VESTIMK
..........
^	=
Poštni urad 9020 Ceiovec =	Vertagspostamt 9020 Kiagenturt	š
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	§
=	ceioietna naročnina 120 šiiingov	E
P. b. b.
=	=
................................  mmi?
LETNtK XXXV
CELOVEC, PETEK, 11. APRiL 1980
ŠTEV. 15 (1963)
Kancler Kreisky na obisku v Beogradu:
Avstrija in Jugosiavija manifestiral dobre odnose
Manjšinsko vprašanje prisotno kot še vedno odprt probiem
Včeraj popoidne se je vrnita avstrijska viadna deiegacija pod vodstvom zveznega kancierja dr. Bruna Kreiskega s tridnevnega uradnega in prijateijskega obiska v Jugosiaviji. Obisku so v obeh državah posvečati največjo pozornost, saj je šio za prvi obisk avstrijskega viadnega šefa po petnajstih ietih ter so ga spiošno oceniti kot manifestacijo iskrenih odnosov in vsestranskega dobrososedskega sodeiovanja. Obisk pa je bi! deiežen širokega zanimanja tudi v mednarodni javnosti ter si od beograjske izmenjave mnenj o aktuainih svetovnih probiemih veiiko obetajo spričo dejstva, da je prav od neuvrščenih in nevtrainih držav pričakovati pobude pri iskanju izhoda iz sedanje situacije, za katero je značiina nevarna napetost v svetu.
Zveznega kanclerja Kreiskega sta na obisku v Jugoslaviji poleg visokih vladnih uradnikov spremljala tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner in namestnik štajerskega dež. glavarja Adalbert Sebastjan. Na beograjskem letališču je v torek goste sprejet predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Veselin Djuranovič, v njegovem spremstvu Pa so bili še predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša, predsednik izvršnega sveta SR Srbije Ivan Stambolič, član zveznega izvršnega sveta Dušan Hijevič, zastopnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milorad Pešič, član izvršnega sveta SR Hrvaške Emilio Vlačič in drugi.
Na začetku svojega obiska v Beogradu je kancler Kreisky potožil venec pri spomeniku neznanemu junaku na Avali, nato pa je bil na sporedu prvi del uradnih razgovorov, ki je velja) predvsem bilateralnim vprašanjem. Pri tem so bili v središču oroblemi sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in prometa, stalno prisotno pa je bilo tudi manjšinsko vprašanje kot še vedno odprt problem v sicer izboljšanih se medsebojnih odnosih.
.,Kot mnogonacionatna skupnost svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti je Jugosiavija
zainteresirana, da se narodne manjšine njenih narodov v drugih državah prav tako uspešno in svobodno razvijajo," je v zdravici poudaril predsednik Djuranovič. „Ved-no smo biii mnenja, da imajo narodne manjšine na ta način pozitivno viogo pri povezovanju, zbii-ževanju in sodeiovanju med narod) in državami. V tem smistu je pomembna pripravijenost avstrijske strani, da izpoini vse obveznosti iz državne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito in razvoj siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji."
V nadaljevanju je predsednik Djuranovič meni), da so bili v av-strijsko-jugoslovanskih odnosih doseženi pomembni rezultati, vendar še niso izčrpane mnoge možnosti za še bolj široko in vsestransko sodelovanje na bilateralnem in mednarodnem področju. Ob koncu pa je naglasil, da skupni interesi Avstrije in Jugoslavije navajajo obe strani k temu, da še nadalje razvijata dobrososedske odnose, da pospešujeta prijateljski dialog in krepita medsebojno sodelovanje na vseh področjih.
Kancler Kreisky je v svojem odgovoru najprej poudaril zgodovinsko veličino predsednika Tita, ki ga je imenoval najbolj impresivno utelešenje sodobne Jugoslavije.
Menil je, da komajda kaki državi povezuje takšna mnogoličnost odnosov kot neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno Avstrijo, izrazit pa je tudi upanje, da bo vedno spet mogoče najti zadovoijive rešitve odprtih vprašanj, ki izhajajo iz oko-iiščine, da v Avstriji živita sioven-ska in hrvaška manjšina.
Po prvem razgovoru s predsednikom Djuranovičem pa je kancier Kre!sky giede manjšinske probie-matike dejai, da je na tem področju treba še precej narediti in da je Avstrija za to tudi pripravijena. Izrazil je mnenje, da dobri odnosi olajšujejo reševanje še odprtih vprašanj, kar je posebno važno v tem delu Evrope, kjer so medsebojni odnosi tako pomembni, da jih moti že samo dejstvo, da po mnenju zastopnikov manjšin še ni vse izpolnjeno. Glede državne pogodbe in njene izpolnitve je dejal, da so njena določila takšna, da jih lahko vsak po svoje razlaga. Obenem pa je prišel tudi na sosvete, katerih pomena zastopniki manjšin po njegovem mnenju še niso pravilno spoznali; izrazil je pričakovanje, da se bodo manjšine odločile za sodelovanje, čim bo spremenjen sestav sosvetov.
V sredo dopoldne je kancler Kreisky obiska) člana predsedstva SFRJ in CK ZKJ dr. Vtadimira Ba-kariča ter podpredsednika predsedstva SFRJ Lazarja Koliševske-ga, popoldne pa so si avstrijski gostje ogledali mednarodni kongresni center Sava in knjižnico SR Srbije. Včeraj dopoldne je sledil drugi det uradnih pogovorov, ki je bil posvečen aktualnim mednarodnim vprašanjem; nato pa je bit s tiskovno konferenco uradni obisk zaključen.
Predsednik Djuranovič
sprejet predstavnike koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov
V petek 4. apriia — torej !e nekaj dni pred uradnim obiskom zveznega kancierja Kreiskega v Beogradu — je predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugosiavije Veseiin Djuranovič sprejei predstavnike koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov. Za koroške Siovence so biii v deiegaciji predsednik dr. Franci Zwitter in tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser (ZSO) ter predsednik dr. Matevž Griic in podpredsednik mag. Fiiip VVarasch (NSKS).
Predstavnik) siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji so predsednika Djuranoviča seznaniti z aktuainim poio-žajem in razvojnimi probiemi obeh manjšin in z aktivnostjo njihovih organizacij pri uresničevanju pravic, ki manjšinama gredo po avstrijski državni pogodbi, tzraziii pa so tudi zadovoijstvo nad širjenjem sodeiovanja obeh manjšin z matičnima narodoma in s SFR Jugosiavijo, v čemer vidijo pozitiven prispevek k bogatitvi dobrososedskih odnosov med Avstrijo in Jugosiavijo.
Predsednik Djuranovič je poudari! temeijni interes in podporo Jugosiavije upravičenim zahtevam hrvaške in siovenske manjšine v Avstriji za dosiedno in ceiovito uresničevanje pravic ter zagotovitev vseh pogojev za svoboden in uspešen razvoj. Posebej je predsednik Djuranovič nagiasii, da je izboijšanje poiožaja in uresničevanje pravic obeh manjšin temeijni faktor povezovanja in krepitve prijateijskega sodeiovanja med obema državama. V tej zvezi je opozori) na pripravijenost, ki jo je izrazita avstrijska viada, da izpoini svoje obveznosti do siovenske in hrvaške manjšine, zato je začeti diaiog med avstrijsko zvezno viado ter organizacijami hrvaške in siovenske manjšine praviina pot, ki naj bi pripeijaia do za obe strani sprejemijivih rešitev in tvornih ukrepov.
Pri razgovoru, ki je sodi) v okvir informativnih srečanj predstavnikov siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji z jugosiovan-sko viado, je biio poudarjeno načeio, da ie manjšine, ki so enakopravne in neogrožene v svojem obstoju in razvoju, iahko uspešno izpoinjujejo viogo mostu in s tem prispevajo k dobrososedskim odnosom med Avstrijo in Jugosiavijo.
Čtoveštvo je zaskrbljeno
zara<H sedanje napetosti v svetu
V norveški prestoinici Oslo bo jutri končano letošnje spomladansko zasedanje medparlamentarne unije, na katerem sodeluje 750 delegatov in opazovalcev iz 75 držav sveta. Na zasednaju razpravljajo o številnih perečih vprašanjih, toda v ospredju petdnevnih razprav je brez dvoma vprašanje sedanje napetosti v svetu, ki povzroča splošno zaskrbljenost vsega človeštva.
Globoko zaskrbljenost spričo mednarodnega položaja je bilo čutiti že na slovesni otvoritvi zasedanja, kjer je tudi norveški kralj Olav V. naglasil kot eno najpomembnejših na-
log, ki se nam zastavlja, prizadevanja za popuščanje napetosti. In v tem smislu so potem potekale tudi razprave na plenarnih zasedanjih ter v posameznih odborih, kjer se je odvijalo delo tega širokega mednarodnega foruma.
Poudarili so, da je le s politiko popuščanja med vzhodom in zahodom, z dialogom med severom in jugom (torej med razvitim in nerazvitim delom sveta) ter z vzpostavitvijo nove svetovne gospodarske ureditve mogoče izboljšati Svet, da bi v njem lahko živeli. V tem smislu je v dveh odborih tekla zelo zavzeta razprava o tretjem desetletju razvo-
Spomin mora biti tudi opomin
\/
. k začetka prihodnjega redfM bomo spet obb<%-obletnico strašnih aprilskih Ju: !et% 1972, ki se neizbrisno vtisnili ne (e v zavest in spomin ^stib koroških slovenskih drnžin, za katere se je ^cdaj začela pot v negotovo asoJo pregnanstva, Marveč bodo ostali zapisani v zgodovini vsega Našega naroda. Kajti z nasilno izselitvijo več bot zavednih slovenskih dražin iz Zilje, Koža in { odjane je nacistični rezin: začel aresničevati zlo-y:sbi načrt za popolno iztrebljenje slovenskega ^tdja na Koroškem — načrt, ki so ga domači Racionalisti pod vodstvom poslovodje tedanjega "eimatbanda Maier-Kaibitscha pripravljali že od leta 1920 dalje, da bi „dokončno" rešili Narodnostni probiem v smisla naloge, ki jim ;o je k" plebiscita poveril deželni apraviteij Z-emisch.
bfo se vsako leto v aprilskih dneh še posebej opominjamo takratnih dogodkov, tega ne delamo ^ ^clje po maščevanja, pač pa iz zavesti, da mora .fi spomin hkrati tadi opomin.* da moramo sto-^tti vse, kar je v naših močeh, da nikdar več ne bi PKsio do podobnih nacionalističnih zablod in nji-„ °^cga stopnjevanja v zločinsko divjanje. 7*o je zlasti potrebno poadariti letos, ko je pred nami
cela vrsta pomembnih obletnic od 2ž-!etnice podpisa avstrijske državne pogodbe preko Jž-letnice zmage nad jašizmom tja do 60-letnice koroškega plebiscita.
Pri tem pa mora biti eno povsem jasno.* pot v lepšo skapno bodočnost je treba atirati z dahom novega časa, ne pa z vztrajanjem na dvomljivih tradicijah" preteklosti. Obhajanje koroškega ja-bilejnega leta se ne sme ponovno izroditi v proslavljanje tiste miselnosti, ki se je od „ zmage v nemški noči" leta 7920 stopnjevala v genocidno politiko v dobi nacizma. 7*o pomeni, da je obletnici plebiscita treba dati povsem novo vsebino; treba se je odpovedati zmagoslavja enega nad dragim in iskati skapno govorico na osnovi medsebojnega spoštovanja, ki edino iahko privede do enakopravnega sodeiovanja in mirnega sožitja.
Podobno pa velja tadi za dragi letošnji obletnici, kjer prav tako gre za premaganje preteklosti, za ločitev od miselnosti, ki je v zločinskem nacizma, dosegla višek blazne ideologije nemškega nadčloveka. Dejstvo, da so tadi danes še na dela sile, ki javno mani/estirajo svojo privrženost
tej miselnosti, nas mora napolniti z resno zaskrbljenostjo. 3e posebno nevarno pa se nam zdi to, s kakšno neodgovorno brezbrižnostjo spremljajo množeče se pojave neonacizma pristojne oblasti. Vedno spet je namreč treba opozarjati, da je Avstrija v vseh ietih po vojni zelo malo akreniia, da bi izpolnila svoje mednarodne obveznosti, ki so ji bile naložene v državni pogodbi giede izrivanja vseh sledov nacizma in preprečitve slehernega obijanja nacistične miselnosti ter neonacistične dejavnosti.
/z prepada, v katerega jo je pahnil nacizem, je Avstrija zopet vstala kot svobodna, neodvisna demokratična država ie za ceno neizmernih žrtev, ki so jih avstrijski patrioti in pripadniki dragih svobodoijibnih narodov doprinesli v boji proti jašizma. Tega se je treba vedno spet zavedati in to zavest je treba prenesti na današnjo mlado generacijo, da bo tadi ona vedela, kako drago je bila plačana svoboda; kajti ie tedaj, če se bo zavedala, kako visoko ceno so morali njeni očetje in dedje odšteti za pridobitve demokracije, bo te vrednote znala tadi spoštovati in braniti pred sleherno nevarnostjo.
ja. in sicer o gospodarskih, znanstvenih, kulturnih in drugih vidikih, ki naj bi jih opredelili v novem programu OZN. Nasprotno pa je razprava v odboru za politična vprašanja, mednarodno varnost in razorožitev razkrila pred udeleženci konference bistvo današnje napetosti v svetu — namreč medsebojna obtoževanja kot posledico blokovske razdelitve in tekmovanja velesi) za širjenje svojih vplivnih sfer.
Kot vest človeštva so tudi tokrat nastopile neuvrščene države, ki so se najbolj odločno zavzele za politiko popuščanja napetosti. V tem okviru je jugoslovanski delegat Bogdan Osolnik naglasil, da proces popuščanja ne more biti omejen na velesili ali posamezna zemljepisna področja, kakor tudi ne more temeljiti zgolj na tako imenovanem ravnotežju strahu in zadovoljevanju blokovskih interesov. Proces popuščanja napetosti je nedeljiv in je odvisen od univerzalne uveljavitve in vsestranske udeležbe vseh držav, da bi tako zagotovili mir in varnost vsem narodom nasvetu.
Proti nevarnosti neonacizma
je treba ukrepati odločno in pravočasno
Dne 31. mena je obiskata !edež Zveze :!oven:kih organizacij na Koro-Jkem v Ceiovcu veičianska deiegacija GRM [Gruppe revoiulionarer Marxi-:1en), ki jo je vodi) Ctan zveznega vod$tva Raimund Low. Deiegacijo je sprejet tajnik ZSO dipt. inž. Feiiks Wieser, ki je gostom na kratko orisai zgodovino in pomen naSe osrednje orgenizacije.
GRM spada med tiste demokratične skupine v Avstriji, ki se zavzemajo za spiolni družbeni napredek in v tem okviru po svojih močeh podpirajo tudi zahteve in boj narodnih manjlin v na!i državi. Tudi pogovori na sedežu ZSO so potekati okoti možnosti, ki jih imajo nemikogovoreči Avstrijci, da podpirajo boj narodnih manjšin za dosego popotne enakopravnosti in za izpotnitev 7. čtena državne pogodbe; pri tem je bito govora že posebej o perspektivah sotidarnostnega gibanja, ki bi ga bito nujno treba poživiti.
Z obiskom pri obeh osrednjih organizacijah koroških Stovencev so čtani GRM zaktjučiti svoje večdnevno bivanje na Korožkem, v okviru katerega so imeti možnost, da se med drugim seznanijo tudi s trenutnim potožajem stovenske narodne skupnosti.
Dne 1. aprita pa je bita na obisku pri ZSO detegacija Ktuba stovenskih žtudentov na Dunaju, ki jo je vodita nova predsednica Monika Srienc. V pogovoru, pri katerem so s strani ZSO sodetovati predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Janez Wutte-Luc in tajnik dipt. inž. Fetiks Wieser, so obravnavati raztične možnosti in obtike sodetovanja med obema organizacijama. Pri tem je bito ugotovtjeno, da se na posameznih področjih sodeto-vanje že uspeino razvija, medtem ko bi ga bito na drugih področjih treba že pogiobitt.
Arhiv o vojnih zločincih
že desetletja hrani OZN v najstrožji tajnosti
Za 26. apri) pripravtja nadstrankarski komite vseavstrijsko demonstracijo na Dunaju, ki bo po eni strani naperjena proti vsem čedalje pogostejšim pojavom neonacizma in desnega ekstremizma v Avstriji, po drugi strani pa potekata v znamenju boja za pravice manjšin ter za mir in zmanjšanje napetosti v svetu. Kot prireditelj nastopa nadstrankarski komite, v katerem so zastopane osebnosti iz različnih političnih taborov; med podpisniki skupne izjave sta tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev.
Potrebo po taki demonstraciji, ki bo imela izhodišče v raznih predelih Avstrije, zaključena pa bo s protestnim pohodom pred poslopje zvezne vlade na Dunaju, narekujejo množeča se izzivanja desničarskih skrajnežev in pristašev nacistične miselnosti, ki se v zadnjem času v Avstriji že kar nevarno stop-
njujejo. Zaskrbljenost demokratične javnosti pa zbuja predvsem tudi zadržanje odgovornih oblasti, ki v zvezi s pojavi neonacizma kažejo ne le skrajno brezbrižnost, marveč že naravnost izzivalno pristranost.
V tem oziru so posebno značilni dogodki, do katerih je v minulih tednih prišlo v zvezi s poskusi znanega ekstremista in nekdanjega južnotirolskega bombaša Burgerja, da bi se pri letošnjih predsedniških volitvah uveljavil kot kandidat tistih Avstrijcev, ki se priznavajo k nemškemu narodu. Varnostne oblasti namreč niso nastopile proti izrazitim neonacističnim provokacijam, marveč so Burgerja in njegove uniformirane ..stražarje" zažčitile, z vso odločnostjo pa ukrepate proti tistim, ki so protestirali proti takim pojavom ter svarili pred nevarnostjo, ki jo za demokracijo predstavlja vsakršno ob-
navljanje in širjenje nacistične miselnosti.
Da se demokratična javnost ob takem ravnanju upravičeno vprašuje, v čigavi službi so varnostne oblasti današnje Avstrije, pač ne preseneča. Taka vprašanja so nasprotno upravičena toliko bolj, ker se je na podoben način že enkrat začela pot Avstrije v prepad. Še posebno pa je javnost v tem pogledu občutljiva letos, ko obhajamo 35-letnico zmage nad fašizmom in 25-letnico podpisa avstrijske državne pogodbe — torej dve obletnici, ki pomenita rojstvo nove demokratične republike, ki se ima za svojo osvoboditev izpod nacističnega nasilja zahvaliti predvsem žrtvam, ki so iih avstrijski patrioti in prioadniki številnih drugih narodov doprinesli v boju proti fašizmu.
Prav te žrtve pa nalagajo dolžnost in obveznost nam vsem — državi kot celoti in vsakemu državljanu posebej, da napravimo vse in predvsem pravočasno, da se tak razvoj nikdar več ne bi ponovil. Zato je treba z vso odločnostjo zavrniti izgovore pristojnih oblasti, češ da ima v demokraciji vsakdo pravico političnega udejstvovanja: za tiste, ki se še danes priznavajo k ideologiji nacizma in fašizma ter tajijo in celo poveličujejo zločine tega režima, v demokratični državi pač ne more in ne sme biti svobode za politično delovanie v duhu te zločinske ideoloaiie. Nedvoumno pa je treba opozoriti tudi na nevarnost, ki jo skriva v sebi vsako omalovaževanje takih pojavov: zgodovina nacizma in fašizma vendar dovolj prepričljivo dokazuje, da je proti tej nevarnosti treba nastopiti od vsena začetka, ne pa čakati, da je potem prepozno.
V komiteju, ki pripravlja protestno demonstracijo za 26. april, so zastopane osebnosti iz različnih političnih taborov — od komunistov preko socialistov do krščanskih demokratov. To je tista široka fronta avstrijskega demokratičnega gibanja, katerega pripadniki so za časa nacistične zasedbe Avstrije šli skozi pekel koncentracijskih taborišč in gestapovskih zaporov ter se pridružiti odporu. To pa je tudi danes široko gibanje, ki mu je v resnici pri srcu obstoj neodvisne avstrijske domovine in njen demokratični razvoj.
Že več kot trideset tet hrani OZN v največji tajnosti obsežen arhiv o vojnih zločincih: nad 50.000 strani dokazov in pričevanj o ztočinih za več kot 40.000 oseb, ki so osumljene vojnih zločinov. Dokumente je zbrala mednarodna komisija za vojne zločine, ki so jo ustanovili leta 1943. Komisija, ki je imela sedež v Londonu, je v petih letih delovanja raziskala blizu 8000 obtožb, ko pa je leta 1948 svoje delo končala, se je obsežna dokumentacija znašla v Združenih narodih.
Na sedežu svetovne organizacije so izdelali poseben interni pravilnik, po katerem ni mogel arhiva videt praktično nihče, razen članov sekretariata OZN, pa še ti le s posebnim dovoljenjem. V vseh tridesetih letih, odkar je arhiv spravljen pri OZN, je bilo zelo malo uradnih zahtev za uporabo teh dokumentov o vojnih zločincih; sekretariat OZN je menda izdal samo emo dovoljenje, in sicer Izraelu.
Pač pa so nekateri ameriški funkcionarji že kred dvema desetletjema vedeli, da je pri OZN spravljen ta arhiv, venidar niso storili ničesar, da bi se z vsebino dokumentov tudi seznanili oziroma da bi dosegli, da bi bil arhiv dostopen vsem državam članicam svetovne organizacije. Šele sedaj je napravilo korak v tej smeri ameriško pravosodno ministrstvo, ki je uradno zaprosilo OZN, da mu omogoči pregled dokumentov. To zahtevo sedaj proučujejo pravni svetovalci svetovne organizacije. Če bodo ugotovili, da po sedanjem pravilniku zahtevi ni mogoče ustreči, preostane še ustrezna akcija v generalni skupščini OZN, ki lahko sklene ustrezno spremembo pravilnika in tako omogoči vsčm državam, ki jih podatki zanimajo, pristop do tega pomembnega arhivskega vira.
Sedanja ameriška zahteva je vsekakor zbudila veliko zanimanja, saj je doslej le malokdo vedel, da OZN hrani tako dragocen arhivski material o vojnih zločincih iz druge svetovne vojne. Gre namreč za obtožbe, ki so jih — z izjavami številnih prič — nekoč zbrale zavezniške države in predale prej omenjeni mednarodni komisiji za vojne zločine. Zanimivo gradivo so na sedežu OZN tako skrbno čuvali, da baje nihče prav ne ve, kje ga imajo soloh spravljenega. Dostopnost oedatkov o vojnih zločincih pa bi bila brez dvoma zaželjena in koristna — zlasti če pomislimo, da je bilo v vseh 35 letih po zmagi nad fašizmom oostavljenih pred sodišče in obsojenih še razmeroma majhno število oseb, ki so zakrivile vojne zločine.
Manjšinska miadina
se je srečaia na Tržaškem
V počitniškem domu v Dragi biizu Trsta je bit prejšnji teden seminar, ki ga je priredita miadinski komisija Federatistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS). Prireditve so se udeiežiti predstavniki miadinskih organizacij iz raznih držav, med njimi Nemci iz Danske, Danci iz Nemčije, Frizijci iz Nizozemske in Nemčije, Nemci iz Beigije, iz Avstrije so biii zastopani koroški Siovenci (NSKS) in gradiščanski Hrvati, izmed siovenskih organizacij v itaiiji pa je v FUENS včianjena Siovenska skupnost.
Osrednja tema seminarja je vetjaia odnosom med večino in manjšino ter informiranju večine o probiemih manjšine. Giavni referat o tej temi je imei Emidij Susič s tržaške univerze, ki je znanstveno obravnava) probiematiko, ki je kijub aktuatnosti zeio maio poznana in raziskana med Siovenci v itaiiji. Svoja izvajanja je predavatelj okrepi) z vrsto teoretičnih raziag, ki so zajeia tudi spiošna vprašanja družbeno-poiitičnega razvoja narodnostnih skupnosti. Predavanju pa je siediia razprava, v kateri so predstavniki organizacij poročati o razmerah, v kakršnih živijo posamezne manjšine.
Med svojim bivanjem v dežeii Furianiji-Juiijski krajini so se ude-ieženci seminarja predvsem seznaniti s poiožajem tamkajšnje sioven-ske manjšine. V ta namen so obiskati razne kraje na Tržaškem in Goriškem, kjer so spoznati stovenske organizacije in ustanove, srečati pa so se tudi s predstavniki obiasti.
Svoje srečanje je miadinska komisija FUENS zakijučiia z občnim zborom, na katerem so izgiasovaii vrsto resoiucij v podporo upravičenim zahtevam po pravni zaščiti posameznih manjšin v Evropi. Tako so sprejeti tudi resoiucijo o giobaini zaščiti Siovencev v itaiiji. V njej ugotavijajo, da siovenska manjšina v dežeii Furianiji-Juiijski krajini še ne uživa vseh pravic, ki so ji zagotovijene z itaiijansko ustavo, dežeinim statutom, osimskim sporazumom in drugimi mednarodnimi dokumenti. Pozivajo državne in dežeine obiasti ter poiitične site v itaiiji, da 35 iet po koncu druge svetovne vojne in ziomu fašizma končno uresničijo temeijne čioveške pravice Siovencev v mejah itaiije.
Siovenski raziskovalni inštitut v Trstu je 27. marca podal na svojem VI. rednem občnem zboru obračun svoje dejavnosti v preteklem poslovnem letu in predložili svoj srednjeročni delovni program za obdobje 1980 — 1985. V preteklih letih je raziskovalni inštitut v Trstu proučil vrsto vprašanj, ki stojijo v neposredni povezavi z družbenim življenjem Slovencev v Italiji.
Pri tem je posvečal posebno pozornost šolskim vprašanjem in socioekonomskim problemom. šolsko vprašanje ni obravnaval toliko iz zgodovinskega vidika, temveč izhajal iz spoznanja, da je šolstvo v prvi vrsti pospeševal-nik gospodarskega, kulturnega in sploh narodnostnega razvoja. S tega področja je inštitut objavil več publikacij, kjer izstopa predvsem širok krog sodelavcev, ki so obdelali to problematiko iz najrazličnejših zornih kotov. Slovenski raziskovalni inštitut je prav na tem področju dosegel pomemben znanstveno-razisko-valni uspeh, ki ga sproti utrjuje s tem, da ta-korekoč zasleduje šolanje slovenskih otrok od vrtca, osnovne šole preko srednjih šol in univerz tja do vstopa v poklicno življenje.
Bogata je žetev inštituta tudi na področju socioekonomskih raziskav, ki zajemajo celoten prostor poseljen s Slovenci, ne glede na to, kako italijanske oblasti pravno določajo status Slovencev v posameznih regijah. To, kar se je tako obetavno začelo s terenskimi raziskavami slovenskih študentov na Koroškem v letih 1971 in 1972, se je plodno in precej
sistematično nadaljevalo med mladimi slovenskimi raziskovalci v Italiji. Slovenski raziskovalni inštitut je rezultate tega dela predstavil svojčas na posebnem simpoziju ter objavil vrsto prispevkov s tega področja.
Inštitut pa je opravil še vrsto drugih nalog kot n. pr. vzorčno raziskavo naročnikov „Pri-
OOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOO
Znanstveno deto
v podporo bojo Slovencev v TtaHj!
0<50000<50000000000000<>00000000000
morskega dnevnika" in zbiral dokumentacijsko gradivo, ki je le podlaga vsakega resnega raziskovalnega dela. S tega področja je treba omeniti predvsem kartografsko gradivo, zlasti katastrske mape tržaške pokrajine in nekatere druge karte, kjer so navedene dinamične spremembe prostora.
Kot izhaja iz delovnega programa Slovenskega raziskovalngea inštituta za obdobje 1980 - 1985, bo le-ta nadaljeval z raziskovalnim delom s področja demografske, socialne, ekonomske in narodnostne strukture po posameznih občinah naselitvenega ozemlja Slovencev v Italiji. Ker je inštitut deloval na podlagi vsa-
kokratnih potreb slovenske manjšinske družbe, je prišlo do utemeljitve raziskovalnih nalog, ki so le delno pokrivale celotno s Slovenci poseljeno ozemlje ter se zaustavljale na specifičnih aspektih manjšinskega življenja, ne da bi nudile celovitejšo podobo. V poročilu inštituta je rečeno, da se je zato upravni odbor odločil, da izdela program, ki bo sistematično preučil prostor in probleme slovenske skupnosti v tesni povezavi z večinsko družbo in neposredno stvarnostjo matične družbe. Ta naloga naj bi bila opravljena v šestih letih. V tesni zvezi s tem je tudi dopolnjevanje stalnega sklada demografskih, socialnih, kulturnih, šolskih, ekonomskih in narodnostnih podatkov v 60 občinah Furlanije-Julijske krajine. Obširen program zajema še dolgo vrsto drugih raziskovalnih nalog. Cilj vseh pa je, dobiti čim popolnejšo sliko o življenju Slovencev v Italiji. Inštitut namerava to svoje obširno delo predstaviti v svojem Vestniku, v posebnih publikacijah in na raznih posvetovanjih.
Ravnatelj slovenskega raziskovalnega inštituta dr. Karel šiškovič je poudari), da bo program izvedljiv le ob zadostni kadrovski zasedbi inštituta in ob sodelovanju vseh njegovih članov ter ob ustreznem financiranju s strani slovenskih struktur v Italiji, podpor državnih ustanov (ki so bile doslej le zelo pičle) ter ob strokovni in drugi pomoči matičnega naroda. Inštitut bo v kratkem odprl svojo podružnico v Kanalski dolini.
-ma.
Letošnji odiikovanci ZSO
Kakor smo poročati že v zadnji števiiki, je Zveza stovenskih organizacij na Koroškem ob svoji petin-dvajsetietnici skieniia posebno PRtZNANJE, ki ga bo °dsiej podeijevaia za dejavno prizadevanje v ko-^'st siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Prvič je svoje Priznanje podeiiia ZSO na prosiavi svoje 25-tetnice, ki je biia 29. marca v ceiovškem Domu giasbe. Tokrat je biio odiikovanih 25 zasiuž-"'h, predanih borcev za pravice koroških Siovencev, i" sicer so biii iz množice zasiužnih rojakov izbrani
najstarejši, ki so v vseh obdobjih sodeiovaii v našem narodnem gibanju in se zavzemati za enakopravnost našega ijudstva. Med njimi so bivši partizanski borci in aktivisti Osvobodiine fronte, Demokratične fronte deiovnega ijudstva in sedanje ZSO, nekdanji priporniki in izseijenci ter rojaki, ki so zavzeto sodeiovaii na najraziičnejših področjih našega narodnega živijenja.
Priznanja ZSO — umetniško obtikovano piaketo in dipiomo — ki jih je odiikovancem izročit predsednik dr. Franci Zwitter, so prejeti:
^ROVNIK Pavia
Senčni kraj pri Pliberku
KRAMER Lovre
"elbiče pri Skofičah
^^R'S tanko :f.
Bilčovs
SCHERW<TZL Gregor
'osoviče pri Mariji na Zilji
DRAGASNiK Jurij
Vinare pri Vrbi
KUHAR Heiena
Železna Kapla
PEČNtK Janko
Rute nad Bistrico pri Pliberku
SLUGA Tone
Ločilo
WtEGELE Martin
Zahomec
HARTMAN Fotti
Klopinj
LAPUSCH Fiorijan
Podsinja vas pri Bistrici v Rožu
POLCER Andrej
Spodnje Vinare pri St. Primožu
STRAUSS Jože
Dob pri Vrbi
W)ESER Andrej
Borovlje
KARGL Janez
Bače
MERVA tvan
Pliberk
ROPAC Jože
Loče ob Dravi
TRUHK Maks
Zužalče pri Bekštanju
W)ESER Nužej
Radiie
KOBAN Tomaž
St. Kandolf pri Kotmari vasi
OGRtS Franjo
Celovec
SADOLŠEK Miha
Lobnik pri Železni Kapli
URStC Martin
St. Peter na Vašinjah
pretat ZECHNER AieJ
Celovec

Koroški učitelji na seminarju v Ajdovščini
V času med 30. marcem in 2. apritom 1980 je v Ajdovščini v Vipavski dotini bi! seminar za učiteije dvojezičnih šoi s Koroške. Okoii petdeset koroških učiteijev se je udeiežiio te izobraževaine prireditve, ki jo je priredi) Repubiiški komite za vzgojo in izobraževanje v Siove-niji; giavno breme organizacije in skrb pa je nosita pedagoška sveto-vaika prof. Miiena Markič.
Spored tega seminarja je bi) nadvse pester, zanimiv in poučen. Prvi dan seminarja so učitelji spoznati zgodovinske, geografske in družbenoekonomske posebnosti občine Ajdovščina in Vipavske do-iine. Globok kulturni užitek je bil kulturni večer in sprejem v Pilonovi galeriji ter srečanje s pisate-ijem Danilom Lokarjem. (Srečanja se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. VValther Lichem). Hospitacija v osnovni šoli Ajdovščina in Vipava ter pogovor s tamkajšnjimi učitelji pa je dal koroškim učiteljem možnost, da spoznajo prilike in neprilike dela v pouku in vzgoji mladine drugod. Nabrali pa so tudi dosti spodbud in idej za svoje lastno delo. Zanimiv je bil tudi pogovor o psiholoških in socioloških vidikih življenja na narodnostno mešanem ozemlju, ki sta ga pripravila in usmerjala sodelavca Slovenskega raziskovalne-
OSREDNJA PiSARNA V CELOVCU
ga inštituta v Trstu Emidij Sušič in Živa Gruden. Obisk vinske kleti in družabni večeri so prispevali svoje tudi k zbliževanju kolegov s koroških šol, saj je le malo priložnosti, ob katerih bi se mogli srečavati in pogovoriti.
Ta seminar koroških učiteljev ni bil prvi te vrste. Več kot deset let že hodijo na tovrstne seminarje v Slovenijo. Prvič pa je bil ta seminar uradna izobraževalna prireditev za koroške učitelje, ki poučujejo tudi slovenščino. Na podlagi kulturnega sporazuma med Republiko Avstrijo ter SFRJ Jugoslavijo je Deželni šolski svet za Koroško skupno z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje nastopil kot prireditelj. Vodja manjšinskega šolskega oddelka, okrajni šolski nadzornik, vladni svetnik Rudolf Vouk je imel na skrbi organizacijo, ki jo je bilo treba izvesti na Koroškem in je tudi vodil udeležence tega seminarja.
Vsi tisti, ki so se takih učiteljskih srečanj že večkrat udeležili, so videli v tem seminarju razveseljiv napredek. Medtem ko je v minulih letih bilo vse to le napol legalno in so se tovrstne prireditve iz bojazni pred političnimi težavami ali disciplinarnimi posledicami v javnosti večinoma zamolčale, čeprav je bil podpisan meddržavni kulturni sporazum že leta 1973. Sam na sebi pa ta seminar ni bil nič novega, saj so koroški učitelji na svojih vsakoletnih obiskih prekrižali
Slovenijo od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Avstrijske uradne instance se nimajo ponašati s kakimi vzpodbudami ali posebnimi dejavnostmi, ki bi pospeševale izobraževanje učiteljev, ki poučujejo na področju manjšinskega šolstva na Koroškem, v sodelovanju s prosveto in kulturo v Sloveniji. Vse skupaj je zraslo na samoiniciativni in izredni požrtvovalnosti nekaterih koroških učiteljev, kot so to bili Aichholzer, Mencin, Černut, Velik in Srienc. Formalno so v zadnjil letih ti seminarji dobili neko okrilje pod Zvezo slovenskih izobražencev na Koroškem, škoda je, da se taka dejstva, čim postane neka stvar uradna, nekam sramežljivo zamolčijo.
..Program prosvetno-kulturnega sodelovanja med SFRJ Jugoslavijo in republiko Avstrijo predvideva sodelovanje in skrb obeh držav za razvoj šol, v katerih se izobražujejo pripadniki slovenskega naroda v Avstriji. Tudi vključitev tega seminarja v program kulturno-pro-svetnega sodelovanja med obema državama je izraz spoznanja, da mora manjšinsko šolstvo črpati spodbude za svoje lastno plodno in uspešno delovanje tudi v pedagoški ustvarjalnosti matičnega naroda, v stalnem stiku z njegovo jezikovno slovenistično znanostjo in jezikovno-metodično prakso ter s sodobno slovensko umetniško ustvarjalnostjo." — Tem besedam predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majde Poljanšek ni več kaj dodati. Upamo in pa želimo, da bodo tej širokogrudnosti v bodoče sledile tudi šolske oblasti v Avstriji in na Koroškem.
oto
B!obasnica - občinska seja
deluje vsak dan od ponedeij-ka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feiiksom Wieserjem
OKRAJNA PiSARNA PUBERK
posiuje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
15. 4. 1980
dipi. inž. Feiiks Wieser:
splošna narodnostna in gospodarska vprašanja
Na zMn); sej: o/rč/nsEeg^ or/Mr% v G/oMsn/c;, Me 29. nMrc% je Mo jcr/T) več s^/epov weJ nj/M so-gMn; sE/ep o proje&tK ./nfeMp-ceHter PetzeK-Pec%", to je projekt, E; Maj /n pospes;/ reg/on^/no gospodarstvo oM/n G/oMtM;c<z, P/;/?erE, Že/ezMa /čap/a.
Mod naJa/jnjiM točMrn; dnevnega reda so Me tnd; prošnje za p-re-nawcw^e zeMjfsč. Več prošenj je Mo poz/t/vno rešeni, sanro p*rosn/; Rado/ja SeM/a ;'n g/o/MM PosopZ-n;ce n:sfa nas/:	poz/t/vne resZtve,
sMatM nZsta MZ aposfevanZ.
Na zeMjZsča, /d ga je g/oMsM Po-sojZ/nZca MpZ/a od cerkve (J/. ?naja /979) namerava /e-ta zgradZt: astrez-no pos/opje, Ejcr Z*Z Zwe/a PosojZ/nZca
Zn A?weč^o-gospodarsda zadraga (*d: sta sedaj v najet:/: prostor:/:) svoje /astne prostore (po/eg tega tadZ za strojn:' par^, črpa/M Zn za domače oZ:rtM;^f).
//e prodno je PosojZ/nZca MpZ/a zem/jZtče od cerkve, je cerkev to zem/jZšče ponaja/a oMZnZ, Zd se je zanZma/a za zem/psco za parMnZ prostor. Vendar oMZna takrat n: M-za/a zanZmanja za to. Sedaj pa, M je PosojZ/nZca MpZ/a svet Zn noče aresnZčZt: svoj projekt pa se naenkrat s/ZšZjo Zn šZrZjo g/asovZ, da je na od Posoj:7n:'ce ^ap/jenem zem/jZsča o/*-čtna /:ote/a zgradZtZ Mmana/ne od-jc&te.
ZaMj o/*č:na nZ agod:7a prosnj: za prenamemM zem/jZšča — protZ sta M: jraMZj; SPO Zn OVP — je sedaj povsem razam/jZvo — oMZna je prot/ tema, da /?: se v G/o/<asM:c; razvZ/ domač s/ovens^Z oMat Zn da d: ta d o Zme/Z odčan: možnost s/ažZt: MaZ: v /astn: oMZnZ. Medtem /to se v drag;/: oZ?č;naZ; vese/Zjo gospodar-sM: poMd, E; ZzZ:ajajo Zz vrst donM-c;Z? občanov, pa je v oZ?č;nZ G/o/?as-nZca očZvZdno povsem dragače. Pre-prečZtev prongrnom/T domačem;; s/o-vensMma odrata, E; nadZ nova de-/ovna mesta je MfrgZMndpvo Zn po-po/noma ana/tronZstZčno Zn nas ne-MEo spomZnja na znano Mac/ond/;-stZčno paro/o dorošdega P/eZmatdZen-sta; „Stop den /ago/:etr;e/:en". S;cer v G/oMsnZcZ ne gre za jagos/ovan-sM podjetje temveč za prZstno s/o-vensM MrosZto podjetje Zn zato se apravZčeno sprašajemo a/Z so g/oM-s&Z socZa/ZstZ Zn OVP-jevc; razšZrZ/Z to paro/o tad; na s/ovensM MrošM podjetja? X/;M tem težavam, Ztate-rZm so Zzpostav/jenZ PosojZ/nZca Zn gospodarska zadraga, razg/edan; G/o-kašanZ, pa prZzadet; z mandatarj; Enotne /Zste na če/a ne kodo vrg/Z paske v korazo, temveč kodo nada/je-va/; pravZčn; koj za rea/ZzacZjo svo-jZk načrtov.
Tudi letos spet .(du et v Ljubljani'
Prireditev „Ohcet v Ljubljani" na kateri se poročijo pari iz raznih dežel, uživa tako v slovenski kot v mednarodni javnosti teliko priljubljenost. Kot znano, so se na tej prireditvi poročili že trije pari koroških Slovencev, poleg tega pa so vedno sodelovale tudi naše folklorne skupine. Organizacijske priprave — kar zadeva Koroško — je doslej izvedla Slovenska prosvetna zveza. Tudi tokrat so organizatorji to nalogo poverili SPZ.
2e v prejšnji številki našega lista smo objavili razpis za udeležbo na ..Ohceti v Ljubljani", torej ima tudi letos en poročni par koroških Slovencev možnost, da se poroči na tej prireditvi. Zainteresirane pare prosimo, da se do 25. aprila letos javijo na tajništvu SPZ, ki bo, če se bi javilo več parov, po pravilih izbrala koroški par ki bo še) na „Ohcet v Ljubljano". Vsi tozadevni pogoji so na voljo pri SPZ v Celovcu, vendar naj tu navedemo, da je prireditev „Ohcet v Ljubljani" v času od 16. do 22. junija letos. Ob tej priložnosti bodo razne prireditve kot je Zborovski večer ljudske pesmi, fantovščine in dekliščina na Krasu, Prevoz bale v Ribnici, zaključna prireditev bo poroka parov v soboto 21. junija na Magistratu v Ljubljani, kamor jih spremlja povorka narodnih noš. Poročni pari so v času bivanja v Ljubljani oz. Jugoslaviji gosti prirediteljev, kateri bodo novoporočencem nudili še oddih na Jadranu. Pogoj za sodelovanje parov je, da na prireditvah sodelujejo v narodni noši svoje dežele ali kraja, seveda pa morajo imeti tudi dokumente, potrebne za poroko.
AULA SLOVENICA
CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7
Siovenska prosvetna zveza v Gorici in Auia siovenica v Ce-iovcu vijudno vabita na otvoritev
FOTOGRAFSKE RAZSTAVE
Kamen na kamnn
Jožko Prinčič-Viijem Zavadlav
v ponedeijek 14. aprila 1980 ob 19. uri.
V kuiturnem sporedu bo nastopit Ženski pevski zbor iz Štandreža pri Gorici.
Razstava bo odprta do 25. apriia 1980, in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Pr/srčno vM/jon;'/
Seminar športnih delavcev in funkcionarjev
Ob koncu preteklega tedna so se v Planici zbrali telesnokulturni delavci in funkcionarji s Tržaškega, Goriškega in Beneške ter Koroške, da se v tro<-dnevnem seminarju Slovenske športne zveze na Koroškem in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji soočijo s predavanji, ki se tičejo problematike slovenskega zamejskega športa. S Koroškega se je vabilu Slovenske športne zveze odzvalo 15 funkcionarjev in perspektivnih športnih delavcev. Zastopali so ŠD Zahomc, Slovensko športne društvo Obir, Slovenski atletski klub, Slovensko planinsko društvo, Športni krožek Dijaškega doma v Celovcu in ŠD Peca v Podjuni.
Od četrtka zvečer, do sobote so funkcionarjem predavali predavatelji iz Italije, Avstrije in Slovenije. Kot že na vseh prejšnjih seminarjih — 1976 in 1977 v Strunjanu, 1978 v Izoli in 1979 v Planici — je v ospredju tematike bilo vprašanje slovenskega zamejskega športa v luči manjšinske politike slovenskih narodnih skupnosti na Koroškem in v Italiji. K športno-političnim temam so se pridružila še predavanja o zdravstvenem varstvu v telesni kulturi odnosno o zdravstvenem stanju športnikov in rekreativcev (dr. Peter Ažman, vodja športno-medicinskega centra v Ljubljani), o vključevanju žensk v telesno kulturo (Tamara Bla-žina, predsednica Odbora za telesno kulturo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi v Italiji) in o delu s predšolsko in osnovnošolsko mladino (Maria Ceščut, pedagoginja v Gorici).
Politični položaj v ttaliji je udeležencem seminarja osvetlil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu dr. Karl Šiškovič, ki je uvodoma ugotovil, da je manjšinsko vprašanje tesno povezano s telesno kulturo. Kot ena pomembnih nalog manjšinskih organizacij je vsekakor reševanje vprašanja športa; med narodnimi organizacijami in športnimi ne sme biti pregraj. Dr. Šiškovič je govoril o bližajočih se volitvah v ttaliji, ki so za narodno skupnost izrednega pomena, saj nazaduje od leta 1976 demokratičnost in svoboda. Govornik je tudi poudaril, da reševanje manjšinskih vprašanj ne sme sloneti edino le na Jugoslaviji, ampak je obvezna dolžnost italijanskih demokratičnih sil.
Udeleženci seminarja so tako dobili širok vpogled v politični ustroj slovenske narodne skupnosti v Italiji in v splošno politično strankarsko stanje v ttaliji. Škoda, da udeležencem ni bil na razpolago referent, ki bi v podobni obliki lahko osvetlil politični položaj slovenske narodne manjšine na Koroškem.
O položaju slovenskega zamejskega športa v Italiji in v Avstriji ter o odnosu do šporfa večinskega naroda sta spregovorila profesor Aldo Rupel (Gorica) in predsednik Slovenske športne
OBVESTiLO
Siovenska prosvetna zveza sporoča, da bo tudi ietos spet „Ohcet v Ljubijani", na kateri se bodo poročiti pari iz raznih dežeb izbiro para s Koroške so organizatorji poverit) SPZ. Pari, ki bi se žeieii poročiti na „Ohcet! v Ljubijani", naj se prijavijo na tajništvu SPZ Ceiovec, Gasome-tergasse 10, teiefon (0 42 22) 32 5 50 in sicer do 25. apriia 1980.
zveze na Koroškem Danilo Prušnik. Dočim je Rupel govori) o kriterijih — množičnost, angažiranost, razvejanost, kakovost kadra, organiziranost — ki so pogoj za razcvit slovenskega športa v Italiji; je Danilo Prušnik govoril o športu kot narodno politična aktivnost in o njegovem pomenu v razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. „Sport ima tudi v današnji družbi, morda še bolj kot kdaj poprej, izreden pomen za zdravje, splošno počutje, za ohranjevanje delavne in telesne sposobnosti in oblikuje celotno človekovo osebnost. Vse to so vredno-
ČESTiTAMO
Stefan Hobei iz Spodnjih Vinar pri Šentprimožu, absoi-vent Zvezne gimnazije za Sio-vence v Ceiovcu, je pred kratkim na dunajski visoki šoii diplomira! za inženirja gozdarstva.
K temu uspehu iskreno čestitamo.
te, ki nas silijo k prepričanju, da mora šport imeti svoje mesto v programih naših narodnih organizacij ... Naša športna dejavnost se ne da ločiti od političnega, kulturnega in gospodarskega vprašanja. Šport mora služiti tako kot politično, kulturno in gospodarsko delovanje našim osnovnim ciljem, da podira nasprotja v družbi, da odstranjuje predsodke in povezuje ter krepi pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem v njihovi zavestni in pravični borbi za popolno izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe — naše pravice ... Šport je za vsako narodno manjšino sredstvo v boju za dosego elementarnih življenjskih pravic.*
Danilo Prušnik je udeležencem predstavil vsa v Slovensko športno zvezo vključena športna društva in orisal odnos do športa večinskega naroda.
Udeležencem seminarja je bil prikazan tudi film o .Štafeti odločnosti* — tako je imenoval slovenski tisk štafeto po Koroškem, ki je bila organizirana 1. julija 1978 ob 30-letnici organiziranega športa med koroškimi Slovenci in v protest sedmojulijski manjšinski za-
Stovenski prosvetni društvi - .Danica" v Šentvidu v Podjuni in .Vinko Poija-nec" v Škotijonu vabita na premiero komedije
POSLEDNJi MOŽ
v soboto 11. apriia 1980 ob 10.30 uri v farni dvorani v Škotijanu. Nastopajo igratci SPD .Danica" iz Šentvida.
Popiačajmo jim njih trud z množičnim obiskom.
konodaji.
Udeleženci seminarja športnih funkcionarjev in delavcev so cfali na skupnem zasedanju oceno o seminarju in referatih: tudi v bodoče naj so seminarji nekakšna politična šola za funkcionarje, politične teme naj so podobne; upošteva naj se tudi planinstvo v luči narodno-obrambnega pomena in tema o pravnih vprašanjih in vprašanjih zavarovanja športnikov in društev; enkratni seminarji ne krijejo potrebe, zato podobna predavanja tudi pri društvih.
!zš!a bo pesmarica Kernjakovih pesmi
Prejšnji teden smo poročati o izidu gramofonske piošče in kasete Kernjakovih pesmi, ki jih je zatožita produkcija piošč in kaset RTV Ljubijana. Tokrat pa javnost z zadoščenjem iahko obveščamo, da bo v kratkem izšia tudi zbirka Kernjakovih pesmi. Zaiožiia jo bo Slovenca prosvetna zveza, ki bo s to izdajo ijubiteijem Kernjakovih pesmi in ledi širši javnosti omogočita pregied deia tega veiikega giasbenega "metnika koroških Siovencev.
Do dogovora o izdaji je prišlo s Pavlom Kernjakom, ko je praznoval svoj 80. rojstni dan. Tedaj nihče ni pričakoval, da bo Pavle Kernjak tako nepričakovano umrl, vendar je še zbral gradivo za zbirko in izrazil tudi željo, da jo uredi
prof. Radovan Gobec, založi pa Slovenska prosvetna zveza. V tej smeri so potem potekale vse priprave o izdaji, seveda nihče ni slutil, da Pavle Kernjak izid zbirke njegovih pesmi ne bo več doživel. Toda usoda hodi svoja pota. Kljub
Lesni sejem 81
P° temeljitem razpravljanju in Presoji so se pristojni, ki sc bavijo s Problematiko celovškega lesnega sej-j^a odločili, da bo tradicionalni strokovni lesni sejem v prihodnjem letu skrajšan na šest dni. Navadno traja devet dni. Istočasno s tem krepom bo dosežena bolj jasna pro-?torska ločitev mod do sedaj obsto-Jectm lesnim strokovnim sejmom in ^Jrnom potrošniškega blaga. V teh .estth sejemskih dnevih bo težišče se-l^mske dejavnosti na sledečih pod-°cjih: gozdarske potrebščine, trans-1j°rt, tehnika žaganja, stroji za pre-clavo lesa, in zaščita lesa. S to od-očttvijo bo obiskovalcem strokovne-^ sejma in njihovi želji, da se lesni ^Jem skrajša, zadoščeno, po drugi
- samo šest dni
strani pa bo na področju potrošniškega blaga, glede časa trajanja, ostalo pri starem. S to odločitvijo in S temi ukrepi bo atraktivnost celovškega sejemskega razstavišča povečana, kar hkrati pomeni, da bo dotok s strani obiskovalcev, ki so strokovno zainteresirani, gotovo večji. Za sejem pomeni, da bo treba izvesti organizacijski preustroj, ki zahteva svoj gotov čas in zato je razumljivo, da bodo S skrajšanim strokovnim lesnim sejmom pričeli prihodnje leto.
Letošnji lesni sejem 80 bo kot do sedaj trajal devet dni in sicer od 9. do 17. avgusta. S tem damo javnosti že sedaj priložnost, da zve in sc pripravi za obisk tega v Evropi edinstvenega lesnega strokovnega sejma.
temu je Pavle Kernjak s svojim neminljivim skladateljskim delom ostal med nami in kot tak živ dokler bo ostala živa slovenska pesem. Prav izid zbirke njegovih pesmi to potrjuje. Prepričani smo, da jo bo z veseljem vzel v roke vsak zborovodja, pevka in pevec, pa tudi drugi ljubitelji Kernjakovih pesmi bodo zbirko želeli imeti na svoji knjižni polici.
Zbirka Kernjakovih pesmi bo imela naslov, ki smo ga povzeli po njegovi priljubljeni pesmi „Rož, Podjuna, Žila", ki tudi simbolično zajema vse tri doline našega naselitvenega prostora. V zbirki bodo objavljene najlepše Kernjakove skladbe, harmonizacije in priredbe. Radovan Gobec je zbirki napisal tudi ustrezno uvodno besedo, v kateri naglaša pomen Kernjako-vega skladaljskega doprinosa v zakladnico slovenske glasbene kulture, kakor tudi značilnosti koroške narodne pesmi, ki povsod, kjer se poje navdušuje in odpira srca. V zbirki „Rož, Podjuna, Žila" bo tudi objavljen seznam domala vseh pesmi, ki jih je Kernjak napisat.
Ker je naklada pesmarice Kernjakovih pesmi omejena, priporočamo, da jo interesenti že zdaj naročijo pri Slovenski prosvetni zvezi in si tako zagotovijo to pomembno zbirko Kernjakovega skladateljskega dela.
Predstavniki družbeno političnih organizacij občine Celje obiskali SPZ
Vedno spet naglašamo, da so stiki z matičnim na-r°hom za koroške Slovence življenjsko potrebni. Ta ^ se odraža v vsakdanjem življenju, saj dejansko ^hde do stikov na raznih ravneh tako, da je medsebojnih obiskov tu in onstran meje kar precej.
Eden izmed takih je bil obisk predstavnikov poli-hčnih organizacij občine Celje, ko so se prejšnji če-llek mudili v Celovcu in se s predstavniki Sloven-ske prosvetne zveze pogovarjali o sodelovanju te organizacije s celjskimi kulturno političnimi organizacijami. Delegacijo je vodil tovariš Edo Gabršek, referent za stike s tujino in z zamejskimi Slovenci ^ri občinski zvezi SZDL Celje. Spremljali so ga še Slava Vočajnik, Stefan Zvižej in Metod Trebičnik. gostom je dobrodošlico izrekel predsednik SPZ Va-orttin Polanšek, nakar so se dogovorili o nekaterih konkretnih akcijah.
Tako bodo v letošnjem letu družbene organiza-he celjske občine spet omogočile koroškim otro-°m letovanje v Bački na Jadranu, pri čemer bo ^ upoštevala tozadevni načrt ZSO, ki bo letos
koordiniral vsa letovanja na morje in da ne bo prišlo do nepotrebnih zapletov, do katerih je v preteklosti včasih prišlo. Gostje iz Celja so SPZ oz. njenim društvom ponudili tudi strokovno pomoč. Prišlo je do konkretnega dogovora za tozadevno pomoč tamburaški skupini v Železni Kapli. Obe strani sta se dogovorili, da bosta pospeševali meddruštvene stike, pravtako pa bosta v svoje načrte sprejeti gostovanja vrhunskih ansamblov. Pri tem gre za gledališče, književnost in pevsko področje. Na razgovoru je bilo nakazanih še drugih možnosti za sodelovanje kot je področje knjižničarstva, pa tudi športa. Gostje so z veseljem vzeli na znanje izid pesmarice Kernjakovih pesmi in bodo le-to širili med pevske zbore njihovega vplivnega področja. Isto bodo skušali tudi z drugimi edicijami, ki jih izdaja SPZ.
Obisk predstavnikov družbeno političnih organizacij pri SPZ je bil obojestransko koristen, saj je prišlo do dogovorov, ki bodo pospešili sodelovanje koroških Slovencev z matičnim narodom.
#	v soboto 26. aprila 1980 ob 20. uri v Železni Kapli v hotelu Obir. Ob tej priložnosti bo tudi ples. Prireditelj: SPD „Zarja"
^ v nedeljo 27. aprila 1980 ob 11.30 uri v farni dvorani v Selah. Prireditelj: KPD „Planina"
#	v nedeljo 27. aprila 1980 ob 15.30 uri v šoli v Kotmari vasi. Prireditelj: SPD ..Gorjanci"
#	v nedeljo 27. aprila 1980 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnci. Prireditelj: SPD ..Dobrač" z Brnce
Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva vabijo na
Koncert,,Lojzeta Slaka"
Otroci na Jadran
Kakor prejšnja leta, teko bodo otroci v starosti od 8 do 15 let tudi letos letovali ob sinjem Jadranskem morju v Velem Lošinju na otoku Lošinju. Organizator te počitniške kolonije je Av-strijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu. Te akcije bodo izvedene ob pomoči oziroma sodelovanju deželnega mladinskega sekretariata, oblasti SR Hrvaške in ob finančni pomoči deželnega socialnega referenta, deželnega svetnika Rudolfa Galloba.
Veli Lošinj je čudovito lep kraj, ki je še posebno ugoden za bolnike, ki imajo težave z dihalnimi organi. Mladina ima na razpolago lep počitniški dom z lastno obalo in kjer je vse poskrbljeno za čim prijetnejše bivanje otrok. Otrokom je na razpolago tudi zdravnik, ki se briga za njihovo zdravstveno stanje. Nadzor otrok je v rokah verziranih koroških sodelavcev, ki skrbijo za odmerjeni prosti čas.
Prva skupina otrok se odpelje na Lošinj 8. julija in ostane tam do 29. julija, druga skupina pa pride 29. julija in se vrne na Koroško 19. avgusta.
Cena, ki jo morajo plačati starši, je za zavarovance pri „Karntner Gebiets-ktankenkasse" 2.545 šilingov, za zavarovance BVA pa 2.400 šilingov. Staršem, ki niso pri nobeni bolniški zavarovalnici ali pri drugih, znaša cena
letovanja 3.870 šilingov. Pri slednjih je treba napisati prošnjo za podporo.
Ker je število prijav otrok omejeno naslovite čimprej prijave na naslov: Usterreichiseh-Jugoslawische Gesell-schaft, Landesgruppe Karnten, Theater-gasse 4, Postfach 134, 9021 Klagenfurt/ Celovec.
Sfovensko prosvetno društvo ..Edfnost" v Pfiberku vabi na veseioigro
POROČtL SE BOM S SVOJO ŽENO
ki bo v soboto H. aprita 1980 ob 19.30 uri v dvorani Schwarii v Piiberku. Nastopa igraiska skupina „Oder 73"
Prisrčno vabijeni!
Siovensko prosvetno društvo ..Borovije" vabi na dramsko predstavo Emiia Fre-iiha v treh dejanjih
VRNiL SE ŠE
v nedeijo 13. apriia 1980 ob 14.30 uri pri Cingeicu na Trati.
Ljubiteiji odrske umetnosti prisrčno vabijeni!
a
Valentin Polanšek

s
L del
Kaj kmalu so partizani s svojo spretnostjo spravili do-ače v dobro voljo. Fantje so zbijali šale in se krohotali, ^°r da so hlapci pri hiši in so vstopili v izbo na kosilo.
Posedli so okoli Podhribovškove mize, zapeli nekaj esmi in obravnavali nekaj točk iz Sergejevega poročila r* letaka, ki ga je Janez spet privlekel iz svoje torbice. Konferenca je trajala kratko.
Stražar je priletel in zavpil ves zadihan:
Nemci od dveh strani!"
. Planili so iz hiše in se zarili v strmino. Izgledalo je, Nemci ne slutijo, kako so blizu partizanom. Ko so se 9osjem redu približevali Podhriboškovi domačiji, so vse-aii partizani z dvema strojnicama in dvajsetimi puškami. °vražnik se je hitro znašel in dogovoril s svojim peklom .Jstih Šarcev in morda kakih desetih brzostrelk in trom-enk. Ko gQ johanovi peljali kolono prek Hojnice, Peskov, .niče d° Smolnice v smer Počul, so videli za sabo goste °^ce dima, tam doli, kjer je stala Podhribovškova kmeti-Spet gori slovenski dom na slovenski zemlji! je tarnalo orrinovo srce.
^ Partizani so se umaknili čez Počule proti Stari gori ^'Citram'. Tam so pojedli ovco, gospodarju naročili, da
, tretji dan javi na policiji. Zaradi kurirskega pisma, aterega je prinese) Joži, so se silno razveselili, kajti v
njem je bilo Dnevno povelje od 14. septembra. Janez ga je prečital naglas:
.Glavni štab NOV in POS v posebnem dnevnem povelju izreka pohvalo vsem partizanom, partizankam, komandirjem in politkomisarjem različnih brigad in odredov. Zahvali dodaja posebej pozdrav vsem edinicam NOV in POS na Gorenjskem, Koroškem, štajerskem in Primorskem, ki so ostale v sovražnem ozemlju in tam s svojo aktivnostjo uničujejo sovražnikovo živo silo.'
Vsi so stoje poslušali dnevno povelje in ob koncu vzkliknili: „Smrt fašizmu — svoboda narodu!"
Visoko gor na obirški kmetiji na severni strani silaka Obirja so se počutili partizani imenitno.
Potem so na novo sestavili Johanovo patruljo, ki se je namenila čez Staro goro in pod Malim Obirjem proti Robežu in Spodnjemu Rožu. Samo dva so določili za spremstvo: plavolasega fanta iz Savinjske doline Savinjška in krepkega drvarja iz belanskih globač Pavleta. Prisrčno so se rokovali. Johan je pomolil Domnu kot zadnjemu roko:
„Vso srečo in tudi naprej vzbujaj naše ljudi s pesmijo, s slovensko pesmijo, ki je zdaj samo še v gozdu doma, slovenska pesem iz slovenskih gozdov!"
„Tebi tudi srečno pot, Johan!"
Ali so borci slutili, da se rokujejo poslednjič z vnetim borcem za svobodo iz sončnega Obvrhja!?
Izgledalo je, da samo gotovo število ostane v Pohor-čevi skupini. Janezove besede so nekako tako izzvenele. Domnu se je pač tako čulo. Zdaj so ga dodelili sprva k obveščevalcem bratove skupine. Teh je bilo malo. Pa še ti so se dobili komaj enkrat na teden. Včasih tudi ne. Domen ni vedel, kdo odloča nad posamezniki, kje je tista
.najvišja glava', ki zapoveduje vsem koroškim partizanom. Saj ni spraševal. In če bi, tudi ne bi izvede) ničesar točnega. Zakaj tista tujka .konspiracija' je bila vsepovsod prisotna, tako, da jo je čutil Domen večkrat že telesno. Včasih si je mislil, da je pač .konspiracija' neka šifra za .skrito vlado' nad vsemi slovenskimi partizani. Brat Matevž mu je pojasnjeval prve dni, kaj pomeni beseda. Domen pa si je mislil: Četudi si moj brat, več soli nisi nosil nikdar v glavi. Ker si že dolgo partizan, si pač že dalj časa na nejasnem glede tiste .konspiracije', jaz pa manj, ker sem samo nekaj tednov šele pravi partizan.
Domen se je shulil na Gregorjev hlev, se zakopal v seno in trdo zaspal. Z bratom Matevžem sta se razšla pod Ježljevim klancem v Ojstrovino. Pri Janji se dobita zopet čez dva dni, tako sta se zmenila. Matevževa pot je vodila v Pohorčev stan, ki se je nahajal gori nekje pod Plešiv-cem. Domen še ni bil tam. Domnova naloga je bila, poizvedeti nekaj po Martini, kar je v zvezi s spopadom med partizani in policijo pred nekaj dnevi v bližini meddoljske šole, v kateri ni bito več pouka, pač pa so imeli nekak otroški vrtec za okoliške otroke. Martina je bila kot domačinka tam vzgojiteljica, poleg Kapelčanke Zefke in voditeljice tujke trde Nemke Lotte. Po tej Martinini zvezi je prišlo že več važnih podatkov v gozd.
Domna je zbudilo plahutanje in šumotanje zunaj okoli Gregorjevega hleva. Poslušal je pozorno. Puško je prijel krepkeje. Ko je ugotovil čez nekaj sekund, kje se nahaja, se je vznemirjal. Hkrati pa si je dejal: Danes sem že četrtič tako sam kot partizan. Če me kaj zbudi, se vselej tako bojim. To se moram odvaditi. Tudi Matevž mi je to vtepal v glavo. Menda pa čez čas pride potrebna hladnokrvnost sama po sebi. Partizan, zlasti pa kurir in obveščevalec, mora biti neustrašen, iznajdljiv in hiter. Brzdal je
11. april 1980
M - Štev. 15 (1963)
V	Me^) Hf^cr/cr-
wegd, VM; wfM:, Me voz:M: ^vtoM:oMd, $e ;e z Je/o Mever/efMo. VM^o /eto vz^/Me ž:v-/;eM;e pr;/:/:ŽMO 20 y4wrW;cev, ^er )iM! ;e /::7o odvzeto vozMo Jovo/;eM;e ^/: pa, ^er ;:?M ;e /<:/ pr:/;M^/;eM: <^vfo pr: prowe:M: MMreč: /)M Jo poI^oJov^M.
NeMe%70MM M^rd)& IrcoJo vozM:^of, yo zgM^:/: oM^te^, ^^IeM fMor%/ /:;r: M):7:ov prdv:/eM oJMO^ Jo au:o?MoM%, Jd /e M^rMreč t% M7MO prevozMO sreJs^o, je postg/o fča-
OOOOOOOOOOO^OOO-^OOOOOOOOOOO-POO
'V
Človek !n avlo
0000^00<>0000000^<>000000<>00<>00-0
$:7: poJzauestMO e/eM:eMr Mj:7?oveg^ j^z^, $:w-Z*o/ Mp^ove re^M:ČMe vreJMo^r:. Rrez vozMegd Jovo/jeMj^ M:s': več č/ovc^.	M/Mret: ^^or
ž:vef: j:rez dvroMroM^.
NdTMe^to rega /?: $e ?Mor%/ VM^ vozM:^ za-veJat: ;M :aJ: pr:zMat:, Ja (a(:^o Maprav: voz-M:':^: pregre^e^ :M Ja M: :zveM MevarMort:, Ja Jož/vr Merrečo. V rreMat^a r:e!reče č<: ga Me v Jo/MačerM ^roga Me pr:če JogoJ^a Me org%M: javMe varMorr: Me rrMe/:' :'?Met: za M:čvreJMeža a/: TMorJca. V terM pr:wera Maj ravMajo z Mj:?M r č/over^o fop/:MO, ^er je v ^raMja pr;j:o(o)^e-ga 3o&a.
Naa^ JaMajy^ega /:rta je gotovo (ep :M seve-Ja č/ovej^:, toJa ža/ Mwo eM.osfraMs^:. AfaMj-^a wa MaMtreč ?e (e^c:ja za vozr;:^a, za Mje-gov prav: o Jr: os' Jo č/ove&a, pa Maj /*o ta Mje-gov rovar:'t v Jragew vozJa, ga je raM:7 a(: ce/o a^J $ woj:rM vozJorM, a(: pereč, prav ta-&o č/ove^, ceM: rvoje rejo :*M ž:v(jeMje .4a^or OM svojega/ /*rav Ma to vozM:^:, pose^MO :M/aj-s:, ^aj raJ: poza/Jjajo. Opažajte že sarM pro-rMet pr: sewajorj:7:. /Ve^ater: vozM:^: v svoj: MesfrpMosf: zavoz:jo prav Ma teM: westa z vso /?rz;Mo čez, čeprav ^aže scMi^/or rJeče/ C/av-Mo j:'w je, Ja j:'%? worJa straŽM:'^ Me opaž: :M Ja pokažejo svojo saper:'orMost MaJ revč^oMt — pesceM:. Pogosto j:w Me gre M:orJa saM:o za to, Ja pr:Jo/::jo Ma časa, tetMveč Ja v zavest: te svoje saper:orMost: poMtžajo pešca, ga proMtetM: preJpts: :M TMestMC arejZtve že ta^o zapostav/jajo.
Za/ja^/jeMost v avto :M ta^o :M:eMovaM: Ma-preJe^ gotovo Me oprav:caje Meč/oveČMOst:.
Drobni nasveti
H Cvetača bo med kuhanjem ostaja be!a, če boste skupaj z njo ttuhaji košček jimonine tupine, ati pa če boste dodati vodi kisa ati mjeka.
H Duh po čebuti boste z rok najhitreje odstraniti, če boste roke zdrgniti s koščkom kuhanega krompirja.
H! Če je rumenjak preveč bet, ga nekoliko posoiite in dobit bo iepo rumeno barvo.
Lonec na zvišan pritisk
Lonec na zvišan pritisk je pomemben det ku-hatne posode in nadomešča četo serijo posameznih posod. Ko si na novo opremtjamo gospodinjstvo, mu damo prednost pred drugimi nakupi.
Neobhoden je zaradi tega, ker z njegovo pomočjo prihranimo čes.
Lonec na zvišan pritisk je tahko izdetan iz atuminija, iz emajtirane jeklene ptočevine, ati iz nerjaveče ptočevine. Skrivnost in ves „meha-nizem" tonca na zvišan pritisk je v njegovem pokrovu in v sistemu zapiranja, ki omogoča popotno zaprtje naprave in dopušča kuhanje v zaprti posodi.
KAKO DELUJE LONEC NA ZVIŠAN PRITISK?
Če boste dati kuhat zetenjavo v posodo z vreto vodo, torej pri normatnem pritisku, in boste vzdrževati vrenje vode, bo kuhanje pri 100 stopinjah C. Navztic zmanjšanju vira to-ptote in pokrovu, ki pokriva posodo, para uhaja. Če boste vtožiti zetenjavo z vodo v toneč na zvišan pritisk, ki ga boste hermetično zaprti, bo voda dosegta 100 stopinj C kot v prvem primeru, toda para ne bo mogta izhajati. Nakopičita se bo v posodi in ustvarita pritisk. Stedeč moči tega pritiska, se temperatura vsebine poveča nad 100 stopinj C, je 110 stopinj C pri 0,5 kg pritiska, in tahko doseže 125 stopinj C pri 1,3 kg pritiska. Zato je razumtjivo, da je kuhanje pri tej temperaturi hitrejše kot pri 100 stopinjah C.
PRITISK IN VARNOST
Pritisk v toncu narašča sorazmerno s paro; več je pare v toncu, botj se dviga pritisk. Za uravnavanje pritiska so tonci opremtjeni z več napravami, in sicer imajo:
GLAVNI VENTIL, ki omogoča izpuščanje pare, kadar je prekoračen pritisk. Ta ventit sestoji iz uteži ati vzmeti, ki sta preračunana na potrebni pritisk pare in se dvigneta, ko je te-ta prekoračena, tako da tahko para izhaja. Potrebni pritisk navadno dotočijo že proizva-jatci, pri nekaterih toncih pa ga tahko uravnavajo tudi porabniki. Izraz „tonec na zvišan pritisk" tahko upiorabtjamo samo za napravo, ki dosega 0,5 kg pritiska. V nobenem primeru pa ne sme prekoračiti 1,3 kg. Izhajanje pare povzroča piskanje, ki nas opozarja, da moramo zmanjšati vir toptote;
VARNOSTNI VENTIL, ki pri normatnem detovanju ne izpušča pare, detuje, kadar je v toncu previsok pritisk v primeru, če je nepričakovano zamašen gtavni ventit.
VARNOSTNO NAPRAVO za odpiranje ati zapiranje pokrova, ki z ene strani prepreči, da bi naraščat pritisk, če toneč ni zaprt, z druge strani pa ne dopušča odpiranja tonca, če para ni prehodno izpraznjena.
KAKŠEN LONEC NA ZVIŠAN PRITISK IZBEREMO?
Kakšna naj bo njegova zmogljivost? Zmogljivost, ki jo izberemo, mora ustrezati velikosti družine. Lonec na zvišan pritisk zmogljivosti 3 do 4 t bomo izbrati za samsko ali dvočlansko gospodinjstvo, 5-htrski toneč na zvišan pritisk za 4-čtansko in 7-titrski toneč za veččtansko. Pri tem svetujemo, da raje, kot bi kupiti en žeto vetik toneč, kupite sčasoma
dva manjša, seveda v zmogljivosti, ki vam bo ustrezata. V manjšem toncu se namreč ustvari hitreje pritisk, torej so jedi nekotiko prej kuhane, ob večjem prihranku energije.
KAKO UPORABLJAMO LONEC NA ZVIŠAN PRITISK?
Najprej morate toneč na zvišan pritisk dobro spoznati. Skrbno preberite navodita, odprite in zaprite toneč, tako da se teh gibov povsem naučite.
Začnite prvi pokus, ki je tudi najbolj enostaven: s kuhanjem zetenjave. Takoj ko začne izhajati skozi ventit obitna para zmanjšajte nastavitev kuhatnika ati plinskega goritnkia na tisto stopnjo, da se ohrani počasno vrtenje gtavnega ventita. Čas kuhanja, označen v knjižici z navoditi, je računan od trenutka, ko je naprava pod pritiskom, in ne od začetka kuhanja.
Proizvajatci, uporabniki in gastronomi si
niso povsem edini v tem, kako je treba ravnati potem, ko je kuhanje končano. Eni žeto priporočajo, da pustimo, da temperatura v toncu sama pade od 120 stopinj C na t00 stopinj C, za kar je treba počakati od 5 do 10 minut, odvisno od zmogtjivosti tonca. Drugi svetujejo, da postavimo toneč pod curek htadne vode ati v korito s htadno vodo. Obe metodi sta vetjavni: pri drugi prihranimo čas, vendar je gastronomsko manj priporočljiva.
Vzdrževanje tonca na zvišan pritisk je žeto pomembeno. Pri tem vzdrževanje samega tonca ni noben probtem, z vso skrbnostjo pa moramo vzdrževati pokrov. Redno se moramo prepričati, ati niso odprtine pri ventitih zamašene, in jih moramo očistiti s tanko žioo. Gumijasto tesnito na pokrovu moramo zamenjati, vsakič ko postane suho in poka.
Izogibajte se kuhanja tahke zetenjave: npr. špinače. Da se toneč ne bi navzet okusa po zatohlosti, ga po pranju ne zapirajte, temveč postavite pokrov na toneč z nasprotne strani, tako da se tahko toneč zrači. Med kuhanjem ati po kuhanju z toncem na zvišan pritisk prezračite kuhinjo.
Dobre /asfnosb ze#a
Zaradi dobrih lastnosti, ki jih ima zelje, mu že od nekdaj pravijo kralj zelenjavnega vrta, prijelo pa se ga je tudi ime ..zdravilo revežev". Francoski zeliščar Maurice Messe-que pravi, da v hudem mrazu ni boljšega kot vroča zeljna juha. Med francoskimi kmeti je že od nekdaj v navadi, da pojedo za zajtrk, preden gredo na polje, krožnik zeljne juhe.
Zelje je ena najstarejših zelenjav, ki jih poznamo, saj so ga jedli že pred štiri tisoč leti. Cenili so ga tudi Rimljani. Legenda pravi, da so bili Rimljani zdravo in močno ljudstvo vse dotlej, dokler so imeli na jedilniku redno močnik in zelje (rekli so mu brassia). Pomehkužili so se šele kasneje, ko jim je šlo bolje in so zaradi bogastva opustili vsakodnevni obrok zelja.
Kakorkoli že, v zelju je veliko zdravilnega: tu je vrsta vitaminov največ pa je vitamina A in C, tu so ogljikovi hidrati, rastlinske beljakovine, maščobe, smole, veliko kalija, železa, magnezija, žvepla itd.
Če zelje kuhate v vodi, je težko prebavljivo, zato naj ga ljudje z bolnm želodcem ne jedo preveč. Bolje je, če ga dušijo ali uživajo surovega, ki zdravju še najbolj koristi, saj ohrani vse zdravilne lastnosti.
Sveže zelje je odlična dieta pri kroničnem zaprtju, priporočajo pa ga tudi sladkornim in protinskim boinikom. Iz zelja lahko pripravite na sokovniku okusen sok, ki ga lahko zboljšate z rezino limone. Svež zeljni sok je zdravilo pri razjedi žeiodca ali dvanajstnika, pomaga proti siabokrvnosti, pri črevesnih oboienjih in arterioskierozi (poapnenju žil). Če se vas bo v zimskih dneh lotila angina, svež zeljni sok grgrajte. Če bi zaradi prehlada izgubili glas, pa je najbolje, da počasi, po požirkih, večkrat na dan pijete sok, ki mu primešate žličko medu.
Iz zelja lahko skuhate dober čaj, ki mu dodate tudi ščepec žajbla. Čaj bo pomagal, če ga boste pili redno, vsak večer pred spanjem, proti hudi živčnosti ali pa če vas
tiači mora.
Zaradi obilice vitaminov je zelje tudi odlično zdravilo zoper skorbut, zaradi katerega so včasih umirali predvsem mornarji, ki jim je na dolgih potovanjih primanjkovalo v hrani vitaminov. Kapitan Cook je že tedaj vedel za skrivnost o zdravilni moči v zelju. Zato je na potovanja zmerom jemal velike količina zelja.
Sveže zelje je dobro tudi za obkladke. Sveže liste ponekod polagajo na rane, čire, na vnete sklepe ali otekline. Da so listi mehkejši, jih prej zmečkajte, povaljajte z valar-jem, zmeljite v strojčku za mletje mesa ali zmehčajte z vročim likalnikom, lahko pa jih vsaj eno uro namakate v vroči vodi ali v olivnem oziroma bučnem olju. Obkladki so blagodejni tudi pri napadih žolča, protina, revme, išiasa, ali pri raznih nevralgijah. S toplimi obkladki iz zelja lajšamo tudi jetrne napade, trebušne bolečine, drisko, griže, menstrualne težave itd. če pa vas muči hud glavobol, denite obkladek na čelo, pri nahodu in napadih astme pa na prsi in grlo. Zeljevi obkladki so nasploh zelo dobro ljudsko zdravilo. Pomagajo tudi pri krčnih žilah, turih, hemeroidih in celo pri gangreni.
Tudi v kislem zelju je veliko zdravilnih lastnosti. A o tem prihodnjič.
svoje zbegane misli, utišal dihanje, a srce je tolklo kot nagajivec po votlem sodu.
Zdaj se je oddahnil odrešeno: Zunaj sta se zadrla dva lešnikarja in se začela znova loviti, da je plahutalo in butalo po trhli hlevski strehi. Takoj se je spomnil Domen Matevževega nasveta, kako je treba prisluhniti pticam in divjadi, ki najprej izdajo bližajočega se človeka. Torej so živali velike pomočnice partizanov.
Domnu je povedala potem Martina veliko novega, ko sta se dobila na določenem mestu blizu njenega doma, ki je bil niže pod Gregorjevim hlevom skoraj ob meddolj-ski dolinski cesti, koder so pogosto hodile policijske patrulje, prihajajoč iz raznih sosednih dolinic in grap. Domen se je spomnit Štefanovega pripovedovanja, kako se je dogajalo čudno na Zvamanci. Martina pa je dopolnila:
„Zvamančarica je nesla pravkar v gozd nad domom jesti pobegli Kruhovi kmetici, ki je tudi ušla policiji na svojem domu. Pa zagleda Zvamančarica doli pri hiši vse polno policije. Kot bi ovohala, koliko je ura, se je skrila in se tako rešila v hosto. Štefan pa je izmaknil kar raz njivo, ko so pobirali krompir!"
Domen je zavzdihnil zamišljeno:
..Ostale Kruhove pa so odgnali?"
„Seveda, še dve dekleti tudi."
„ln pri Zalužku so še zabasali dve deportiranki Ukrajinki!"
„K sreči je ležala Zalužkova gospodinja na porodu, tako so jo pustili. Zdaj se je morala podati seveda v gozd in oddati malo dekletce sorodnici."
..Kolikor smo izvedeli, je bila povsod izdaja?"
„Seveda, neki Maraž — ali tako podobno se piše — je bil pred nekaj časa pri partizanih, zdaj pa je šel k Nemcem in izdaja hiše, kjer je dobit kaj za pod zob. To so Judeži!"
„Pri Vogeljniku se je godilo tudi žalostno."
„Mater in sorodnico, ki je bila za deklo, so odpeljali, otroka sinova pa so pretepali in jima groziti s pištolami!"
„Je res, da so prav kapelški žandarji vmes?"
„Seveda. Povsod je sam komandant Vrabič zraven. Prav on je hotel ustreliti Vogelnikovega fanta, ki je komaj nekaj čez deset let. Postavil je otroka pred križ, ga prisilil, da je moral razpeti srajco na prsih, mu pritisnil pištolo na gole prsi ter mu grozil: Takoj poči, če ne poveš, kje je oče!"
Vogelnik je pobegnil namreč tudi pravčas v hosto. Fant je bi! trden in ni ničesar izdal.
„Policisti postajajo divjaki!" je vsekal Domen.
Martina pa je nadaljevala:
..Tudi Zalužka je tiral sam Vrabič nekam v gozd, da si izkoplje jamo. Hčerka Krista je šla z očetom. Pa je grozil obema: Takoj bosta ležala v jami! Pa poslušaj, kako so zabasali tudi Stažiča. Sam Vrabič je prišel pred nekaj dnevi k njemu kot narejen hostar. Možakar pa je bil toliko previden, da jim ni dal jesti. Morda je rekel le kaj vprid partizanom? Ne vemo prav. Čez čas pa so prišli in Vrabič mu je zabrusil v obraz, kako ga je dobil na timance. Čudno, Stažič, ki je pred leti še nekako močno na Hitlerja držal!"
„Tudi Petrinovo mater so zaprli, ko ima menda sina pri eses na fronti?"
„To te policijske svinjarje nič ne zadržuje. Saj so tudi s Kožuljem šli, ki ima edinega sina na fronti. Tudi z Mo-zinovimi so šli. Vsi smo prestrašeni!"
„Ni se treba bati, vsak čas bodo tukaj večje enote partizanov!" je tolažil Domen, četudi ni vedet, kod bodo prišle večje borbene enote.
Martina pa je potišala glas:
„Zdaj govorijo, da ne bodo več zapirali. Menda bodo
počakali, da kmetje pospravijo pridelke, potem pa bodo podvzeli dosledne izselitve ... A v gozd jih odhaja vedno več, zlasti dopustnkiov, ki pridejo iz Celovca in drugih daljnjih krajev!"
„Bomo Nemcem že podkurili!"
Martina je bila dobro obveščena:
„V Sati tam so prišli novi partizani! S tistimi so se že vžgali policisti. Prav tisti policisti, ki so zgubili SS-ofi-cirja, za katerim je jokala Roza v kavarni v Kapli tako naglas. Morda jo je objemal kdaj obetajoče?" Potem je podala Martina izčrpno poročilo o situaciji v Kapli sami. Na splošno je bilo vzdušje med tržani dobro, se reče:
,Heil Hitler!' so pozdravljali le še šolarji. Tudi od teh ne več vsi. O nemški zmagi le namenoma govori kdo glasno, zlasti kakšen tak, ki hoče izustiti s tem nekako šalo. Kadar so zračni alarmi, se bojijo nekateri potuhnjeni hitlerjanci najbolj tega, da bi naskočili prav v takem primeru partizani trg in naredili .svoje.' Kaj s tem mislijo, nikomur ni prav jasno. Spet in spet pa čuješ, kaj bi s& bal, če nisi storil nikomur kaj slabega. Zato je opažati tudi, da pridejo od raznih ljudi pošiljke za .lesne '
..Pogosto ne vemo niti za ime!" se je zresnila Martina, „tako da si človek v škripcih, če ti le ni nastavila gestapo s tako pošiljko zanko!"
Zdaj je spregovori) spet Domen:
„lz dneva v dan se pozna, da bo vojne čimprej konec, ko je klecnila fašistična Italija! Novinci, ki so bili poprej zunaj na fronti, vedo povedati, da se pomikajo nazaj in nazaj ves čas po padcu Stalingrada letos februarja-Uradno se reče seveda temu: Strateška priprava za zmago tisočletnega rajha."
„To je že precej smešno, da lažež o zmagi, ko s&' pomikaš proti domu ..
^r:TojM Jč)
11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
V
jih
z4t^K;e
Vzgojitetjice se usposabljajo za varstveno delo na vzgojitelj-soli y Mariboru, kjer se izpopolnilo tudi v znanju madžarskega ^'ka. Skozi usposabljanje ob detu okviru seminarjev slovenskega in ^dzarskega jezika, ki jih organizi-Zavod za šolstvo v Murski Soboti, gatijo in utrjujejo znanje obeh je-.v- Jezikovno in didaktično zna-^)e poglabljajo tudi s hospitacijami enojezičnih siovenskih vzgojnovar-J^^oih^ ustanovah v SR Stoveniji in Madžarskih vrtcih v obmejnih kra-' na Madžarskem na recipročni snovi ter na tečajih madžarskega Jezika v Budimpešti, j sodelovanju s Pedagoškim za-, "°m v Zaiaegerszegu ter vrtcem v .. Mejnem kraju Lenti pridobijo vzgo-J teijice tutdi napotita, informacije in gMdtvo za uvajanje madžarske kul-te v vzgojno deto. Na osnovi pro-g^nta potreb, ki ga vzgojiteljice sa-e pripravijo na osnovi svojih opa-vanj Skušenj pridobijo ustrezno p adtvo: tjudske otroške pesmice, iz-evanke, otroške igrice itd.
Razvito je tudi sodetovanje z vzgoj-varstvenimi ustanovami v Vojvo-M. kjer obiskujejo tudi jezikovne Minarje za pedagoške detavce. Je-, *jovno usposabljanje vzgojiteljic, ki .M)o v dvojezičnih vzgojnovarstve-ustanovah, je posebnega pomena, ^ J Je razvijanje govora eno od osnov-področij intelektualne vzgoje Lgt v predšolskem obdobju, kar ^ ko zagotovi vzgojiteljica, ki se obeh jezikih brez težav, sproščeno, ^Mvno in pravilno izraža. Pravilo, Ve v dvojezičnih vzgojnovarst-ob b ustanovah delajo vzgojiteljice j narodnosti v približno enakem ^ ^0, služi tudi temu, da bi pre-stdi eventualne težave zaradi je-ovnega primanjkljaja v enem ali ogem jeziku.
^R^kor na vsem narodnostno me-OeM območju, morajo tudi vzgojno-J^Vene ustanove že navzven od-prisotnost dveh narodnosti in j "jo jezikov. Le-ta se kaže v dvo-Rbih napisih na stenah prosto-nib'' dvojezičnih navodilih, dvojezični formularjih, v dvojezičnih pro-z ^ komuniciranju v obeh je-'h s starši, v dvojezičnih konfe-pismih poročilih, pripravah ^gojiteljic, v uporabi simbolov obeh ^"rodnosti v dvojezičnih imenikih ^Mok, kamor vpisujejo izvirna mad-f.ska oziroma slovenska imena in ejHrnke in kar zedeva vzgojne smot-v uporabi vzgojnih sredstev v ^ch jezikih.
^ Y starejših skupinah in še posebej ^ skupini, ki se pripravlja na vstop tn T, i knjiga nepogrešljiv pripo-sk	""j bo slikanica, otro-
revija ali ilustrirana knjiga. i^S°jnovarstvene ustanove naj bi oddelkih knjižni kotiček, s ^'Mizno tremi knjigami na otroka. yJ°R^ične vzgojnovarstvene ustano-Di-^^ normativ sicer presegajo, saj Ve lf Približno 3,8 knjig na otroka, kiV' ** je ob tem le dobra četrtina ^ i'8 v madžarskem jeziku. Delavke ni ^?Sojnovarstvenih ustanovah pri-Žs pomanjkanje knjig v mad-*°skem jeziku za predšolske otroke ^ jM^jhni zavzetosti založb, ki za-' nizke naklade tovrstnih knjig najdejo ekonomskega interesa, njtznice vzgojnovarstvenih zavo-str ] hranijo tudi priročnike in in ] vno literaturo v madžarskem rp ^ ^venskem jeziku, ki jo na prime-ko "^^'n približajo tudi staršem. Ta-'Ma lendavski zavcid ob prostoru, ot ^^arši predajajo in sprejemajo i urejen knjižni kotiček oziro-ter	knjižnico z vzgojno li-
tz	slikanicami,	revijami, izreki
rn časopisov z vzgojnovarstveno testa !(	Vzgojiteljice opozarjajo
kg na posamezne strokovne član-Vp. ° ^?8°j' otrok ter posojajo to-si l'Mraturo na dom. Prav tako kte nnko otroci izposodijo otroško ko *^nro. Glede na otrokovo jezi-^v.n° sposobnost usmerja vzgojitelji-Po ' teh knjig tako, da otroku dveh treh knjigah v njegovem Mrmem jeziku posodi tudi knjigo M*ugem jeziku.
^jezični vrtci imajo na razponih s?razmerno veliko avdiovizual-tak ^^'Močkov, diafilmov in filmov, " v slovenskem kakor tudi v "^".ac^cm jeziku.
Ve n ^ dvojezičnih vzgojnovarst-organizacijah na narodnostno ^k^"CM območju v Prekmurju po-a po enotnem vzgojnem progra-
mu za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v Sloveniji. Med splošnimi vzgojnoizobraževalnimi smotri in nalogami vzgojnovarstvene dejavnosti bi glede na narodnostno raznolikost na tem območju lahko še posebej izpostavili naslednje smotre, ki jih navaja tudi zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v splošnih načelih:
#	vzgaja ljubezen do staršev, svojega naroda in domovine kiot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije;
#	razvija govor in druge izrazne sposobnosti kot osnovo za sporazumevanje z okolico in za nadalnji intelektualni in celoten osebnostni razvoj.
Poleg splošnih vzgojno izobraževalnih smotrov pa uresničujejo dvojezične vzgojnovarstvene organizacije še dodatne smotre:
#	med otroki, Slovenci in Madžari, ustvariti vsestransko sožitje;
ALBINA LOCK:
#	otroci naj bogatijo besedni zaklad obeh jezikov s tem, da je v ospredju kot obveza materin jezik in kot možnost drugi jezik;
#	otroke navajemo na samostojni govor, lepo izražanje v materinem jeziku, ob tem pa ga motiviramo za enak smoter v drugem jeziku;
#	negovati je treba različno jezikovno osnovo otrok v materinem in drugem jeziku ter doseči skupne vzgojne smotre jezikovne vzgoje;
G v vzgojnem delu je treba razvijati enakopravnost in enakovrednost obeh jezikov.
Jezikovna dejavnost je neločljiv del splošnega vzgojnega procesa in je zatorej delo dvojezične vzgojnovarstvene organizacije zasnovano tako, da je jezikovna vzgoja — seveda vzgoja v obeh jezikih, v madžarskem in slovenskem — prisotna na vseh področjih ter v vseh življenjskih situacijah, ki so pomembne za otroka v vrtcu. Naloga vzgojiteljice je, da jo vsi otrooi v skupini razumejo. Vzgojiteljica se mora v svojem govornem obnašanju prilagajati otroku in uporabljati tisti jezik, ki ga otrok razume, torej jezik katerega se je otrok naučil v družinskem krogu. Drugega jezika se otrok uči med sporazumevanjem v igri s sovrstniki, pri usmerjenem delu v okviru skupine, vzgojitelj pa pozorno spremlja in vzpodbuja njegovo iniciativo in aktivnost v drugem jeziku.
Eno od osnovnih pravil ob posredovanju jezikovnega znanja v dvojezičnih vrtcih je, da otrok drugega jezika ne sme doživljati kot ovire v procesu socializacije: otrok zaradi neznanja ali nerazumevanja drugega jezika ne sme doživeti neuspeha.
Vzgoja oziroma varstvo je dvojezično za otroke vseh starostnih stopenj. Vzgojiteljica oziroma varuhinja uporablja madžarski in slovenski jezik pri najmlajših otrocih (v jaslih) in s tem, ko ogovarja vsakega otroka v jeziku, ki ga razume že razvija otrokom tudi občutek za drugi jezik. Naloga vzgojiteljice, ki dela z otroki do tretjega 1. starosti je, da jih glede na posamezne faze razvoja govora v tem obdobju postopno navaja poslušati govor odraslih, kar doseže z jasnim, razločnim, počasnim, primerno glasnim in ljubeznivim govorjenjem, jih navaja h govorjenju, jih seznanja s čim več imeni predmetov ter jim postopno posreduje spoznanje, da se je lažje sporazumevati z govorom, kakor z mimiko, navaja jih na pogovor z odraslimi in že v tem obdobju preide na pogovor z več otroki hkrati. Ob tem skrbi in načrtno pospešuje oblikovanje besednega zaklada in izpolnjuje izražanje (otroci poimenujejo predmete, pojave, opravila, opisujejo stvari in dogodke, izražajo želje, potrebe in iz-
kušnje ob vzpodbudi vzgojiteljice. Vzgojiteljica še posebej skrb: za pravilno izgovorjavo posameznih glasov. Kakor v vseh poznejših starostnih obdobjih je v tem še prav posebej pomemben pravilen govor vzgojiteljice.
Vzgojni program v oddelkih za otroke od 3. leta do vstopa v osnovno šolo je zasnovan tako, da se dejavnosti z različnih vzgojnih področij povezujejo brez meja in ločnic v enovit vzgojni proces, ob čemer je naloga vzgojitelja, da zagotavlja vsestranski vzgojni vpliv ob upoštevanju razvitosti otrok in njihovih individualnih sposobnosti. Vendar so ob zahtevi, da naj vzgojiteljica skrbi za vzpodbujanje govorne dejavnosti — v dvojezičnih vrtcih seveda v obeh jezikih — pri vseh vzgojnih dejavnostih (prt telesni in zdravstveni vzgoji, intelektualni vzgoji, moralni, delovnto-tehnični in estetski vzgoji in pri vseh področjih, ne le
med posameznimi zaposlitvami), naloge, ki jih mora v to svrho opraviti, zastavljene v okviru intelektualne vzgoje in sicer na področju razvijanja govora. Program navaja kot smotre intelektualne vzgoje med drugim:
#	do vstopa v šolo naj se otroci nauče pravilno in smiselno govoriti ter razumeti govor drugih, pridobijo naj si primeren besedni zaklad in govorne izkušnje za samostojno sporazumevanje z vrstniki in z odraslimi, v znanih pa tudi novih situacijah; govor naj si razvijajo vzporedno s pridobivanjem življenjskih izkušenj in razvijanjem intelektualnih sposobnosti, zlasti mišljenja;
#	s spoznavanjem in doživljanjem leposlovnih pripovednih vsebin in deklamacij naj si otroci razvijajo čustva in fantazijo ter osnovne Sposobnosti dojemanja moralnih vrednot;
#	otrokom je treba vzbuditi zanimanje za knjigo ter privzgojiti pravilno ravnanje z njo.
Za posamezne starostne skupine predvideva vzgojni program tudi povsem konkretne vsebine in naloge za razvijanje govora v okviru intelektualne vzgoje:
V starostni skupini za otroke od 3. do 4. leta vzgojiteljica spodbuja otroke h govorenju o vsem, kar doživljajo doma, v vrtcu in zunaj njega. To doseže z metodo neposrednega opazovanja tako, da otroci dobijo čim več zaznav in oblikujejo pravilne predstave. Ob tem izkorišča sleherno priložnost za spontano spoznavanje ter pripovedovanje o tistem, kar otroka zanima, četudi vsebina odstopa od načrtovanega. Veliko pozornosti vzgojiteljice velja na tej stopnji razvijanju sluha, govornih ter dihalnih organov, oblikovanju besed in stavkov. Govorne vaje izvede vzgojiteljica s pomočjo igric in izštevank.
Da bi vzpodbudila čim več razgovorov, uvaja vzgojiteljica individualni pogovor in pogovor v skupinah ob različnih otroških dejavnostih ter vzpodbuja in motivira otroke, da sami govorijo. S pestrim in vsebinsko bogatim življenjem v oddelku vzgojiteljica doseže, da otroci razvijajo lastno govorno aktivnost, k čemur jih vzpodbuja sproščeno vzdušje v oddelku in prisrčni odnosi med otroci in vzgojiteljico. Ob tem mora vzgojiteljica vzpodbujati govorno aktivnost na ta način, da se zadovolji z enobesednimi odgovori in nepopolnimi stavki in vodi otroka postopoma do bogatejšega govora. ..Vzgojitelj naj ne prekinja otroku govora zaradi morebitnih napak, popravlja naj jih obzirno. Zaveda naj se, da je na tej stopnji bistveno pomembno zbujanje govorne aktivnosti in da je obli-
kovanje pravilnega govora otrok v veliki meri odvisno od zgleda ki ga sam daje otroku z razumljivim, pravilnim in naravnim govorom". To navodilo je še zlasti pomembno za delo v dvojezičnih vrtcih, kjer velja pri govorni aktivnosti otrok v drugem jeziku pravilo, da se vzgojiteljica zadovolji z govorno produkcijo, ki bi sicer ustrezala nižji starostni stopnji.
Pri tej starostni skupini vzgojiteljica poglablja in razširja besedni zaklad otrok tako, da jih navaja k poimenovanju vsega, kar zaznajo novega ob spoznavanju okolja v vzgojnovarstveni organizaciji in bližnji okolici, v družini in tako dalje. Pri izgovorjavi samoglasnikov in soglasnikov vzgojiteljica posebej skrbi za izgovorjavo tistih glasov, ki veljajo za težje v enem ali v drugem jeziku. Otroke navaja na polno in pravilno izgovorjavo besed ter skrbi, da izgovarjajo besedo v celoti, ne da bi izpuščali posamezne glasove ali zloge. S pomočjo ponazoril otroci poslušajo in pripovedujejo preproste vsebine, poslušajo in recitirajo kratke otroške pesmice in izštevankc. Tako si razvijajo čut za lepo govorico in govorni ritem. Ob tem se naučijo pesmice in izštevanke v madžarskem in v slovenskem jeziku.
V starostni skupini od 4. do 5. leta se zahtevnost, temeljitost in obseg nalog pri razvijanju govora na prejšnji starostni stopnji poveča, razširi in poglobi: otroci nadalje usmerjeno razvijajo občutljivost čutil spoznavne funkcije, predvsem govor. Vzgojiteljica jih navaja k čim bolj samostojnemu izražanju, razvija njihovo sposobnost oblikovanja in razlikovanja vseh glasov ter sposobnost poslušanja govora odraslih. Nadalje izpopolnjuje govor otrok, „kot instrument sporazumevanja v vsakdanjem življenju pa tudi kot element čustvene stabilnosti in socializacije."
Vzgojiteljica dosega zgornje smotre tako, da otroke seznanja z dogajanji v okolju. V tem starostnem obdobju otroci opisujejo predmete in pojave, dojemajo prostorske, časovne in količinske odnose, ugotavljajo lastnosti predmetov, kar tudi poimenujejo z ustreznimi izrazi. Vzgojiteljica navaja otroke, da poslušajo, skušajo razumeti in si zapomniti povedano vsebino, da se pri pripovedovanju omejijo na določeno temo, da pripovedujejo dokaj samostojno v smiselno oblikovanih in čedalje bolj sestavljenih stavkih.
Na tej starostni stopnji je še potrebna vaja težjih glasovnih zvez, hkrati pa mora vzgojiteljica usmerjati otroka k pravilni sintaksi v obeh jezikih, ob čemer skuša s posebnimi vajami doseči utrjevanje pravilnih zvez v posameznem jeziku. Otroci te starostne skupine dojamejo in si zapomnijo obsežnejše vsebine ter so za razvoj njihovega govora posebej primerne pripovedi, ki vsebujejo več dialogov. Vzgojiteljica se s posameznimi otroki in skupinami veliko pogovarja in spodbuja njihovo govorno aktivnost pri vseh dejavnostih. Program predvideva na tej stopnji dvakrat tedensko tudi skupno usmerjeno zaposlitev za razvijanje govora. Ta aktivnost traja toliko kolikor je primerno glede na sposobnost koncentracije otrok te starosti.
Pri otrocih v starostni skupini od pet let do vstopa v šolo se naloge intelektualne vzgoje in s tem področja razvoja govora stopnjujejo, razširjajo in poglabljajo. V ospredju je oblikovanje bolj natančnih, zahtevnih in širših spoznanj o ljudeh, predmetih, pojavih in dogodkih v okolju, v katerem živijo ter težnja k samostojnemu izražanju o teh spoznanjih v slovnično pravilnem govoru. Ob tem se nadaljuje razvoj artikulacije glasov, sposobnost razlikovanja glasov ter sposobnost za poslušanje govora odraslih. Izpopolnjevanje govora otrok kot instrumenta sporazumevanja se nadaljuje pri vseh vzgojnih dejavnostih.
Otroci si bogatijo besedni zaklad s pripovedovanjem o pojavih in dogajanjih v širšem okolju. V obeh jezikih pridobivajo izraze za poimenovanje čustvenih in moralnih vrednot, lastnosti, duševnih stanj, itd. V skupini se privajajo na pravila pogovora ter koncentracijo na določeno temo. Primerne pripovedne vsebine obnavljajo že brez ponazoril.
(Du/je v prihodnji
Metode dela v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah
na narodnostno mešanem območju v Prekmurju
radio - tetevizija
A V S T R ) J A 1
PETEK, 11. 4.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Werner Berg —
10.30	Prosim k mizi — 10.55 Ktub seniorjev
—	11.35 Samo nevšečnosti — 17.00 Za pred-šotske otroke — 17.25 Kunibert — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Muppet-show — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki — 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Tuje perje — 22.10 Rekiama in šport — 22.20 11. aprii 19.55: poiet v Moskvo.
SOBOTA, 12 4.: 15.25 Božanska 3ette —
17.00	športna abeceda — 17.30 Nekoč je bi) . . . čiovek — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieii Heinz Conrads —
19.00	Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske —
19.30	Čas v stiki in šport — 20.15 Mož na prodaji — 22.00 šport — 22.00 3o!iy Joker
—	23.05 Poročita.
NEDELJA, 1!. 4.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Peke) na zemiji: ijubosumnost — 15.25 Nebeško dariio — 16.45 Ena, dve ati tri —
17.30	Pes in mačka — 17.40 Otrokom za iahko noč — 17.45 Kiub seniorjev — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Operni vodič — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki in šport — 20.15 Ljubezen na vasi — 21.45 Poročita — 21.50 Goteborg: jahanje za svetovni pokat.
PONEDELJEK, 14. 4.: 9 00 Za predšotske otroke — 9.30 Peket na zemtji: tjubosum-nost — 10 00 izviri zgodovine — 10.30 Božanska Jette — 17.00 Za predšotske otroke
—	17.25 Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki — 20.15 Po-nedetjski šport — 21.05 Akcija v Manhat-tanu — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 15. 4.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Angteščina za začetnike — 10.00 Nepoznano sosedstvo — 10.30 Nebeško da-rito — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Moj konj Taffdi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Prizma — 21.00 Mtadi mož z tnnviertta.
SREDA, 16. 4.: 9.00 Oddaja z miško —
9.30	Dežeta in ijudje — 10.00 Zemtjevid —
10.30	Stedovi v pretektost — 17.00 Skrivnostni grad — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ftambardi
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	čas v stiki — 20.15 Ptavotaske imajo piednost.
ČETRTEK, 17. 4.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike —
10.00	Mnogo poti — en citj — 10.30 Ptavotaske imajo prednost — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Don in Peter — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18 00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike tz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Cesar na dežeti — 21.45 Večerni šport.
		AVSTRIJA 2
K		PETEK, 11. 4.: 17.25 Pregted sporeda — 17.30 Nepoznano
sosedstvo — 18.00 Peket na zemtji: tjubosumnost — 18.30 Orientacija
—	19.00 Vi žeiite — mi igramo — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kart Hodina — 21.00 Beta hiša, zadnji vhod — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Btazno smeti.
SOBOTA, 12. 4.: 15.15 Wiener Krieau: konjske dirke — Wiener Stadthattenbad: pta-vatni meeting — 17.15 Wattoni — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter
—	19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za ijud-skega odvetnika? — 20.15 Gtasbena kram-tjanja s Christianom Boeschom — 22.10 Dvoboj v Mehiki.
NEDELJA, 15. 4.: 14.55 Pregted sporeda —
15.00	Tenis — 16.15 Predstava udetežencev evrovizije Song contest 1980 — 16.50 Mi-raete of Morgan s Creek — 18.30 Okay —
19.30	Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted
—	20.15 Stedi v pretektost — 21 45 šport —
22.00	Cotumbo.
PONEDELJEK, 14. 4.: 17.55 Pregted spo reda — 18.00 Angteščina za začetnike —
18.30	Bodoči mojstri — 19.00 O izobrazbi
—	20.15 Poidark — 21.05 Misiiti, govoriti, pisati — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ceiine in Jutie se petjeta z tadjo.
TOREK, 15. 4.: 17.55 Pregted sporeda —
18.00	Dežeta in tjudje — 18.30 Vetika svetovna mesta — 19.15 Nova — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Spoznate metodijo? — 21.03 Judy — žena z mnogimi obrazi — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 16. 4.: 16.40 Pregted sporeda — 16.45 Posnetek iz partamenta — 18.00 Francoščina za začetnike — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 čas v stiki — 20.15 Cafe Centra) — 21.00 šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.00 Eden sam.
ČETRTEK, 17. 4.: 16.40 Pregtd sporeda — 16.45 Posnetek iz partamenta — 18.00 Ruščina — 18.00 Pota k umetnosti — 19.15 Gaterija — 19.30 čas v stiki — 20.15 TriČ-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.00 Ktub 2.
tzdajateij, zatoinik in iastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odaovorn! urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Ceiovec / Ktagenfurt, Gasometergasse 10, tet. 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje
4%	DOPUST 80! Ceiovec - Sejemski vhod St. Ruprechter Strafje - od 17. do 20. apriia dnevno od 9.	.STROKOVHISEJEM t prosti čas, hobby in potovanja do 18. ure - zabaviščni park do 20. ure	Z avtomobi!skim satonom
B/eščeča spe? vabi
Medtem ko je pri nas v dotini po-m)ad — zvončki, trobentice in druge cvetice dajejo prebujajoči se naravi pisano barvitost — pa je v Karavankah še globoka zima z debelo beto plastjo snega. Tudi na Bteščeči planini, kjer stoji ptaninska postojanka Stovenskega planinskega društva Celovec, „Koča nad Arihovo pečjo" je še prava zima, saj je gori Še okrog pol metra snega.
Po navadi pozimi le redki planinci zaidejo na zasneženo Bleščečo. Letošnjo zimo pa je bilo povsem drugače — naši fantje, ki upravljajo na Bleščeči vremensko postajo, so bili tokrat najmanj enkrat na teden na planini in to seveda pri vsakem vremenu. Tam imajo nameščene naprave za merjenje količine padavin in druge aparature, ki so potrebne za takšno vremenoslovsko postajo. Zbrane podatke mesečno pošiljajo celovški meteorološki postaji, to je ustanovi, ki zbira podatke o vremenu po celi Koroški. Od 1. maja naprej bodo naši fantje spet redno dežurali v koči in sicer ob sobotah (od 16. ure naprej), nedeljah in praznikih. Kot vsa leta tudi tokrat opozarjamo in obveščamo planince, da koča ni oskrbovana pač oa imajo obiskovalci možnost uporabe koče (prenočevanje) vključno kuhinje, to je da si sami pripravijo hrano, ki jo prinesejo s seboj. Med tednom ko je koča navadno zaprta, imajo člani Slovenskega planinskega društva možnost uporabe koče. Ključ se dobi pri gospodarju koče Jozeju Miklavčiču v Ščedmu pri Šentjakobu v Rožu. Naši dežur-
Opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige, do sl lahko
BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE v Slovenski študijski knjižnici. SSK ima svoje prostore v dijaš-kem domu Siovenskega šotske-ga društva, Tarviser Strahe 16, tel. 82 9 68.
Knjižnica posluje v ponedeljek In torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od 1. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. 1. avstrijsko slovenico. Knjige so žeto raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimale.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Slovenska študijska knjižnica Tarviser Stratje 16 90!0 Celovec
KRATEK IZBOR KNJiŽNiH NOVOSTI SLOVENSKE STUDIJSKE KNJIŽNtCE
HTRINKAUS Vinko: ZRUSEK, dramatična zgodba o rudarju Anzi, njegovi poklicni in človeški usodi, 163 sir.
Bi ŠVAJNCER Janez:SOVRA$TVO IN LJUBEZEN, zgodba o odnosih med Petričevo in Breznikovo družino iz Siovenskih goric, 258 str.
HGAGERN Friderik: LJUDSTVO, zgodovinski roman iz naših krajev, 441 str.
HFORTIC Bojan: UŽIVANJE — NASLADA tN ZLO, 22 str. ii. Bt RAZTRESEN Marjan: KRUTA GORA, jugoslovanski vzpon na Mount Everest 1979,
245 str., iiustr.
B1GRAEF Ulrike & Kurt: PLETEMO IN KVAČKAMO, priročnik za ročna deta- 240 str.
Za m!ajše bratce
HINGOLlC Anton: DEČEK Z DVEMA tMENOMA, pretres-tjiva zgodba o enajstletnem fantu, ki se odioča med .novo" in .staro", pravo materjo, 122 str., iiustr.
HKASTNER Erich: DVOJČICI, zgodba o nenavadni usodi dveh deklic — dvojčic,
118 str., iiustr.
HINGOLlC Anton: MLADOST NA STOPNICAH, mladinski roman, 225 str., iiustr.
Navedene knjige lahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni .NASA KNJIGA"
Celovec, Pavličeva S—7
niki, ki so hkrati tudi .meteorologi", bodo v prihodnje redno dežurali tudi pozimi in sicer ob nedeljah. Ob tej priložnosti bodo opravili tudi meritve količine padavin in preostali meteorološki servis. Tako bo „Koča nad Arihovo pečjo" edina planinska postojanka, ki bo redno odprta ob nedeljah tudi pozimi. Naj še večkrat poudarimo in ponovimo, da je slovenska planinska postojanka na Bleščeči v teku let pridobila sloves ene najbolj priljubljenih (celo dunajski časopisi so poročali o tem) planinskih postojankah v Karavankah, na kar smo še posebno ponosni.
Bleščeča planina s planinsko kočo je prava oaza miru sredi zelenih karavanških gozdov. Najugodnejši pristop je z naselja Kopanje, kjer je znano in gostoljubno gostišče .Ttirken-kopf" (dobra hrana in veliko parkirišče). Od tam je peš še pičlo uro do koče.
Planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo" je izhodiščna točka
Potovanje
Zveza koroških partizanov v Celovcu organizira od 31. maja do 7. junija 1980 potovanje v Moskvo, Leningrad in Kijev s ledečim sporedom:
1. dan, 31. maja: Prevoz z avtobusom na ljubljansko ietališče, od tam polet z letalom preko Beograda v Moskvo. Hrana v letalu.
Z. in 3. dan, 1. in !. junija: Moskva, program predvideva krožni ogled sedem in pol miiijonskega mesta z avtobusom:	Rdeči	trg, Boljšoj teater,
Gorkijev prospekt s spomeniki Jurija Dolgorukega, Puškina in Majakovske-ga. Univerza Lomonosova na Leninovih gorah, s pogledom na olimpijski stadion, obisk v Leninovem mavzoieju, ogled Kremlja z obiskom enega izmed saborov (cerkev). Ogled stalne razstave Sovjetske zveze, ter astronavtske razstave.
4.	dan, 3. junija: Polet v Leningrad in namestitev v hotelu.
5.	in 6. dan, 4. in $. junija: Krožni ogled Leningrada — Severnih Benetk z avtobusom. Videli bomo reko Nevo in številne kanale, Nevski prospekt, Zimski dvorec, Marsovo polje, Smolni, spomenik cesarja Petra L, križarko Au-roro in Eremitražo. Obiskali bomo Pis-karjevo spominsko pokopališče kjer je pokopanih po) miiijona Leningrajča-nov, ki so od gladu in mraza pomrli za časa nemškega obleganja mesta. Napravili bomo tudi izlet v Petrov dvorec ob Finskem zalivu in si ogledati prekrasen park z neštetimi vodometi.
SKD Globasnica vabi na komedijo STROGO ZAUPNO
ki bo v nedeijo 13. apriia 1980 ob 14.30 uri pri Soštarju v Giobasnici Gostuje dramska skupina PD Standrež iz Standreža pri Gorici
Prisrčno vabijenit
Siovensko prosvetno društvo .Zarja" v Žeiezni Kapii vabi na igro
DVA BREGOVA
[Anton Leskovec — Marjan Beiina) v nedeijo 13. apriia 1980 ob 11. uri dopoidne v farni dvorani v Žeiezni Kapi).
Gostuje igraiska skupina SPD .Radiše" z Radiš. Režija Sonja Ban.
Ljubiteiji odrske dejavnosti
prisrčno vabijenit
Siovensko prosvetno društvo v Šentjanžu vabi na dramsko predstavo
DVA BREGOVA
[Anton Leskovec — Marjan Beiina)
ki bo v nedeijo 13. apriia 1980 ob 19.30 uri v dvorani pri Tišiarju v Šentjanžu. Režija: Sonja Ban.
Gostuje igraiska kupina SPD .Radiše"
Siovensko prosvetna zveza in katoiiška prosveta Sentiij vabita na
PEVSK) KONCERT
ki bo v nedeijo 13. apriia 1980 ob 10. uri v dvorani pod novo cerkvijo v Sentiiju.
Sodeiujeta: ženski zbor .Oton Župančič" iz Standreža pri Gorici v ttaiiji in .Obirski oktet" SPD .Obir" z Obir-skega.
Ljubiteiji iepe pesmi prisrčno vabijen)!
za številne izlete, med katerimi je najbolj privlačen vzpon na 2143 m visoko in ponosno Jcpo (Kepa), ki jo dosežemo v 4 urah. Lep izlet je tudi na Komnico (1739 m), lepa razgledna gora tik nad Bleščečo planino (2 uri hoda) ter na Gračenico (1359 m), ki hrani na severnem pobočju še razvaline gradu Rasov (plemiška rodovina), po katerih se imenuje znana koroška dolina Rož.
V neposredni bližini koče (10 min.) je znana Arihova peč (140 m navpične stene) z lovsko kočo, ob vznožju Arihove peči pa je mesto, kjer je bil nekdaj partizanski bunker in kjer je februarja leta 1945 na zverinski način zgubilo življenje 8 partizanov in partizank. V spomin na to grozodejstvo, je Zveza koroških partizanov pred petimi leti odkrila v planinski postojanki spominsko ploščo.
To je samo nekaj zanimivosti in privlačnosti lepega planinskega območja pod mogočno Jepo. Pridite in prepričajte se, da nismo pretiravali.
v Moskvo
7.	dan, 6. junija: Polet v ukrajinsko glavno mesto Kijev. Med bivanjem v Kijevu si bomo ogledali Sofijsko sa-borno cerkev, remekdelo stare ruske arhitekture. Vladimirsko katedralo, spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka, Bogdana Hmeljrickega in še mnogo drugih znamenitosti.
8.	dan, 7. junija: Vrnitev z letalom preko Beograda v Ljubljano in z avtobusom v Celovec.
Vse to Vam nudimo za izredno ceno S 8.000.— V tej ceni je vključeno: Prevozi z avtobusom in letalom, bivanje v hotelih s polnim penzionom, vsi ogledi in vstopnine, ter oskrba vize.
Vabimo vse interesente, da se čim-prej javite na naslov: Zveza koroških partizanov, 9020 Klagenturt-Celovec, Spitalgasse 12. tel. (0 42 22) 85 2 35 dopoldne tudi tel. (0 42 22) 72 4 35.
Vsak naj oskrbi 4 slike za vizo, nadaljnje informacije dobi vsak potnik po prijavi.
Zadnji rok za prijavo je H. 4. 1980


RAD!
		JUGOSLAVIJA
H		PETEK, 11. 4.: 8 55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20
Mi smo smešna družina — 17.35 Ptičje strašiio, miadinska nadaije-vanka — 18.00 Tri srca — Radenci 80 — 18.30 Obzornik — 18.40 Računainištvo — 19.10Risanka — 19.15Cikcak — 19.26Zmo do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Giasbena oddaja
—	20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski fiim — 21.50 V znamenju — 22.05 Veiiki nož, ameriški fiim.
SOBOTA, 12. 4.: 8.00 Poročita — 8.05 Jakec in čarobna iučka, otroška serija —
8.20	Udarna brigada — 18.35 Vrtec na obisku — 8.50 Otroštvo miadosti — 9.20 Pu-stoiovščina — 9.50 London je moj, TV na-daijevanka — 10.40 Pot do pravične in spodbudne deiitve — 11.00 Dokumentarna oddaja — 6.25 — Poročita — 13.50 Babica in osmero otrok v gozdu, norveški fiim —
15.25	Nogomet Sarajevo : Budučnost, prenos — 17.20 Poročita — 17.30 Državno košarkarsko prvenstvo — 19.00 Naš kraj — 19.15Risanka — 19.20 Cikcak — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.35 Propagandna oddaja — 20.00 Mejna dežeia, TV nadaijevanka — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Sobotni večer — 23.00 Nočni kino: Satyricon, itaiijanski fiim.
NEDELJA, 1!. 4.: 8.15 Poročita — 8.20 Za nedeijsko dobro jutro: Miadinski pevski zbor — 9.45 Živijenje na zemiji, dokumentarni fiim — 9.45 Zgodbe iz iivaiskega vrta — 10.10 Ostriek — 10.35 Nikoia Tesia, TV nanizanka — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 S potno paro, TV nadaijevanka — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Mednarodna obzorja — 21.40 V znamenju — 21.55 Risanka — 22.00 Giasbena oddaja — 22.15 športni pregied.
PONEDELJEK, 14. 4.: 8.55 TV v šoti — 17.55 Poročita — 17.40 Mimogodci v Giasbeni dežeii — 17.50 Mata čudesa veiike prirode
—	18.05 Nega boinika — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, miadi — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 H. ibsen: Rosmershoim — TV drama — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamneju — 22.20 Kuiturne diagonaie.
ŠPORTNI VESTNIK
SAK navduši! proti ASV-u :
Moštvo Slovenskega atletskega kluba je na velikonočni ponedeljek gostovalo v Annabichlu in sc pomerilo v prvenstveni tekmi z domačim moštvom. Je bila to tekma, ki bi morala biti na programu že jeseni, vendar je slabo vreme abruptmo prekinilo prvenstveno tekmovanje. Slovenska enajsterica v prvih spomladanskih kolih ni znala prepričati, saj ji niti enkrat ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže, izkupiček je bil jako majhen: le ena točka iz dveh tekem.
Toda proti Annabichlu se je enajsterica prezentirala v formi, v kakšni bi si jo želeli videti večkrat. Predvsem v prvem polčasu je SAK povsem nadigral nasprotnika. Bil je to moderen, atraktiven nogomet, kakršen zna navdušiti slehernega posameznika. Igralci stalno pripravljeni in svešči prevzeti žogo, brezkompromisni branilci, zelo močna sredina in povsem agresiven napad.
Takoj po začetku je slovensko moštvo prevzelo iniciativo in bilo je pravzaprav le še vprašanje časa, kdaj bo padel prvi gol. Predvsem Hobel Martin in Velik sta stalno ogrožala nasprotnikov gol. Po lepem prodoru je Velika nasprotnik podrl v kazenskem prostoru, sodnik je takoj pokazal na belo točko. Eksekutor je bil Goleč, njegov strel pa je pomenil vodstvo
SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vabi na prvenstveno tekmo
Vetikovec - SAK .M
Veiikovec pod 23 - SAK pod 23	ob 14.45 uri
ki bo v soboto 12. apriia na nogometnem igrišču v Veiikovcu.
SAK m!. - HSV m!.	ob iaoo uri
v nedeijo 13. 4. na domačem (Koschatovem) igrišču v Ceiovcu.
przjrzfe/jž	prisrčno
za slovensko moštvo. SAK je v odmoru zamenjal. Namesto Velika je igral sedaj Sigi Hobel (zakaj?). Navijači SAK-a pa so se lahko veselili naprej. Po dveh lepih podajah je Martin Hobel dvakrat z glavo ukanil nasprotnikovega vratarja, kar je pomenilo vodstvo 3:0. Nasprotnik je sedaj zaigral nekoliko bolje in po prostem strelu in po hudi napaki branilca SAK so domačini znižali rezultat na 3:2. Vendar jim je ob koncu znatno primanjkovalo moči, da bi izenačili.
V slovenski enajsterici je tokrat treba pohvaliti slehernega igralca, vendar pa je treba ugotoviti, da je bilo povsem nepotrebno prejeti drugi gol, kar pa očividno leži v disciplini enega ali pa dveh igralcev. Proti močnejšemu nasprotniku se to lahko huje obrestuje.
Slovenski atletski klub zaseda tretje mesto na lestvici in je prej ko slej veliko presenečenje podlige. Upamo, da se bodo naši fantje tudi v Velikovcu pokazali z najboljše strani. Želeli bi si to vsekakor.
O
TELEV!Z!JA


TOREK, 15. 4.: ?.1S TV v šoli — 17.05 Poročila — 17.10 Mali pingvin, otroška serija
—	17.25 Pisani svet — 18.00 30 let folklorne skupine Tine Rožanc — 18.30 Obzornik
—	18.40 Po sledeh napredka — 17.10 Risanka — 17.15 Cikcak — 17.24 Zrno do zrna
—	17.30 Dnevnik — 12.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mi med seboj: Skupaj hitreje
—	20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Lutka, TV nadaljevanka — 22.15 V znamenju
—	22.30 Za lahko noč.
Sodalitas — Katoliški dom prosvete v Tinjah
*	v soboto 1!. 4. 1980 od 1S. do !1. ure FOTOGRAFSKt TEČAJ ZA ZAČET-NtKE tN NAPREDNE S ČRNO BELO TEHNtKO tN BARVNtMt DtA-FtLMt Voditetj: fotograf Pefer Puch, Ceiovec. Nadaijnji termini: 19. in 26. 4. od H. do 21. ure
#	v ponedetjek 14. 4. 1980 od 14. do 21. ure in torek 13. 4. 1980 od 14. do 21. ure iKEBANA, tečaj za začetnike in napredne
Voditeijica prof. Shusui-Pointner Komoda, MUnchen
Siovensko provetno društvo ..Radiše" vabi na
KONCERT
ki bo v nedneijo 20. apriia 1980 ob 14.30 uri v kuiturnem domu na Radi-šah. Gostuje: SPD ..Zarja" iz Žeiezne Kopte.
Nastopajo: moški pevski zbor, mešani pevski zbor, foiklorna skupina, an-sambei .Obirkvintet"
Menjava denarja
Stanje v četrtek 10. aprila 1980
Za 100 d)n dobite	55.— šil.
Za 100 d)n piačate	62 —šil.
Za 100 ))r dobite	1.50 šil.
Za 100 ))r piačate	1.59 šil.
Za 100 mark dobite	705.— šil.
Za 100 mark plačate	721.30 šil.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, 11. 4.: 7.15 R Vouk: ..Verstvo sto-rih Siovanov" (šoiska radijska oddaja 10 šoiarje od 4. do 8. soi. stopnje) — 14.K? Koroški obzornik — „Svetnikovski koiendf" (pripoveduje F. Buchvvatd — Unigov Pe* ter).
SOBOTA, 12. 4. 9.45 Od pesmi do pesmt — od srca do srca.
NEDELJA, H. 4.: 7.05 Duhovni nagovor Noj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 14. 4.: 14.10 Koroški obzornik — „Pesem narodov".
TOREK, 15. 4.: 7.30 Za našo vas — 14.H* Koroški obzornik — Otroci, posiušajfe) Skiadbicezadeco.
SREDA, 16. 4.: 14.10 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže (poje Koroški vok kvintet DPD ,Svoboda', igra pa Doife) -*** Cerkev in svet.
ČETRTEK, 17. 4.: 14.10 Koroški obzornik ^ Družinski magazin.
OSTAL) REZULTAT)
Trdna vas ml. (Hortendorf) — SAK ml. 0:10.
Po zmagi nad Trdno vasjo se naši mladinci nahajajo na odličnem tretjem mestu.
PODLtGA VZHOD
1.	Volšperk
2.	ATUS Borovlje
3.	SAK Celovec
4.	Breze
5.	Blatograd
6.	Kotmaravas
7.	Sinča vas
8.	ASV
9.	Velikovec
17 10 5 2 33:19 2$ 17 10 1 6 30:27 21
16	75425:191?
17	74634:2913
16	74528:2518
17	65616:1617
17	57521:2417
17	73724:2817
17 64728:2716
Slovensko prosvetno društvo .Srce" * Dobrli va!t vabi na
KONCERT
ki bo v nedeijo 20. apriia 1980 ob 20-ur) v kulturnem domu v Dobrii va5i. Nastopata: Oktet .Prežihov Voranc" * Raven in mešani pevski zbor SPD .Sr* ce" izDobrievasi.
Prisrčno vabijeni!