Prekinitev teh kanalov je potegnila za sabo informacijsko razpoko. Res je, da je trgovanje za novo pečene poslovneže zelo privlačno, saj je pričakovati visoke dobičke. Vendar to spoznanje vzbuja sovraštvo v ljudeh, ki komaj ujamejo kaj sape med iskanjem možnosti za zaslužek, do katerega pa se dokopljejo le tako, da najdejo pravi izdelek ob pravem času. To prepričanje se krepi še zlasti pri tistih, ki so ohranili marksistični način razmišljanja. Eden od načinov, da tujec premosti informacijsko luknjo v Rusiji, je, da se preseli iz Moskve in drugih velikih mest. Še posebej v Rusiji so nekateri podeželski voditelji morali spremeniti proizvodnjo in pri tem po razpadu prodajne mre- že precej improvizirati. Izpad informacijske povezave je poslabšal že tako slabe komunikacije in transport, ki so jih v času komunizma zanemarjali. To je gotovo področje, kjer bi tuje naložbe lahko mnogo spremenile in prinesle več koristi kot škode. Zakonska pravila Tako kot pomanjkanje poslovnih vezi in komunikacij posle ovirajo tudi pomanjkljivi zakoni. Vsaj minimalno spoštovanje pogodb in odsotnost kriminala sta predpogoj, da poslovni ljudje lahko poslujejo in so pripravljeni vlagati v državo. Res je, da se nekatere firme lepo razvijajo v neurejenih razmerah, normalnega napredka pa na tak način ni mogoče doseči. Na žalost pa sta veliko poudarjanje političnega reda in popolno zatiranje osebne avtonomije za časa komunizma povzročila, da je metronom zgodovine nihal z drugačno frekvenco in amplitudo, drugačnima, kot sta običajni v poslovni svobodi in v razvitem svetu. Kapitalizem nikakor ni red, v katerem je vse dovoljeno, pomeni pa svobodo tistega, kar je v okviru morale in legalnih norm. Zakon, ki je obravnaval obligacijske pogodbe in je veljal povsod do revolucije, je padel v pozabo in sedaj ga morajo po štiridesetih letih spet obnavljati. Poslovno pravo, preneseno iz razvitih držav, bi bilo lahko preveč kompleksno za trenutno rabo. Podobni problemi se pojavljajo pri računovodskem in finančnem nadzoru, ki sta v času preoblikovanja podjetij še kako pomembna. Tuji poslovneži, ki so resnično zainteresirani za trgovanje z bivšimi komunističnimi državami, imajo pogosto pravniške probleme in morajo posegati po nelegalnih načinih, če se želijo prilagoditi tamkajšnjemu javnemu mnenju in vztrajati pri standardih, ki so Nadaljevanje na strani 10 Forum 10 HOČEM SVOJ AVTOMOBIL! Priznam, napačno sem parkiral. Avtomobil sem nemarno pustil na piranski avtobusni postaji ter se s skupino znancev zdrenjal med turiste - Slovence, Čehe in Slovake ter nekaj Nemcev. V tej preznojeni gneči smo si priborili svoj prostor pod večernim nebom in si privoščili hladno pivo. V dobri veri, da primorski policisti nimajo pajkov. Pa jih imajo. Pravzaprav jih ima lastnik avtoodpada v Luciji, ki za primorske policiste opravlja uslužnostno dejavnost odvoza napačno parkiranih avtomobilov. In ker je bil moj nemarno parkirani avtomobil v napoto avtobusom piranskega primestnega prometa, so ga, razumljivo, odpeljali. Nisem ravno panik in z družbo smo se dogovorili, da bomo avto dvignili’ naslednji dan. Sobotni večer je namreč predober za tovrstna početja. Pa smo ga bolj dvigali kot dvignili. Potem ko smo se najprej po telefonu pozanimali, kje je odpad in so nam na policiji zatrdili, da stane prevzem avtomobila približno 6.000 tolarjev, smo se v zatohli vročini prve popoldanske ure končno pripeljali do odpada v Luciji. Tam sta nas pričakala nerazpoloženi uslužbenec in pitbuli z gobcem nepojmljivih razsežnosti. Prvi skrbi za stike z grešniki, drugi menda varuje avtomobile. Obrnili smo se k mladeniču. Po uvodnih formalnostih o znamki in registrski tablici avtomobila nam je izstavil račun. 9.500 tolarjev. “Preveč,” smo dejali in zahtevali cenik. Fant je dejal, da je cena pač takšna, kakršna je, da so nam avto varovali celo noč in da je danes že nedelja, torej nam mora poleg odvoza avtomobila zaračunati še njegovo dvodnevno varovanje. Kot dokaz je priložil potrdilo, da so avto odpeljali deset minut pred polnočjo. Da ima dan štiriindvajset ur in da jih je od polnoči do enih popoldan minilo le trinajst, ni hotel slišati. Še več. Naše zahteve po ceniku so ga na koncu tako razkačile, da nam je pred nosom zaprl loputo svoje lope. Sočno je zaklel in izginil nekam proti parkiranim avtomobilom. Ni se več vrnil. Obstali smo na prašni cesti bogu za hrbtom, gledali v sonce in ugibali, ali se bo tuleči pitbuli končno utrgal z verige, pregrizel skozi ograjo in se zagnal v eno izmed naših pregretih zadnjic. “Kure, gremo na policijo,” smo se zedinili, se stlačili v prijateljev avto in odpeljali. Po bolj ali manj neuspešnem spraševanju menda pregovorno prijaznih gostincev, ki pa tisto nedeljo očitno niso imeli najboljšega dneva, smo policijsko postajo tudi našli. Dežurni policist je bil presenetljivo prijazen, še posebej pa ga je ganila preizkušena na-koga-pa-se-naj-obrnem-če-ne-na-policijo patetika. Prinesel in pokazal nam je vse potrebne dokumente iz katerih je bilo razvidno, da imamo prav. Dan traja štiriindvajset ur in pika. Torej se gospodje z avtoodpada bodisi motijo bodisi goljufajo. Na odpad ni hotel klicati, ker menda ne sme vplivati na pogodbenega partnerja. Čudno, čudno. “Hvala, nasvidenje,” smo mu dejali in se kar malce apatični odpeljali proti Luciji. Na vročem pesku pred železno ograjo odpada se je nabrala kopica grešnikov. Italijani so poniglavo in brez besed plačevali odvoz in morda tudi dvodnevno varovanje avtomobila, nek privatnik, menda Albanec po rodu, se je silno razburjal. Plačal je pa le. Od nekod se je pojavil drugi uslužbenec in v dobri veri smo se ga lotili: “Dober dan... težavo imamo... bili smo že tu, veste... pa policija... pa štiriindvajset ur... videli smo uradni razglas... da, hočemo avto... da, prosim.” Postopek smo ponovili vsaj trikrat, pa gospodu pravzaprav ni bilo jasno, kaj hočemo. Kot da bi se človek pogovarjal s kamnom. Razlagal nam je o eni noči, ki menda traja štiriindvajset ur, pa o prometnem davku, ki se, mimogrede, pri opravljanju storitev sploh ne pojavlja... Vmes nas je vztrajno grozeče spraševal, kaj je tu tako smešnega. Čudno, smejal se namreč ni nihče. Ni bilo razloga. Potem nas je naenkrat pomilujoče pregledal, kot da bi se nas po nekem čudežu naveličal, in nam napisal račun za 6.250 tolarjev. Pravi račun s pravo ceno. Rešetkasta vrata odpada so se odprla, moj avtomobil je bil po treh urah pogajanj spet moj. Le še mimo psa se je bilo treba prebiti. Pri odhodu sem vsem trem, obema uslužbencema in psu, ki kar ni mogel nehati renčati, prijazno pomahal. To jih menda zelo razjezi. Napitnine jim, razumljivo, nisem pustil. Mislim, da za kaj takega ni bilo pravega razloga. Aaron W. Kronskv jih navajeni. Komunistične priložnosti Končno poglejmo, kje komunistična dediščina zahodnjakom lahko nudi plodna podjetniška tla. Medtem ko je komunistični izobraževalni sistem močno izmaličil družbene vede, je izmaličil tudi razumevanje ekonomskih zakonitosti, ustvaril pa je izobražence z velikim tehničnim znanjem. To bi lahko imenovali komparativna prednost in bi jo s pridom uporabili v zahodnih podjetjih v za njih tako po- v starem sistemu in pri tem zanemarjali majhna in srednja podjetja, s čimer je izostala učinkovita podpora velikim sistemom. Zaključki Napačno bi bilo precenjevati priložnosti, ki se pojavljajo v bivših komunističnih državah, ali zmanjševati pojavljajoče se težave, toda priložnosti za donosne zasebne posle z zahoda ali z zahodnimi vlaganji vsekakor so. Tu pa je še druga plat medalje. Lastnina po svetu membni intenzivni produkciji. V Rusiji pomeni ta tehnološka izobrazba primerno prednost, lahko pa se delno porazgubi zaradi obilice možnosti v izkoriščanju naravnih virov. Kjer jo uporabljajo za izkoriščanje in izvoz, lahko povzroči pritisk na tečajno listo. Tak vpliv je težko opredeliti, vendar ga je treba omeniti zaradi tako imenovane “Nizozemske okužbe.” Drugo opozorilo se nanaša na komunistično razvijanje velikih podjetij, ki so jih gradili je v nevarnosti toliko časa, dokler v velikem delu sveta vlada poslovnosti nenaklonjeno stališče in dokler so živa legla nemirnih totalitarnih idej, včasih pa tudi nepravilno izpeljane tržne reforme. Tudi zasebna podjetja se morajo vključiti v zmanjševanje nezadovoljstva in napačnega razumevanja zahodnega načina poslovanja. Edini cilj različnih vladnih služb in zasebnih institucij bi moral biti, da ponudijo korektne in prave informacije. Varuh 11 22. julija 1994 je Višje sodišče v Kopru odpravilo trinajstmesečni pripor zoper Danila Kodriča, ker ni našlo elementov o obstoju pripornega razloga zaradi begosumnosti. 25. julija 1994 je Temeljno sodišče v Novi Gorici podaljšalo pripor Kodričevi soprogi Anili Thanasi, ker je spet našlo elemente za begosumnost. Na Slovenijo jo namreč veže le začasno bivališče v Sežani in zakonska zveza s Slovencem (napisano z malo začetnico!?, op. u.), katera pa vsekakor lahko funkcionira tudi v tujini.” Gospa Eva Lučovnik, kako ste lahko, če že niste vi pisali, podpisali kaj takega kot človek, kot Slovenka, kot ženska in čisto nazadnje, kot - sodnica! A. Thanasi ni ubijala, ni kradla, je nekriva in vendar je bila v zaporih skoraj leto dni, kar je žalostni državni rekord celo za Slovenijo! 26. julija 1994 je odvetnik Kodričeve poslal pritožbo na senat Višjega sodišča v Kopru. 29. julija 1994 je senat Višjega sodišča v Kopru odpravil pripor Anili Kodričevi. Če odmislimo jezik razdejanja, ponesnaženja, zastenčenja z nemškimi goni v jezikovnem in italijanskimi v družbenem oblikovanju Slovenije, pravosodnih in vseh ostalih zapletov do nedoumnosti in neumnosti, potem postaja v tej majhni deželi, stisnjeni pod obronke vzhodnih Alp, jasno vsaj to, da je že tudi pravosodje kodi-ficirano s tistimi, ki vladajo. Temu se upira pogumna peščica pravnikov. Temu se ne upira čreda slovenskih urednikov, ki v teh vročih dneh zabava slovensko javnost s kislimi kumaricami in igrami brez meja. Toda tako, kot so odstranili s televizije Žarka Petana, tako bo revolucija odstranila tudi članko-pisce s plašnicami. Revolucija pač žre svoje otroke... Niti predsednik države, ne predsednik vlade, ne predsednik državnega zbora, ne vodstva strank, ne svet za varstvo človekovih pravic, ne civilna družbena gibanja in ne feministke ali pripadnice društev za zaščito pred mučenjem živali niso se niti za milimeter zoperstavili temu nehumanemu in sramotnemu postopku demokratične države, ki naj bi bila v Evropi. Bog se usmili takšne države in ljudi v njej. Sporočilo pogumnim, poštenim in pravičnim advokatom in sodnikom: Ne usedite se, ker se bodo drugače drugi ulegli! 12 Zakulisje Številka 45 Ljubljana, petek 22. julija 1994 Cena 400 SIT ISSN 1318-0576 Leto IV 1733, Na podlagi 93. člena ustave Republike Slovenije in zahteve 32 poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije ter na podlagi 1, člena zakona o parlamentarni preiskavi in drugega odstavka L člena poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št, 63/93) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. julija 1994 ODREDIL parlamentarno preiskava o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezi« Janši, Ivanu Boršlaerju, Davidu Tasiča in Franciju Zavrlu Namen preiskave je ugotoviti domnevno vpletenost posameznih nosilcev javnih funkcij in oceniti njihov politični vpliv ter odgovornost v dogajanjih v letih 1988 in 1989, ki so pripeljala do aretacij Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasiča in Francija Zavrla, dogajanj ob aretacijah, predaje aretiranih organom JLA, procesa proti četverici, izvršitve obsodb ter določitev izvršitve obsodb. Namen preiskave je tudi ugotoviti morebitno odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij za prikrivanje informacij ter neresnično pričevanje v zvezi z aretacijami ter ozadji dogajanj, povezanih z aretacijami, procesom in izvršitvijo obsodb proti četverici. Odgovornost nosilcev političnih funkcij je potrebno preučiti zlasti glede; odnosa tedanje slovenske oblasti - neločljivo povezanih vrhov Zveze komunistov in tedanje politične policije (SDV) ter nekaterih najvišjih državnih funkcionarjev do politične opozicije ter ugotoviti, ali obstajajo dokazi, da so le-ti v strahu pred demokratičnimi gibanji omogočili, sprožili in vodili dogajanja, ki so pripeljala do aretacij in procesa. - sprejetja konkretnih odločitev tedanje slovenske oblasti o aretacijah in o predaji aretiranih organom tedanje JLA. -- ravnanja tedanje slovenske oblasti ob očitnih kršitvah človekovih pravic pred, med in po sodnem postopku, še posebej glede dejstev, da so posamezna dejanja preiskave proti civilnim osebam vodili vojaški preiskovalni organi in da je proces potekal na vojaškem sodišču, ter da so vojaški preiskovalni in sodni organi ves čas uporabljali tuj jezik, obtoženci pa niso imeli niti pravice izbrati svojega odvetnika. -- sprejetja odločitev tedanje oblasti o času in obliki izvršitve s strani vojaškega sodišča izrečenih nelegitimnih obsodb oziroma njihovega ravnanja v zvezi s tem, prikrivanja informacij in neresničnih pričevanj ter javnih izjav v zvezi z dogajanji pred. med in po aretacijah S strani nosilcev funkcij tedanje oblasti, še posebej takratnega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milana Kučana in člana predsedstva SFRJ Staneta Dolanca, - oviranja razkrivanja ozadij dogajanj pred aretacijami. aretacij, sojenja in izvršitve obsodb s stani nosilcev javnih funkcij v času od aretacij do danes. št, 020-02/93-38/7 Ljubljana, dne 19. julija 1994. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik 1. r. Na podlagi slovenske ustave in demokracije zaradi globokega in vse večjega nezaupanja državljanov Slovenije v ukrepe vlade države Slovenije in dobre namere Državnega zbora države Slovenije, direktor in v.d. glavnega urednika časopisa Nova doba predlagata še naslednja odloka: ODLOK Nove dobe o vabilu preiskovancu IGORJU BAVČARJU predsedniku zdajšnje preiskovalne komisije, prej odbora za zaščito človekovih pravic za rušenje Janeza Janše kot obrambnega ministra in nekdanjega predsednika odbora za zaščito JBTZ. Gospod Igor Bavčar naj prinese kot preiskovanec s seboj napisan traktat o morali, ki naj ga prebere kot Igor Bavčar, predsednik zdajšnje enoumne (pardon, parlamentarne) komisije. v.d. gl. urednika: Direktor: Milan Meden l.r Janez Sever l.r. ODLOK Nove dobe o vabilu priče ŽIVKA MAZIČA in MARIJANA KRANJCA Predlagamo, da najprej pristopi k zaslišanju dr. Živko Mazič, stanujoč v Beogradu izven hotela Bristol, vojaški tožilec na procesu JBTZ v Ljubljani in z njim upokojeni general, Slovenec, šef vojaške varnostne službe Marijan Kranjc, upokojenec Države Slovenije, stanujoč v Ljubljani. Posebni znak: na spisku generala Dolničarja ga ni med agresorji (nekaterih drugih tudi ne). v.d. gl. urednika: Direktor: Milan Meden l.r. Janez Sever l.r. Privatizacija po slovensko: menedžerjem kapital, delavcem figa Privatizacija v celjskem Emu prinaša tovarne menedžerjem, delavce meče na cesto, nekateri izmed njih pa ne morejo niti na zavod za zaposlovanje. Marjan Vodeb iz Celja je po osemindvajsetih letih v Emu postal človek brez vsakršnega statusa. Je invalid III kategorije, boleha na želodcu, ima težave z nogo, je srčni bolnik, ki je preživel infarkt, za nameček pa še žrtev birokratskih napak Emove administracije. Po stečaju podjetja EMO -Energetska oprema, iz katere so ga v podjetje EMO - Ener-egetika brez njegove vednosti prezaposlili med njegovim bolniškim staležom, je stečajna upraviteljica bankrotiranega podjetja ugotovila, da je Vodeb pravzaprav zaposlen v podjetju, ki ni v stečaju. Toda od tam je prejel potrdilo direktorja Romana Vodeba, s katerim si, mimogrede, ni v sorodu, da v njihovi firmi sploh nikoli ni bil zaposlen! V delovni knjigi so mu registracijo stornirali, kljub temu, da na šentjurskem SPIZ-u obstaja dokumentacija, v kateri ga vodijo kot delavca EMO - Energetika. Marjan Vodeb, 44-letni pol-kvalificirani delavec, ki ima od leta 1966 leta v EMO sklenjeno neprekinjeno delovno razmerje, je ostal brez osnovnih človeških pravic. Družba mu je namreč odrekla pravico do dela, oziroma pravic, ki izhajajo iz njegovega minulega dela. Ni zaposlen in ni brezposeln. Je človek brez delovnega statusa, invalid brez pripadajočih mu fOtSOHO v jadjatju sd SG5K23Ht, d.o.o. 01. toajseskeg* odreda 29, S32»d SeatJur. mr)49svwo HUdM « Krt* »x*«r**»t* - ww«tU S vtm e> riAe.Mu c (£) i. IW»W d«h» "Tj 3,4. «50 sccnsitt-B »wttte ■>«*»»»■ )»t—i*r* »**» i Det)««* trftrad _J s tleuj.Mn« . L Im* (tir**) Sn fo- tifz 1, ) p Vi L — —* "* J T s dohodkov, preživlja pa se s 13.000 SIT mesečne socialne podpore. Vodeb je leta 1991 z razdelitvijo EMO na več manjših na novo ustanovljenih firm postal delavec novoustanovljene firme, plačo pa je dobival z naslovov, ki niso identični ne z novo in še manj s staro firmo. Vse se je zapletlo z bankrotom starega podjetja, ko je pozorna stečajna upraviteljica ugotovila, da Vodeb preprosto “ni njen”. Ker mu zaradi tega ni mogla izdati sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ga je napotila na vodstvo firme, katerega pečat je imel v delovni knjigi. Kmalu zatem je v podjetju EMO -Emergetika neznana roka brez podpisa stornirala vpis v delovno knjigo. Preprosto. Kot da ga nikoli ni bilo. Njegovega imena ni na nobenem seznamu, o premestitvi ni nikakršnih sklepov. Če obstajajo, je Vodeb zadnji, ki ve za njih. Marjan Vodeb, je ostal v praznem prostoru med ljudmi z zaposlitvijo in tistimi, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Služba pravne pomoči pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v Celju je vložila zahtevo za uveljavljanje pravic zaradi ugotovitve delovnega razmerja pri celjskem temeljnem sodišču, legalnost poslovanja pa bo preverila tudi SDK. Sodišče bo odločilo, kdo ima prav. Čas teče počasi, še po- sebej, če živiš od socialne podpore. Morda se bo kaj zganilo septembra, ko minejo letni dopusti. Morda tudi ne. Do takrat pa bo Marjan Vodeb živel, kakor ve in zna. Vsi prihranki so namreč že zdavnaj pošli. Od zadnje plače je minilo že skoraj pol leta. Jasmina Petek Vasja Ocvirk Foto Vasja Ocvirk V5j PODATKI G ZAPOSLITVI S ime te *«, podjetju (uratta, ustanove) rr.rt ; Datum 1 Datum eetouit | prenehanja zaposlitve i zaposlitve EMO CEU2 EMO CEL a I lip’•••=. te« 3 i KSpj sm&sSEU if.is ■'h< • ž*. i te?# . /> BJt.C' -V"- '• ■■ ■ — 30-Lr mi ? "I- - - s ' mi 1 . i i I: * Trajanje itopostitve v podjetju .■v > > 1 n -lil I o „ I lit iBr 1 ff m Stolpno trajanje vseh (* besedami) . f . tet ....Uily m i . 4 -V * ^ v dni i ■t ... ■i Hi i f' M ~ ...... - - Mf.. ^ ......OJ ■ ? >- ~ I f, det /$U.CČOX let Zakulisje Okroglo obletnico odkritja orožja na mariborskem letališču so politične stranke žpraznovale’ nadvse različno. Ponekod, denimo v ZLSD, z rezultati dela Madonove komisije pravzaprav niso zadovoljni, drugod, na primer pri Janševih socialdemokratih, pa so prepričani, da je delo parlamentarne komisije pokazalo vsaj to, da so preostanki nekdanjih političnih elit orožje nabavljali za izvedbo državnega udara. Kdo bi si mislil. V LDS seveda trdijo, da rezultatov dela komisije ni moč interpretirati na tak način in grajajo Janšo, da je z obelo-danjanjem dejstva, da je Republika Slovenija s tihotapljenjem orožja kršila temeljna načela mednarodnega prava, državi napravil neznansko škodo. Seveda dodajajo, da je zanje afera končana. Interpretacije dogodkov, ki jim politične stranke kaj rade podlegajo, so po navadi bolj ali manj irelevantne narave, če pa iz njih veje zadušljivi smrad zavajanja javnosti, pa vendarle zbodejo v nos. Predvsem tiste, ki prihajajo iz obeh dobesedno sovražnih si taborov. Janeza Janše pravzaprav ne gre jemati pretirano resno, saj je popolnoma jasno, da se s svojimi teorijami komplota pravzaprav otepa politične smrti, zato njegovega vpitja o državnem udaru pravzaprav ni moč označiti z atributi obscenosti. Prej gre za usmiljenja vredno hlastanje po politični promociji. Konec koncev ima človek deloma tudi prav: tisti, ki je orožje pretihotapil na mariborsko letališče, je de facto kršil načela mednarodnega prava. Ne glede na dejstvo, da je bilo dejanje morebiti res storjeno iz filantopije do nesrečnih Bosancev. Neprimerno bolj obsceno je sprenevedanje liberalnih demokratov, ki trdijo, da je pričevanje Hasana Cengiča razjasnilo vse dileme v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču. Afera z orožjem namreč ne more biti končana, dokler ne bo znano kdo je orožje pripeljal v Slovenijo, kdo je igral vlogo posrednika med prodajalcem in vlado BiH ter ne- nazadnje, kdo je pobasal posredniško provizijo. Niso torej sporne dejavnosti pristojnih služb, ki bi morale urejati dokumentacijo o tranzitu orožja, kot pravijo v LDS, pač pa je neprimerno bolj sporen sam njegov tranzit. Gre torej za vprašanje, kako se je orožje sploh znašlo tam, kjer se niti po naključju ne bi smelo. Resoluciji Varnostnega sveta, ki nosita zaporedni številki 713 (1991) in 724 (1991), namreč predvidevata vzpostavitev takojšnjega in popolnega embarga na prodajo orožja in vojaške opreme, ki velja za vse dele nekdanje Jugoslavije, v te okvire pa po mnenju mednarodne javnosti, upravičeno ali ne, sodi tudi Slovenija. Obe resoluciji sta še v veljavi in zdi se, da bosta v veljavi še kar nekaj časa. Ne glede na napore naše zunanje politike. Menda ni potrebno posebej poudarjati, da embargo na uvoz orožja v Slovenijo ne bo preklican vse dotlej, dokler ne bodo gospodje na East Ri-verju prepričani, da slovenske oblasti kupljenega orožja ne bodo preprodajale na krizna žarišča na tleh nekdanje Jugoslavije. In spet, menda ni treba posebej poudarjati, da smo jih z orožarsko afero in anemičnostjo reševanja njenih skrivnosti prepričali ravno v nasprotno. Gregor Kozovinc Zakulisje Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že trideset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske družine, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... Sobota, 29. 06. 1991 7.00: in... vse gre po starem, kakor drugi hočejo. Poročila govore: s prekinitvijo ognja ni nič. 31. korpus - Maribor: “zavzeli” in razselili so nam skladišče “Vukodlak”; blokirali so karavlo “Kuzma” in pozivajo, naj se predamo; 14. korpus -Ljubljana: situacija je težka, v teku je propaganda o uspehu “nacionalne” proti “okupatorski” vojski; oklepni bataljon je blokiran na Brniku, blokirana sta vrhniški garnizon in skladišče v Borovnici, v Rožni dolini so, z zvijačo z otroki, zažgali dva tanka; baterija na poti pri Trebnjem je blokirana, stanje je zelo težko, vojaki so brez hrane in vode, potrebo opravljajo v vozilih, uničenih je 7, poškodovanih pa 24 vozil - neprenehoma se vrstijo napadi in provokacije (po vrnitvi iz “ujetništva” mi je poveljnik divizije rekel, da je on sam uničil in poškodoval vozila, z vojaki prebijal iz obroča!). 8.00 - sestanek kolegija komandantov: Ocena prekinitve ognja - “oni” ne spoštujejo ničesar in še ostreje napadajo: število mrtvih je naraslo - med prekinitvijo ognja - s 16 na 29, ranjenih iz 22 na 89; kmalu bomo brez Slovencev - trumoma bežijo. Poudarki iz razprave: - Andrija Rašeta, general- podpolkovnik, odkrito prehaja v napad na komandanta in pravi: “Vodenje in poveljevanje je odgovorno za to, kar se je in kar se bo zgodilo; vojaška in poveljniška struktura sta popolnoma razočarani, računati je potrebno s popolnim razsulom enot, kar moramo preprečiti s političnim delom; ne moremo živeti pod pritiskom predaje in izsiljevanj, moramo se ali sramotno predati ali častno boriti; tudi brez dovoljenja Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo moramo imeti novinarske konference.” Rašeti takoj “asistira” načelnik štaba, generalpodpolkovnik Dobrašin Praščevič, z besedami “bistvo vseh problemov je, ali lahko preživimo ali ne, naš obstanek na tem področju je ogrožen -mi smo žive tarče za TO Slovenije!”. Nastane prerivanje, gneča, metanje foteljev v komandanta Kolška (zaradi teže jih lahko dvigneš samo v afektu). Vse gre v smer, kamor ne bi smelo iti! Kaotično stanje prekine telefonski klic iz Beograda - kliče načelnik Generalštaba. Po pozdravu “Zdravo komandante” prične s svojo “pridigo”: mi nismo kapitulirali... dajte predloge; devetdeset odstotkov odgovornosti je vaše, ne Zveznega sekretariata...; vse enote so opravile naloge častno in pošteno... Zberite poročila o stanju v vseh enotah in dajte predlog ukrepov. (V tem trenutku vskoči v pogovor načelnik štaba Praš- čevič in mu reče: “Vam je lahko, tu se strelja, v Beogradu pa ne!”) Adžič takoj vpraša: “Kdo je to?”, Praščevič se mu predstavi. “Če ne morete delati, dajte ostavko, pa bom jaz prišel poveljevat. To je strahopetnost!” je ostro odgovoril in prekinil telefonsko zvezo načelnik generalštaba. Po šoku in odmoru za “pomiritev” je kolegij sprejel nekakšno oceno stanja, ki se glasi: velike izgube, bežanje, “zajetja”, težek položaj nekaterih obkoljenih enot, intenzivni napadi na vse objekte, pozivi k predaji, prepoved vsakršnega gibanja -v veliki meri vplivajo na moralo ljudi in enot. Naša spoznanja so, da so ljudje obremenjeni s problemom eksistence in življenja, s problemom golega obstanka na tem področju. Edina odločnost, da vzdržimo, je opredeljenost za Jugoslavijo! In to je vse! Na žalost! 10.00: generalpodpolkovnik Marko Negovanovič me pokliče po telefonu, pogovarjava se dalj časa: najprej mi potrdi vest, da načelnik generalštaba Adžič potuje v Zagreb. Potem mu prenesem oceno kolegija in poudarim, da se je ljudstvo v Sloveniji popolnoma obrnilo proti JLA, če pa se to zgodi tudi na Hrvaškem, bo še slabše. Razdirajo se vse zveze med ljudmi, tudi med družinami. Propaganda je ustva-rila vtis, da smo mi v celoti proti slovenskemu ljudstvu in da smo okupatorji. Obkoljeni ljudje nimajo hrane, vode, ni- majo pogojev za preživetje, približujemo se položaju, ko nas ti ljudje ne bodo več ubogali, da se bo pričel boj z vsemi sredstvi, na kar kažejo sporočila poveljnikov, da bodo raje umrli, kot se predali. Nič se ne stori pri pomoči našim ljudem in enotam. Velik problem je problem vojakov Slovencev, ostalo jih je nekoliko - večinoma iz mešanih zakonov - ti pa se morajo vrniti v Slovenijo in tam živeti. Potem mu povem, da je poklical upokojeni generalpolkovnik HHHHHHI in začudenje, ker se zvezni sekretar nahaja v Beogradu, tu pa je vojna. Na to mi reče: “Pusti ti te generale, oni so izdajalci. Ali veš, da je tudi tvoj ^■^^^^■■■■dezertiral iz Sarajeva, ali veš, kdo je pisal izjavo generalov Slovencev ....? Vse to je bilo za mene nekaj novega in pretresljivega (o tem se bo morala nekoč povedati resnica), zato molče preslišim, kar mi je povedal Negovanovič - naj se generali bodejo med sabo, brez mene. Vseeno zahtevam in prosim, da se najde politična rešitev, ali se vsaj odločno zaščiti ljudi, enote in poveljstva. On pa na to uho očitno ni slišal ničesar! 11.30: dobim telefonsko poročilo iz 13. Korpusa - poroča komandantov pomočnik: Na mejnem prehodu Škofije je bila naša enota nenadno napadena od oboroženih enot Slovenije. Pri napadu so bili ubiti kapetan L razreda Slobodan Pantelič (truplo najdeno v karoseriji);,vojak - voznik Mehmedin Osmani (truplo najdeno v kabini vozila); voznik - civilna oseba (truplo najdeno v karoseriji). Vsi so bili ubiti izven vozila in nato vrženi v vozilo. V vozilu ni sledov krvi, kot tudi ne na čeladah. Vse tri čelade so prestreljene s projektili iz pehotnega orožja. To so prve žrtve in prvi napad na nas na Primorskem. Preiskava teče. Komu je bilo to potrebno?” -konča in sprašuje poročevalec. (Obstoji poročilo preiskovalne komisije; obstaja patološki izvid sodnega izvedenca civilne sodne medicine iz Hrvaške; ve se, da je nekaj pripadnikov JLA dobilo rešitev in pomoč v Republiki Italiji; ve se, da niso dovolili pokopa kapetana Panteliča na pokopališču v Ilirski Bistrici, kjer živi njegova družina; akterji so živi in dosegljivi sodnim oblastem. Sprašujem se, kdaj bo resnica ugledala svetlobo dneva?). 12.30: v kopiando 5. VO v Zagrebu prispe načelnik generalštaba Adžič v spremstvu šestintridesetih generalov in oficirjev. Cilj: oceniti stanje in obiskati vse enote v Republiki Sloveniji (vzrok: “vi sedite v Zagrebu, mi pa gremo poveljevat vašim enotam”). Najprej opravijo razgovore s člani, kolegija, oziroma z vodji sektorjev (pri meni je generalmajor dr. Dušan Zunjič), zatem pa ima načelnik generalštaba ob 17.00 sestanek s kolegijem komandantov v razširjeni sestavi. Po sestanku takoj odleti nazaj v Beograd z obrazložitvijo: “tam smo potrebnejši”. Eden izmed teh, ki so ostali, * v mi pove: “V Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo vlada velika nerazpoloženost. Vsi smo pričakovali, da bosta zvezni sekretar in načelnik generalštaba napravila samomor zaradi stanja v Sloveniji, obnašata pa se, kot da se ni nič zgodilo...” 17.00: Načelnik generalštaba govori na razširjenem sestanku kolegija komandantov 5. VO in pri tem poudarja: Ukazal sem, da se ubije vsakdo, ki se poizkusi predati (posebej oficirji). Teritorialni obrambi Republike Hrvaške in Republike Slovenije nista opredeljeni za boj za Jugoslavijo, torej je nujno preprečiti, da dobita orožje. Očitno je, da je v JLA mnogo izdajalcev (v Republiki Sloveniji). Kdor je pripravljen boriti se za Jugoslavijo, se naj bori, ni važna narodnost. Sovražni državni vodstvi sta indoktrinirali ljudstvo, da ubija mlade ljudi. Komandi 5. VO zamerim, ker ni energično uporabila orožja (več mrtvih bi moralo biti pri njih, ne pri nas). Boj za Jugoslavijo je edini izhod. Jutri bo Republika Slovenija gorela, če ne bodo umaknili svojih odločitev. Nocoj bodo mobilizirani vsi, ki so pripravljeni boriti se za Jugoslavijo. V 5. VO ni bilo odločnosti -po prekinitvi ognja smo imeli 20 mrtvih in 50 ranjenih, tu pa se čaka - maščevanje mora biti strahovito. Sramota je, da se vam Spegelj sprehaja pred nosom. Državo moramo braniti, če ne, bomo izdajalci, kot takrat, leta 1941. Kučan je sporočil, da sprejme vseh 12 pogojev Rašete, Janša pa, da ne sprejme ničesar. Jutri bodo trije množični udari Vojnega letalstva. Deblokirajte 1. oklepno brigado in krenite z njo na Ljubljano. Žrtve več niso pomembne! Nocoj je splošna mobilizacija 1. in 3. VO. Zahtevam, da komanda 5. VO ostane na nivoju in brez bolehnosti. Postopki Teritorialne obrambe Slovenije so fašističnim)... Vračamo se v Beograd, ker smo tam potrebnejši, tu pa v pomoč ostaneta Mile Ružinovski in Jevrem Cokič... Tega večera sem videl komandanta Kolška osamljenega, zlomljenega, ■■■■■ Ta obisk iz Beograda in vse, kar se je med obiskom zgodilo (odkrito nasprotovanje vsakršnemu nasilju - maščevanju na civilne objekte in civilno prebivalstvo posebej, bo odločilo o marsičem. O usodi ljudi vsekakor! Nedelja, 30. 06. 1991 17.00: Sestanek kolegija ko- mandantov 5. VO zaradi poročanja o stanju: Stanje do 17.00 ure: 13. korpus (Rijeka) - kritično v Sežani (v okolici železniške postaje), 14. korpus (Ljubljana) - stanje brez sprememb, še naprej silovita propaganda in napadi na vse objekte JLA, 31. korpus (Maribor) - kritično pri Dravogradu (moštvo je tri dni brez hrane in vode), dezerterjev je vse več, 32. korpus (Varaždin) - stanje brez sprememb, 10. korpus (Zagreb) - kritično v Glini, prostovoljci zahtevajo orožje in odhod domov. Ocena: stanje je malce ugodnejše. Vlada veliko ogorčenje med pripadniki naših enot, ker smo v takšnem stanju. Nadaljnji razplet je odvisen od pogovorov Ante Markoviča v Ljubljani. Stanje na Hrvaškem je težko - lahko pride do akcij MUP-a. Očitno je, da je prišlo do neenotnosti in izdajstev - to bodo osupljive (grozljive) številke (pri oceni doda načelnik varnostnega organa). Se nadaljuje Ancona av/ V ;" ^ ;;ig§g^ ""vy mmm 332 . Mladina brez perspektive Po znanih rezultatih o uspešno ali neuspešno opravljenih sprejemnih izpitih na fakultete je bilo na stopniščih fakultet na žalost opaziti neprimerno več objokanih, jeznih, obupanih obrazov. Edino vprašanje, ki se jim je porajalo, je bilo: “Kaj zdaj storiti?” Podsekretar na ministrstvu za šolstvo Roman Lavtar zagotavlja, da je razpisanih študijskih mest dovolj, prav toliko kot lani, ko nihče od dijakov ni ostal brez študijskega mesta. Poleg tega je srednjo šolo končalo nekaj dijakov manj kot v lanskem letu, razpisanih mest je nekaj več, tako da naj bi bilo stanje nekoliko ugodnejše. Vprašanje pa je, koliko teh dijakov je prišlo na želeno fakulteto in zaželeno smer ter seveda koliko od teh je moralo izbrati študij ob delu. Po podatkih je bilo letos na obeh slovenskih univerzah razpisanih 11.278 mest za redni študij, prijav je bilo kar 17.559. Srednjo šolo je končalo okoli 14.000 dijakov, s študijem želi nadaljevati 92,3 odstotkov vseh. Za več kot 7000 dijakov na fakultetah ne bo prostora. To pa je največ po drugi svetovni vojni. V soglasju z Vlado Republike Slovenije, ki so ga fakultete dobile v začetku junija letos, so vpis omejili z izbirnimi izpiti, ponekod, sicer na redkih fakultetah, kjer je tudi bilo preveč kandidatov, so le-te izbirali po uspehu. To pa je bilo zelo relativno, saj niso upoštevali stopenj zahtevnosti srednješolskih programov. Tako so se lahko na primer na Peda- goško fakulteto v Mariboru vpisali kandidati s končanim štiriletnim programom in zadostnim številom ur predmeta, ki so ga vpisali. Ni pa bilo pomembno, s katere šole nekdo prihaja, ker so upoštevali samo uspeh tretjega in četrtega letnika, uspeh na zaključnem izpitu ter ocene vpisanega predmeta vseh štirih let. Tako je lahko nekdo s srednje poklicne šole z boljšimi ocenami imel prednost delu. So pa seveda tudi takšni, ki bodo prišli do študijskih mest s pomočjo “ tet in stricev.” Zanimiv je predvsem podatek, da je lahko študij ob delu na nekaterih fakultetah plačljiv obročno (npr. Ekonomska fakulteta v Mariboru). Na nekaterih pa je treba plačati v enkratnem znesku. Mesto za izredni študij je, po neuradnih govoricah, mogoče dobiti kjerkoli, če ponudiš zadovoljivo vsoto denarja, po možnosti v tuji valuti. Stanje je dokaj črnogledo, čeprav na Univerzi v Ljubljani zatrjujejo, da ni tako grozno. Če komu ne bo uspelo, lahko poskuša naslednje leto... Jasmina Petek oziroma bil izbran, medtem ko povprečen gimnazijec ni imel nobenih možnosti, vsi pa vemo, da se zahtevnost gimnazijskega programa dosti razlikuje od zahtevnosti katerekoli druge štiriletne poklicne srednje šole. Študenti višjih letnikov mariborske pedagoške fakultete so predlagali odgovornim, naj uvedejo izbirni izpit, kar bi bilo po mnenju mnogih bolj poš-’ teno, a so ostali neuslišani. Tako imajo dijaki, ki so lažje prišli do odličnega uspeha na manj zahtevni šoli, večjo možnost študirati, čeprav imajo manj znanja kot gimnazijci. Vprašanje je, če le to ni narejeno namerno, saj takšni niso navajeni resnega učenja in zato jih mnogo ne izpolni pogojev, kar pa je tudi lahko eden glavnih interesov fakultete. Ogromno kandidatov si namreč zato študij plača. Koliko kandidatov bo izostalo, se bo natančneje vedelo v mesecu septembru, saj se je veliko dijakov vpisalo na več fakultet hkrati. Vpisuje se tudi veliko takih, ki so srednjo šolo zaključili lani ali še prej, pa zaradi različnih razlogov, med katerimi sta brezposelnost staršev in pomanjkanje delovnih mest za dijake s končano srednjo šolo najpomembnejša dejavnika. Na nekatere študijske smeri je bilo prijavljenih tudi po trikrat več kandidatov, kot je bilo razpisanih mest. Takšne fakultete bi morale povečati vpis. Navadno izbiramo takšen študij, ki nas zanima, a težko pridemo zraven. Zato izberemo tudi takšnega, ki je popolnoma nezanimiv. Pač tam, kjer ostanejo prosta mesta. Tako dobimo status študenta. Zato lahko Ministrstvo potem daje podatke o zapolnitvi vseh mest na fakultetah. Veliko dijakov je še vedno v negotovosti, ker so bili rezultati njihovih izbirnih izpitov negativni. Čakajo na razpise prostih mest na drugih fakultetah, drugi spet pridno zbirajo denar za študij ob Otočec ■ mračni predmet poželenja Kaj je “afera grad Otočec”? Je to mešanica zmedenih predstav o denacionalizaciji, prihodu “grofov in kapitalistov” ter našega odpora do sprememb nasploh ali le do sprememb, ki koreninijo v umotvoru, ki pravi “ne delajmo novih krivic s popravljanjem starih”? Mogoče pa je “afera” grad Otočec umetno napihnjen balon, ki naj zamaši luknjo med številnimi drugimi aferami in marsikaj prikrije? “Marsikaj” pa so razmerja naj višjih državnih in političnih krogov, ki si klikarsko lastijo pravico odločati o duhovnih in materialnih zadevah med seboj, med seboj in nami, med močnejšimi podjetji in državo, strankami itd. To ima večkrat kar grozljive posledice. V to naj bi se seveda čim manj vtikalo naše (v preveliki meri brezposelno) “delovno ljudstvo”. Kaj je torej “afera” Otočec? “Ne delajmo novih krivic s kriva ponarejenost duhovnih Zagotovo velika mešanica našte- popravljanjem starih!” Je to vrednost naše morale. Smo res tega, pa tistega še nenapisanega realna filozofija, dovtip, šala, sposobni le še nekritičnega in onega, o čemer le govorimo vic ali vabljivo slaboumje? Če sprejemanja stvarnosti? In kri- ter še kaj (o čemer le slutimo), naj bo to politika, potem od- tične reakcije - ne na stvarna dogajanja, marveč lažnivo razlago le-te? Pravzaprav je ta in njej podobne “afere”, ki odkrivajo ne le pravno, temveč predvsem “našo” problematiko denacionalizacij, je zelo podobna vpitju “primite tatu”! “Ne delajmo novih krivic...!” Nezaslišano licemerstvo ali nova morala? Če od tatu, ki nas je okradel, zahtevamo svoje nazaj, delamo s tem njemu (“novo”) krivico? Potemtakem ta filozofija v bistvu legalizira tatvino, rop. Od leta 1941 naprej se tudi krade - tat pa je danes zavaro-, van pred “krivicami”, da mu ne bo treba ukradenega vrniti. Torej tudi tu velja naravni zakon, da iz malega raste veliko: v začetku vojne (1941) kokoši, potem prašiči, krave, po vojni že hiše in posestva, tovarne itd. Iz večine tega niso znali oblastniki narediti več, kot je bilo, ampak so uničili (sami sebi in nam) za vedno. Jemljemo tudi še danes, mnogo. Nekoč smo preklinjali “jug”, kam pa gre denar danes? Od večine zgledno urejenih, gospodarsko trdnih, veleposestev ni ostalo dosti, razen zapuščene zemlje, hoste pa so potem, ko so bile leta 1952 izsekane, porasle na novo. Strahotne gore najboljšega lesa smo tiste čase navozili v naša pristanišča, kjer je tudi trohnel. Še za kurjavo ni bil dober. Gradov na Kranjskem je ostalo nekaj, nekatere ruševine smo obnovili, nekatere pa za silo pokrili. Mnogih industrijskih obratov ni več, za nekaterimi tovarnami še sledu ni. Dediči nekaterih (zakonitih) lastnikov se vračajo po skoraj 50-letnem prekletstvu, ker smo začeli razglašati, da nismo več tisto, kar smo bili, da smo z osamosvojitvijo postali popolnoma drugačni (pošteni) ljudje. Vse gorje po letu 1945 naj bi menda počenjali čudni in neznani ljudje z juga. In v resnici? Poglejmo današnje časopise; s 50 let starim ideološkim sovraštvom se spravljamo na tiste, ki so nasedli sladkim besedam “svoje domovine”, kajti pri nas so dobrodošli le “dobronamerni grofje”, ki čim manj jedo in čim več prinesejo. Sovražimo jih zgolj zato, da jim ne bi bilo treba pogledati v oči in vrniti nekaj od tistega, kar smo jim nezakonito pobrali. Kaj smo pridobili s povojnimi nacionalizacijami? Koliko? Ideološko vsekakor. In politično smo se otresli opozicije ljudi, ki so bili - si morete misliti - ustvarjalni, a so si tudi upali in znali režimu povedati resnico. Komunizem -kot tudi ostali totalitarizmi -resnice ne prenese. Nanjo se odziva agresivno. Procesi. Toda moral se bo sprijazniti z njo. Morda še ne jutri, kajti ne le Otočec, tudi mnogo drugega je še vedno “samo naše”. Toda ali bo Villavicencio - Margheri Otočec naložil in prepeljal v Hamburg? Zagotovo ne. Bo porušil mostove in zazidal vrata, se obdal z bodečo žico, skratka onemogočil dostop? Prvo je nemogoče, drugo bi bilo zanj in za grad pogubno. Česa se potem bojimo, samo tistega, da “potlej Otočec ne bo več naš“? Kot da je danes “naš",- ko moramo razen sprehoda plačati prav vsel- Priznajmo, da so bile nekatere nacionalizacije (akoravno izvedene pravno nezakonito, razen po merilu tedanjih jugo-zakonov) opravičljive, ko je šlo za resnične sovražnike slovenskega ljudstva (to so bili “naši” ljudje, sicer pa člani nemškutarskih in nacističnih organizacij od zloglasne NSDAP do D. Kulturbunda). Paradoksalnost je v tem, da so vsaj nekateri takšni (na tihem) že dobili posesti nazaj v stilu “kar je skrito, ni očito” in nihče se vanje ne obregne. Prezreti ne smemo niti druge plati posledic države (FLRJ), kajti po njenem zgledu so se ravnali tudi njeni državljani: iz fonda nacionalizirane posesti SLP (splošno ljudsko premoženje) prejetih nepremičnin ne bi smeli (pre)-prodajati, temveč kvečjemu omogočiti uporabo nasledniku ali pa jo vrniti fondu SLP, torej državi (podobno nizozemskemu sistemu). Tako pa imamo danes množico posestnikov, ki so nekoč nacionalizirano posest kupili in plačali, danes pa naj bi jo odstopili povsem tujim osebam (čeprav dejansko zakonitim posestnikom), ne da bi seveda zanjo karkoli dobili. Vsi ti lastniki so upravičeno vznemirjeni, za te primere je odgo^ vorna ta država, zakonita naslednica tiste, ki je zmedo povzročila. Toda kaže, da smo Slovenci negovali laž do ravni, s katero smo presegli-, same Sovjete. V tej brozgi pa somi in ščuke (naše ekonomije) plenijo, kar se le zgrabiti da (četudi Otočec). Le vsiljivega “grofa in sumljivce ob njem” bo treba toliko obdelati (urhazati) z nizkimi udarci, da bo prvi dvignil roke in šel. Točno za to gre. In kaj to odkriva? Med drugim tudi naše votlo samozadovoljstvo, da smo potegnili glavo iz balkanske morije, potem pa vse po starem naprej. Res? Kaj pa če se bo začel previsok steber, preobremenjen z zgodovino, vojnami, nerešenimi socialnimi problemi itd, sesedati, rušiti? Koliko časa bomo ugo-nabljali sami sebe v mejah svoje državice in bo tisto, kar počne onih pet na Balkanu med seboj, za nas le prispodoba nečesa žalostnega, tako žalostnega, kot je bilo vse med drugo svetovno vojno in po njej? Koga pa bomo osrečili s svojo slepoto? Še tistega od prej do danes nismo sposobni doumeti, mrtve prešteti in dostojno pokopati. V mnogih je strah pred večnimi grobovi premedel, spoštovanje do njih pa preplitvo. Žalujoči ostali bodo lahko potem še bolj upravičeno deklamirali: Samo milijon nas je... Špela Božič Zanimivosti Santos, Sao Paulo, Brasil, July 20th 1994 Brasil e tetracampeao! Brazilija četrtič svetovni prvak! Nikogar na cesti - niti avtomobilov - avtobusi popolnoma prazni; Smrtna tišina; Brazilske zastave vsepovsod. Nikoli do sedaj se nogometna majica brazilske reprezentance s številko enajst in imenom Romaria ni tako prodajala kot zdaj; naenkrat krik, bolje, rjovenje od vsepovsod: G000000000000000000000L! Težko je razložiti, kaj pomeni nogomet (v) Braziliji. Če bi lahko reven Brazilec izbiral med obrokom hrane ali vstopnico za nogometno tekmo, bi verjetno izbral vstopnico na stadion. Nogomet in Brazilija sta skupna vsem državljanom že od rojstva dalje. Je tradicija, izročilo, in zaradi tega čast in ponos vsakogar. Možnost, da je mogoče biti najboljši na svetu kljub ekonomskim, političnim in socialnim problemom. Nogomet je kot ogledalo, v katerega lahko Brazilci pogledajo in vidijo, da bodo prišli zanje lepši dnevi. Za nekatere je nogomet več od religije. Potem ko so Brazilci preskočili Rusijo, Kamerun, Švedsko, Združene države Amerike, Nizozemsko in, še enkrat, Švedsko, je prišel čas, da se soočijo z italijanskimi “azzuri”. Kdorkoli bi iz tega srečanja prišel kot zmagovalec, bi bil prvič v zgodovini nogometa četrtič svetovni prvak. Lahko bi bili ali Brazilija ali Italija. Ali Baggio ali Ro-mario. Začela se je igra in stopet-dešet milijonov Brazilcev je pričelo trpeti. Sicer zveni kot šala, toda stotine ljudi v Braziliji je umrlo zaradi srčnih kapi. Prvi polčas je mimo, izid je Brazilija 0:0 Italija. Drugi polčas je mimo, izid je Brazilja 0:0 Italija. Še več ljudi umre, ko se podaljški končajo. Brazilija 0:0 Italija. NE! ENAJSTMETROVKE! NE! Brazilski spomin se vrne v leto 1986, ko so enajstmetrovke v naslednji krog Svetovnega prvenstva popeljale Francoze. Ko se ta boleč spomin potisne, se v ospredje povrnejo dogodki iz Španije -leta 1982 - ko je Italija izločila Brazilijo z rezultatom 3:2. Vrnimo se v igro. Baggio zgreši, ponovno, po dvanajstih letih, je izid 3:2, tokrat za Brazilce. Nočna mora je mimo in tako želen sen se je pričel z rahlim priokusom maščevanja. Po tekmi je Itamar Franco, brazilski predsednik, telefoniral igralcem v Združene države Amerike, ter jim čestital. Njemu pa so, tudi telefonsko, še isti dan, čestitali predsedniki Argentine, Kolumbije in ZDA. Hvala bogu, da so Brazilci zmagali. Kajti drugače bi, po zgledu nesrečnega Kolumbijca Escobarja, številni potomci italijanskih priseljencev v Braziliji “trpeli posledice”. Takšni spopadi lahko pri nas prerastejo v prave male vojne. Razbiti lokali, uničeni avtomobili, dosti mrtvih, itd. Brazilski nogometaši so posvetili naslov svetovnih prvakov pokojnemu rojaku Senni. Kajti Ayrton Senna da Silva je bil ljubljenec vseh Brazilcev, s svojo (pre)zgodnjo smrtjo se je spremenil v svetnika zavetnika - revnih. Ko je Roberto Baggio zgrešil svoj najpomembnejši strel v življenju, se je pričelo slavje. Nekdo je brazilskim nogometašem na igrišče takoj prinesel transparent, na katerem je pisalo: “Senna - ta naslov je zate. To je naš skupni četrti naslov svetovnega prvaka!”. Življenje je čudno. Italija nam je vzela Senno v ovinku Tamborello, zdaj pa nam je dala srečo svetovnih prvakov. Brazilci nikoli ne bomo pozabili Senne. Še enkrat je bi Ayrton Senna da Silva živ v naših srcih in spominu. Ko so najboljši nogometaši na svetu pristali v mestih Recife, Brasilia in Rio de Janeiro, je kapetan moštva Dunga stopil iz letala kot prvi. V eni roki je nosil pokal, v drugi pa čelado Senne. Romario pa je iz pilotove kabine mahal z brazilsko zastavo, kot je to vedno počel Senna, ko se je po zmagi vrnil domov. Nacionalna zavednost in patriotizem še nikoli nista bila tako visoko kot zdaj. Toda ekonomska in politična situacija še nikoli nista bili tako slabi kot zdaj. Brazilija je sredi (spet) novega gospodarskega načrta, dolarizirali smo denar in predsedniške volitve so pred vrati. Da, Brazilija je zmagovalka v nogometu, vendar bi bilo bolje, če ne bi bila poraženka v smrtnosti, revščini in socialnih krivicah. Kapetan Dunga je v Pasadeni visoko dvignil trofejo Marcelo Netto Rodrigues Romario je ob prihodu domov iz pilotove kabine mahal z brazilsko zastavo, kot je to vedno po zmagi počel Ayrton Senna da Silva Člani celjskega kinološkega društva so v nekdanjem taboru teritorialne obrambe na Lokrovcu uredili vadbišče za štirinožne prijatelje, ki je presenetilo tudi strokovnjake. “Za ureditev smo že do zdaj porabili več kot štirideset tisoč delovnih ur. Udarniških ur. Ponosen sem, da sem obkrožen s tako prizadevnim članstvom,” pravi Mirko Fric Krajnc, neustavljiv motor omenjenega društva. (Na sliki desno) Prizadevni člani Kinološkega društva Celje še naprej računajo na pomoč donatorjev, da bi tako na vadbišču v Lokrovcu zgradili še “hotel za pse”. Upoštevajoč okoliščine, da je njihovo vadbišče na sredi med sedmimi zdraviliško-turističnimi kraji in poznavajoč težave lastnikov štirinožnih prijateljev med dopusti ali oddihom, računajo, da bi takšen azil za pse pomenil še korak naprej v njihovih prizadevanjih. Pričujoči posnetki so z nedavne vaje Alpe-Jadran za reševalne pse, na katero so pripeljali 80 psov iz šestih držav in za katero so Celjani dobili najvišje priznanje v obliki ponudbe, da bi vaje z reševalnimi psi iz vse Evrope odslej organizirali v Lokrovcu. Morje je čudovito, manjka mu saitio še malo vode Alge, seks & Portožur Fantje korakajo z bajoneti - Slovensko meso je najdražje - Od silne moške vročice je vprašanje kako preživeti V svoji reportaži o Mavričnih ljudeh je Borut Mehle zapisal, da se mu tisti, ki namesto hipijevske kolonije Rainbow v Kočevskem Rogu, kjer si kar zalepljen v feeling “love and peace”-a in necivilizirane nature, izberejo raje zasvinjano slovensko obalo, od katere v morju ne vidiš dna, pa če ležiš na njem, niti pod razno ne zdijo drugačni od klasičnih turistov in se čisto strinjam, da če se že človek spravlja na zaslužen počitek, naj ta ne smrdi po gnijoči morski travi in dizlu iz italijanskih jaht. Osebno nisem bila na slovenski obali že kar nekaj let in sem se namenila čisto resno raziskati’ okoliščine govoric, da pa ne bi izpadla kot popolnoma zabita turistka, sem pred tem skočila še za kakšen dan v Rainbovv. Kolonija je špica, ni kaj, toda za navadne smrtnike, kot sem jaz, je malo šokantno, da se zjutraj zbudiš in je prva stvar, ki jo zagledaš, nekaj primerkov mladih, čednih in GOLIH tipčkov, ki opravljajo rutinsko jutranjo telovadbo. Motilo me je tudi to, da nisem smela izvleči svojega ljubega Nikon-čka, ker bi mi začelo pleme “WE HATE MACHINES!” skakati po glavi. Fora je v tem, da sem bila, kot, grem stavit, tudi večina drugih navadnih ljudi, ki so šibali v Kočevje, kar malo razočarana. Nič se ni namreč dogajalo, kar bi zabavalo mene in meni podobne. Mo- ral si biti že res tisti čisto pravi kritični primer, da si zdržal tam več dni brez pravega namena. Podnevi se je samo kuhalo, malo sprehajalo, delalo krogce, dihalo in preganjalo novinarje, ponoči so skupine bobnale in pele, tu in tam se je kdo ljubčkal, drugače pa je vse potekalo v nekem drugem svetu, kamor nisem imela vstopa. Nič ni bilo vsesplošnega fiksanja, orgij, nobeni odštekani hipijevski rokerji niso razgrajali. In to ni bil dovolj pisan svet zame. Morala sem naprej. Po osmih kilometrih hoje (imam neverjetno srečo: ob avto sem vsakič, ko grem na dopust...) in enournem čakanju na štop sem bila za en dan že dovolj zdelana, toda prava zabava se je šele začenjala. Naj se mi oglasi tisti, ki je preživel šest ur štopanja iz Kočevskega Roga do Kopra, pa ga častim s pivom. Do morja sem se pripeljala z mega Jagijem in ga najprej zavohala. Šele potem se je pred mano odprlo res dobro obzorje, kilometri modrine do neskončnosti in male kamnite hiške starih mestnih jeder, kjer so ulice hladne od kamna in stisnjene v labirint. Starim obmorskim mestom gre brez oporekanja priznati, da so d-best, pa reč’te kar hočete. Zdaj pa PORTOROŽ. (Prevod - Fort Rose - Vrtnica pristanišč (!?)) Živi žur. Od tu pa do Pirana se zagotovo nekaj dogaja. Pivnica (za katero vam priporočam, da se ne poškodujete v njej, ker četudi bodo vaši kolegi uspeli vaše bodoče truplo privleči do najbližjega taksista z mobitelom in bo ta na hitro poklical policijo, da bi ta poklicala še nujnega rešilca, boste v skrajni fazi že vedno pri taksistu brez policije in brez rešilca) in Tivoli sta vedno čisto polna in ko sem bila tam, sem žurirala z Magni-ficom in Victory bendom. Prvi je imel nastop na dvonadstropni jahti, pod njim pa poln pomol folka. Po koncertu je bilo luksuzno popivanje za povabljene goste, posadko in mene, seveda. Za frende, ki so me čakali pod barčico, sem zarubila kikiriki in buteljko, spoznala pa nekaj dobrih marketing asistentov. Pol ure pozneje je Victory (za tiste, ki še ne veste - to moram napisat, sem dolžna reklamo - klapa je prišibala iz tujine in v tem kratkem času že rasturila sceno. Kar se mene tiče, so “...Tvoje so oči modre kakor Portoroža morje - To poletje naj se ne končal...” in Back to U.S.S.R., da o Srbečici sploh ne govo-rimom, štiklci, da dol padeš in nimam pojma, kako so na MMS-u zmagali Faraoni. Fora je tudi v tipih. Pet pojavic, ustvarjenih za poživitev bede slovenske pop zasedbe. No. Techno zasedbe, če smo čisto natančni. Bobnarček Cveto (če že ni ravno ne vem kako zgovoren, je pa vsaj dober techno bobnar) in Boštjan -vedno zgoraj brez kiborder, srček Aleš - univerzalnež kar se tiče igranja- raper in kar še hočeš, potem eden res najlepših frontmanov, kar jih premoremo - Robi (I love U!) in pa Miki. The Miki.) v Tivoli klubu, kjer stane dva deci biter lemona štiristo slovenskih tolačkov, dovolj, da sem ostala žejna celo noč, razen tistega, kar sem ljubeznivo pokradla frajerjem, pognala ritem v kri toliko mladim, da se ni več dalo prebiti čez plesišče. Tako nisem mogla zbrisati, dokler nas ob šestih zjutraj niso pometali ven in disko zaprli. Čez dan sem se sprehajala po plaži in že sanjarila ob misli, da se bom zvečer pretihotapila v stanovanje kolegice, na katero sem naletela, ko je vsakih deset metrov plavanja na odprto morje preverjala, če je tista ogabna lepljiva zelena trava še poraščena povsod po dnu. In ravno, ko sem ji razlagala, kako fino, da danes ne bo nobenega eksplozivnega pre-formancea in da se lahko vrneva v Koper, je pred mano zavila rdeča športiva in Robi “The Vicory Man” mi je sporočil, da danes špilajo v Ber-nardinu. No, krasno. Torej sem šibala v Bernardin. Fantje so me že vsi poznali in v odmorih sem gnjavila Aleša, naj se malo nasmehne, ko igra, ker mi drugače na slikah izgleda kot mlajša verzija Aleca J. Sucha. In med špilom so se od nekod pojavili še Anja Rupel z dvema Agropopovcema. Vrlega bobnarja sem, ko se je pridružil mizi, za katero sem jaz milo opazovala cenik sadnih kup, takoj naskočila s vprašanji, če je bil na Iggiju. Iggi (Pop) je imel dan nazaj namreč gala koncert. Uspel mi je še povedati, da se je stari spet do kraja slekel na odru (vsaj za to bom še nekaj časa hodila z izrazom “kako imaš raje Magnifika kot Popa?!” na faci), potem nam je tema kar skočila na bolj alkoholu primerne pogovore. Kaj naj rečem... Ponudbe so bile mamljive, toda po 72 neprespanih in sestradanih urah si človek od žpostelje’ želi samo še dobesednost. Zal nisem bila njegova štiristo-enaintrideseta. Ob treh zjutraj sva bila zaradi tega že na smrt skregana in moj mali Aleš je še komaj stal na nogah. Z Mikijem sva bila samo še toliko, da mi je v romantičnih okoliščinah (oboki starega Palacea so idealni za zmenke!) razložil, kje in kdaj bodo naslednjič igrali, potem so odbrzeli Via Lubiana. Sama sem imela podobne namene. Če se ne poberem zdaj, bom morala zvečer obdelati še celo koprsko noč. Čas bi že bil, da se naspim in najem. Prav dolgo se celo od biter lemona in sladoleda ne da živeti. Žal mi je, da nisem skočila še do Meropola in malo fotkala kurbice in drog dilerje. In z užitkom bi naredila kako^ maščevalno reportažno o Čehih in Poljakih in Madžarih, za katere sem non stop poslušala, da so totalno zategli in se iz njih ne da izvleči niti ficka. V tistih smrdljivih prikolicah imajo robe za mesec dni življenja v bližini kake zastonj plaže. Temu bi se po drugi strani sicer lahko reklo tudi praktičnost, toda bodimo patriotski. Tako je šel. Moj dopust. Domov sem na novo privlekla samo nekaj zagorelosti, plastično skodelo od evrokrema, pesek v laseh in pa obvezno osem poškljocanih filmov, na katerih je ovekovečeno moje bivanje in žuriranje. Tako je to. Naslednjič točno vem, kam grem. Kje, so že rekli, da bo drugo leto Rainbow? Nina 28 Glasba Videno: Iggy Pop v Izoli Očka poje, sinovi igrajo V vročih poletnih dneh, ko obstane vse razen gostilničarjev in sladoledarjev, je vsak rock-ovski koncert več kot prijetna osvežitev, ki običajno privabi veliko ljudi. Še posebej, če se zgodi pri nas. Kljub temu pa smo izolskemu nastopu Iggy Popa napovedovali porazen obisk. In to predvsem zaradi ušivega, s Trojanami omejenega plakatiranja. Zato je bilo tistih približnih tritisoč duš občutno več, kot bi si organizator zaslužil in premalo za tisto, kar je dal od sebe Iggy Pop. Gospod Osterburg je namreč v uro in pol trajajočem koncertu močno popravil vtis z njegovega zadnjega ljubljanskega nastopa, na katerem se kar nikakor ni dalo znebiti občutka, da mu je vse skupaj že malce presedlo, spremljevalna skupina pa je dajala vtis, kot da so vsaj za desetletje starejši od njega. Na nogometnem stadionu v Izoli je bilo povsem drugače. Zdi se, da se je spremljevalni bend konsolidiral, mojster ceremonije Iggy pa je v začetku dokaj hladno občinstvo dodobra zdivjal. Sicer ne pretirano, kot smo ugotovili kasneje, a vendar dovolj za pohvalno oceno. Železni repertoar pesmi iz Stoogies obdobja je bil tokrat malce obsežnejši kot na njegovih prejšnjih nastopih na teh prostorih, morda tudi zato, ker so tokrat te pesmi prvič izzvenele tako, kot so nekoč. Očitno je naveza med Iggyjem in skupino začela delovati. In to zelo dobro. Fantje so se znebili sramežljivosti, ki jo je povzročila karizmatična Popova figura. Seveda, končno bi jim lahko bil oče. Izolski koncert bo nekaterim ostal v spominu zaradi razdražljivih redarjev, drugim zaradi nestrpnih in nefotogeničnih policajev, nam pa ZVOK IZ KONZERVE IN4S, demo, cass, IN4S It’s Not For Šale, skupina, ki vztrajno ostaja na vrhu štajerske (in bržkone slovenske) neuradne HC lestvice, je na demo, oziroma promo kaseti z devetimi posnetki prepričljivo pokazala glasbeni naboj in ustvarjalno energijo. Z ostro, že skoraj Black Flag produkcijo in odlično izvedbo pa si ti posnetki nemara zaslužijo izid na kakšnem trajnejšem nosilcu zvoka. Na CD-ju ali vinilu, na primer. predvsem po gesti, ki kaže očeta punka v nespremenjeni luči: med izvajanjem pesmi Lust For Life so redarji začeli pretepati nekega obiskovalca. Iggy Pop je prenehal z izvajanjem in nadaljeval šele, ko so se silaki umirili. Priznamo, sliši se dino-zavrsko in hipijevsko, toda takšnih izvajalcev dandanašnji ni več veliko. OVA < LESTVE < >LESTVE< >LESTVE< > LESTVE < > LESTVE < >LESTVE< > LESTVE <> LESTVE > < LESTVE > < LESI VE > < LESI VE > TEEN TOP 10 1. ALL 4 ONE - I Svvear 2. Y N’DOUR & N CHERRV - 7 Seconds 3. STILTSKIN - Inside 4. THE PRODIGV - No Good 5. BIG MOUNTAIN - Baby I Love Your Way 6. CAPPELLA - U & Me 7. WET VVET WET -Love Is Ali Aroun Us 8. REAL 2 REAL - Go On Move 9. C J LEWIS - Sweets For My Sweet 10. MARIAH CAREY -Any Time You Need A Friend AMERIKA TOP 10 1. COLLECTIVE SOUL - Shine 2. VVERREN G & NATE DOGG - Regulate 3. LISA LOEB & NINE STORIES - Stay 4. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 5. COOLIO - Fantastic Voyage 6. STONE TEMPLE PILOTS - Vasoline 7. AEROSMITH - Crazy 8. STONE TEMPLE PILOTS - The Big Empty 9. CANLEBOX - Far Behind 10. ALL 4 ONE - I Svvear SLOVENIJA - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. NINE INCH NAILS - Closer 2. HELMET - Milqtoast 3. CHUMBAWUMBA - Give The Anarchist A Cigarette 4. PANTERA - Five Minutes Alone 5. PHILLIP BOA & THE VOODOO CLUB - International Mosquito 6. PRONG - VVhose Fist Is Anyway 7. ROLLING STONES - Love Is Strong 8. SOUNDGARDEN - Black Hole Sun 9. THE NUNS - 4 Days In A Hotel Room 10. NICK CAVE & THE BAD SEEDS -Loverman Glasba 29 Izšel je kompilacijski CD slovenskih techno skupin Pred kratkim je pri ljubljanski založbi Matrix/Dallas izšel kompilacijski CD s posnetki slovenskih, oziroma ljubljanskih techno izvajalcev. Na plošči z naslovom “Code 386” se predstavlja pet skupin na skupno petnajstih posnetkih, plošča pa nosi podnaslov “Electronic Dance Musič Made In Slovenia”. Gre za projekt, ki predstavlja glasbeno dogajanje na naših tleh v drugačni luči, kot smo ga bili vajeni doslej. Vključevanje v sodobne glasbene tokove nam je namreč dokaj tuje, zato je izzid plošče z urbanimi techno zvoki prav poseben dogodek. “Code 386” je hkrati tudi promocijski projekt, ki bo sodelujočim skupinam omogočil predstavitev tudi drugod. Najmočnejša zasedba na plošči so APRIL NINE, orientalno -ambientalni projekt trenutno najhitreje vzpenajočega se mladega benda v Sloveniji, COPTIC RAIN. Posnetki na “Code 386” so remiksi avtorske glasbe, ki so jo A.N. posneli za televizijski dokumentarec “Dediščina sončnih bogov”. Poleg delovanja v omenjenih zasedbah se isti ustvarjalci pojavljajo še z imenom CVBERBASS, pod katerim so posneli glasbeno podlago za plesno predstavo “Neurodan-cer”, ki je tudi izšla na CD formatu. APRIL NINE so posneli nosilni videospot “Radio-activity” za kompilacijo “Trans Slovenia Express” s priredbami skladb skupine KRAFTWERK, ki bo na založbi Mute izšla 22. avgusta RANDOM LOGIC je techno kvartet, ki ustavarja izvirno obliko klubske glasbe na sledi takoimenovaneg “inteligentega techna”. Pod tem nazivom se skrivajo skupine kot so OR-BITAL, SPEEDV J, APHEX TWIN, THE FUTURE SO- UND OF LONDON in celotna detroitska scena. RANDOM LOGIC so perfekcionisti, zato njihovega debitantskega albuma ne gre pričakovati tako hitro, vendar pa jim poznavalci napovedujejo preboj na evropsko techno sceno. Skupina je za “Trans Slovenia Express” posnela “Home Computer”. BeitThroN je solistični projekt Braneta Zormana, pionirja nove ljubljanske techno scene. Zormana poznamo še iz pun-kerskih časov, kot vodjo skupine O!KULT. Pod imenom BeitThroN je izšla tudi prva slovenska techno plošča in sicer “Hamlett Packard”, soundtrack istoimenske gledališke predstave. BeitThroN je za “Trans Slovenia Express” posnel priredbo “Air-waves”. ANNA LIES sestavljata dva osemnajstletnika iz ljubljanskega predmestja, svojemu plesnemu beatu pred kratkim dodala še ženske vokale. Pred tem sta nastopala po klubih v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, kmalu pa bo gotov tudi prvi 12 inčer. THE CLOCKWORX je sinonim odštekanega srednješolca z izrazitim smislom za melodijo, ukvarja pa se z različnimi vrstami plesne glasbe. Tako kot vsi našteti izvajalci se tudi THE CLOCKWORKS pojavlja na kompilaciji s tremi posnetki. “Code 386” je veren prerez trenutnega dogajanja na slovenski techno sceni, ki utegne sčasoma postati precej močna, še posebej, ko bo prebila ozke meje prestolnice. To je po-mebno toliko bolj tudi zaradi tega, ker predstavlja slovenska techno scena eno izmed redkih poti za uveljavljanje naše neodvisne glasbene produkcije v svetu. Iz tega zornega kota je “Code 386” pionirski izdelek, katerega končno vrednost in učinek bo moč oceniti šele čez leto ali dve. OVA Kliči 386 za techno Šport Atletska zveza Slovenije določila reprezentante za Evropsko prvenstvo Slovenski atleti naskakujejo Evropo Kejžar, Primc in Bahtiri ostanejo doma - Poškodbe preprečile nastop Kseniji Predikaka in Renati Strašek - Minimalna odprava slovenskih atletov na Finsko Strokovni svet Atletske zveze Slovenije je izbral atlete, ki bodo zastopali barve Slovenije na Evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih. Norme za prvenstvo je izpolnilo devet atletov, vendar po mnenju Strokovnega sveta AZS Renata Stašek in Ksenija Predikaka še nista sposobni rezultatov, primernih za takšno tekmovanje, ker se njune poškodbe še niso docela pozdravile. Prav tako se “svetniki” iz Strokovnega sveta niso odločili za možnost, da na prvenstvo pošljejo Bekima Bah-tirija, Igorja Primca in Romana Kejžarja, čeprav so ti atleti letos dosegli nekaj odli- čnih rezultatov (predvsem na evropskem pokalu Bruno Sa-uli v Ljubljani). Enajstčlansko zastopstvo Slovenije je sestavljeno iz sedmih atletov in štirih spremljevalcev. V Helsinkih bodo tekmovali: Britta Bilač (skok v višino), Nataša Erjavec (met krogle), Helena Javornik (maraton), Brigita Bukovec (100 metrov ovire), Miro Kocuvan (400 metrov ovire), Mirko Vindiš (maraton) in Grega Cankar (skok v daljino). Vodja ekipe je trener Srdjan Djordjevič. Za počutje naših atletov bodo skrbeli še trenerja Branko Zornada in Jure Kastelic ter fizioterapevtka Olga Davidova. mio Brigita Bukovec je v zadnjem času na velikih Grand prix mitingih v Evropi dosegla odlične rezultate. Ali je sposobna osvojiti tudi medaljo? Krogla leti daleč tudi iz vozička Ne samo na mladinskem svetovnem atletskem prvenstvu, tudi na svetovnem atletskem prvenstvu invalidov je donela Zdravljica in vihrala slovenska zastava. V Berlinu so se na svetovnem prvenstvu pomerili atleti invalidi. Slovensko zastopstvo je bilo zelo uspešno. Franjo Izlakar, dvojni zmagovalec paraolimpijade in svetovni rekorder iz Barcelone, je popravil svoj svetovni rekord v suvanju krogle iz vozička in osvojil naslov svetovnega prvaka. Orodje je sunil celih 11,53 metra daleč in se domov vrača z zlato medaljo. Kolega iz reprezentance Janez Roškar pa je v metu diska osvojil nehvaležno 4. mesto, kar je vseeno zavidljiv uspeh, saj je 27,12 metra, kolikor je letel disk, nov državni rekord. Šport Velika nagrada Nemčije minila v znamenju napake organizatorjev dirke Berger in Ferrari končno spet prva De Cesaris in Haekkinen razstrelila Formulo - Berger vodil od starta do cilja 42. Velike nagrade Nemčije - Zaradi napake pri točenju goriva bi Jos Verstappen lahko zgorel v Benettonu -Dirko končalo samo osem avtomobilov - Schumacher še naprej vodi v Svetovnem pokalu V nedeljo je bila v Hocken-heimu 42. dirka za Veliko nagrado Nemčije. Proga v Hockenheimu je zgrajena tako, da imajo na njej prednost avtomobili z močnejšimi motorji. Treningi so napovedovali boj med Ferrarijem in \Villiam-som. Vsi pa so seveda pričakovali, da se bo v boj za prvo mesto vmešal tudi vodeči v točkovanju za Svetovni pokal, 'Michael Schumacher, ki je startal s četrte pozicije, vendar so mu napovedovali trd boj z Bergerjem, Alesijem in Hillom. Takoj na startu je prišlo do verižnega trčenja, ko se je An-drea de Cesaris zaletel v Johnnyja Herberta, ki je zaradi okvare motorja obstal. Pri tem sta v nesrečo zapletla še druge voznike, tako so je bili v trenutku izločeni štirje avtomobili. Za drugo nesrečo je “poskrbel” Mika Haekkinen. Ko je prehiteval, se jc zapletel z obema VVilliamsoma, posledica pa je bila, da je odstopilo še sedem voznikov. Tudi Damon Hill, eden izmed favoritov za zmago, je iz trčenja prišel s poškodovanim bolidom. Kmalu je moral v boks, kjer so mu avtomobil popravili. Kasneje se je sicer vso dirko boril, nekajkrat je najhitreje prevozil krog, vendar boljše kot na osmo mesto ni uspel privoziti. Prva polovica dirke je minila v znamenju boja med Bergerjem in Schumacherjem. “Schummi” je ves čas vozil tik za Ferrarijem, nekajkrat ga je celo poizkusil prehiteti, vendar je Avstrijec suvereno obvladoval položaj in ni dopustil presenečenja. Po postanku v boksu, ko so Benettonovi mehaniki zamenjali gume in dotočili gorivo, se je Schumacher pognal v lov na Bergerja. Vožnja v zavetrju in lov na vodilnega sta napravila svoje. V 29. krogu se je iz motorja pokadil bel dim in Schumacher je pred domačim občinstvom moral zapeljati v boks in odstopiti. Berger je lahko samo še preudarno odpeljal dirko do konca ter po Jochenu Rindtu (1970) in Nikiju Laudi (1977) postal tretji Avstrijec, ki je osvojil Veliko nagrado Nemčije. Zaradi velikega števila odstopov so priložnost dobili “mladiči” v Formuli 1. Drugo in tretje mesto sta osvojila mlada Francoza Olivier Panis in Erič Bernard, ki oba vozita Ligier. Kljub odstopu Schumacherja se Hillu ni uspelo približati vodečemu niti za točko. Zaradi pritožbe Benettona bo Schumacher vozil še Veliko nagrado Belgije, potem pa bodo funkcionarji FIA-e odločili, na katerih dveh dirkah bo moral kaznovani Nemec počivati. r Na dirki v Hockenheimu so organizatorji napravili veliko napako. Zaradi verižnega trčenja na startu bi morali dirko prekiniti in start ponoviti. Vendar tega niso storili. O pravih razlogih, zakaj tega niso storili, lahko samo ugibamo. Schumacher je vozil doma, po startu je bil vse do odstopa v odličnem položaju, njegov glavni tekmec v boju za naslov Hill pa je zaostajal za krog. Ali je to botrovalo odločitvi direktorja dirke, da se start ne ponovi? Spremembe pravil, ki jih je FIA sprejela po tragični Imoli, pa so že pokazale zobe. Ko je bil Schumacher prvič v boksu, se je naprava za dolivanje goriva zataknila. Ko pa je bil v boksu drugi Benettonov voznik, Jos Verstappen, je pri natakanju goriva po njegovem bolidu brizgnilo nekaj litrov bencina. Avto se je v hipu vnel. Požar so sicer takoj pogasili, pri tem pa je bil voznik še vedno v bolidu, tudi pet mehanikov je bilo opečenih, k sreči lažje. Gospod Ecclestone bo verjetno moral še malce premisliti o svojih muhah. Mitja Ocvirk Schummi se je na domačem dirkališču bolj kislo smejal ZURKA Ameriškega rock zvezdnika našli živega in zdravega na njegovem domu Zdravje razsaja med rock zvezdniki Vodečega zvezdnika tako imenovanega alternativnega rocka so minuli teden našli živega in zdravega na njegovem domu v Seattlu, poročajo angleški glasbeni časopisi. Groober Schwartz, kitarist in vodja znane grunge zasedbe Primordial Grungefudge, očitno ni užival heroina in je star 29 let. Prijatelji so našli Schwartza v noči s prejšnjega ponedeljka, ko so se vrnili s koncerta v mestu. Ko so prišli v stanovanje, so ga našli zadovoljnega in ležečega na kavču, medtem ko si je glasno prepeval pesem “I’m Into Something Good”. Po govoricah sodeč se je nekaj ur pred tem okopal. V zadnjih intervjujih je Sch-wartz vztrajno ponavljal, da je še vedno zasvojen z mamili in da je resnično “u kurcu, brez zajebancije, pobi, vse skupaj bom končal”. Toda njegovi bližnji prijatelji so priznali, da se je Groober zopet pogreznil v zdravo življenje, da je zelo malo pil, da sploh ni bil razdražljiv in paranoičen ter da je s polno paro užival življenje. Govorice je potrdilo njegovo čudno obnašanje na eni izmed zabav rockovske glasbene industrije, kjer se je Groober pojavil z veselim nasmehom na obrazu, rdečih lic in prijaznega obnašanja. Njegov zdrav videz in pozitiven odnos do sveta sta v hipu sprožila preplah v vrhu ameriške glasbene industrije. Gary Lipsmackenburger, menedžer skupine Primordial Grungefudge, je ob tem dejal: “To je šokantno. Popolnoma smo zdesetkani. Z njim sem govoril komaj dva dni pred tragičnim dogodkom in zdel se mi je depresiven, nevrotičen ter skoraj popolnoma nesposoben za kakršenkoli spodoben pogovor. Prav tako se mi je zdel, kot da ne vidi več smisla v vsem skupaj. Potem pa se je zgodilo tole. Zelo težko mi je govoriti o tem. Poglejte, zdaj moramo postaviti na hladno trojni živi in dvojni studijski album. Zaradi tega lahko še bankrotiramo”. Mnogi menijo, da ameriška alternativna rock scena nikdar ne bo več takšna, kot je bila, če se bo dobro počutje njene največje zvezde še nadaljevalo. Alternativna scena je bila dolga leta sinonim za klasične pridobitve ameriške rockovske tradicije, kot so odvisnost od mamil, samozagledanost, prepotentnost, depresija, avtodestru-ktivnost in razvajenost. Mnogi opazovalci so prepričani, da gre za vrh ledene gore in da se za navidez brezhibnim obličjem destrukcije in morbidnosti skriva že močno zdravo jedro. Schvvartzev bližnji prijatelj ne more preboleti tragedije: “Ne vem kaj naj rečem. Ni mi jasno, kaj ga je prijelo. Bil je na pragu tridesetih - tako dober razlog za smrt.” Tragično dobro počutje ameriškega alternativnega zvezdnika je pretreslo oboževalce širom sveta. Prve analize tržišča kažejo na občuten porast prodaje gorskih koles, športnih copat, brezmesne hrane in humorističnih filmov na video kasetah, fitness studii pa so naravnost zasuti z novimi člani. Trgovci ne poznajo morale in etičnega kodeksa ter na debelo služijo z mrhovinarskim poslom. Tudi Slovenija ni izjema in Schvvartz je že dobil prve posnemovalce med slovenskimi rock zvezdniki. Pevec ultragrungenoise skupine Pop Helizim iz Gornje Kungote, Rini Vmesnik, je po nepreverjenih govoricah prodal svojo umazano usnjeno vetrovko in si kupil bel mako pulover. Po nekaterih namigovanjih se je tudi ostrigel in se začel umivati. Trditve, da bo zapusti rockovsko estrado in se zaposlil kot socialni delavec, ostajajo v domeni rumenega tiska, katerega redni gost je tudi pevec Rudolf Sredin, za katerega pravijo, da je začel živeti umirjeno družinsko življenje, jesti ptičjo hrano, se ukvarjati s športom in gojenjem delfinov. Sredin je sicer znan po vulgarnih izpadih na nacionalni televiziji in prepovedani pesmi “Naredil bi karkoli -komerkoli”. Zvezdnik je zapadel v dobro počutje med snemanjem oddaje Karaoke, ko je na lastno pest odpel “Na planincah sončece sije”, “Izidor ovčice pasel” in “Rastejo trave in misli”. Sredin si je po nudenju prve pomoči opomogel, toda obveščeni viri zagotavljajo, da samo začasno. V zdravo življenje je zabredel tudi kontroverzni zvezdnik Janez Še, ki je v televizijskem intervjuju v najbolj gledanem terminu brez sramu izjavil, da ne uživa heroina in marihuane, kakor tudi ne alkohola. Zgražanje, ki ga je izjava povzročila med slovenskim občinstvom, je nepopisno, parlamentarec Zgago Sulejbašič pa je že vložil poslansko vprašanje z zahtevo, da se formira vladna komisija, ki bo raziskala izpade olikanega vedenja in vljudnosti na slovenski televiziji. Priredil Anton Koritnik Groober Schvvartz, še preden je zabredel v zdravo življenje ZURKA Kisli obraz princese Diane Angleška kraljeva družina se je poroke Lady Sarah (30) ter njenega izvoljenca Daniela Chatta (37) udeležila skoraj v celoti. Poročila sta se v majhni londonski baročni cerkvi St. Stephen. Manjkala ni niti 94-letna kraljica mati, prišla pa je tudi princesa Diana. Njen kisli obraz je izdajal neprijetno počutje. Kako tudi ne, saj so jo kraljevski člani ves čas ignorirali. Edino princ Philip se je spustil tako nizko, da je z njo spregovoril nekaj besed. Najbolj jo je verjetno bolelo spoznanje, da ji Charles ni namenil niti enega svojih najhladnejših pogledov. Ker se je počutila nezaželeno, se je kaj kmalu odpravila domov. Ni je videti na uradni poročni fotografiji, našanja se mladoporočenca saj ne sodi več v kraljevsko nista mogla počutiti kdove družino. Spričo takšnega ob- kako dobro. YABBA DABBA DOO se predstavita že vsem poznani družini Freda Kremenčka in njegovega prijatelja Barneya Rubbla iz kamene dobe. Približno dva milijona let pred našim štetjem v povprečnem ameriškem prazgodovinskem mestu živijo svoje razgibano življenje Fred Kremenček (John Goodman), njegova žena Wil-ma (Elizabeth Perkins), njuna hčerkica Pebbles in njen hišni ljubljenček Dino ter Barney (Rick Moranis) z ženo Betty in sinom Bamm - Bammom. Duhove burijo z ropotajočimi kamnitimi avtomobili na nožni pogon in izrabljanjem dinozavrov. Da pa morda življenje le ne bi postalo preveč ustaljeno, poskrbita zlasti Fredova tašča Pearl (Elizabeth Tay!or) ter šef kamnolomskega podjetja Slate & CO Cliff Vandercave (Kyle MacLachlan), ki želi kamnolom preprosto avtomatizirati. Izvirna komedija, ki je stala kar 50 milijonov dolarjev, sodi med največje hollywoodske hite. Za režijo je poskrbel neuničljivi Števen Spielberg, posneta pa je po legendarni risanki “Kremen-čkovi.” Kremenckovi so spet glavni f M ! - S j ZURKA Biografija Liz Taylor LizTaylor, znana filmska zvezda, sloveča predvsem po svojih Številnih neuspelih zakonskih zvezah, se jezi na Davida Heyma-nna, kije nedavno tega objavil njeno biografijo. Uspelo mu je izbrskati prav spotakljive dogodke iz njenega življenja, posebno pa seje potrudil raziskati vznemirljive stvari, ki jih je doživljala s tremi od njenih najhujsih mož. Vsi trije so že preminuli, zato mu je podatke izdal Lizin bivši pomočnik, za aidsom oboleli Roger Wall. Po Heymannovem pripovedovanju se nesrečna zgodba začenja kar s prvim možem, bogatim dedičem Nickyem Hiltonom. Ta naj bi jo pretepel že na njunem poročnem potovanju po Evropi. Zakon seveda ni trajal dolgo. Sledi mu njen tretji mož Mike Todd. Bajejoje zlasal in pretepel na neki zabavi kar v navzočnosti drugih gostov. Zveza se ni obnesla in tudi njen ljubljeni mož, s katerim je bila poročena celo dvakrat, se ni izkazal za gentle-mana. Zelo rad je namreč disku- Liz TayIor z Richardom Burtonom - pred njim je bila poročena z Mikom Toddom in Nickyjem Hiltonom tiral s pestmi. Igralka je zelo ogor- Nisem posebno poudaril, da Liz Cena, ker je v bistvu predstavi- obožuje nasilne moške, temveč jena kot mazohistka. Posledica le niha med močnimi in slabiči, tega je upadla prodaja njenega Upajmo le, da njen mož številka parfuma, zaradi česar se zelo raz- 8, Larry Fortensky, ne spada med burja. Heymann pa komentira: slednje." Srečna na počitnicah v Da je življenje lahko prav sladko, v zadnjem času ugotavljata tenisač Boris Becker in njegova temnopolta žena Barbara, ki jima, kot je znano, v domovini že lep čas mečejo polena pod noge. Pasje poletne dneve se je mlad par odločil preživeti v prijetnem okolju Monaka, kjer ob osvežujoči klimi in miru posvečata čas nikomur drugemu kot le sebi. Boris ni več z dušo in telesom predan tenisu, saj sta mu sedaj najpomembnejša žena Babs ter njun sinek Noah -Gabriel. Ta ju močno pogreša, a vendar sta Barbara in Boris končno le prišla na svoj račun. Veliki plesi se vračajo Veliki ekstravagantni plesi se vračajo v modo. Evropejci so se naveličali za osemdeseta leta značilnih histeričnih hišnih zabav, zato bogate Britanke to poletje načrtujejo gala plesne prireditve, s kakršnimi se je ponašal konec preteklega stoletja. Vrnili naj bi se dobri stari časi, obleke z globokimi dekolteji in razgaljenimi rameni, reka diamantov, šampanjec, zajtrk ob zori, saten in čipke. Plesi se vsakih toliko let vračajo v modo. V dvajsetih letih so bili tesno povezani z umetniškimi gibanji iz časa moderne. Obleke za ples leta 1922 v Parizu je kreiral Pablo Picasso, za pariški ples leta 1928 imenovan Ples morja je prišla Coco Chanel oblečena kot morska zvezda. V Veliki Britaniji so v tridesetih letih prevladovali veliki vrtni plesi, ki so jih prirejali daleč od mest v najetih dvorcih in na posestvih britanske aristokracije. Veliki plesi se v Evropi spet pojavijo po drugi svetovni vojni, v petdesetih letih. Na beneškem plesu mask sta se Salvator Dali in njegova žena pojavila oblečena kot duha, oblačili je zasnoval sam Christian Dior. Na istem plesu sta se nek Američan in njegova soproga prikazala kot kitajski cesarski par in se po Velikem kanalu vozila v avtentični kitajski ladji iz 18. stoletja. Dvajset let kasneje se je na nadrealističnem plesu v Franciji Salvador Dali našemil v samega sebe, Bogataši preurejajo in rekonstruirajo sijajne gradove iz 17. in 18. stoletja, v bazenih plavajo delfini, po vejah skakljajo redke ptice. Plesi se bodo vrstili celo poletje in še daleč v jesen. ZURKA Zadoščenje po dveh letih Britanskega glasbenega pro- je tudi čudovito zasnovo za ducenta je Ameriško javno so- mladinsko prireditev. Z njo je dišče “nagradilo” s triinpet- šel v Združene države, da jo desetimi milijoni ameriških do- predloži v Hollywoodu. Tako larjev. Skupina vodilnih hol- imenovano “Catvvalk”, dramo s ivudskih družb mu je namreč pop glasbeno obliko in multi ukradla zamisel o “glasbeni tradično zasedbo, je skupina prireditvi za mlade”. Adam uresničila, vendar brez njega. Kidron, 35, je delal albume za Dve sezoni je trajalo, da je lana Durya in Blockhaedse, Kidron dobil tožba, ki jo je Nenneh Cherry, Azteck Cam- dvajset odvetniških firm označilo era in Orange Joice... imel pa za brezupno. Zlobna Faye Dunaway Igralka Favc Dunaway posta- si misli, da morajo z ličili priča-ja z leti vse bolj zlobna. Zaradi rati videz mladenke, čeprav je nemogočega obnašanja so jo dopolnila 53 let. Z osebjem je nagnali iz njenega zadnjega zelo osorna, s svojimi partnerji, projekta, saj se je skregala z denimo, Mickeyem Rourkom ali vsemi šminkerji. Začeli so jo Petrom Falcom pa se odlično klicati zvezda iz pekla. Verjetno ujame. Romunsko ljudstvo je razočarano nad revolucijo Štiri leta po krvavih bojih s Ceausescovim režimom razočarano, prevarano in apatično ljudstvo v Romuniji noče več slišati o revoluciji, od katere imajo največ koristi komunisti starega sistema. Mnogi zdaj celo obtožujejo revolucionarje, da so krivi za bedni položaj, v katerem so ob mesečnih plačah, ki znašajo od 90 do 140 DEM in ob enakih cenah kot v Nemčiji, na robu preživetja. Medtem ko se eni pritožujejo nad reformami, pa so drugi prepričani, da se le-te sploh še niso začele. Skoraj vsa doslej privatizirana podjetja nadzorujejo biriči prejšnjega sistema, ki posameznikom ne dovolijo vodenja velikih podjetij, kadar gre za razdelitve poslovnih prostorov, za izvozne licence, prodajne in transportne monopole, pa delujejo kot prej stare naveze, vse do vlade. Hčerka in žena visokega partijskega funkcionarja Paula Niculesca vodita izvozno - uvozne posle za vso državo, otroci stare elite študirajo v tujini. Romunijo zapušča vse več mladih izobražencev, ki so doma edini potencialni nosilci nastajajočega srednjega razreda. Romunski vladi tako kot ostalim državam bivšega vzhodnega bloka ponuja Med- narodni denarni sklad kredite pod pogoji, da najprej odpravijo inflacijo, znižajo subvencije, stabilizirajo valuto in povečajo devizne rezerve Narodne banke, obr--zdajo socialne nemire in na novo začnejo povsem uničeno proizvodnjo. Vlada je morala pripraviti teren za tuje naložbe, privatizacija je stekla, do konca leta bo na javnih dražbah zamenjala lastnike kar polovica 6000 državnih koncernov. V rekordnem času so privatizirali 82 odstotkov kmetijskih površin, v prejšnjem sistemu razlaščeni kmetje pa se morajo sprijazniti z dejstvom, da so jim vrnili le po tri hektarje obdelovalne zemlje, dvajset odstotkov kmetov ne more dobiti kredita, ker v Romuniji nimajo katastra, ki bi izdal potrebne dokumente. Nezadovoljstvo povečujejo od 120 do 300-odstotne obrestne mere, ni posojil za poljedelske stroje, kmetje pa se po štiridesetih letih prisilne kolektivizacije nočejo več združevati v zadrugah, ki jih vodijo bivši direktorji kolhozov. N. Mom Uganka Uganka 37 Oven: V domačem okolju boste nezadovoljni in slabo voljo boste stresali na vse, ki jih bodo vaše jezne iskre lahko dosegle. Preseda vam, da ste vedno vi tisti, ki se morate prilagajati drugim in paziti, da ne bi prizadeli njihove preobčutljivosti. Srečne številke: 1, 5, 8, 13, 24. Bik: Teden, ki je pred vami, bo bogat na vseh področjih, zato pa bo tudi vaše razpoloženje postalo precej boljše. Pri delu boste nadpovprečno uspešni, če pa se boste vendarle odločili in odšli na potovanje, boste doživeli veliko razburljivega. Srečne številke: 2, 6, 7, 12, 26. Dvojčka: Nehote vam bo nekaj, kar zadeva vašega partnerja, prišlo na ušesa, pa ne boste vedeli, kako z neprijetno informacijo ravnati. Nekaj časa še počakajte in si ogledajte, ali se bo vsa reč lahko končala brez vašega poseganja. Srečne številke: 1, 7, 9, 16, 21. Rak: Drug za drugim se bodo vrstili pomembni dogodki, ki bodo tako hitro brzeli mimo vas, da ne boste niti dobro dojeli, kaj vse se vam je zgodilo. Življenje bo kar se da dinamično in zato boste nadvse srečni. S partnerjem boste obudili zaupnost. Srečne številke: 2, 5, 8, 10, 25. Lev: Ugotavljate, da ste se v zadnjem času precej spremenili, zato pa bi radi pričeli nekoliko drugače živeti, kot ste to počeli do sedaj. Morda vam bo uspelo, a ravno tako si lahko že jutri premislite in nadaljujete v starem ritmu. Previdno z denarjem. Srečne številke: 1, 3, 9, 19, 28. Devica: Vedno ste bili pripravljeni prisluhniti vsemu, kar je imelo prizvok nevarnosti in pustolovščine. Prav sedaj boste imeli priložnost, da se odločite za nenavadno preživljanje počitnic. Za zdaj še oklevate, a odločitev bo kmalu padla. Srečne številke: 2, 5, 7, 15, 22. Tehtnica: Obetajo se vam sami razveseljivi dogodki in tudi posel bo cvetel kot že dolgo ne. Stopali boste po načrtovanih nakupih, tisto, kar pa ste se namenili prodati, boste vnovčili z velikim dobičkom. S polno paro se pripravljate na dopust. Srečne številke: 4, 5, 8, 16, 27. Škorpijon: Dela imate čez glavo, a sedaj je prepozno, da bi odpovedali, kar ste že obljubili. Sprejeli ste eno, pa drugo, pa tretjo obveznost, zdaj pa imate občutek, da vam vajeti uhajajo iz rok. Brez panike, ni še vse prepozno, a ne obupajte. Srečne številke: 1, 2, 9, 11, 29. Strelec: Srečali boste osebo, ki ste jo že zdavnaj pozabili. Obnovila bosta prijateljstvo in marsikaj v vašem življenju se bo čez noč spremenilo, in to na boljše. Seveda boste morali premagati tudi manjše težave, a nikar se jih ne prestrašite. Srečne številke: 2, 6, 8, 13, 27. Kozorog: Že nekaj časa vas pestijo srčne težave, ki pa jih niste zaupali prav nikomur. Morda pa bi bilo bolje, če bi o tem vendarle spregovorili z dobrim prijateljem, seveda vam ne bo ponudil rešitve, a olajšali si boste dušo. Pogovor pomaga. Srečne številke: 2, 7, 9, 14, 23. Vodnar: Nikar ne 7$^, izgubite volje in zag-nanosti, če naloge, ki so vam jo naložili, ne boste kar takoj razrešili. Saj imate čas in niste vezani na rok. Premišljeno se lotite dela in kmalu boste lahko sedeli na zasluženih lovorikah. S partnerjem se ne prepirajte. Srečne številke: 1, 5, 8, 19, 21. j.. Ribi: Usoda vam ze nekajkrat v življenju ni bila ravno naklonjena, zato ste se vajeni in pripravljeni boriti. V prihodnjem tednu se boste morali oborožiti s potrpežljivostjo in prebrisano diplomacijo, sicer se bo zasebna zadeva slabo končala. Srečne številke: 2, 3, 7, 18, 27. Mreža Začetniški in nadaljevalni računalniški 1 v • * tečaji prijave in informacije: Display MM, Prešernova 7 63000 Celje telefon: (063) 26-812 v ... , OBVESTILO! Obveščamo vse ljubitelje narave in rekreacijskih pohodov, da dne 3. 9. 1994 ob 01,00 uri organiziramo maratonski pohod na relaciji Ce(je • Logarska dolina. Vse informacije o po.,* dobite pri ZŠAM Celje. Slomškov trg 1, na telefonski številki 441-621 ali 25-709. Slovenija - Litva (16. 11. ’94), Slove-nija - Estonija (29. 3. '95), Slovenija - Ukrajina (11. 10. ’95), Slovenija - Hrvaška (15. 11.'95) HU30jeu efiooosjusfeuiad ouiaos! ♦ aqop baou e^moojeu eBaoosjusfeuiad ouiaos; LEASING Kdo bo srečni dobitnik? igra nove dobe Goenc Goencu silvanec Minulo nedeljo je na Ptuju njegova ekscelenca, gospod predsednik Milan Kučan, sprejel predsednika Madžarske Ar-pada Goenca, ki je v Slovenijo prispel na dopust. Na ptujskem gradu so predsedniku Madžarske izročili odlikovanje gradiščansko-panonskega reda vitezov vina, v vinski kleti pa mu je njegov daljni sorodnik Jani Goenc, prvi med ptujskimi kletarji, izročil buteljko silvanca, letnik 1 922, ki je star kot ob-darovanec. Kravje dirke Na štirinajstih kravjih dirkah v Brunšviku na Dravskem polju je bilo silno vroče. Prizadevnim organizatorjem, DTV Partizan, je uspelo spraviti na piano več kot dva tisoč glavo množico, da bi videli zmagovito kravo Strelo. Najpametnejša krava, last na Pragerskem znanega mesarja Jožeta Fingušta, se na dirki ni premaknila z -mesta. Požar na Krasu Gozdni požari ne divjajo le po Kaliforniji in v Španiji, neukrotljiv o-genj je v petek zajel tudi gozdove na goriš-kem Krasu. Zagorelo je na Velikem vrhu blizu Opatjega sela, Kostanjevice in Renč. Zaradi velike vročine se ognjeni zublji spet razplamtijo tudi tam, kjer so gasilci ob pomoči domačinov in helikopterja Teritorialne obrambe o-genj že uspeli pogasiti. To je že peti požar v komaj mesecu dni, uničil je stotine hektarov borovega gozda in podrasti. Panorama NATAŠA CAGALJ, modna oblikovalka: “Oblikovanje oblačil je moj življenski cilj. Če je potrebno, sem pripravljena delati od jutra do večera. Svoje poletne počitnice bom izkoristila za obisk šole St. Martin žs School of Art and Design v Londonu. Sicer pa obožujem London. To je mesto, ki te popolnoma prevzame.” • ••••••••........ .£0t°k .0Svjr£ Zagožen pozabil na ralo Na nedeljskem izbirnem tekmovanju prleških oračev na Stari gori ni bilo ne Janše in ne Podobnika, kot so računali organizatorji. Je pa bila peščica manjših strankarskih veljakov in onih, ki meglarijo z vlado. Med njimi tudi dr. Zagožen, ki je na veliko veselje kmetov za krmilom traktorja zamenjal mlado oračico. Se preden je gospod doktor uspel spraviti plug v mater zemljo, je kmetom, ki so iz varne sence opazovali dogodke, zastal dih: skok v levo, skok v desno, skok naravnost tik mimo mirno stoječega traktorja. Človek ne more iz svoje kože in politične usmeritve. Letalu je počila guma Zaradi okvare letala slovenske letalske družbe Adria Air-ways je moralo v nedeljo popoldne na letališču Gatwick v Londonu, letališču s poleti največjim čarterskim prometom -konec tedna je na polet čakalo 90.000 potnikov - več tisoč turistov več ur čakati na polet a-vionov. Letalu DC 9 je pri vzletu počila guma in zato je popolnoma zablokiralo letališko stezo. Letala so morali preusmerjati na bližnja letališča. Poškodovanih na sredo ni bilo. Stara poročna pogodba Izrelski arheologi so v starodavnem mestu Merši, kjer med arheološkimi izkopavanji na velikem gradbišču prihaja na dan vedno več zanimivega m-ateriala, odkrili 2200 let staro poročno pogodbo, zapisano v hebrejščini, ki je nenavadno podobna današnjim poročnim pogodbam. Gre za najstarejši tovrstni dokument, na katerega so doslej naleteli, nekoliko mlajši so izkopali v kraju Jev v južnem Egiptu in v Judejski puščavi.