»>••>•1» «• kw«< «>
> *
;	Posuunezne Številke»	Na.	!
«	vadne Din •—♦50, ob	ao*	S
<lcijah Din 1*—.	»
*	JTk.UOii* izhaja VHals dan, ntrven	n
J	nedelje in praznikov, ob 18.	uti y
*	da.umora nanlodnjecra dne ter
2	mesečno no pošti D 10*—,	*
*	eeni^ivo D 18 —, doHtavlje:
2	D U>-, nu izkaznic«
inseiai-i po dogov
J	Naroča ko ari opravi „T/>
«	MAHJliOli, Jurčičeva ulica
PoZlnfas dfaS&rts v gofovtnfc
»»*»iwwiOTim,wiw(iwiii,wi'..» Feonmozn* Številke* Ro. S
m
S
rnAufi Din —«50, «b nt* deljah Din 1*—#
inJEDNIoTh O s* nahaja v ifari« boru, Jurčičeva ul. bt. 4« i. nadstropje. 'iVelon iaterurb. st. 276. UPUJLVA ae uahnja t Jurčičevi uliei at. 4, pritličje, desuo. Tele« !«a št. 24. SHS poblnočokovoi račun štev. 11.787.
Na naročila bre*_ denarja m n* ozira. — Bokopisi e§ ne vračajo.
(■»III1IIR/«'-
-nntgciEisiiigaDBiiiiiiil'*"
SUBSBESli M2K322K2C3K^E£.V™
Loto: temi,«
Maribor, nedelja 27. avgusta 1922.
Številka: 193.
^^^SBESSSj^SaS^^^^šaiwmeiBmMBBmMasaBsaaBma
ds
reakciie
e na vseli! nas in na tujem.
**e še ni umiril. Pojavlja koncili in krajih, pri Aaj dela Madžarska? Kam slavi svoje Uaueje, kaj daje njenim vladajočim slojem toliko poguma? Bili so steber monarhije in se vedno zaupajo v svojo moč. ^ nasiljem in lažjo se drže na krmilu datirajo demokratično gibanje IjuclstV'
seje ministrskega sveta.
da Kočo na starih tleli nekaj novega, i boljšega, popolnejšega. KeakcijonarjJ J starih nazorov jo napadajo, da je »iz.
Beograd, 26. avg. (Izv.) Na vee- dveh1 drugih generalov razpravljal o »dala« red, avtoriteto in nravnost, um* raišnii seii ministrskega sveta, kj io predlogu italijanske vlade, da bi našaj gga ljudsko srečo in razpalila množico trajala od 18. do 19. ure, je bil dovo- država z vojaško intervencijo očistila« l jen kredit v znesku 40.000 K za veliki tzv. nevtralni pas v Albaniji _ ropar-šuinarski kongres, ki se vrši prihodnje škili tolp. Rezultat teh pogajanj se dni v Beogradu. Na to je ministrski začasno ne objavi v javnosti.
avg. Danes ni položaju, glede
svet v navzočnosti generala Pesiča in
Rudarska stavka v SloveaVsJs.
darui o°,veliV	-V*!^ vfvl Ljubljana, 25. avg. Za danes je pogajanji delavstvo nastopiti, delo. de-
nicmu ’* % i U1 ^	,	j	sklieai -pokr. namestnik Hribar zastop- lavskd zastopniki pa v to niso mogli
•a V*	mejah,	o	kronanem vla-1 ni,^e družbe in delavstva k'(pogadanjam brez predhodne odobritve^ organizacij
a’-ju, ki prinese stare, dobre čase. —j Oboji zastopniki so se po daljših poga- privoliti, se je nadaljevanje pogajanj Zakaj se Bavarska upira Berlinu? Ba-{ janjih končno zedinili na princip eksi- preložilo na jutri soboto 20. t^m. Varski separatizem ie popolnoma poli- stenčnega minima, kakor ga je predla-	I. j u b 1 j a n a.	26.
tičrmcv	p	gala vlada. Ker pa je zastopnik druž- nobene spremembe v
1 n a značaja. Bavarska je dežela £ zahteva!, da mora pand na,daljnimi stavke.	PCj&T t - d:,	:1T.U
»'.ousnega agraren, ki ne more poza-j	«»	■
iti svojih kraljev in grofov in pred- ; Konference kanclerja dr. Sespeia y verens.
'o,nega sijaja. Oprodo starega režima! Pa *z 25 avg (Havas). »Temps« pek odobrili. Avstrija bi s tem sicer ne j ^komeajo in zlorabljajo pobožno ! ]>0,.0f:a; Nameni Francije se točno kri- bila rešena, a olajšan bi bil obstanek, ^mecko dušo za svoje temno namene.j s stališčem, ki ga je objavila »Tri- Rim> go. avg. (Stefani) »Tribuna« udi v ostali Nemčiji se gibljejo pod- i buna«, in ti obstoje v tenu da se bo poroča iz Verone: Včeraj dopoldne je 2*aneljske moči, ki še niso zaspale pod j postopalo skupno z zavezniki za vzdr- zveznj_ kaneelar dr. Seipel podal svoje tanko plastjo nemšk Mnogo, zelo mnogo Pozabili, da jo Nem
to imela mečnega cesarja, močno voj-! bojazen »Giomale dTta-lia«, da pospe- no'z zavezniki. sbo in močno 11	*	- ... .	"
to noza dovclj r
s svobodnimi nazori in z revolucijo*; namim nezadovoljstvom..« Reakcijo* narji »novih« nazorov pa ji očitajo, da jo le nova izdaja starega družabnega reda, nova izdaja starih krivic in zmot.	:	•	!	i	t1?:	ital
Toda sredina, demokratična sredi* na, gre povsod zmagovito naprej in n# njenih solidnih tleh se polagoma raz* vija nova družba. Evolucija je cista drevo, ki rodi lepše in trajnejše sadove kakor revolucija. Danes je pač še ton liko ostankov starega življenja, toltkoi prehodnih oblik starih nazorov, toliko* ljubiteljev in ljubljencev starih državj da so komaj čuta krepki življenjski puls nove družbe. Nekateri govore <J propasti Evrope, ker so propadli star? sistemi in ker novi še niso dovolj trdk
in močno vlado Še več jih ie kil «u-io Francija ustvarjenje donavske fe-	,
o ymo. ae ^ec jin jc, ki	Va{.raja v optimizmu in pri- Verona, 26. avgusta. (Izv.) Danes
»v,.	,	.	‘Jai	2	canasi1;iin11	Tazmeia'9 pominia, da bodo pogovori v Veroni dopoldne sta se sestala avstrijski, zvez-	.	,	...	_
■h ki pa nimajo dovolj razsodnosti,! ^n; fu nor»vsred.nih nsnehov. Tako bo ni kaucelar dr. Seipel in italijanski velja,,-. Življenje se mora umiriti bg
moglo mirno promatrati razvoj Evro« pe izza velike katastrofe.	A
Kar je mladega, zdravega, to oh*
tla bi
razumeli vso težave in vse bole
vedli do neposrednih uspehov. Tako bo ni
n. pr. italijanska vlada izročila obljub- zunanji minister Sčhanzer.
Sestanka ’ ustaliti, zavzeti za nedoločeno dobat
v.	 ^	v	u	xri.	\	'na*,	;	I	lrXI	j	J'i-U IkiiVU, VlcKbtt, J./.n	^	A-	.	.  v . i---------------------------------- ,
c,uc, nastopajoče vsled prehoda v nove J1 jenih 69 milijonov lir, ki pridejo k so^ se udeležili tudi avstrijski finančni ^g.]^ enotno smer. In te smeri ne bodoi državno in socialne forme Sentimcn-* francoskim za angleškim kreditom. — minister Sogur, poslanik Kmatkpvt talni drm,i,M • • * i	-	j	Tako bi se Avstriji olajšala ustanovi- sky in senator Contuanmi. Razgovor bo
mi domoljubi m	nezadovoljni	držav-j tey llovgani5no hanke. Kalija, se lahko	je ob 13. uri prekinil in se bo nadalje-
»asedejo	reakcijonarcem,	ki so; tudi priključi včeraj javljenemu pred-	val popoldne. Prefekt je priredil na
ljudje, {logu, da se anulirajo pasiva Avstrijo,	čast ministru Schanzerju in avstrij-
Tudi Anglija in Francija bi ta pošto-	skernu kancelarju Seiplu zajutrek.
Slabi upi za berlinska pogajanja.
London, 25, avgusta. (Izv.) Mini- \ving Streedom za. slučaj, da bi razvoj
' ili nekoč generali, mogočni odlikovani in privilegirani ljubljenci xnajvisjih« krogov. In tako pljuska in '	reakcijo	ob nemško demokra-
toono republiko, postaja pa tem moč-' nei5i, čim silnejši jc pritisk iz zmagoval-eGv. Ruski monarhisti so ravnokar naj
mogle dati skrajnosti, te smeri ne bo* do začrtali niti prestari duhovi niti premladi temperamenti Ta linija &9 že riše na tlakomeru evropskega poli-t tionega življenja. Komunizem prehajaj v enako močvirje kakor stara reakci* ja. Oba se bodeta zadušila v samem sebi. In ž njima bodo propadli vsi oni,
ci predsednik LToyd George se je dogodkov zahteval njegov povratek, j ^ danes zastrupljajo studence javnega! s popoldne vrnil v London. Kakor Iz poluradnega vira se poroča, da je;
del
sirski
•	"'	’	—• -1--------- 'speham	svetovno	vojne, proti novim*
žavam, mesto da bi pospeševali njih konsolidacija in notranje ozdravijo*
njO,., .	1	'i	J	,1	S ..!	:	■	t
u5 njih največja skrb je,' kdo Cav bodočega ruskega carstva. In ven
dar ima nova Rusija neizmerno važ-.	 —	  —	-	.	_	. ,	.	.	v	,	-	.
hejša in težja vprašanja •. Reakcija j vendar pa bo ostal v stalni zvezi z Do- izhod iz sedanjega težavnega položaja.
Ke Pojavlja tudi v vseh drugih drža- j Vah v neštetih oblikah in z različnimi j KONFERENCA Itogrami. Njen največji zaveznik pa S® komunizem, ki podi nezrele mase in Primitivne ali vsled vojne oslabele dr-tove v, revolucijo, kjer postanejo žrtev,
Kaosa, bede in nravnega razkroja.
Dvo fronti tečeta čez Evropo: re-^hcijonarna in komunistična. Ena lio-v-0. da bi so narodi vrnili nazaj, druga frn. da bi pretrgali vse vozi s svojo Preteklostjo in postali nekaj novega...
O UREDITVI OB- Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Minisfr-MEJNEGA PROMETA V RADGONI. stvo za socijalno politiko je storilo vse Radgona, 26. avgusta. (Izv.) Semkaj Potrebno, do bodo mogli nekateri kraji sta dospela delegata jugoslovanske vlade na^o države uvažati za ljudsko prehrano ministrski inšpektor Fotič iz Beograda in Potrebna živila.
revizor glavnega carinskega urada v Ma- GRAŠKI JESENSKI SEJEM.	___
riboru Janko Trost. Te dni dospejo tudi Gradec, 26. avgusta. (Izv.) Danes ob > njs0 hkrati dvigale cene vseh predmetov« drugi delegatje, med niimi vladni svetnik 8. uri dopoldne se je otvoril graški vele- | dandaneč pa objame val draginje, kadae dr. Vodopivec iz Ljubljane. Avstrijsko sejem. Z ozirom na resni položaj v Avstriji j pljuskne preko bregov, vse predmete, zvezno vlado zastopa dr. Friedberger, so se opustile vse otvoritvene svečanosti.! Zanimivo pa je tudi, da se pojavljajo t! koroško dež- vlado deželni podpredsed- Kljub slabemu vremenu je obisk nepriča-, draginjski valovi perijodično. Nekaj časa nik nik
PogSavje o draginji.
V prejšnjih1 časih je draginja naraščala!, evolutivno, sedaj pa narašča revolucionarno, ako lahko rabimo ta dva izraza tudi za ta splošen pojav. Poprej sq
'•••kakor da bi človek mogel skočiti iz : IV.,
1»^ •	" v .	i	I vCllVV_/X	/jHUIIOJ A^V» »luiwv.wi.vM, * —'i-  “•»------- *,ojviux	—-	v	    ’	*	l	->-------------
'to kozo in izmenjati svojo glavo-j 0 izvršitvi člena 7. v februarju t. I. med London, 25. avg. (Izv.) V! vsem; som. Naenkrat pa začno zopet rasti, hitro,
V* ,	*	“~	~	tU	toVlOltvl	živilu, i. v ivui	ju	t.	a.	^ •*-< w u u ji,	’	V	T-	•	j	oum,	luiviiuiMi,	^	^	^ *	--------
■Navidez sta si obe f ronti v sovražnem | Avstrijo in Jugoslavijo sklenjenje pogod- Časopisju vlada velika nervoznost, ki j dan na dan so višje in v par tednih se stanju, a zgodovina pripravlja nenavaden paradoks: obe fronti delata dr a
be o malem obmejnem prometu. Kakor jo jo povzročil v Angliji neuspeh bor tudi o drugih gospodarsko prometnih za- linskih pogajanj in včerajšnji silni paca	-v	,	devah,	ki	se	tičejo obmejnega ozemlja. dec marko.
*uSo. .rt. ^,1, enaU, ------------------------- SUMARSKl	KON-	_	MM™™.	,
Dunaj, 2a. avg. (Izv.) Od ponde-
šjer
sc mišljenje in doktrin;
' r posega prc-ivniti življenju 'o in stvarne o-
teški greh na ljudstvu.
Reakcija je tam,
°hlepa zastarelih c1 to akcija je tudi tam daleč naprej in hoče hdlijonov ljudi m k: kove, ki so bili izkoestruirani v možganih par ljudi..,
Zdrava sredina zmaguje. Ta sredi-a nl nič določenega, ni noben izrazit Program, nobena p' ‘‘lična ideologija, a sredina je celo v medsebojnih političnih borbah,
JUGOSLOVANSKI
GRES.
u n a j
.	Ijka sem. stane hleb kruha 5690 K, ona
Be o g r a d, 26. avgust. (Izv.) Delajo se VOy,n ja M cestni železnici bo pa od sept. živahne priprave za kongres jugosloven- napj:cj sta.ia 1000 K. skih šumarjev. Doscdaj se je prijavilo pri-	T50P7V
bhžno,100 udeležencev, semtoa nisovšteri	^ avgusta, (izvirno.) Izven
om. ki stanujejo vBeogadu abodomeJ	Paris g g5 g .	l6.50	do	16.74,
kongresom ^auov.d pr svo sorodni don 3.95, Berlin 4.53, Dunaj 0.095, Frakih in znancih. Kongres bo tedaj ob,ska o gg 3 35> Mi]an 380i do,arj. 85 60.
nenavadno_ Icpo stcVilo zborovalcev	ZGrkb,	26. avgusta. (Izvirno.) Sklepni
mu zato pripišujejo velik pomen.	kurzi: Pariz 39.65, Zagreb 1.45, London
OSEPNICE V BEOGRADU. 23-97, Berlin 0.29, Praga 18.75, Italija 22.65
B c o g r a d, 26. avgusta. (Izv.) V mestu dolarji 524.75, Dunaj 0.00U, Budimpešto
a njeno znamenj e je
to. iso kpnstafitoi’ dva nova slučaja psepnic^ 0.29f ,Varšaya 0-06 N, Sofija 3.
dvignejo navadno že za 50 do 100 odstot* kov. Temu splošnemu porastu cen sled? naravno mezdna gibanja delavstva, u* radništva in drugega javnega in privatnega nameščenstva. Porode se borbe, naš javni organizem zboli, napadejo ga kr* či. V taki draginjski perijodi se iamd tudi fe dni. Ravno ob času, ko 1 o na-'ravnih zakonih vsled nove letin : orale ako ne pasti, pa vsaj ostat na doji višini, so se pričele rapidno dvi-::i se dvigajo še dalje dan za dnem Temu dviganju sledi pomanjkanje it fiksnih nastavljcncev, tej pa nov? a;!a gibanja. Listi poročajo dan zt i o stavkah ter o predstoječih novih’ ir,j. cčja je rudarska stavka v premogov uih rcyiijih naše ožje domovine,
ceno
sed:’.'
ga!l
bolj.
beda
mer
O ti n
»T X E O Si
(Sfcran 2.
Izgledi v bodočnost se torej še vedno poslabšujejo, mesto da bi se poboljševali, upanja na padec draginje skoro ni več nobenega. Naravno je vsled tega, da se javnost, posebno ona, ki je z naraščanjem draginje vedno najbolj prizadeta, začudeno in ogorčeno vpraša, kje tiče vzroki iemu .večnemu višanju cen. Vzrokov je več, vendar pa sta glavna le dva, ker so ;vsi ostali več ali manj podrejeni tema dvema. Ta dva vzroka sta: padanje naše plačilne enote in špekulacija. Prvi in glavni vzrok je padanje naše plačilne eno te- To se spozna najlepše, ako primerjamo kurz naše krone v Curihu pred enim letom z današnjim ter cene pred enim letom z današnjimi. Pred enim letom je notirala naša krona v Curihu 3-40 in stot pšenice je stal pri nas 1000 kron, sedaj notira 1.50, stot pšenice pa stane krog 2000 K. Naša valuta je padla za 100%, cena pšenici pa se je tudi dvignila za 100 odst- Da pa vpliva nasprotno naraščanje plačilne enote na cene v smislu padanja, kaže nazorno Češkoslovaška. Ceškoslo-' vaška krona je pred letom dni notirala v Curihu približno 7.20 in stot pšenice je stal 400 Kč, danes notira 15, stot pšenice pa stane samo 200 Kč. In ker naša krona stalno pada, cene pri nas tudi stalno naraščajo, obratno pa na Češkoslovaškem stalno padajo, ker se njihova valuta stalno dviga. Kaj je vzrok, da naša krona .stalno pada, čeprav za to ni nobenega stalnega razloga in zakaj češka nasprotno stalno raste, o tem tu zaenkrat ne bomo razpravljali.
Kot drugi vzrok naraščanja draginje pri nas smo navedli špekulacijo. Kljub temu, da naša krona stalno izgublja na plačilni moči, bi vendar cene ne smele rasti tako rapidno kakor rastejo, osobito ne za one življenske potrebščine in predmete, ki jih pridelujemo oziroma izdelujemo doma. Stoodstoten padec valute bi ; smel normalno povzročiti za te predmete le 50% povišanje cen. Do tega rezultata pridemo namreč, ako primerjamo cene ,v drugih državah z drugo valuto. Ako bi ne bilo špekulacije in bi se cene ravnale strogo po stanju domače valute, potem bi morale biti cene v vseh državah z enakimi pogoji in razmerami približno enake, odvisno od proporcionalne vrednosti valute, Kg pšenice, ki stane ,v Jugoslaviji 20 K, bi moral stati na pr. v Nemški Avstriji ‘4000 K, v resnici pa stane kljub temu, da je Avstrija glede žit pasivna — manj- E-nako so cene v Avstriji sorazmerno splošno nižje nego pri nas. Istotako je v Italiji, čeprav je tudi ta pasivna. »Prager Preše« je nedavno v nekem članku o naši valuti napisala, da niso cene domačih produktov nikjer na svetu tako visoke kakor pri nas ,vi Jugoslaviji in imela je popolnoma prav. Ne glede na to, so pa pretirano visoke tudi cene uvoznih predmetov. Naj za primer navedemo samo dvoje. Otroški voziček stane v Avstriji približno 2000 naših kron, uvozna carina
FeuilSeton.
Novo Mežtrovičevo delo. V Splitu je razstavljeno novo delo Ivana Me-štroviča, doprsni kip uglednega splitskega zdravnika dr. Račiča. Meštrovič ie ta kip v znale spoštovanja podaril dr. Račiču. »Nova Doba« piše, da jo to gotovo eno najizrazitejših Meštrovi-čevih del.
Najstarejša društva v Jugoslaviji. Splitski listi so nedavno prinesli notico »Najstarejšo društvo v Jugoslaviji«, v kateri navajajo, da jo tako društvo »Bratovščina sv. Križa«, osnovana
1.	1439. v splitskem predmestju Velom Varošu. Sedaj, pa piše »Novo Doba«, da je »Bratovščina pomorcev sv. Nikolaja v Kotoru« še starejše društvo, ker je bilo osnovano že v početku devetega stoletja, 1. 809. ter se je pozneje prekrstilo v »Kotorsko mornarico«. — Poleg teh dveh društev pa je stoletja staro tudi še tretje društvo v Dalmaciji, to je »Bratovščina sv. Križa v Kotoru«, ki ima svoj statut od 15. marca leta 1298. kateri so je v izvjr-nein rokopisu ohranil še do dandanes. To jO gotovo eden najstarejših statutov, ki so se do dandanes ohranili ter bo v kratkem objavljen v izdajah Jugoslovanske akademije v Zagrebu, kateri je bil dcnoslan že pred več leti.
Narodna biblioteka v Beogradu, Za časa poloma in okupacije Srbije je bila Narodna biblioteka v Beogradu večinoma prepeljana v Sofijo. Po osvobojen ju so našli to knjige po-vočini še
znaša na komad 70 Dinarejv to je 280 K, prištejmo k temu še za voznino, embalažo itd. 220 naših kron in po tem pridemo do zaključka, da stane našega denarja uvozničarja v Mariboru franko 2500 K; z normalnim dobičkom trgovca bi moral torej stati 3000 K, v resnici pa se jih prodaja po 5—6000 naših Kron! Otroški puder stane v Avstriji doza 6 naših kron, pri nas bi se ga moralo torej prodajati z normalnim dobičkom po k večjemu 15 K; prodaja pa se ga v resnici po 35—45 K! Pri tem pa je treba še pomisliti, da so v zete tu avstrijske cene v nadrobni prodaji, dočim so cene en gros, ki prihajajo v poštev za uvozničarje še veliko manjše. Ali ni to najnesramnejša špekulacija in navijanje cen? Proti takim izrastkom bi morala vsa poštena legitimna trgovina z vso odločnostjo nastopiti!
Ako hočemo torej zadržati draginjo vsaj na sedanji višini, moramo poskrbeti najpreje za stabilizacijo naše valute, v drugi vrsti pa moramo zatreti špekulacijo producentov, prekupčevalcev ter u-vozničarjev, in to z najradikalnejšimi sredstvi. Načinov, kako bi se dalo to izvesti, je .veliko, treba je le najti najuspešnejše.	;;	.	f	..
Mariborski Javnosti!
V	času od 8. do 17. septembra se vrši v našem mestu Pokrajinska obrtna razstava, ki je zamišljena in zasnovana v mnogo večjem stilu, kakor lanska krajevna obrtna razstava. Prvič v naši državi se vrši ob tej priliki tudi vrtnarska razstava, ki bo že sama na sebi privabila tujce iz cele države, saj ima Maribor ,v vsej državi največjo in najbolj razvito vrtnarsko obrt. Razstavo bo posetilo nebroj tujcev in visokih gostov iz vseh delov naše domovine, pa tudi iz inozemstva.
Kakšne utise bodo odnesli ti naši gostje z Maribora? Ali se bodo še kdaj povrnili in pripeljali s seboj še druge, ali pa se bodo v bodoče Maribora pazljivo — izogibali? Tako se vprašuje ne le oni, ki mu gostje prinašajo dobiček, temveč v-sak, ki mu je ležeče na tem, da ostane Maribor na dobrem glasu in da privabi čim več tujcev, kar ne prinaša koristi samo posamezniku, temveč vsem in .vsakomur.	■	i
Kako bomo to dosegli? Razstavni odbor si s hvalevredno požrtvovalnostjo prizadeva, napraviti pričakovanim gostom bivanje v Mariboru čim prijetnejše. Toda brez sodelovanja in podpore javnosti je vsak uspeh izključen. Prepričani smo, da lahko računamo s podporo mariborske javnosti, ki tako važni nar.-gospo-darski prireditvi, kakor je obrtna razstava gotovo ne bo odrekla svoje vsestranske podpore in naklonjenosti. Ali naj
zaprte v zabojih tako kakor so dospele ter so jih tudi takoj spravili nazaj v Beograd. Porazgubilo in pokvarilo se je le nekaj rokopisov in knjig, vse drugo pa je danes zopet na starem mestu. Dolgo se za Narodno biblioteko ni moglo najti .primernih prostorov, sedaj pa ji je prosvetno ministrstvo dalo na razpolago lastno hišo in dela z urejevanju in razvrščevanjem napredujejo prav dobro. Ker pa ji je odka-zan le neznaten kredit ter ji radi tega primanjkuje potrebnega osobja, bo Narodna biblioteka komaj v par letih docela urejena ter sposobna za otvoritev. Narodna biblioteka v Beogradu ima danes 300.000 knjig, 1195 starih rokopisov, 2500 pisem ter 300 inkuna-bul. Biblioteka ima tudi kolekcijo srbskih političnih listov od prvih časov do dandanes. Po ujedinjenju jo raz širila Narodna biblioteka svoj delokrog tudi na naše pokrajine, tako da sprejema sedaj dolžnostne izvode vseh knjig, publikacij in perjjodičnih publikacij v vsej Jugoslaviji.
Književni honorarji Matico Hrvat-ske v Zagrebu. Glasom zaključka zadnjo izredne glavne skupščine Matico Hrvatske v Zagrebu so uravnani odslej dalje sledeči honorarji za naklade 5000 izvodov: za originalna pesniška dela 2400 K, za prevedena pesniška dela 900 K, za originalno prozo 1600 K, za prevedeno prozo 600 K za tiskano polo. Pri nakladah, ki presegajo 3000 izvodov, naraste honorar za vsakih' !0Q0 izvodov za 10 caistetkov, Ksa-lsa
Maribor zaostane za Celjem, ki ga obiskovalci ne morejo prehvaliti?! Dosedaj je zavzemal Maribor vedno prvo mesto in tako mora tudi ostati!
Največje težkoče dela preskrba prenočišč- Tukajšnji hoteli in gostilne niti daleč ne zadostujejo. Tu mora priskočiti na pomoč meščanstvo in dati na razpolago vse razpoložljive postelje in sobe. Te dni hodijo okrog odposlanci stanovanjskega odseka, da popišejo vsa razpoložljiva prenočišča. Pričakujemo in prosimo občinstvo, naj gre tem organom kolikor mogoče na roko. Vsa privatna prenočišča bo nakazoval samo stanovanjski odsek, ki bo za to seveda plačal zahtevano odškodnino.	•;	4	i V:-’
Pa še na nekaj drugega moramo opozoriti pri tej priliki: na snago ,vi prenočiščih. Na to je treba posebej paziti! Mi se kaj radi ponašamo s svojo kulturo in zabavljamo čez balkanske razmere, če pa pogledamo malo globlje, si moramo mnogokrat zakriti oči. O naših javnih prenočiščih se včasih marsikaj govori. Ne bomo preiskovali, koliko je na tem resnice, prosimo pa vse lastnike prenočišč, da posebno v. teh dneh pazijo na red in snago.
Najgrša lastnost, ki se ob takih prilikah kaj rada razpase, pa je odiranje tujcev. To se je pokazalo na pr. tudi pri yse-sokolskem zletu v Ljubljani, kljub izborni organizaciji in nadzorstvu poklicanih oblasti. In ravno to najbolj odbija vsakega tujca in gosta. Pozivi in opomini navadno ne zaležejo mnogo. (Povsod seveda so častne izjeme!) Posetniki obrtne razstave gotovo ne bodo kapitalisti, ampak v pretežni večini obrtniki in konsumenti, ki se gotovo ne kopajo v zlatu in denarju. Odiranje teh ljudi bi bil naravnost zločin. Pričakujemo od vseh tukajšnjih gostilničarjev, da ostanejo solidni v cenah in — postrežbi. Ob velikem navalu občinstva postane uslužbenstvo — posebno, če temu ni vajeno — navadno nervozno in o-sorno. To pa ne sme biti. Uljudnost in postrežljivost naj privabi čim več gostov. Skrajno mučno je tudi dolgo čakanje. Zato je potrebno, da je uslužbenstvo dovolj številno, da se lahko vsakomur hitro postreže. Sicer pa je to že samo ob sebi razumljivo in ni treba na dolgo in široko razkladati. Pričakujemo, da si bo vsak Mariborčan po svojih močeh prizadeval, izpolniti svojo dolžnost napram skupnosti, da ohranimo naše mesto na dobrem glasu. > . ;:i i 4 Razstavni odbor.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od Va10.—72ll.nre in ob četrtkih od Va19.'—72^0. ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure.
ponovna izdaja se honorira s tremi četrtinami honorarja, katerega se je plačalo za prvo izdajo. Ako tiska Matica kako delo v drugi nakladi, ki pa je v prvi izšlo kjo drugje, plača istotako tudi samo tri četrtine prvega honorarja. Na podlagi teh honorarjev zamore odbor v specijalnih islučajih odrediti tudi višji honorar. Za vse honorarje veljajo velikosti sloga 24 ci-cerov, 32 vrstic na strani. Druge formate se preračuna na podlagi te osnove.
Proslava 350-letnice smrti Petra Hektoroviča. Kakor smo že svoječasno poročali, je preteklo v nedeljo 20. t. m. 350 let smrti Petra Hektoroviča, pesnika in vlastelina iz Starega grada na otoku Hvaru. Ob priliki te obletnice so mu v nedeljo Hvarani odkrili na njegovem gradu »Tvrdalja« v Starem gradu na slovesen način spominsko Ploščo. Slavnosti odkritja spominske ploščo, ki je bila res lepa kulturna in narodna manifestacija se je 1 vdeležilo poleg domačega ljudstva z otoka in iz dalmatinske celine tudi obilo zastopnikov raznih društev ter kulturnih delavcev iz vseh dolov naše države.
Almanah SHS. Nedavno je izšel v komisijski založbi Hrvatskega tiskarskega zavoda d. d. v Zagrebu »Almanah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«, ki obsega 1360 strani. V prvem delu obsega almanah izivirne u-radne podatke o organizaciji države in posameznih pokrajin, v drugem delu poda tke o poedinij> •va.is.t&U	‘
narmor, zv. avgusta T922,
Politične vesti.
* Razkritja o slovaških klerikalcih.
član slovaškerndove (klerikalne) stran ke Vrabec je prišel v oster, konflikt z drugimi voditelji te stranke, predvsem pa * patrom Hlinko. Spor je povzročilo \ ra čevo odkritosrčno in lojalno stališče napram republiki- Eksodus posl. Vrabca pa je imel za posledico zanimiva razkritja.
O	tem povzamemo iz «Češkega slova» z dne 23. t. m-:	Razkritja posh Vrabca
pravzaprav le dopolnjujejo obfežilni rna-terijal, ki svedoči o tem, da je slovasK ljudska stranka s svojim vodstvom ■ > službi Madžarske. Poslanec Vrabec pn* ča, da so v osrednjem jzvrševalnern o -boru ljudske stranke eksponenti madžarske vlade, priča, da se znaten del oficu® -nega vodstva te stranke ne sramuje £0" voriti o združenju vodstva Slovaške Madžarsko, to je o novem zasužnjeni slovaškega ljudstva.« Nedavno je Pos ‘ nec Struškovsky vprašal 1’udovca Patr^ Tomaneka, ko je v parlamentu besno na padal češki narod: »Ali poznate dunajsk Viktorienstrasse št. 14.« Tomanek razburjeno odgovoril: »To je laž!« rej je vedel, kam meri ta očitek. V dunaL ski Viktorienstrasse št. 14 je bil narTir. urad madžarske legacije, kamor je P°sl . nec Tomanek prihajal redno vsakega • in 15. v mesecu. Tam so izplačevali n grade za madžarsko propagando. Ta K toliški pater Tomanek, špijon madžars vlade, pa ima na vesti tudi še razne n čedne manipulacije s stranskim denarje in še danes ni tožil bratislavskih »R? nickih novin« ,ki so mu očitale, daJe krade! več stotisoč kron. Naravno j°- ^ so ljudje, ki svoj narod prodajajo jL} letnemu sovražniku Madžaru, spos0 ^ tudi za kriminalna dejanja. Sploh Pa ‘ slovaški klerikalni stranki hudo poka, to se njeno časopisje besno kakor po® j njajoča zver zaganja v, državo- Katoj1 ^ patri in njihovi madžarski podrepniki storili največji zločin, ki ga more sf° odgovoren politik: izdali so Ijudstv0 . državo. Ti ljudje se seveda še vedno sk vajo pod verski plašč in uživajo z.aSrL. visokih cerkvenih krogov.	Taka J’e
trova skala y. 20. stoletju.	-	'
* Don Sturzo o italijanski zunanji litiki. Znani voditelj italijanskih popdar jj (klerikalcev) don Sturzo je dopisnika * Secolo« odgovarjal na nekatera
nja o stališču njegove stranke. Na v_Pr , šanje: ali klerikalni internacionali2® slabi v inozemstvu nacionalne vred1*0.., Italije, kakor to dela rdeči internaci°aa zem, je odgovoril: Absolutno odklanja da bi to bilo res: ljudska stranka P^2...^ va narod in domovino, dočim jo socia1* zanikajo; intemacijonalizem m stranke ima moralno vrednost bratstva je le dokaz, da vladajo isti nazori v novnih vprašanjih krščanske deniokra je, ki pa ne zanikajo narodnih vrednota
1	jen ja v Kraljevini, o sodstvu,. v. kulturi, prosveti, umetnosti, kujij-® nosti in tisku, prometu, pošti in. grafu, narodnem zdravju, sokol3,, in športu, o društvih, pismenosti 11 v tretjem, ekomomeko-finamčneni de ^ pa o poljedelstvu, gozdarstvu, ra stvu, vodnih močeh, financah ter pis vseh denarnih zavodov ter strijskih in trgovskih podjetij. ^a nak je tiskan v latinici in v cirilic^-važne stvari so prirejene tudi v coskcm, angleškem in nemškem P1 ^ vodu. Po bogati vsebini in sistf ^ ureditve materijala je ta almanah dini te svoje vrste, popolna jasna, neobliodno potrebna knjiga za 'jh javna oblastva, uprave, občine, ba® . industrijske in trgovsko firme t©r ■ različno druge pisarne.	aj
Vsemogočno zlato. Kot 305 zVf^l Zabavne biblioteke v Zagrebu je te dni hrvatski prevod znamenit®> romana »Vsemogočno zlato« (5>^v^1iii-no zlato) francoskega pisatelja dama. Marsikateri pisatelj je že P0,^ lcusil opisati vsemogočnost zlata, 2 tega teleta, toda tako kakor Pelada ^ se doslej še ni posrečilo nobenemu- , »Vsemogočno zlato« ni le zabaven ■, man, ampak tudi delo veliko ške vrednosti, zato je treba ^ , < biblioteki le čestitati, da ga je izdal srbohrvatskem prevodu ter tako , gočila tudi oni naši javnosti, ki 3lC • \ zume francoščine, da to seznam-
ai Italiji manjkka, pa ne po krivdi »popo-arov«, ki so šele nedavno stopili v vlado, je zunanja politika; to je oni sad tradicij, interesov in vrednot, ki dajejo našemu narodnemu življenju edinstvene smernice. Ko je Giolitti proklamiral: niti en top, niti enega vojaka za Valono! ni ^ *ega’ ^zSubimo tzv. jadran-s *braltar, marveč je z enim udarcem uničil dvajset let italijanske politike. Po-1 Ka nasproti Jugoslaviji ni imela smeri, o c ala je med Orlandom in Sonninom, p Kirnom in Parizom, med Reko in * I<'0nčno ie deial: »Že triindvaj-_ et se pečam s politiko in žurnalistiko i- ,VS0 }? C'°*D0 nisem spisal niti vrstice, At iere bi se bil sramoval bodisi kot član iuaske stranke, bodisi kot Italijan.« Te ave so zanimive, ker kažejo, da kleri-
nnif1'!-'0 nc °^°^rava Giolittijevega puščanja v, imperijalistični in militari-
ms*1 ' Sedaj pa primerjaj dr- Ko-ccvc nazore o internaciionalizmu, o r^i-t20111' 0 militarizmu. Spoznal boš j mcd katoliškim politikom gospodi n ncsa 11 katoliškim politikom hlapčev sl«ga naroda.
snnn ^me*‘Ški ,!st o bolgarsko-srbskem
Giir‘-r Bostonu izhajajoči list »The svn'W mili sc*ence moniter« prinaša dopis rra„^Sa e°Sraiskega poročevalca o bol-»PnK°i'Sr T^em s!)0ru- Citiramo po la vtk<: Večkrat v preteklosti je že bi-a levnem redu ideja srbsko-bolgar-™ sP°razuma. Y resnici pa tak sponam ne more obstojati. Manjka skupna nih aga:	v nacionalnih ali liuma-
iu ^sp'raci!'a.h’ bodisi v moralnem nivo-vlnrr a t? opisuje zgodovino zbližanja in p '?- B°Iffarov v balkanski vojni ter n?;,.''1' as'ravno Bolgarija v vsakem tni -l najm^a^a med balkanskimi država nn' n Yedno h°t6la nadvlado na Balka vpi: °C'iT1	^tki m Rumunci ži-
tar--V I.T1‘ru 'n v Prijateljstvu, je bila Bol-nHn’a A’a.krat v vojnem stanju z Rumu-1«7«^ ,.r^° ’n trikrat s Srbijo od leta Da c' • ^ena vloga v. svetovni vojni
tmiif nc jz^rj$ati toliko, kolikor je posebno za sporazum.
Dn
.evna'
ttiPepr-J ?£re'° t Josipa Šinka. Ze ?tiri di^., pokojni Josip Sinko v Sre-nieerm, Prer0K0va'' da bo 24. avg. dsn Zakai t2 S!11!ti> Zmotil se je za en dan. smop?l J'e.d3n Poprej. Včeraj 25. tm! dvom • njegove domačije pri kolo-ve?n«™ 'z nIe"ovega kraljestva, nesli k hrih^ni U P°^Hu tja gori na solnčni Žicn 'S8* tr.80rn- Nepregledna mno-Snrptlii! i ^ koračnicah trške godbe domač nh*POkJ^nikj’’ Požarniki, Sokol>
6ičS rl °d*°r z žuP?nom K' Luka’
-• ’ 'a vr~ta županov iz sosednih
in>daLxleROvi nešteti prijatelji od blizu ni k:i *er ves trg središki. Saj menda Boiil Li gar blizu in daleč/ki bi ne Vania ;'ve^.a Posebnega čustva spošte-Celo i;™;,, *•bežni do moža, ki je sts)
2a Praviln i'1'® lfakor izkIesan granit Tako hn i 1 *est”C0, Kadar je on rekel: iti tu qn um ie bilc) tako in drugače zahtevali kai'ri ?”Sli nSJvi§ii n]ogotci in nev-irnnet u£eS3> on ni klonil, tudi
morda S ds bi t0 niemu 0S2br!0
^ je mnll0Val°- In t0 ^anitno skalo, inskih HKCn° r'e^a nazaj v dobo slo-roda J dns"r0V’x.r dobo ™§ega preno-in stnni, na^lb najsilnejših narodno Simbol lS5a”k0 "" Pomičnih bojev, ta lega naS°t,VIBe Sedišča, okraja in če-
junaka 'EnačaT? A !eg<1 "^P0?1)^8 l0žili k VPČnJl. dela Sm° VČeraj P°*
smo
B|nehlianiii"nnV>1Uii SDanJ*u ob prijaznem ta v	solne,	ki	je	baš
na ra j naš^h'1^ HI° Yro£e svoje žarke fic» katere ip	ROric’	onib g°'
s kateriS
? katerimi iP n,LV® veseHl v ^pih In
Hh jezer£bi’n i h3LV dneb nesreče, ko
,e dihal ti*r	,uilnaJ	s katerimi
žePet in’ ni iJ£	.vsalt	Slas, vsak
v*selih unh ere V8,^n Je vedel v svojih 1 uran zaoevati n« c*r.+j____________
na-
njim
sPevov nrj!^arHPeVati J3®,stotine slavo* Zdravic ji, t ? n0r°dmh popevk,
V 8rcb- fezSik S h9.e 80 -leRle z n^,m
Se ie odnrlvi- i ]	11	zanJ	vsikdar, ko
kraljestvo tTatoH g0[.ice' v svol'e
^h. Pra?nj|i	na	a!> Pa v Vinski
*evem, ko ,> uLVs.	let0 ob Miklav-
^inskem sedo,
obhaja! tega patrona v
a zameril ; k?gflr rji vabil z be-jc; Pnjateliem, ic ga niso
je vrhu.
tem ob tej priliki obiskali, zakaj v duhu je povabil vse, ves svet bi bil pogostil, tako srečnega se je počutil v tem svojem raju. In sedaj počiva pod vznožjem goric, ki mu bodo s svojim Šelestenjem, s svojim neodoljivim čarom sladile večno spanje. Ob grobu so se v iskrenih, v srce segajočih besedah poslovili od njega: v imenu ožjih domačinov središki šolski ravnatelj g. Kosi, v imenu okraja okr. glavar g. dr. Pirkmajer, ter v imenu naroda poslanec g. dr. Kukovec, ki je pokojnika stavil za zgled požrtvovalnosti in delavnosti do zadnjega hipa. Oblastna organizacija Demokratske stranke je položila na krsto pokojnika lep venec z napisom:	»Vzornemu Jugoslovanu
Demokratska strsnka.“ Svetel in čssten spomin bodi v naših srcih ohranjen možu, ki je po Gregorčičevem geslu storil neizmerno več, nego mu je veleval stani
— Carinsko posredništvo. Finančno ministrstvo v Beogradu je imenovalo carinskim posrednikom pri Glavni carinarnici v Mariboru Krelj, dvorno špedicijo .Orient" d. d.“
— Visokošold pozor! Vsak, ki želi kakoršnekoli informacije glede študij na zagrebških visokih šolah, upisa na univerzo, o akademski menzi, dijaškem domu itd., naj se obrne bodisi pismeno sli ustmeno na J. A. K. „Janušič*, Zagreb, univerza, kjer dobi brezplačno vsa potrebna pojasnila. Znamke za odgovor priložiti!
— Stavka v usnjarni Petovia v
Ptuju je 24. t. m. po 4 tedenskem poteku končala brez vsakega uspeha za delavstvo; vsled nesposobnosti stavkovnega vodstva so se delavci brezpogojno udali in akceptirali tudi akordno delo. Tako delavski demagogi vodijo mase od poraza do poraza.
— Tiuli za leto 1923 Izide Planinšiči Koledar. Tiskan ho na lepem belem papirju. Vsled visokih nabavnih stroškov se mora cena zvišati na 6 din., s poštnino 6.25 Din. Upamo, da se vsled :ega ne bo skrčil krog njega prijateljev, temveč da debi še mnogo novih naročnikov. Koledar bo povečan z novimi potnimi omrežji ter vsebina po strokovnjakih' temeljito popravljena in pomnožena. "	:	<
javna telefonska govorilnica, tako da bo v vsakem oziru preskrbjeno za udobnost posetnikov.
Dodelitev prostorov bo v prihodnjih dneh končana, nakar se bo pričelo z razvrstitvijo razstavnih predmetov. Zato prosimo vse razstavljelce, naj ne odlagaio z dovozom predm4tov do zadnjega trenutka, kar bi redni razvoj priprav zelo oviralo, temveč naj dogo-tovljene predmete čim prej dostavijo na razstavni prostor, tako, da bo dovoz do (incl.) 3, septembra dovršen in se bo razvrstitev in oprema prostorov lahko brezhibno in pravočasno izvršila.
Pokrajinska obrtna razstava v EVlariboru,
(Od S. do 17. septembra.) ' ~ Legitimacije za polovično vožnjo na vseh progah v naši državi so do-tiskane ter so se razposlale skupno z znald na sve kraie. Cena legitimacije z znakom 5 Din. Dobe se v vseh večjih trgovinah, špedicijah, oglasnih zavodih itd. ter v pisarni razstavnega odbora na razstavnem prostoru. Cena legitimacije in znaka je tako nizka, da jedva krije nabavna stroške ia zato pričakujemo, da bodo obiskovalci pridno posegali po njih.
Razstavni Katalog izide te dni ter bo vseboval razen točnega vodnika po razstavi tudi kratko zgodovino Maribora, opis okolice in vodnik po mestu. Po možnosti tudi seznam telefonskih naročnikov in vozni red, tako da bo vsakomur dobro služil. Prodajal se bo po nabavni ceni.
Reklama pri stojnicah je z odo brenjem odbora dovoljena, ne sme pa kvariti cele slike ali biti preveč kričeča. Priporočljive so m3le tiskane reklame razglednice ali dopisnice. Obrtnikom bi priporočili, da bi se v to svrho posluževali razglednic razstavnega odbora (lepak v pomanjšani meri), na katere lahko natisnejo svoje pečate.
Razglednice o razstavi, ki bodo zelo okusno izdelane, se bodo prodajale na razstavnem prostoru in po trgovinah v korist vajeniškemu domu, v čegar kor st je namenjen tudi event. čisti dobiček razstave. Zato priporečamo vsem posetnikom, da se teh razglednic v čim izdatnejši meri poslužijo.
Dela na razstavnem prostoru bodo e dni dokončana. Okusno in naravnost umetniško izdelani paviljoni dajejo že sedaj celoti krasno sliko.'Na razstavnem srostoru bo nastanjena za ves čss razstave stražnica državne policije, ki bo skrbela za rsd, kakor tudi oddelek re
Mariborske vesti.
Maribor. 26, avgusta 1922.
m Zborovanje državnih nastavljen cev v Mariboru in »Straža«. Da‘ ne nastane nesporazumi jen j e, smo se infor mir ali in podajamo javnosti sledeče Odbor društva jugoslov. drž. uslužbencev in vpokojencev v Mariboru ni po-vabil na svoj izredni občni zbor, ki se je vršil v petek 18. avg. (in ne v soboto 19. avg.) nobenega narodnega po-slainea, torej tudi ne poslanca Zebota, Tega je povalbil le en član odbora brez vednosti in proti volji ostalih odbornikov. Umevno je torej, da se niti dr, Kukovec niti katk drug demokratski »veljak« ni udeležil tega izrednega ^ličnega zbora. Skrajno neokusno pa jo, da »Straža« skuša ta absolutno ne strankarski shod izrabiti v svojo kle rikfdno-strankarske namene, prepričana jo pa lahko, da poslancu Zebotu prav gotovo ni uspelo s svojimi dema-goškimi izvajanji pridobiti le enega napredno mislečega državnega na-
m Nadut Nemec. Danes zjutraj jo dospel z vlakom iz Gradca trgovec Pe ter Heine, toda ni se hotel podvreči o bičajni reviziji potnih listov. Stražnika, Id ga je na to opozoril, jo zmerjal z raznimi periimki, tako, da ga jem ral končno stražnik aretirati. Kadi razžaljenja straže se ;bo zagovarja pred sodiščem,
m Na naslov naših planincev. Po
krajinska obrtna razstava mora zanima/ti tudi Vas. Saj pridejo v Maribor mod obiskovlci tudi planinci, prijatelji narave, ljubitelji lepe okolice mesta, Marsikdo se bo ozrl že na kolodvorih po -reklamnih napisih. Bo našel tudi kaj primernega, iz česar bo doznal, da se nahaja tudi na skrajni severni meji marljivo delujočo Slovensko planinsko društvo? In kadar si bo ogledal razstavo naših obrtnikov, si ogleda], tudi žo mesto, bo našel kje na izhodiščih orijentacijo za izlete v bližnjo in daljno okolico? Prišli bodo med obiskovalce tudi taki, Ivi so svojčas na glavnih izhodiščih’ opazovali take ori-je-n-taoije 'raznih nemških gorskih društev; jo_že skrbljeno, da jih no bodo Prav nič pogrešali, ampak da se bodo veseli na lastne oči prepričali, da sedanji slovenski planinci tudi v takih potrebah^ še prekašajo skrb razpuščenih nemških društev? In če bo komu, ki ne pozna prelepo mariborsko okolice, ^ zljubilo jo spoznati s kratkimi izleti, je tudi v tem že kaj poskrbljeno, da no bo navezan na mučna izpraševanja? Počitnice so, lep čas, upamo, da bodo vsa ta vprašanja V dejanju samem ^pravočasno rešena, y kolikor morda še niso.
&n Kaj jo s hotelom brez naslova?
Prejeli smo: Glede hotela brez naslova, o katerem le po ustmenem izročilu vemo, da je nekdaj nos1! imo »Stadfc Wicn«, se je v zadnjem času tudi javno govorilo, da ga bodo oblasti ukini-le,vker vsled svojega popolnega zasto-ničonja, vnanjega razpadanja in notranje nemarnosti nikakor več ne odgo varja svojemu namenu. Toda tekom 4 let obrtna oblast ni lastnika primorala^ da napravi vsaj napis in sicer najprimernejši napis za glavno gnezdo stenic. Zato vprašamo javno, kaj misli _ oblast s tem hotelom brez naslova.? Ali naj ta sramota Maribora ostane popolnoma neizpremenjena tudi še ob času pokrajinske obrtno razstave?
m Češko-jugoslov. liga, podružnica v Mariboru poživlja mariborsko občinstvo, da se v kar najobilnejšom številu udeleži poslovitve naših bratov Cehov, katerih zadnji transport so vrača s sokolskega zlota v domovino- Vlak
. .	,	*	.	, ,	.	.	odhaja	proti	severu	ob 20. uri 10 minut
biuie postaje za slutsj kake ne^goiie mi Pridi-te vsi, ki čutite slovansko!
m Volilni imenik za mesto Mari* bor je izgotovljen. Obsega 5776 volil' cev, za 1592 več ko leta 1920, ko jih j< bilo 4184. Imeniki so na vpogled na magistratu, za člane Demokratska stranke tudi pri tajniku krajevne or« ganizaeije JDS g. ravnatelju Voglarju. Vsakdo ee naj zanima, je li vpisan; ker čujemo, da je imenik zelo pomanjkljiv. Reklamacije izvršuje tudi oblastno tajništvo Demokratske stran« ke (Barvarska ul. 1.).
m Poslovanje »Mar-Stana.« Pisar* na posredovalnice za nova stanovanja potom prizidave hiš je za prvo potrebo že urejena. Stranke se žo pridno pri-glašajo. Na razpolago je že nekaj hiš, katerih lastniki so pripravljeni na pre-in prizidava v nova nadstropja. Treba, da se pridno prigašajo tudi najemniki Iti reflektirajo na talca stanovanja. Vi marsikaterem slučaju, posebno kjer so dobro ohranjene strehe i-n je treba prizidati lo eno nadstropje, bi se dala nova stanovanja napraviti še pred trdo zimo. Škoda pa je zamuditi vsai dan, ker z vsakim dnem se podražuj« materijal in delo sploh. Nikar odlašati nikar čakati boljših časov! Že prihod* nje leto bo marsikateri bridko obču* til, da je zamudil ugodno priliko še ol pravem času. To velja za vse hišne po». sestnike brez raziike narodnosti. Ma/ ribor ima najlepšo priliko, da se dvig« no v svojem središču, danes stari, za nem ar jeni del mesta na najoenejši na» čin še prekosi novejši del mesta & parku.	;j|,j
m Iz »ljudsko Knjižnice«.:	iVečjfl
število knjig-duplikatov smo oddali pretečenit eden za »-Ljudsko knjižnico« v Spodnji Kungoti, iki jo vodi tamoš* nji nadučitelj g. F. To narodno pro» svetno delo ob meji bomo nadaljevali!, če nas bo javnost podpirala s prispev* ki v knjigah in denarju. Takšne potu« joče knjižnice se po prečitanju; izjme< njajo in premestijo drugam, —< Iz vezave smo prejeli zopet veliko zbirko knjig, zlasti prvovrstnih romanoivi svetovne literature y, nemških' prevodih. Knjižnica se je te počitnice v vseh' oddelkih pomnožila zia več 100 knjig, tako da ima za prihodnjo jesen' in zir* mo tudi za najpridnejše čiitatelje dovolj novega izbranega čtiva. 'Javnost pa prosimo denarno podpore, iker smo izdali samo za vezavo knjig v teh počitnicah nad 4000 K okrog 6000 K ph za nakup knjig. — Doetodevekijevi romani stanejo na primer že nad 300. JP ena knjiga.	fej
m Kolesarji ee opoezariajo da morajo imeti kolesa brezpogojno opremljena z zvoncem in ponoči' z lučjo. Dnevno je prijavljenih krog 10 do 15 slučajev zoper predpise. Vedi no bolj so množijo slučaji, da kolesarji vozijo po pešpotih, Opozarjamo vse ko-, lesarje, da se bodo proti vsem, ki bodo zagrešili take prestopke, postopalo vso strogostjo zakona. Nadalje se opozarjajo vsi kolesarji, ki imajo kolesa opremljena s pomožnimi motorji, da veljajo za ta kolesa isti’ predpisi, caor za motorje. Vsa talca kolesa mor« jo biti opremljena s številko, ki jo izda1 na prijavo pokrajinska uprava, odde< lok za notranje zadeve. V nasprotnem; slučaju se bodo kolesa, zadržala, Ep’ policiji.
m Razgrajač Franjo K. 5z Bleda jfl
mislil, da je ves Maribor njegov. .Vi kavarni Kokol na Frankopanovi cest? je začel razbijati in razgrajati. Policija ga je poučila, kako se mora v Mari* boru vesti in za svoja dejanja 6e po< kori v hotelu »Graf«.
m Mlada razgrajača. Komaj 10 letna šolarčka Rihard in Fridrih F. sta sl domišljala, da morata tudi ona doprinesti svoj delež h kalen ju nočnega mili. Krog 20 ure sta ee spravila nad okna v kraljeviča Marka til. in pobila •nekaj šip. Policija jo mladoletna rogo-vileža izročila starišem, ki bodo mo rali poravnati storjeno škodo,
^ m Zasačen tihotapec. Pri nočnem dunajskem brzovlaku je našel kontrolni organ pri nekem potniku 8 kg saharina, 20 metrov blaga in 12 leg tobaka za nosljanje. Vee to je imel tihotapec, ki je bil izročen oblasti, všito ^ oLo-ma v obleko, deloma pa celo v čevlje.
m Usmiljenim srccm! Vojni invalid,
aterega je_ vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi so!«* iu otroke, jo raznečal že skorji
-»ttzp 'im ir*
avgustaT1922
-d\
/se premičnine, sedaj pa ga ne vrh' [vsega zla še doletela bolezen, tako, da se z družino vred nahaja v naj večji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema maše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili!
m Hotel HalbVML Danes nedelja, jutranji in večerni koncert. Igra salonska godba. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v lokalu.
m Velika športna veselica se vrši, kakor že objavljeno, dne 3. septembra v bivši vojaški realki ob priliki 25 let-(lega obstanka »Delavskega kolesarskega društva« v Mariboru s sledečim programom: dopoldne se vrši koncert v hotelu Halfbwidl »Stara pivarna«. Popoldan slavnostni sprevod od glavnega kolodvora čez mesto na veselični jprostor bivše vojaške realke, kjer bodo vsaJkovirsfcne ljudske zabave z velikim plesom v telovadni dvo-Tani.
m Gostilna Balkan, Linhartova u-Xca 13. Danes velika vrtna veselica združena s pojedino na ražnju pečenih prašičev.
m Kavarna v mestnem parka. Pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski orkester.
m Velika Kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bax. — Dnevno koncerti.
Narodno gledališče.
Pred sezono.
Maribor, dne 26. avgusta.
Kmalu se zopet odpre hram naše domače Talije. Kot preludij bodo za-eveneli čarobni zvoki Smetanove glasbe in Marženka, »Prodana nevesta", nas popelje v svet lepote, ljubezni in umetnosti. Kot prvo dramsko delo nas pozdravi Gogoljev „ Revi zor", divna satira na rusko uradništvo, polna duhovite, ne-umrjočes komike, kakor najboljše Molie-rove komedije.
Pozdravljamo že iz daleč dvigajoče se zagrinjalo nove sezone, pozdravljamo naše skromno, ali toplo Talijino svetišče. Prepričani smo, da mu gre velika uloga / kulturnem razvoju našega mesta, ki danes nima še nič enotnega, samoniklega, nobenega individualnega izraza. Gledališče in glasbena umetnost imata nalogo, da zbereta in koncentrirata naše duhove in naše kulturne sile, da jim vtisneta hrepenenje po višjih smotrih, po neosebnih idealih.
Veseli nas, da je rešena takozvana »gledališka kriza“, ki je najbolj zabavala njegove nasprotnike. Ko je urejena materijalna podlaga, na kateri sloni naše gledališče, ko je zagotovljeno vešče in energično vodstvo — smemo z veseljem pričakovati, kaj nam razkrije re-pertoire nove sezone.
Ne bomo v današnjih pozdravnih vrsticah razvijali programa, ki ga ima ravnateljstvo za novo sezono; povdarjamo le, da novi repertoire upošteva tako zahteve občinstva kakor zahteve umetnostne vzgoje. Podčrtati pa je treba eno, kar je sicer splošno znano in se glasi prav preprosto: Gledališče se ne more razvijati brez intenzivnega sodelovanja občinstva. Cim več gledališče nudi občinstvu, tem več od njega zahteva. Kakor med šolo in domom, tako mora tudi med gledališčem in publiko nastati nekaka duševna in materijalna kooperacija. Ce se zavedamo, da smo kulturen čini-telj v tem mestu, moramo plačevati tudi kulturen davek. Naše gledališče mora najti v vseh krogih in pri vsakem kulturno mislečem posamezniku moralno in dejansko zaslombo. S tem seveda ni rečeno, da gledališča ne smemo kritizirati. Toda kritika mora biti le prispevek k njegovemu izboljšanju, le izraz zanimanja in ljubezni do svetišča naše umetnosti.
Prvi bližnji cilj je: vzgoja stalne gledališke publike. Iz vseh slojev mariborskega prebivalstva morajo priti po-edinci, katerim bo gledaiišče tako potrebno, kakor dobremu verniku cerkev. S to publiko — družino iskrenih ljubiteljev odrske umetnosti — se bo moglo gledališče razvijati k višjim, popolnejšim formar’	b.	b.
Sodelovanje pri gledaliških predstavah. Vse dame in gospodje, ki so se javili za sodelovanje pri gledaliških predstavah Narodnega gledališča Mariboru, naj se blagovolijo zglasiti v nedeljo 27. t. m. ob devetih v gledališču (oder). Tudi one dame in gospode, ki še niso priglašeni, pa bi bili voljni sodelovati pri tuk. gledaliških predstavah, vljudno prosimo, da se zglase istega dne in ob istem času kakor ostali. Udeležite se polnoštevilno.
r£boe. Gdč. pevke-zboristke in gg pevci-zbori&ti, ki so bili angažirani v sezoni 1921.-22. pri Narodnem gledališču v Mariboru, naj se blagovolijo ja viti v gledališču v pondeljek 28. t. m. ob 19. One gdč. pevke in gg. pevci, ki so se nanovo prijavili v gledališki pisarni, naj blagovolijo priti istega dne in sicer ob 20.	,
Kultura !n umetnost
Iz naših revij.
Te dni je izšla druga posebna številka »Njive«. Uredništvo je namreč zasnovalo vrsto posebnih, celotno zaokroženih številk, ki so posvečene enemu problemu. Prva posebna številka je bila štev. 7. G. univ. prof. dr. Ljudmil Hauptman je očrtal »Prirodo m zgodovino v razvoju Jugoslavije.« Duhovita in lepo pisana razprava. Učeni zgodovinar nam razlaga, zakaj se je po priliki razvijala zgodovina jugoslovenskih plemen v tej smeri, kakor jo poznamo. Katere sile so vplivale na razvoj? Kje so .vzroki, da ni nastala že poprej na sedanjem jugoslovenskem o-zemlju močna, enotna država? Razpravljanje g. prof. Hauptmana je tako plastično, da skoraj .vidiš pred seboj ves zgodovinski proces, kakor da bi bil zarezan y reliefu. Tudi če se o nekaterih podrobnostih lahko razpravlja z drugega stališča, je vendar prof* Hauptmanova študija velevažen donesek k proučevanju skupne jugoslovenske zgodovine in zasluži, da jo prečita vsak dober Jugoslovan.
Druga posebna številka je posvečena enemu najaktuelnejših vprašanj našega narodnega gospodarstva: valutnemu v prašanju. Tudi ta razprava je potekla izpod strokovnjaškega peresa; avtor g. Aleksander Bilimovic je profesor nacionalne ekonomije na ljubljanski univerzi. »Položaj denarnega gospodarstva« je študija o vseh glavnih komponentah, ki tvorijo današnjo valutno mizerijo. Učeni pisatelj ima pred očmi svetovni trg, saj je položaj našega denarstva v največji meri odvisen od svetovnega položaja. Razprava sc deli v. sledeča poglavja; Uvod. — Nevtralne države. — Zavezniške države s papairnato valuto in Češkoslov. — Premagane države. — Poljska. — Sovjetska Rusija. — Zaključek. Izvajanja so temeljito podprta s statističnimi podatki.
Prihodnje posebne številke »Njive« prinesejo:
Zbornik o vprašanjih ljubljanske teH-nike.
Stanko Vurnik": Slovenski kiparji«’: T
Joža Bohinjec: Socialna polivika.
Vladimir Knaflič: Indeks cen in draginje.
Uredništvo »Njive« je storilo prav, 'da je zasnovalo serijo posebnih številk, posvečenih aktuelnim vprašanjem. Treba nam je kar največ duševne poglobitve in znanstvenega mišljenja o vseh pojavih, s katerimi se srečujemo v življenju. Dnevno časopisje ni poklicano orati na globoko, in kdor ne poseže za znanstveno obdelanimi spisi, se nc more obraniti plitvosti in nedoslednosti, ki izobraženemu človeku nikakor ni v čast. Kratke, popularno znanstvene razprave, kakor jih nudi »Njiva«, so v naših razmerah in ob današnji suši pravo veselje vsakega slovenskega izobraženca- Želeti je le, da bi »Njiva« izhajala kolikor mogoče redno.
x III. umetniška razstava. Umetniški klub »Grohar« poživlja vse svoja, ki še niso poslali svojih del za razstavo, da jih nemudoma dostavijo, i > c*
© ©@@®©®S Zabienaite a tssakt gostilni „Wal>or".
Sokolstvo.
o Odbor sokolskega društva v Mariboru naznanja, da se v nedeljo dne 27. t. m. vračajo češkoslovaški Sokoli in Sokoliee preko Maribora v svojo domovino. Posebni vlak. ki je zadnji zletni transport, prispe na tukajšnji glavni kolodvor okrog 18. ure in odhaja proti severu ob 20. uri 10 min. Prosimo vse zavedne in narodno čuteče mariborsko občinstvo, da se v čim-večjem številu udeleži poslovitve od dragih nam čeških bratov. Za člane in članice mariborskega sokolskega društva udeležba obvezna v civilni obleki z znakom. Zlasti se obračamo do vseh pevcev z rodoljubno prošnjo, da pridejo na kolodvor in z lepo našo pesmijo povečajo prijetne utise, ki so si jih pridobili Čehi v 'Jugoslaviji. Prosimo nadalje naše sestre in vse drugo slovansko čuteče ženstvo, da po možnosti preskrbe cvetja in ga prineso na kolodvor. Upamo, da naša prošnja ne bo brez odziva in bo poslovitev od bratov Čehov dostojna za naš Maribor, ■— Zdravo! Odbor M. S.	^
o Pri sprejemu češkega Sokolstva, ki se vrača z vse sokolskega, zleta v Ljubljani, sodeluje pevski zbor in godba glasbenega odseka društva »Drave« Ponovno vabimo vse rodoljubno občinstvo, da se v nedeljo ob 18. uri zbere v črmvečjem številu na glavnem klodvoru.	*
Naše šolstvo.1
Začetek šolskega leta 1922-8 na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in na z nji združenih oddelkih,
Petrazredna glmn. osnovna šola. Vpisovanje v I. razred in ostale razrede se
vrši ,v torek, dne 12. sept-, od 9__11. ure
v posameznih razredih ,v poslopju liceja na Bleiwiso.vi cesti. Za vstop v, I. razred je prinesti s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V .višje razrede osnovne šole se ne sprejme novih gojenk. Pouk se prične v. sredo, dne 13. sept. za
I. razred ob 9. uri, za ostale razrede ob 8. uri.
Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1922-23 ostaneta le še razreda V. in VI. Vpisovanje za gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v enega izmed teh dveh razredov se vrši v torek, 12. sept. od 8. do 9. ure. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te gojenke so y sredo, 13. septembra ob 8. uri Gojenke ki so že bile v zavodu, se javijo v sredo, dne 13. sept. od 9. do
II. ure z zadnjem izpričevalom. Ponavljalni in dodatni izpit za licej in
gimnazijo se kyrše v sredo, 13. sept. ob 8. uri.
Vpisnina in prispevek za učila za gojenke liceja in gimnazije 10 Din.
Otvoritvena služba božja za gimnaz. osnovno šolo, za licej in za gimnazijo je
v četrtek, 14. sept. ob 9. uri v nunski cerkvi in je obvezna za vse gojenke.
Po božji službi se vrnejo vse gojenke _ zavod, da se jim naznani urnik in prečita discilinarni red.
Pouk se prične na liceju in gimnaziji v polnem obsegu m petek, dne 15. sept., ob 8- uri.
Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določen na petek, dne 29. sept. od 15. do 17. ure. Sprejemni izpit je y soboto, 30- sept. ob 8. uri.
Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 2. okt. od 10. do 12. ure. Gojenkam in starišem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem.
•	i,	Ravnateljstvo.	'
kratkih podatkov računskega zaključka za prvo polletje 1922 sledi, da 36 Posojilnica zopet krepko napredovala-Povišek vlog za skoraj 11 milijonov; priča o velikem zaupanju oboinstvai do tega najstairejšega slovenskega za* voda v Mariboru.
§ Prvega septembra pride iz Beograda v Maribor prvi jugosloven. cirkus »Drina*, kateri se naseli na Tomšičeve« drevoredu.
§ Vodstvo prost, gasiln. društva v Studencih prosi uljudno vse podpornike in dobrotnike, da bi pripomogli pri zgradbi novega poslopja za shrambo gasilnega orodja in drugih potrebščin. Go* spod in gospa Mulec sta brezplačno odstopila potrebni stavbeni prostor, za km jim še bodi izrečena na tem mestu naj-iskrenejša zahvala. Tudi gosp. Reiser v Pekrah je obljubil les in opeko. Ker j® v današnjih razmerah delo, kakor taa gradbeni materijal zelo drago, prosimo tem patom vse prijatelje društva za po* moč in podpora — Vodstvo gasilneg® društva v Studencih.
Objave.
§ Posojilnica v Maribora, Narodni doni, izkazuje v pirvem polletju tekočega leta K 249,552.187.56 denarnega prometa. Stanje deležev z dne 30. junijem znaša K 223.300, hranilnih vlog na knjižico in v tekočem računu kron 51,893.185-50. in so se v tem polletju pomnožile za IC 10,982.919.«9. Dolžniki navadna posojila K 10,81 G.3fin Stanje vrednostnih listin K 3,921.592.67. -V ta&očem računu K 40,43i?-J0, Iz teli.
Socijalna politika.
Državna borza dela v Mariborjj* Tel. int. 125, Stolna ulica št. 4. StaaJ delovnega trga: tedensko poročilo * čas od 6. do 19. avgusta 1922. P*®®* mesta so bila prijavljena 153 mps*1®' 94 ženskam, skupaj 247. Dela je >s,{5 295 moških, 128 žensk, skupaj 423. *■ posliti je bilo mogoče 121 moških« . žensk, skupaj 171. Brezposelnih je °st< 504 moških, 227 žensk, skupaj 731« Promet od 1. do 19. avg. t. 1. iz*fa,z*?L 9333 strank In sicer 4474 delodajalce » 4859 delojemalcev ter 2201 uspešnih n kazil dela. Delo dobijo: hlapci in de^J viničarji, drvarji, kamnosek, železohv**j.' kovači, kleparji, kovinostiskači, arm^M strugar, brusač medenine, delavci kos srpov, lesni strugarji, žagarji, mizarji, kuharice in dekle v goS slaščičarji, sobarice, gospodinjsko os®PJ,J likarice, kontorist, knjigovodja itd. iščejo: hlapci in dekle, majarji, vinic*'!!* oskrbniki, ekonomi, gozdarji, kovači, železostrugar, ključavničar)1’ rarjl, elektromonterji, mehaniki, ko .Jj mizarji, žagarji, sedlarji, čevljarji, in šivilje, peki, mesarji, mlinarji, o* karji in natakarice, hot. sobarice,JjJJjV rice in služkinje za v gostilno, dii® karji, sluge, strojniki, tov. delavci i?!a.a lavke, kontoristinje, trgov, pometal*1 pomočnice, dninarji In dninarice, J* itd. Splošen pregled: BrezposelOj'®) stalno in ostro narašča. Prijavljanje P* stih mest je zadnji čas zelo padlo. ^ . ljenske prilike nekaterih delovnih sloj so vsled rastoče draginje precej obup® ‘ Ako bo šlo v ti smeri dalje, bo brezposelno vprašanje tudi v naši dr*®,, vprašanje široke javnosti, zlasti kef sredstva za odpravo brezposel njeno omejitev želo nezadostna
Gospodarstvo.
g Mariborski trg. Sejmsko od 22. avg.: Prignalo se je: 9 12 konjev, 170 volov, 365 krav, 16 in 1 osel. Skupaj 573 glav. PovP^ -
dH
do 37 K, poldebeli voli 26 do 32
cene za različne živalske vrste so bH® kg žive teže sledeče: Debeli voh ^
. OT ir —.1 J.L ____________1!	nt?	An	32	^
plemenski voli 23—25 K, biki za 13 do 30 K, klavne krave debele ^ do 25 K, plemenske krave 17 do e krave za klobasarje 13 do 15 K, a0 krave 20 do 23 K, breje krave 20 23 K, mlada živina 25 do 30 K, tc w do 36 K. — Mesne cene: VoloJJj meso I. in II. vrste 56 do 68 K, ^
164 k;
bikov, krav in telic — do 52 Kj lečje meso I. in II. vrste svinjsko meso sveže 90 K.	g
g Dobava mesa. Interesenti^
e prevzeti dobavo mesa za ga^ ^ Ljubljana za čas od 1. oktobra 19«-'* ^ 31. julija 1923. (dnevna potreba ^ 1.250 kg), naj stavijo svoje Pfjnri dne 26. avgusta t. 1. intend^^^j Dravske divizijse oblasti v_ Jgji' ali 5. septembra t. 1. armijski 111 danturi v Zagrebu. Predmetni so pri divizijski intendanturi v < Ijani in pri Armijski intendant»n Zagrebu interesentom na vpogled*
g Dobava službene obleke, teJjstvo državnih železnic s &llb
MarlBorr 27;*#fgnste~t922;
ir STB' ost*
V«u^v»<rT: • j»*r^r?kv>ruc^yr-«itwiiu»wtwwa(WtAwrtaw6ta
orrasris
fazpisuje na 'dan 9. septembra t. !• pi-m®°v ofertalno licitacijo glede doba-6 službene obleke (hlač. bluz, plaščev jap atd-). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ;a obrtniške zbornice v Ljub liani, interesentom na vpogled.
g Dobava smolnatih bakelj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici ^pisuje na dan 16. septembra 1922 Pismeno ofertalno licitacijo glede do-1ave 5000 smolnatih bakelj. Predmetni £ as z natančnejšimi podatki je v pi-■tm trgovske in obrtniške zbornico v jubljani interesentom na vpogled.
>. S Preddijla za ustanovit j, 7 borzo v Jubljatd. V pondeljek, dne 21. t. m, ‘3 De zbrala v prostorih »Slovenske anke« v Ljubljani druga važna skupina trgovskih krogov t. j. zastopniki 1 ?e. .■Sovine in industrije k seji, na Predsedniik pripravljalnega aDora za us>anovitev borze g Lagvart atlvo poročal 0 dcsedaj dovršenih P eddelih, očrtal pomen i n potrebo 0! a.i sne otvoritve borze, katera je a nase narodno gospodarstvo nploh lnentnega pomena. Navzoči so bili za£!-°Pniki to panoge, ki so miteh iz cele Slovenije. Razvila se «n-Z1Vi na debata v katero so zlasti Posegli gg. Legvart, Drag. Hriba,r. inž. ^narcic, Heinrihar, Hing. dr. Slokar, T>_?5ri.	^ Vsi so se izjavili za eim-
ejsnjo otvoritev borze. Izmed sebe šosteTočlanski odbor, obsto-g,^1? Heimriharja, Hinga, Rajha -j™ e-,a; Lahovnika in Premrova. Ta ;-iV, ar bo preštudiral zlasti uzance, ki »■'	Predloži	odenu nu, la jib' la
eijavi na boarzi, s čemer hi se tudi *rt,a produkcija mogla za svetovni ja®J)rj?Qerno urediti, kajti do sedaj se Rti/3f Ze^° maIo ifl poredkoma na nclartne tipe, povečini je le popolnoma divja,
ob fn®°k.ava ovsa. Dne 31'. avgusta t. L etan t V^idopoludne se sklene v inten-'lanbr*1 Pravs^° divizijske oblasti v 1 i.iani neposredna pismena pogod-nTJ•e *Aave 200.000 kg ovsa. Pred. obT+ni*''u 88 :e v P'80™! trgovsko in Kpn+ zbornice v Ljubljani intere-^ na vpogled.
oT* Poročilo Hmeljarskega društva lovenUo o stanju hmeljskih nasa. ET* ,a ,evc’ CSR 17. avg. 1922. Po ne-damJ^. deževnih dnevih je nastalo vcndar lepo vreme, katero kaj va 1X31 razvoj hmeljskih zal -u' i nekaterih krajih se jo prika-Beda *	palež.	Vlage ima zemlja
lV	lepo	vreme je potrebno,
ohiv -	i^1 občinah se je že pričelo z
hiiK an;)6m‘ ® . °enah še danes ne more g<?YOTa> fo> še nimamo izgotovolje-^ ^a-tec in okolica bo letos °b^o, pa, le srednjo letino, irbo	hmelja	bo pa najboljša. Ce-
ija fdno padajo in se za 50 kg hme-plag,--.12, " 1921- — sre-lovo kakovosti ■a6u3e Je Po 800-1000 ČK.
Kvn^?ari^orsko soimsko poročilo. Na ftSSEi	d.ne	15- avg. 1922. se je
bile	^ 1 koza. Cene 60
stari	Marii	prašiči 5—6 tednov
*S En400'6005 7~9 tednOT
3600- 4J' ^00; 3—4 mesece 1400— 10	mesece	stari 1700—1900; 8—
obveze se določi honorar po Din. 10. Za večje obveze na trupu in okončinah iz mavca bo znašala odškodnina Din. 50. 6. Novi prejemki zdravnikov se bodo izplačevali od 1. julija 1922. dalje. O novi pogodbi bo še razpravljal Upravni odbor okrožnega urada v Ljubljani, odobriti jo bo pa moral Središnji urad v Zagrebu.
vrši prištevanje v gotovi vrsti (z me- j na tudi uničila. Mnogo bankirjev, lri<fu* zinoam leve roke začnejo), zato znači strijcev, velikih in malih posestnikov, je
Trgovina, obrt in industrija
t Devizni promet pri tu k. podrepnici Narodne banke. Ker so ostale vse prošnje trgovskega gremija in drugih korporacij, da se dovoli mariborski podružnici Narodne banke promet z devizami in valutami brezuspešen, se je trgovski gr etnij obrnil na narodnega poslanca gosp. dra. Vekoslava Kukovca za intervencijo. Imenovanemu gospodu se je vendarle posrečilo, izposlovati za naše trgovstvo in industrijo to veleva,žno ugodnost in upamo, da začne Narodna banka v Mariboru eim-prej s poslovanjem. Trgovski gremij izreka, gosp. poslancu dru. Kukovcu za ta njegov trud najtoplejšo zahvalo.
t Poštni paketi iz inozemstva. Z ozirom na to, da se je na tukajšnji poštni carinarnici vsled odobrenj in malomarnosti s strani carinarnice nabralo do sedaj že nad 12.000 paketov, ki leže tamkaj deloma že nad tri mesece in vsi od trgovskega gremija štor jeni koraki zaradi izboljšanja tega poslovanja niso imeli nikakih uspehov, se je na izrednem občnem zboru dne 19. t. m. soglasno sklenilo, obvestiti po tom časopisja vse trgovstvo in se obrniti zajedno na vse inozemske trgovske zbornice za intervencijo, da ee poštni paketi naslovljeni v Maribor, ne odpremljajo posamezno toliko časa, dokler se tukaj ležeče ne bode popolnoma odpravilo. Ker imajo nekateri tukajšnji špediterji na Dunaju svoje zbiralne vozove za poštne pošiljatve, se priporoča, da se vsakdo poslužuje te ugodnosti, kar mu omogoči, da sprejme tekom 8 dni svoje blago.
t Carinske deklaracije v cirilici. Mariborska carinarnica, posebno poštna, pošilja strankam mnogokrat carinsko listine, pisane v cirilici. Kljub temu, da je danes že nekaterim znana cirilica, vendar pa je pisava od mnogih carinskih uradnikov za naše ljudi popolnoam nečitljiva. Zato je gremij na svojem zadnjem občnem zboru sklenil, od carinarne doposlane deklaracije in sitnice prevzeti le tedaj, ako so pisane v latinici jasno in čiMjivo.
tudi vsak prst gotovo število. Po raz voju pismenega jezika odpade polagoma ta asociacija. Podoba in pojem števil se vtisne v zavest in nadomesiuje ponazorovanje številne predstave z zunanjimi občutki.
IZ
ztvijenia
s
Zdravstvo.
<iradu^(!javn^^ca 6*užba pri okrožnem ^fabljanL Hj^^anje delavcev v
zdravnik mr V.	zveze blagajničnih
Za okrožni	dnQ	^ *• m- £e3°-
Javnik dS “ ^ 6e3e udeležil šef-ribo^ke	zdravnike Ma-
^avinik ^ m 1 zastopal okrožni O.	Med	zastopnikom
kolektivne	80	36	dosegel glede
^Pogodba	sPorazum.	Nova
%ih,7	bdečih	prin-
^ratvu ^1-0 i.T -.Yrua ostanejo v ^BZ. 2 Vožn-nln T* 3 Predlagala 2a 100» hZ^fl1 W 80 T>oviša dosedanji	Obliko pa ostane
Po zagrebšk«m mesecne®a Pavšala VZOrcu spelje 20 Pavžaj’	e® znižuje mesečni
Jancev 0rj \ ^f^zanih zavaro-lma naiSf/0^-^Zdravniku, ki Pavšal do i5oy	’>t clanov se zviša
Prvi va-sH	1OTa P°Sodba bo
¥ i™aj0 manS1^ ^rožno zdravnike 4- Honorar 7i levilo zavarovancev, davila se vSkPose1nia zdravniška o-60 zv^ .z, ’ao%t .Za ;naU
Priroda in znanost
KAKO SE PORAJAJO PREDSTAVE O ŠTEVILIH PRI NEKULTURNIH NARODIH.
Strogo moramo ločiti med predstavo in označbo števil. Kar se tiče predstave števil, najdemo, da imajo narodi, stoječi na najnižji stopnji kulture, nejasno zaznavo in poznajo samo dve numeraliji, eno za enoto in eno za množino. (Botokudi). Na nekaj višji kultujni stopnji že izločujejo iz množine »2« kot posebno količino. Po raznovrstni sestavi »1« in »2« že dosežejo številno vrsto do 6. (Bakairi v Južni Ameriki, Severni Avstrilci.) Nadaljnja razvojna stopnja že pojmuje števila od 2—5 ter 20 in 100. (Indijanci, stari Grki Iliade.) . Karailbi in Musoti že poznajo dekadičmi sistem kakor kulturni narodi. Sistem »2« in »5« je torej značilen za primitivno dušo. — Znamenja za števila so posest kulturnih narodov. — Pri divjih narodih sta govor in tip bistveni sredstvi za ozna-čenje številne predstave., Osobito so občutki tipa poleg vida naj večjega pomena za izvor in pojmovanje števil. Sanskrrt ima za »1« in osebni zaimek -jaz« isto označbo, isto ta ko za »2« in samostalnik *oči«. Nekateri Indijanci označujejo >'3« z besedo »nojeva noga«. Tamanaki-Indijanei in Gronlandci u-porabljajo roke in noge pri štetju. Njihove najvažnejše številno predstavo so 1 do 5, 20 in 100. Na višji duševni stopnji stoječi Musoti, Karaibi, Fu-bahzamorci uporablja jo samo prste in pridejo na ta način do dekadičnega sistema. Nad deset določuje drugi mož količino in tako gre naprej. Le s po-
m-clnv c! ■mrv-Ai«	+
Evropsk! položaj.
Znani učenjak G. Ferrero, avtor slovitega dela »Propast rimskega carstva« in mnogih drugih razprav, piše o sedanjem evropskem položaju med drugim sledeče:
Nekega večera leta 1919, ko se je v Parizu razpravljalo o miru, me je povabil k sebi ministrski predsednik najmanjše zavezniške države. Razgovarjali smo se o reparacijah in sem ob tej priliki dejal: »Reparacije bodo prava tragedija miru. Pravica jih zahteva, toda ni je moči, ki bi jih mogla izsiliti. Med mnogimi iluzijami, ki jih imajo zmagovalci, se nahaja tudi ta iluzija. Ne bo nič manj žalostna kakor so vse druge. Še dolgo se bodo veliki evropski narodi prepirali med seboj in vsak bo naglašal svoje pravice, ki so toliko svete kolikor nevporabne. Največja muka je pač, ako kdo spozna pravico, nima pa moči, da bi jo izvršil. Celi narodi bodo morali vzeti nase breme tega trpljenja.«
Nikdar ne bom pozabil tišine, ki je nastala pod vtisom teh mojih besed. Nekoliko kasneje so začeli ugovarjati, češ. poglejte, koliko krivic so storili Nemci, Bolgari in Madžari.
Ne vem, ali se družba, pred katero sem govoril navedene besede, spominjate kratke diskusije; najboljši komentar je pa dala Iondoska konferenca.
Londonske razprave izgledajo izdaleč zelo konfuzne, ker so mnoge udeležene države hotele sredi splošnih težkoč rešiti svoje posebne interese. Toda jedro re-paracijskih razprav je sila enostavno: Anglija trdi, da so zahteve Francije in drugih držav težke in nevarne. Toda Francija je nepopustljiva in ugovarja, da so potrebne močne garancije, zakaj brez garancij bi odgoditev pomenila toliko kot — ne plačamo več!
To nasprotje, ki se v> njem nahajata dva rivala, je znamenje obupnega položaja. Reparacije so organski del miru, kakor so si ga zamišljali ljudje tam okoli leta 1919. Če Nemčija ne plača, se sesuje v razvaline ves mirovni sistem in Evropa stopi v stanje virtualne vojne, kajti pogodbe, kj so bile uničene ,v tako življen-skovažnem delu, bodo zavržene tudi ,v) celoti. Potem preostane državam edinole še — gola moč. Zaman s! delamo samo prevare. Da bi se Nemčijo prisilio k plačevanju, bi bilo treba storiti veliko več kakor zapleniti carine in dohodke gozdnega gospodarstva. Antanta bi morala v-zeti v svoje roke upravo nemškega cesarstva, tega pa ne more storiti, ker komaj da vlada in upravlja lastne države Do včeraj najmočnejši svetovni narod se ne bo udal protektoratu, in kar je najtežje: Nemčija se nahaja ,v popolnem razsu Ju, tudi če se dozdeva, da ni tako.
Obupen položaj Nemčije pripisujejo posledicam mirovne pogodbe. Mirovna pogodba je nedvomno trda, res pa je, da je bil apliciran le neznaten del: odškodnine. Nemčijo je uničila .vojna, strašna, blazna, herkulska vojna, katero je vodila izključno le z lastnimi močmi.
Antanta je vodila vojno deloma z denarjem nevtralcev. Med vojno sta Anglija in Amerika dvignili širom sveta o-grornne svotc denarja, prodajajoč po dražjih cenah žito, petrolej, premog, volno, železo in pomorski transport. S temi dobički sta lahko pokrili lastne vojne stroške in dajali celo posojila drugim zaveznikom. Ta posojila so bila prav za prav darilo, saj upniki niso plačevali niti obresti.
To kopičenje bogastva je krivo, da so antantne države doslej le malo občutile splošno vojno obubožanjc. Masa ni trpela. T oda stvar se bo izpretnenila, kakor hitro bodo morali zavezniki plačevati dolgove.
Nemčija jc morala voditi vojno na lastne stroške in še pomagati svojim zaveznikom, zato je izčrpana popolnoma. Edina pomoč, ki jo jc dobila od zunaj, so bila neznatna posojila nevtralnih sosedov in
res nenadoma obogatelo, dočim sta sred-: nji stan in proletarijat silno obubožala. Vsi prihranki so potrošeni, tako da P sloji komaj životarijo.
Katastrofa traja že 8 let in bo trajala še dolgo. Republikanska vlada mora u~ prav razsipavati denar, to pa le še bolj pospešuje bedo. Ljudstvo propada in vla. da gre ž njim na rob strašnega brezdna.
Tudi moratorij ne bo koristil, ker je . zlo starejše in globoko zakoreninjeno. V razmerah, ki so izza vojne nastale m Nemčiji, ne more ta država živeti — ka* torej? Kje je izhod?
Nadaljevali bodo s konferencami. Šl? bodo od konference do konference, od načrta do načrta — tako dolgo, da bo na-> stopila »prava« kriza Nemčije. Te še ne poznamo. Polom monarhije je bil zgoli kratek prolog tragediji, ki ima več dejanj. Ljudstvo ne more riskirati vse svoje sreče, vsega kapitala in vseh upov na o-gromno 41etno vojno, ki bi ga bila uničila! tudi če bi Nemčija zmagala; ne more se zadovolijti s tem, da je izgnanih nekolik^ kraljev in princev.
Potrebna je globoka izprememba, se pa težko izvede brez dalekosežne revolucije. Nemčija mora preživeti tisto krizo, kakor jo preživlja Rusija. Samo takrat bo morda Evropa pogledala jasneje v bodočnost in se prenovila. Nihče na more reči, kakšna bo ta kriza. Ni pa se treba bati, da bi ne pretresla vse Evrope s svojimi bližnjimi in daljnimi posledicami,
Nacijonalizem in imperijalizem, kakršna je preživelo 19. stoletje, vojna pripravljenost Nemčije izza leta 1870 po vojaških načelih Francoske revolucije, socialne doktrine, katerih žrtev je Rusija —* to so one podzemeljske sile, ki so uničile Evropo. Živeti in delati morajo 2 do 3 generacije, da popravijo to, kar je bilo uničeno v zadnjih 8 letih: bogastvo, avtoriteta in red.
To je resnica in vse drugo je prevara« besede in retorično razpravljanje. To ja resnica za one, ki imajo oči in vidijo. To* da ko vlade in narodi začenjajo spozna* vati to resnico na splošnih razvalinah, obračajo glavo in gredo rajše za govor-i niki in šarlatani, ki obljubljajo jutrišnja srečo.
Tem slabše za vse. Ponos in interesi ne morejo izpremeniti usode. Narodi in vlade, ki nočejo poginiti, se bodo morala sprijazniti z resnico. In čim dalje se boda obotovljale. tem težji in nasilnejši bodo: dogodki
moejo prstov si morejo predstavljati	.	  ...___________________
števila. Ali ni neka.j sličnega tudi pri' pa pien, ki si ga je Neqmčija nagrabila na v ^o fetopivši mladini? Ker ee i zasedenem ozcnilju- ZategadeU jo ie jy>.i-
Hugo Stinnes.
V najnovejši številki „Nove Evrope^ objavlja g. Ivo Belin zanimiv članek o največjem finančniku današnje Nemčija Hugo Stinnesu. Iz tega članka povzfr mamo najmarkantnejše podatke;
Leta 1808 je ded Huga Stinnesai Matija Stinnes, otvoril v Mtihlheimu oh Renu brodarsko podjetje, združeno s trgovino premoga. Podjetje je napredovalo in 1. 1843 so že plavali Stinnesovi parniki po Renu. Danes nosi skoraj že polovica parnikov, ki plovejo po Renu, zastavo „Mathias Stinnes". Trgovina s premogom se je tekom let izpremenifc? v produkcijo premoga. Sukcesivno je veliko število nemških premogovnikom prešlo v lastništvo Stinnesove hiše.
V Hugo Stinnesu se je izkristaliziraj najsilnejši podjetniški duh njegovih prednikov. Hugo Stinnes je dosegel ideal^ ki je plaval pred očmi njegovemu dedu in očetu, ko sta brodarila po lepem Renu.
Ni se zadovoljil s posestjo velikih premogovnikov, ki mu jih je zapustil oče. Od premoga je šel k železu, k fa-brikaciji železa in jekla, nato k proizvajanju strojev in drugih produktov me-talurgične in metalne industrije. Ni snc\-val novih podjetij, skušal pa je reorganizirati že obstoječa in jih spraviti v popoln pogon. Prvo tako podjetje je bi-* o: „Deutsch-Luxenburgische Bergwerk und Hiitten A. G.“, podjetje ogromnih dimenzij, ki zaposluje čez 40.000 delavcev. To podjetje proizvaja premog in železo ter vse produkte železne industrije. Razvilo se je v dveh desetletjih na ta^ način, da so fuzionirale nekateri manjše tovarne, ki so bile po načinu svoje produkcije navezane dru^a na drugo. Hkratu si je Stinnes pridobil vpliv na ogromno podjetje „Rheinisch West-falische ElektriziUitswerke A. G.“. Na-
Brt an
mesto da bi se premog prevažal v razne tovarne in tam uporabljal za pridobivanje motorne moči, gre tendenca moderne tehnike za tem, da se premog takoj aa licu mesta pretvori v električno energijo in se nato prepušča bodisi tovarnam kot gonilna moč, bodisi mestom za razsvetljavo. Dalje: za fabrikacijo železa so potrebne silne količine koksa; dočim se je poprej plin, ki se je'dobival pri fabrikaciji koksa, izparil in izgubil, se sedaj uporablja za pridobivanje električne energije. Tudi to podjetje je nastalo tako, da so fuzionirale razne manjše tovarne in se potem skupno izpopolnjevale in razvijale. Danes je to podjetje že tako silno, da oskrbuje z električno energijo velik del rensko-westfalskih industrijskih podjetij in mnogo velikih mest.
Hugo Stinnes se ni ustavil v meta-turgični industriji, kjer je zavzel dominanten položaj. Stopil je v stike z Ham-burško-Ameriško Linijo, s Severonem-škim Lloydom ln z Woerman Linie. Kmalu je osnoval lastno paroplovno družbo, tako, da plovejo danes razni .Hindenburgi* »Ludendorfi* in »Von Tirpitzi* pod Stinnesovo zastavo.
Po vojni se je Stinnesovo stališče le ge bolj ojačilo. V svojo interesno sfero je pritegnil velikansko podjetje nemške montanske industrije „Gelsetikirchen-Bergwerke A. G.“, ki zaposluje čez
55.000 delavcev. Te ogromne tovarne je združil v novo tvrdko »Reinelbe Union G. m.b. H.* Pod njegovim vplivom so dalje „Bochumer Verein fiir Bergland undGufisthalfabrikation A. G.“, ki štej e
18.000 delavcev in proizvaja najrazno-vrstnejše izdelke metalurgične industrije.
Iz rudarske in metalurgične industrije Je prodiral v elektrotehnično industrijo. Tu je prišlo pod njegov vpliv velikansko podjetje .Sieinens-Schuckert*, pa je pod imenom „Siemens-Reinelbe-Schuk-kert Union G. m. b. H.“ osnoval pod-
jetje, ki mu po velikosti ni primera v Evropi. Zaposluje čez 290,000 delavcev. Od premoga in železa pa vse do naj-eksaktnejših električnih aparatov — vse je koncentrirano v eni roki. Preko Siemensa si je pridobil električne železnice in ogromne elektrarne v Nemčiji in inozemstvu.
Stinnes skuša vsa ta velikanska podjetja podrediti eni volji in enemu smotru. Iz njih skuša ustvariti eno telo in mu dati mogočen puls dela in ustvarjanja. Posameznim fuzioniranim podjetjem daje pravno samostojnost, ne dopušča pa ekonomske samostojnosti. Zanimivo je, da podjetje .Siemens-Rheinelbe-Scbuckett -Union* izkazuje glavnico 50.000 mark, zaposluje pa 200.000 delavcev!
Pa tudi tu ni konec delokrogu; Stiunesove podjetnosti. Pri rudnikih se" potrebuje mnogo lesa; to je Stinnesa zainteresiralo za lesno industrijo. Odvisen les in odpadki se uporabljajo za pro-izvajanjp celuloze. Odtod ni več daleč do industrije papirja. Od papirja je šel k časopisju. Koliko listov je v njegovih rokah, ni znano, ker listi ne priznajo radi, da so odvisni od Stinnesa.
V	zadnjem času je Stinnes osnoval ogromno uvozno in izvozno podjetje v Hamburgu, ki naj v zvezi z njegovimi parniki preskrbuje svetovna tržišča z nemškimi izdelki. In da bo slika popolna, naj še pristavimo, da je kupil več velikih hotelov, med njimi sloviti „Hotel Esplanade* v Berlinu.
Njegov vpliv pa se je razširil tudi v inozemstvo. Med vojno je skušal eks-ploatirati Belgijo, pa mu je kouec vojne prekrižal račune.
Ko je največje avstrijsko podjetje „ Alpine Montangeselschaft* zabredlo v težko krizo, se je pojavil kot rešitelj — Hugo Stinnes.
Stinaes je sedaj star 52 let. Peča se-tudi z politika. Prišteva se k pristašem j nemške ljudske stranke. Skušal je uve-
ljaviti svoj vpliv tudi v zunanji politiki in je bil že opetovano v Londonu radi velikega inozemskega posojila Nemčiji. Ima velike načrte o obnovi (pravzaprav eksploataciji) Rusije. Hugo Stinnes ima mnogo nasprotnikov, zlasti v socialističnih vrstah, ssj ga ni tipičnejšega velekapitalista kakor je Stinnes. Toda steni da je koncentriral v svojih rokah ogromne zaklade in velikanske produktivne vire, ima tudi moč, da jih uporabi za velik napredek človeštva in za dejanja, katerih niso kos vsi njegovi nasprotniki. Vprašanje je seveda, če bo Stinnes to storil, ker je preveč mož dela in prakse, pa premalo filozof in človekoljub.
’—o—•
Lenin,
Ruski list »Rižki Kurir« prinaša iz zanesljivih .virov poročilo o sedanjem stanju Lenina, nedavno še .vsemogočnega vladarja rdeče Rusije. Lenin je nastanjen v. .vili soproge bivšega moskovskega župana Morozove-Paimbotove; vila leži v bližini Nikolajevske ceste, par km od Moskve. Obširen vrt je obdan z visokim plotom iz bodeče žice in skrbno zastražen z vojaki rdeče garde, med katerimi -pa ni nobenega Rusa. Skoraj nemogoče je priti v notranjost te vile. Pristop imata edinole voditelja črezvičajke Dzerdzin-sky in Smidovie ter poveljnik straže. Straža je podrejena poveljstvu samega Trockega. Lenin sicer živi, ni pa nobenega upanja, da bi mogel ozdraveti. Cele ure presedi v verandi na udobnem naslonjaču; ima čvrsto prevezano nogo, na kateri se mu je že lani odprla rana, ki ne celi in ki baje kaže sifilitične izpuščaje. Lenin se ne sprehaja in si krajša čas s pletenjem slamnatih košaric, vencev itd. Večkrat se loti peresa in hoče pisati, a njegovi stražniki, zlasti pa nemški zdravniki, mu to takoj preprečijo. O Leninovem duševnem življenju trde, da je iz ko-
munističnega fanatizma padel ^ V verski fanatizem. Baje sc kesa svojih grehov, dela pokoro, snuje verske pridige in _se pripravlja na smrt. Pravijo, da je pns^ dve brošuri: v eni razpravlja o komunističnih zmotah, v drugi pa razvija nacn kako bi mogla Rusija zopet priti v ure* jene gospodarske razmere. Obe hrostir so izročili Trockemu, ki jih je odložil a acta. Tako »Russpress« po »Rižkem K.u rirju.« Kolikor je na tem resnice, ni znano-Vsekakor je Leninova bolezen zelo skriv* nostna. Izglcda, da sc pojavljajo znan'0 nja progresivne paralize, najhujšega bic < s katerim je priroda udarila pregoree Venerine častilce.
fl
Ali ste žs pristopi
k
lanošloiffinski Matkil
Proti lugu Marifoor
Vozni red lulne £«£ezn!ce
vsSjiai od! 'S. SmSJ® HS22.
L hm —,Posfoina — Trsft .—Beograd — BudSiripcišta	{$
B.vl. Bivl. 7 • 3 :
14-54
714-55
-J-41	„
• 1-49
21-55120-05 32-24
13-5 22-59(21-37
23-58 j,-
2-2GT'
12-22 5-10*?'.
Pol. v!.
,35
10-05
10-36
h
■& • i
14
10-51 12-15
11-07
Pot. v!. 221
8-25
9-01 9-55
11-03 11-18
12-01
Pof.v!.
43
j 14-21
17-46
20-31
23-40
i'
B.vl. 201
4-00
4*43
5-32
5-47
6-25 10-30 7-00
9-25
9-54
10-31
11-05
6-06
6-50
6-22
ll 1-36 (16-33
31-56
32-01 17-18 /12-34 12-4814-20 16-17
'C * 0
.-i* •$
H
• v
15-2411-
15.50
17-37
20-45
5-20
5-51
7-08
8-30
9-00 9-56
7-28
6-51 9-58 7.11 ‘7-16 9-38
7-49
10*21
LO:12j
5.0. E.
SOI
7-36
9*17
20-40
18-2512-45
B.vl
9
2-35
H
% • fi
L*} K •,
3-38
3-39 6-45
4-07 4-17
5-21
5-31
7-10
9-40
B.vl
5
1-40
■a
H
m • £ V • 0: *■$
2-45
2-57
68 101 92 5-10168
cdh.
19 22(
65
95
106 26 30 ,33 48 54 ■53
82. prih. prih. cdh. priti priti odh. priii
prih.
ofih.
prih.
»ih.
prih.
ortli.
prih.
oriiu
prih.
17-40,595
1156
(220 |301 27
g
prih.
m
iv
Postaje
Maribor pl fariodver... Pragersko. . . ... Ptuj ... .
fakevBE .	.	j
Koioriha
Kapv-Ranirss . . Sottnsira Bistrica . . . . Slov. Bistrica neslo
Poniice . .
Mo .:.j.c’.
• • • • ' • \ •
lloci?s
Ziden! nosi
Zagreb jo?, bol. Beograd .
Ljubljana gl kolodvor
Postojna •':*■.• ■■. . .. ; Trsi .	1	''	'■•	“
Burfirapešla
Trsi . , , .,t'.■* r?la
B.vl.W.d?W 6 I 232 I 31
Pol.vUPoi.pl.
222 I 60
Pol. ril Pol.
226 i 48
0-51 23-59 23-44 23-08 22 28 22-00 fit'
LV; *, i;
k • z
S- * >
■.v .11/ • '
S • '
•
•
17*00
3-20
2-16
2-15
1-49
1-37
0-32
0-12
22-40
19-45
6-30
5-41
5-10
3-50
i«?
% •s-1 •-'v
O.S.E.
502
14-00
12-24
23-45
6-31
5-40
6-i; 5-05 4-30
0.5. L 12
7-20
6-15
5-52
4-17
0-40
'42:11-15 0910-30 9-59 8-42 8-22 7-36 6-59 6-27
00 30 49
5-40
i f
• $
. v.
t- •
f. j *
21*25
14-5416 1918-25 22-07 23*35' 15-4617-3621-32 17-05 15-45 15-06 14-20
13-43
11-45
13-28
113-18
11-07
19-40
13-4814-27 .	9-35
13-22,13-53 13-1213-43
13-51
15-37
14-20
15-26
13-30
11-40
14-57
12-54 14-34
r
I °'4ši 3-3S 23-29
22-52
21*10
20-36
19-40
18-24
17-50
21-23
17-30
21-12
20-43 17-13 20-2022-32 [20-14 22-22 20-23
B. vi. 17-10 H 19-40 17-1519-25 [16-31
9-30 . 116-3120-14 19-40 .	.	8-15
12-09:12-1916-1018-00 11-4210-54114-26 10-20 8-30.12-20 7-00 5-00 9-00
• v?
4
3-2 9 3-R
k
11 -48
2*26 2'06
<-l:32
■ ;.?V
M 20-20
16-40
8"05
h
Pr©!!	Nargis®r	gl.	—	WSen	—	Ll&stofsicr
B.vl.	rvi:	Pnl.hl'	m. n.	Mr?, iri.	Pol. vi.	Mr!, ul.	B. vL	Ml?. Tl.	Pol. vi.	p	•a c>	e)		Postaje		a		•a o	F	B.vl.	B.vl.	Mr?. »1.	Pot. vi.	Mr?, vi.	R. vi.	Mr?, vi.	Pot. vi.	Me?- vi-	P0!.»1
i6	10	14	70	72	12	74	4	76	16	M'	o	b in				H. w		O.		5	9	71	15	73	3	75	11	77	P
005	.3-55	5-15	5-55	6-38	8-20	12-57	15*35	17-15	18-50		odhod	%	$	Maribor gl. kolodvor ...	*•	4	k	prih.		1-02	2-02	7-20	8-40	9-55	13-29	14-16	19-20	20-42	22-2
, .			6-27	7-01		13-19		17-44		14	prih.			Sft. 3 5 ji	■			odhod		•		6-55		9-32		1.3-53		20-19	21-5 20-4
0-29	4-19'	5-40		7-07	8-47		15-59	17-52	19-18	13	prih.			Jplelteld-Skass ■ . . .						0-40	1-40		8-09	9-22	13-07		18-49	20-10	
0-32	4-22	6-40	t . *	7-17	9-40	• .	16-02	18-05	20-35		odhod				•			prih.		0-37	1-37		7-00	9-12	13-04		17-46	20-00	
>.	|:v	-■ • • •	ft- • ; ■	9-06 9-29	• • .	' • 7 •	• •	19-46 20-07	• •	53	prih. odhod			Gornja CSadgona	m			odhod prih.		• ' •	• S. •	. - V • • •1		7-10 6-40	•	• P -	• •	18-04 17-26	• •
	•	•	v* f	10-30	#	V • *1	•	21-00	.	76	prih.			SjuSomor ....	9-			odhod		•		' '■ •		5-50		v	■	16-30	19 "3 17-4
1-24	: 5-13	8-00	i •	■> •	11-00	; • •*	16-53	•	22-00	66				Grar gl. kolodvor . . „ .	•					23-53	0-53		5-45		12-20		16-30	m	
230	6-21	9-34	f-. '-■'■	•	13-07	: T •	18-04	•	0-30	119				Bruck a.M. ...... .	m					22-50	23-55		3-40		11-12		14-40	0	
k ,	,	#	•	t	s		6-28							Praka Vit. B. . .											22-15		.		13:0<
6-14	9-50	14-50		•u- • .	19-15	v • :	21-27	•	6-30	290	M		f	TAPson S. B.	m	m		>1		19-10	20-15	•	22-00	•	7-30	•	8-05	m	
(B.vl. 409	? ”	Pot. vi. 415	Pot. vi. 419
2-30;		5-05	15-00-
2-36		5-13	15-08
3-44		; 6-55	16-44
3-45		7-10	1659
i •		935	
•		10-59	•
4-02		7-32	17-21
4*14i		8-02	17-51
4"32		8-24	18-13
4-46		9-00	18-48
5-28		9-55	19-47
14-55		•	«
Proti zapadu Marifeor gia km — Prevalje —	—	Mersss
Pot. vi. 421
19-56
20-03
21-44 21-50
22-12
■o
o
s
65
109
147
76
88
127
odhod-
»
prih.
odhod
prih.
odhod
prih.
odhod
prih.
y
Postaje,
..»vMiTura
B4a?tbor gf. hofodueir . . . Maribor kor. kolceSvcr ..i.v.V
CravogratE—MeJa .
Velenje . '444. i
Colja . . ;.
Pravalfe . ...i;
Pliberk . i . i
Klasanfupl (gl. k.) H..B. Miamn ........
0 •
'•"'•'/V	•
iAf
~	—	'ti
•	* t •
smer j		'prihod j	B a	B.vl. 410		Pot. vi. 422	Pot. vi. 412
A		prih.		310		7-38	12-47
				3-05		7-33	12-42
		odhod		1-49		6-03	11-14
		prih.		1-48		5-51	10-32
		odhod		•		9-35	•
						8-00	
		odhod		1-33		5-31	10-12
		prih.		1*21		•	9-42
		odhod		1-05		•	9-24
		prih.		0-55		•	8-53 i
		odhod		o-io		•	7-50
M		90		14-45		•	•
Manoor, 27. avgusta 1922.
'1 A B O ii %
Stran 1
*3ernhard Kellermann:
PREDOR.
Roman.
(Dalje.)’	(44)
3*9 ena sama pregrešnost, pa jo je svetu Niptrn Wikrival.^ To je bila njegova izredna poltenost, sn v?-!? temne, živalski leskovite oči s črnimi vejicami 7aln ri m	rno lepo žensko telo. Čim je uzrl mladci,
Simon v iZ	boki,	mu	je	začela kri v ušesih
Lnnrir!’ • ^eto ie prispel vsaj štirikrat v Pariš in zali dpliinfVi —mestih je vzdrževal po eno ali dve crpn-rt ii •	^1,n	opremil razkošna stanovanja s
zrrail nZ-a poleganje, katerih ostenje je bilo vse ‘ 9:. pnrejal je kopici mladih ljubkih bitij večerje svrvi- ?C1™, yinom> s^m bil v fraku, božice pa so bile v nnfnl • esteči polti. Mnogokdaj je privedel s svojih kip, vanj »nečakinje« in jih udomil v Newyorku. De-zlaS; S0 mora'a biti lepa, mlada, bujna in zlatolasa; navkl Sc	bile. vSeč Angležinje, Nemke in Skandi-
mitpio viu ,V°°lf na ta način maščeval ubogega Sa-vseh i ,llso'lna> katerega je pred leti izpodrivala pri ohilniv, iCa^ konkurenca stasitih igralcev tenisa in onim c v^on?esečnih prejemkov. Maščeval se je nad Obrn??!6 asim Plemenom, ki ga je svojčas brcalo ,v ie n/'^poval ie zdaj njegove ženske. In oškodoval se inaniv -Seni za n,lacla leta, ko mu je bilo trpeti po-jsanje vsega in ni ne utegnil ne mogel tešiti hlepenja. ;77 svojih	potovanj je	prinašal	dokaj spominščic
svptntVOj zmas: kodrce	in kitice,	od	hladne	srebrne
iienp Jiajžarnejše rdečine. Vse jih je imel sprav-cJL® V: oleščeni, japonski omari v svojem newyorškem je	^'°	0 *em n‘ vedel nikdo, zakaj S. ,WooIf
^ Tudi zaradi nečesa drugega je tako rad izletaval yrPpo. Videval je svojega priletnega očeta, kate-na ip*3e- vc^an z nenavadno čuvstvenostjo. Dvakrat lialn	xe, kreniI za dva dni v Szentes in so ga najav-
liki	? brzojavk. Ves Szentes je bil razvnet. Ve-
sjn starega Wolfsohna! Srečni človek! Taka glava!
: ; ie:	.
saHif i °°li	je bil očetu	sezidal lično	hišo in	dat na-
vrt; Skoraj da je bila selski dvorec- Prišli so oh »ni1	eigali in rajali, a ,ves Szentes se je gnetel
železni vrtni ograji.
n Wolfsohn.se je ziba! in se majal z omršavclo sL»9 ™ se je od radosti solzil, inni t	s' Postal, moj sin! Kdo bi si mislil! Velik,
P01’os! Vsak dan zahvaljujem Boga!«
Szoni .t °°lfa Pa je njegova priljudnost omilila vsem kiin ^^anom. Bodi visok ali nizek, mlad ali star, z vsa-tostJeT?,?eval z isto ameriški-demokratsko preprosti . m°ž in tako skromen!
WoIfsohn si je želel samo še eno, preden ga
0g odpokliče.
JCiVi:	ega	bi	rad	videl!«	je	dejal.	»Gospoda Allana!
VdKsen mož!«
na ji” S- Woolf je odgovoril: »Ga boš! Če pride zopet J>oičfpxaj al’ v Berlin, in Allan pride, brzojavim pote. lVesel!< Sa lVi hotelu, Poveš* da si moj oče, in te bo
čioo Poletni Wolfsohn pa je vzpel starčevske ro-Videl,
odkimal z glavo in zajokal: »Nikoli ga ne bom se nri ??sPoda Allana. Nikoli si ne bom upal zglasiti 1 njem. Noge bi me ne nesle.«
je jfrr,°vo1 ie bilo vsakpot obema težko. Stari Wolfsohn Hovp.mVSa i s klecavimi nogami še nekaj stopnje ob si-so nn lalonskem vozu in glasno tarnal, a S. Woo!fu osumil °braz« Polzele solze. Ko pa je zaprl okno in glava ic biI z°pet S. Woolf, čigar temna rabinska m odgovarjala nobenemu vprašanju*
Strahi,’;	svojo pot premeril. Bil je bogat, slaven,
jemali ’ J*n.ansijski ministri velikih držav so ga spre-Tek in ^vo. bil je, izvzemši malo naduho, zdrav, na 7Pr,,.F.re TVa sta mu bila izvrstna in prav, tako slast ske. In vendar ni bil srečen.
bati inerf0va nesreča je bila, da je moral vse razgla-
PullnvL .?° mu bile dane prilike za razmišljanje, v
ljudeh £a"Lh’- Vl teamercliairih. Razmišljal je o vseh
skins^ * 3	v življenju srečal in ki mu jih je spomin
in Sa~. gra*oval Primerjal je vse te ljudi med sabo
se ni irfSia Se*3e z mimi Bil je razumen in presoden. Pa
dami Prestrašil, ko je dognal, da je povsem vsak-
o kur?;! u ^ozna trg, svetovni trg, je živo poročilo
Sačen h ors.ni brzojav, človek, ki je s številkami na-
Mar i« v1’1'.'1 nohtov na nogah, — pa kaj je drugač?
Szente«?’i,	.^uc^e imenujejo osebnost? Ni. Oče v
,v dosti v’ X-1-Je dva ^oč let zadaj za njim, je osebnost
AvstriionM meri neg° on- 0n P3* on se je pretvoril v
ie nuctii l i5m9a> Angleža, Američana. Pri vsaki levitvi
Pove kai	zdai — kaj je zdaj? Da, zlodej naj
spomin U ■ z ai Pravzaprav! Njegov spomin, ta izredni
Žele7n;š„ 3e mehanično obdržal za leta in leta številko
cisca v rva VOza> v katerem se je peljal iz San Fran-
tvest VpH iC^S0’ta sP°min mu je bil kakor večno budna
bi hili 3e’ odkod ima to misel, ki jo izkazuje, kakor
voripni^ +SOvai.ta na&n pozdravljanja, ta način go-»i . Julija, ta način	;n fo r»rvo
ki e-a xna Ji smehljanja in ta pogled na nekoga, ga i? 0	,	ie	vse to spoznal, je doumel, zakaj
ki ie	s,utn°st	navadila	prav	tistega	ponašanja,
Čečnneti t sYestno: mirnosti, dostojanstvenosti, mol-Prvin i!'- • -Me ^ poza je bila sestavljena iz milijona «>_kl si Jih je posnel z drugih ljudi.
.Mislil
Vsak	V^1	Allana, Hobbyja. Lloyda, Ilarrimana.
imel	„	i131*1	ie človek! Izvzemši Lloyda jih je vse
misliti ,9me]ene, za ljudi, ki znajo samo »štiriogclno« človeki i	”e,.mislijo nikoli! Pa so vkljub temu
opredel’i«am	'-'uciie’ ki jih svet — tudi če jih ne ve
ie na An- oocuteva ko samobitne osebnosti! Mislil janstvenners^j *ojans*venost- ^ čem je ta dosto-dostoianst^' o xr-,Vve Povedati, zakaj se mu Allan zdi
p	oblast',,a -strah-ki
brez	po7p’	. “kod. Nihče ne ve povedati. Ta Allan je
učinkuje' Vi dar naraven, preprost.
on sam, pa o zarjavelo, ti no veleumja,
in vendar ni mogel svojih oči napasti na preproščini, na bistrini teh potez. Če je Allan kaj rekel, le kar tako, je že zadostovalo. Nikomur ne bi prišlo na misel, da naj bi se njegove odredbe pustile z nemar.
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Radivoj Rehar.
Odgovorni urednik: Rudo!! Ozim.
i
Zahtevajte sedal pri
nakupu zopet Kr@01©
MABi
leve staroznane
izdsSke
f
1120
dobe se r vseh Specerljskiti trgovinah. 4 Glavno razpečavanje na debelo za državo SHS: FRAN K. LESNIK, Maribor, Cankarjeva ul. št 26.
itedeS®
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikan-skih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuvala in čevljar e. Apartne elegantne oblike. Velikanska izbera novitet za vsako sezijo. Zgornje de5© izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijah prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za fiovarne cbuvaEa Nakup, reparatura in prodaja čevSjarstdh strojev Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje , v vseh strokah moderne,
; mehanične izdelave obuvala. — Zahtevajte prospekt.
Perica, katera bi prerzela brivsko perilo ▼ pranje, n*j se zglasi pri Frana Norak, Aleksandrova cesta 22.	1477
Lessno pohištvo | Železno pohištvo Tapein. pohištvo Pisarn, pshlštvo Pcslaljna oprava j Preproge Zavese '§m Blago zapols^tvo Posteljno perje
imnreilBa iMb nm\ t »logi poUttm
M Ms
Rlarlbor
Gosposka uflea it SO i
Confef
Podpirajte slov©oske tvrdk©!
Zavotf za straženje in
v Marihora
iBiBE
iiiH 11 [MHilllilllillillilP I
Zahtevajte povsod ,TABOR'!|
lil
SE3HE3
mu 11
EJEDBbd
vsaka vrsto stralenja r mestur, na Ittifodhrerljfti kakor tudi spremljanje železnliklh vozo«. -^ Po* jasnila v pisarni: Koroška cesta SL 15;	&
mnmmm mmm, - beograd
Delniška glavnica: Din. 60,000.000-— Rezerva: Din. 30,000.000'^
Podružnice:
Jesenice,
Korčnla,
Kotor,
Kranj,
Ljubljana,
Maribor,
Metkovii Amerikanski oddelek
Naslov za brzojave: JADRANSKA
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Aienas,
Puerto Natalos, Porvenir,
cs
Bled,
Cavtat,
Celje,
Dubrovnik,
Hercegnovi,
Jelša,
Prevale,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič,
Zagreb,
Tovarniška zaloga feSkega in angleSkf&a
se dobi po najnižjih cenah pri
i. TRPIN, MARIBOR
Glavni trg St 17. — 1473
Pristopajte k JugosloTensE Matici,
&===
TisecovNU	z	omel	zavezo	v	Mariboru
Vabilo na pristop in podpis deležev.
Upravni odbor „Tiskovne zadruge z o. z. v Mariboru* je na svoji zadnji seji sklenil, da prične zadruga v kratkem z rednim izdajanjem knjig in drugih publikacij. Ker pa je dosedanja glavnica zadruge premajhna za večje obratovanje, se obrača tem potom na zavedno napredno javnost z vabilom, naj bi čim številnejše pristopila k zadrugi
s g3®d!s»isovan!@gn	p®	2©© Iferom«
V interesu hitrejšega in boljšega uspeha bi bilo želeti, da bi vsak novi član po svojih denarnih močeh pristopil s čimvečjim številom deležev.
Prijave sprejema v to pooblaščeno ravnateljstvo MarSfrsrs&l© SSsEsam© d. d« V Marštecsrsj, Jurčičeva ulica 4.
Maribor, 24. julija 1922.
Hlinil lillllpffl
mmm
Marmor: zi. avgnstff t&fr
Mala oznanila
gŠS8tmsaHBWBBtWroBaMBBBBB^^
Učenca, pridnega in močnega, za trga vin o z mešanim blagom sprejme Aloj zij Ploj, Fala ob Dravi.	1449	3-3
Proda se Brennabor otročji voziček. Naslov sa uve v uprava.	E;1486
Malo eosestvo v Studencih pri Mariboru, Obrežje št. 21, se proda.	1480
Prevzamem vsakovrstno šivanje, staro in novo, po nizki ceni. Marija F 1 o r,j a n. Krekova ulica 18, dvorišče 1496
(n aaglcSki v >. n
Učenec se sprejme v trgovini Baloh in Rosina, Grajski trg.
1490
Mož, 35 let star, definitivne nastavljen, išče mesto hišnika Ponudba pod „štor. 300“ na upravo.	1485	2—1
Niča se za dobo obrtne razstave vež natakarjev sli natakaric. Zglasiti v kavarni „-Ja dran“, Maribor. 1487 2-1
Upokojen železničar, sposoben maiih pisarniških del, se iste kot sluga in inkasant. Poizve sa v upravi. 2500
Oče se kompasi,jen z naj
manj 200.000 K za delikatesno in špecerijsko trgovino na prvem prostoru mesta. Dopisi pod „D»ber zaslužek" na re-alitetno pisarno „Rapid‘, Maribor, Gasposka nL 28.	1489
Rese Kren n, Vrazova ul. 2, začns glasovirnl pouk s
1. septembrom.	1493
Proda se pritlična, 4 stanovanja obsegajoča hiša s
prostornim dvoriščem in lepim vogelnim stavbenim prostorom ob zelo prometni eesti v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 19 (tik ob „Gostilninad Dravo*.) Hiša je last CMD. Kupec nosi vse stroška ia kupnino plača takoj. Prodajalec si pridrži tekom 14 dDi ponudbo sprejeti ali odkloniti. Vse informacije daje tč. upravitelj nadučitelj Hren v Studencih, kamor se naj pošiljajo tudi pismene obvezne ponudbe in sieer do 15. septembra 1922. 1494
fla prodaj malo posestvo pri
Mariboru. Pojasnila sa dobe na Ruški eesti 4.	1495
Singer igle nadomestni
mehanična
delavnica.
Singer Šivalni »Stroj! Kotimo &
Singer olje, niti, svila Itd,
VSI PRODUCENTI OBISKUJEJO
Stanovanje, nahajajoče se blizu glavnega kolodvora, obstoječo iz dveh lepih sob in kabineta, z vporabo velikega vrta in dvorišča, se zamenja z dragim brez vrta Naslov v upravništvu.	1451
Dobro mleko in drugi mlečni izdelki se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16.
1411 10-9
Prodaja
m
obroke.
So., Wewyorf<,
Podružnica: MARIBOR, šolska ulica 5tev. 2, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bielo-var, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruževac, NiS, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 341 ===== Zastopstva so v vseh večjih mestih, .-r-
Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti št. 22 se priporoča.	3
Boljši gospod išče lepo me-biirano sobo, po mogočnosti z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta ali v parku za I. september t. 1. — Ponudbe pod A. A., poštni predal 27. 1475
Stanovanje In hrano iščem
za svojega fanta, ki bi obiskoval 1. realke. Ponudbe prosim na naslov: Slavica Vojni-lovič, Središče ob Dravi.
1457 2-2
Riška iffiSKL' ES'
priporoča za
razstav® v MaP8b©5°u
svojo izrecno v razstavnih prostorih projektirano
praktikanta za takojšnji nastop. P°nU pod „Banka" na upravo lista. 1461
Kavarna Remic, Vetrinjska ul- 2 \
Vsak torek, četrtek, soboto In nedeljo 1^34 ;
Suhe gobe, lipovo cvetje, brlnjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telef. int. št. 9, in nudi pe najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzerei, 1403
Do sedaj še ne obstoječa prilika za reklamo. Naro čila sprejema oglasni zavod	140č
SOŠ^ISC, Slovenska yBEea Sftevs 15,
V nedeljo, dne 27. avgusta 1922 se vrši v gostilni — BALKAN. Linhartova ulica štev. 13 —
podjetnik
VELIKI
orfni koncert
z trgovskim lokalom ali odkupim trgovino * zraven spadajočim stanovanjem vred. — Ponj upravo lista pod »Trgovska hiša". I45t
združen s pojedino na ražnju pečenih prašičkov. Koncertira priljubljena pekerska godba požarne hrambe. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča 1491	gostilničarka	„Ba!kana“.
Jugoslovanska
po najvišjih dnevnih cenah
Centrala: Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Skladišče: Novi Sad,
Telefon
fižol in druge deželne pridelke
Povzorjene ponudbe prosim nasloviti na un 3—
V. H. Rohrmann, Ljubljana
Emajlni lald. Pravi Hrnol. Barva za p®4*®"
Priznono najboljša in zanesljiva kakovost; barve. obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (§# mastenec (Fedenveiss), strojno olje, karbolinej, ste ski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in tni^ čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči PreC^
piratskih preprog, zaves, pregrinjal itd.
iz najboljše svilnate volne, dvolične, zelo trpežne in barve sigurne (rastlinske barve).
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	149$	5-1
MERAKL
©890, Stol©, drva, krompir, sadja in prŠdleSke kupuje in
©SET, M a ? 8 Bs © r,
št. 57. Telefon št. 88.
pn-eras©«!, žito, dlrag© els^aljse rodaja A N E2 E J Aleksandrova cesta 1328
Lak sa p>©eE©. EmaJBnl Bak. linolej -8 fiak sa pocJ©. BronMlSuss, 103
C®saikO s© saeasira® ne raspoSUS3^'1
[P®S$8BSB2KEiB^
RKBHHeMBipsiifl
kastruk i» izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d