Poštnina plaCana v gotovini
Posamezna številka 1 D h:
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din. za nozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Jesenice, 1. decembra 1939
Štev. 21.
ček. račun St. 12.686 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo Jeienice, Krekov dom
Storimo svojo dolžnost!
/.ri'li ill morili, čepi a\ majhni narodi se vedno \ pravem času t;»il)aj() ne\arnosfim. ki jih na njili pleča nalaga zgodo-\ina. \ praxeni časn. pravimo, zakaj ne čakajo ga križem rok. ampak z načrti \ rokah in Irdno \ ol jo. spoprijeti se s še tako pretkanim nas])rotnikom. toda \ močni in vkorenin jeni zavesti, da se l)o<lo borili strnjeno kakor en mož. \ tem je na j \ cčj i hrani k in \ečni zmagovalec.
Pa se mi poglejmo. Poglejmo, kako pričakujemo novi čas. ki trka na naša narodna vrata. Celo (o premišijamo \ tem n.sodepolnein treiintku. ali hi jih odprli ali še holj za pahnili in podprli s svojim egoizmom, ki ne ])iisti ne\ arnih teori j na svoje opnstošeno torišče, da hi se ne pokazah) razdejanje, ki ga pušča za sehoj. In kaj nam pri \ sem tem ])riznanju koristi za\ est. da smo ngodiu> trenutke, s katerimi hi se morali zedi-niti in okrepiti. \ p regal i v te ojniee egoizma, ko so jih pa rav no ti odeli \ seneo in postav ili mejo med občestv om s listo naravno nujnostjo, ki je lastna odporu zdravega človeka proti okiižeiun.
Toda so med nami. ki so čisti. 10 so tisti človekoljubi velikih žrtev za občestvene koristi, ki pa so danes praznih rok in vendar po svoji vest i in plemenitosti velikani, sto ječi nad normalnim močvirjem in kažejo na vso ničevost in zlaganost v lovorike odetih človekol jubov. V njiiiovih očeh ni OSIndnega dvouinja. ampak ja'siio poštenje in <Mlsev odkrite duše. ,\'iso lepi in polikani. temveč so krojeni grčavo. za grča v in pošten rod. za njegovo težko in neizhojeno pot. Го so bili in so voditelji slovenskega naroda, ki jim je sledil vdano z zaupanjem in z občutkom varnosti.
Obenem pa moramo tudi priznal i. da so med nami še <lanes laki. ki to poštenje slovenski narod ljubečega in v (tlečega človeka skrunijo ill teptajo s sovraštvom in da je med nami Se mnogo lakih, ki so zatajili pravo slovensko poštenost in odkritost ter jo nadomestili z barbarsko moralo.
O!) tem i)oju z novim časom, s katerim nikakor ne moremo priti na čisto, si moramo ogledati še drugi naš greh. Spošto-\ anje <lo narodovih tradicij je skoraj do golega splahnelo in vrednotenje njegove verske miselnosti se je vzporejalo z v rednostjo političnih težeii j posameznikov in ker so le te v bisivn nasprotovale katoliški pravičnosti in avtoriteti Cerkve, se je tudi njeno ime vlačilo v politične mlaku/e in se skrn-
in začutiti iščejo vse sebe spo-
ni lo. To naj bi bil edini pogoj, pod katerim naj bi se politika Slovencev osamosvojila. Iz tega pa se je z izposojeno močjo izcimilo geslo egoističnih nezadovoljnežev. ki so ta greh nesramno izrabili, da se povzpno kvišku.
\saj nekaj trenutkov zdravega umskega preudarka bi od vseh teh pričakovali. če])rav so vseskozi podcenjevali katoliško zavest v narodu, ki ji noben nmeten politični sistem ne more do živega, najmanj pa takšen, ki je že po svoji zasnovi njegovemu verskemu težišču nasproten, pa naj kaže še tako demokratično ali zgolj narodno lice. Noben trezen politik ne bo udaril po tistem, kar je narodu najsvetejše, ampak bi moral — fe je res hotel narodu koristiti — zaživeti z njim ter ga olajšati bremen in to v časn, iko se pozitiviu' narodove sile, da se združijo iskreno v znavajoče in sebe obvladujoče telo.
Toliko žalostnili obletnic 'že pišemo, toliko bridkih izkušenj imamo že za seboj, pa nas še danes ni srečala jianiet. tista pamet, ki veleva ^ispodarju gospodariti na svojem po svoji volji in ime hlapec izbrisati iz narodnega slovarja.
.\li smo res rojeni samo za tragedije? .ЛН nimamo dovolj jasnili dokazov, da je naše sedanje narodno vodstvo tako visoko nad vsemi našimi osebnimi gledanji in trenji in da je bila ])ot zadnjega leta. ki smo jo za njim hodili, beg pred novo tragedijo, kateri smo se srečno umaknili kljub negodovanju in iias|>.rotovanj 11 sebičnežev in narodnih modrijanov (, ki (lanes sramežljivo jiovešajo oči, da bi skrili svojo krivdo.
In spet nas je zajel novi čas. \ se stare grehe si je treba ogledati, da se jih bomo znali v tem trenutku ubraniti iii treba je vsaj sedaj izreči sicer trjike, toda plemenite besede: mea culpa. Tako bomo. osvobojeni očitkov vesti, mogli brez bojazni in oklevanja stojiiti v ta novi čas, se z njim prav po kranjsko in grčavo spopriji-ti ter za počet i delo poštenja in rodoljubja. Sedaj se bo pač pokazalo, koga je res skrb za srečko slovenskega naroda, da ne bo iskal načina, kako bi spet ugwiil zgolj svojim težnjam, ampak se bo brezpogojno podredil skupnim težnjam in koristim naroda, ki že dvajset let čaka prml vrati ]>opolne svobode. Ko bo ta čas dozorel, 1м) obenem tudi ločeno seme od plevela in nihče se ne bo trudil, da bi to pleve obvaroval pred poplavo oživljene in ok repi jene narodne samozavesti. ki i)o v valn pljusknila če/, bregove naše domovine.
Še nekaj o nas Slovencih
Slin I III i l>(>l('liimi(i /.a ( iidiio bolc/.iii jo. \ siiki iiiii jc (1()1)Г() /lUMUi. \ silk po/.mi IIji IK) k\aniosl. \ silk \(', (III mis iic lio (III 1(4- pripcljiilii. () "Ji'.i sc pise in raz-piii\ Ijii lilt miiogili sli'iincli ill \ miKigili lislili. I iidi mi siiio sc y.c l azpisox ali o iijcj. I'll mciida \sc skupaj nič nc izda.
Slii\ ciicc gi'c i z Slovenije kamiu koli. Dihali začne no\ s\el. no\o y.i\ I jen je. I'i i\adi se lemii /.ivl jen jii, slovenščina mil poslane In,j jezik, ljubezen do liisl-nega na roda le še sponi in. Slovenec se \ ozi s Si liom ali I li valom. Obii iii-zunielii njegovo govorico, celo slišali jo /.(•lila. Slovenec pozabi na mali vse, kur ga je mali dolga lela učila, in začne po
jugoslovansko . Srb in llrval se čudila, v čil s ill c( lo smejila. ker nin je kaj la-kega neriizumtjivo. — Slovenec piše. Ne zdi se mu dovolj imenilno, če ne v dene sluča jno ali \ cdoiiia kake cvelke iz jugoslovanskega loga. l)()V()l j je leli zgledov. škoda (d)širuejšega pisanja zanje.
O niisledn jem pa nismo še nič napisali. Prideš v Ljubljano. (I.iiliko si prišel liidi kam drugimi, I od a slučajno sem bil zadnjič lam.) Zaideš na primer v limono , kjer imajo bar in se pleše. I.jndje plešejo po rilnin liije moderne glasbe, kar iiiij jim bo spričo splošnosli modei-nih plesov odpnščcuo. /iidiliani so in vroče jim je. zalo pijejo. I udi na lo
smo se že privadili, saj znamo vsi pili. ko se po slovensko napijejo. bi mislil človek, da bodo Indi zagodli in /apeli po domače. Pii se zgoili obralno. M lizika n lom se zdi preveč domače, da bi go-(lli po domače (morda sami niti Slovenci niso ali pa našili melodij ne poznajo). (I'odba /av i je — po srbsko ali po madžarsko. Kazne milovanke iii jadovaiike. Svel (nihče ne more lajili. <la ni na plesišču Ijnbljiinske Kuioiie Slovencev) zagrmi od navdušenj a. plesišče se lomi in trese od slovenskega ploskanja neslovenski |)esmi. I udi lo bi bili pripravljeni odpustili, če bi [к) jadov auki vzdignili kako dolenjsko, gorenjsko, šlajcr-
sko itd. Toda ail i tega iie, Slovenci ne le da smo zadnji, sploh nas ni.
Zapustim »Emono«, neslovensko >Emo-iio v slovenski Ljubljani, iu se napotim v kavarno »Nebotičnik«. Pri vsiopu vanjo zaslišiui zadnji konec srbsko jado-van/ke ali kako bi dejal, zasli.šim tudi tu bučno ploskanje, čeprav so obiskovalci kavarne znani kot zelo mirni ljudje. Koncertna in plesna točka me je spravila v nekako ravnotežje. Pa jih je %opet ne vem kaj zmotilo, da so jo udarili po srbsko. Ploskanje tudi tej točki. Bilo me je sram, ker sem mislil, da sem edini Slovenec v vsej kavarni, ki ni p I o-
G. Določitev prostora za železnico.
/rleznica obstoji iz kolodvoru, ki jc z otočiiiini peroni eden nuj ntodei nejših \ državi, nadalje iz tirnih in signalnih iiaprav. skladišč in knrilnice. Kolodvor, to je poslopje in perone se lahko razširi \ sedanjem ponieriju železniškega sveta. Tirne naprave je pa potrebno razširiti in pa povečati po lozadevnili načrtih direkcije drža\ iiih železnic in je \ ta namen rezer\ i ranega še več ozemlja kakor ga predvidevajo predmetni načrti. \ tem deln železniške proge. I o je proti kurilnici na južni strani, je rezervirano ]K)leg no\ ih tirnih naprav še prostor za carinska skladišča. .\aj\ečja prepreka pri lirnih napra\ ah je ozko nstje pod nad vozem pred kurilnico. Zaradi tega se je tukaj opustil nadvoz ter zamislil podvoz tako. da se nstje poljubno razširi in zadosti modernim polrcl)ani mednarodnega prometa. Za progo proti Karavanškemu predoru je z zaščitenimi pasov i rezerv iranega prostora še za en lir. za drugi lir, od nadvoza pri Sokolskcm domu, \ smeri proli I ,jid)ljani, se bo prostor Indi rezerviral z odkupom nekaj iiiš in poseslev. \a ta način je vsem zahtevam za razširitev in povečanje železniških naprav zadoščeno.
H. Določitev prostora za vojašlce namene.
/a zborni prostor v primeru m(d)ili-zacije je določen novi Kobxlvorski trg, ki bo najobsežnejši v vsem meslu in ki leži (( niralno v bližini oblasti ler kolodvora. kar je brez dvoma velike važnosti. Za vojašnice oz. vojaška skladišča in vežbališča je določen prostor izven regulacijskega območja, in sicer na bližnji lirušici. Za letališče je pri d viden prostor zahodno od vasi llrnšica na I5e-lem polju. \ se le vojaške naprave bi bile na ta način izven območja sovražnega napada, ki Ih) brez dvoma vzel za svoj cilj kolodvorske in indusirijske na-pravi> Jesenic.
Zakloni proli plinskim napadom za obrambo civilnega prebivalstva so pre<l-videni deloma v Mirci in lo v višini do kamor plin ne sega, deloma v tovarniškem kamnolomu, v katerem se z izkopavanjem materiala lahko sivorijo rovi, ki l)i bili varni proli vsem zračnim na-
skal. Stopil sem h godcu, mu stisnil v roko <lvajsetak in ga |>oprosil za nekaj slovenskega. (Delali smo na ta način tudi v Belgrtidu v >restoranih« s cigansko muziko.) Zgodilo se je nekaj čudežu podobnega. Kavarna je vz v a lovila še vse huje kakor pri jadov ankah. Slovenci — bili smo naenkrat vsi — smo tudi s svojimi glasovi podpirali (in kako krepko) prizadevanje goslačev, piskačev itd.
\esellilo me je. da smo postali vsaj za nekaj časa stari in dobri Slovenci, ki vedo, kaj je njihova |)esem. njihov jezik in njihov običaj.
jiadom. \ užt'ii obiuml^ni zaklon pa bi bil prodor, ki jo projoktiraii pod tovarno kot promotiiu zvoza mod iiasoljom Pocbnožaklja na vzhodu tor državno costo. oziroma tovarno kil).
I. Določitev prostorov za šport In kopališča.
Ob.slojooa igrišča športnih drušli v Bratstvo^, Kovinar« in (к)гопјо(ч os t a noj o na starih prostorih, v kolikor no bodo na njih izv ršono paroolacijo. .Nov prostor, ki jo mišijon kot ooniralni športui prostor Za vso šporlo s športnimi in kopalnimi bazoni. jo situiran mod Savo in Josonico v ravnom prodnatom ioronu. obdanom z zolonjom.
]. Določitev prepovedi grajenla na določenih mestih
Dolooona so mosta, ki .so bila {•i'ološko proiskana in v načrtu ločno označona. na južuom pobočju Mirco in Muravc, ki so plazovita lla lor so nesposobna za
Društveni vestnik
Občni zbor Krckovogn prosvetnopu jlništvii
jo 1)11 proMprotckIi toiiiMi /. (>l)i( ii jiilm <liiov-11:111 i-cilom. l/voljcii jo 1)11 nov i odbor s prc!l-(iodiiiikoin tf. Saviiiškom. S tem so jo piiioio redno delo v vseli dni.šlvenili cilinicidi.
Glediiliško društvu »ЛЈјал« si je na svojem obenem /b-orn postav ilo novo vodstvo s pred-Nednikom in dnmuitikom ц. Klinarjem. Kot režiserji so bi'i inienoviini ši^ I.amprelit Slavko, 1'eičun Jo/e in l'o/enol Riko.
Nn oltčiKMii /,l)orii K'wlbe Kl*l) je bil /.opet soglasno izvoljen stari delovni odbor s pred-setlnikoin p. konintarjem.
Predsecliiik Kiiiitovske^n odsek« je j;. dr. Иегц:е1ј I' rane.
I'redsednie« Dekliške^« kro/.ka je tfospo-diena Kliaar Jo/iea.
Predsednica ženskega odseka je |!a. Savin-šeik .Antonija.
Delovnik edink
Fantovski iMisek.
Telovadba; c'lani: v torkih in eetrikili od -0. do 22. ure; mladci: v sredah in petkih od IH.'SO do 2<). nre; luiraščaj: v ponedeljkih in četrtkih od 1()Л() do IH. nre.
Predavanja /.n vso nio/.e in fante vsak ))o-nedeljek (vb J(). iiri.
gradnjo. V teh predelih so bo postopoma nasadil gozd in bodo po možnosti urejeni parki.
K. Določitev prometa in označba prometnih žil.
Josonico so zolo važno križišče raznih cost. Prva sinor jo iz Ljubljane preko Josonic proti Goronjskonui kotu. t. j. Kranjski gori in Planici, oziroma Ratečam, koder jo moja z Italijo, in proti Korenskemu sedlu, koder je moja z Nemčijo. \ os cestni promet iz Nemčije pride v pretežni večini po tej poti. Druga smer je proti Bledu in Bohinjski kotlini. Zatorej se lahko smatrajo Jesenice kot zelo važno križišče mednarodnih poti s posebnim pogledom na tujski ])romot. Da so temu dojstv u tudi zadosti, je pod-vzoti gotove korake. Predvsem jo urediti cestno vprašanje.
1.	Državna cesta (v načrtu I : 10.000. označouii z 1/1) jo po drugi terenski sekciji urejena skozi Jesenice v 12 m širini in je rek o ust ruirana ter doloma preložena (pod Koj)avnikom na zahodu regulacijskega območja) vežo Ljubljano preko j osonic z .Nemčijo in Gorenjski m kolom.
2.	Da se ruziirenu'iii državna cesta (l/l) so ho iniorpolirala mod železnico in Savo nova 8 m cesta, ki bo služila kol druga transverzalna cesta razbremenilnemu kakor lokalnemu prometu. I a cesta je važna za tovorni promet, ker pelje do novih carinskih skladišč, ne da bi pasirala mestno osrednjo. \ rognlacij-skom načrtu I : 10.01)0 jo označena z 2/2. Cesta se odce|)i od glavne držav lu- cesto na Luckmanovom trgu. gre doloma po obstoječih trasah ( tijzovo in Kralja Petra ceste z odcepom pri I lermanu in od tu dalje med Savo in železnico v smeri proti lirušici. Pri c( ntralnem športnem igrišču so lomi ter gre preko potoka Jesenica. koder zavzame svojo prvotno 'filler.	(I)iilji? prih.)
Dekliški кго/.ок.
'rdoviidhn: \ suk ponedel jek <>;l 14. do J I. lire; V pel.kih od 14.1(1 do Jl. ure.
Sestanki: vsiiko »1пч1о od J(l. <li)	ure.
»Л1ја/.« ((iriiniii).
Skušnje. \ sil k dim od l'). do J_>. ure rii/eii solnili' in nedelje. — (iovorne \aje \ iiko soboto (и1 l'). <l<) 2<). me. — .Miiskeiwki leeiij in teeiii /.II /iieelnike lio ra/pisiin priliodnjie. — .Novi igriilei ill igriilAi niirašeiij se spn-jeniiijo \sulk dan od JO. ure diilje.
(iodbeiii odsek.
\ nje \sak torek in eeli tek od J(). <lo J.', ure. — Ol) istem easii se spriyeiiiajo ueeiiel /11 ц<к11)о na pihala in lok.
Ženski odsek.
Vsak ponedeljek skupni sestanki od JO do 21 — Istoeiisiio se sprejeniiijo tudi nove elaniee.
•
Poroka. Dne 21. oktobra teKa leta se je \ ( eioveii poroeila ple. Niita'ijii Kaliie. sestra iieileljii itiihieii. / g. karloiii Miirtelom. višjim iiriulnikoni de/elne vladen v Celovcu. 1'orokii SI- jti i/vi<ila |и> dolofilih nemšlkeya /iikiinskeifii iprava. ki velja'seiliij tudi v liivši Avstriji.
Ing. arch. Jože Platner:
Jesenice danes in jutri
(Nadaljevanje.)
Jesenice
3
Leskovac — jusoslovanski Manchester
❖
Vsi. ki smo še gosjxxlarji svojih živcev, smo dolžni jKMiiagati. da se ljudje po tiepotrebneni ne razburjajo in si ue grenijo še bolj ur svojega življenja. 1'roti glavobolu se daje »Aspirin« in razni podobni ..ini«. včasih pa je bolnik že ozdravljen samo od sladkane barvane vode iz steklenice z lepo etiketo, ker je predpisana od zdravnika! Ker moramo bili mi, kar nas je živčno zdravih, sedaj vsi dušni zdravniki, naj služijo sledeče vrstice kol »sladka voda« z željo, da vsaj nekaterim bralcem izbriše za kratek čas dnevne skrbi današnjega časa.
Iz IJelgrada sem se odpeljal zjutraj z brzovlakom v Niš in ob pol enih. ravno prijetno lačen, sem izstopil v Nišn. »Broj 45, broj 45, gospodine.« mi kliče nasproti temnorjav nosač. ko vidi. da ne morem sam s svojo prtljago. Izročim mu jo in že me \ |)raša. s katerim vlakom odpo-lujem naprej. Kes. inteligenten možakar za svoj poklic! En pogled na potnika in že ve. da ta nima v iNišu veliko iskati, ko mu povem, da .se peljem ob 17. uri v Leskovac. me že zagotavlja, da bo shranil sam mojo prtljago in da sem lahko brez skrbi, njegov »broj 4'5« pa mi je še nekajkrat povedal in že od-bežal za novim poslom. Pri izhodu so mi pregledali strogi možje mestne užil-nine celo aktovko, ki sem jo \ zel s seboj v mesto in pri tem dognal, da se po krivici jezimo nad ljubljanskimi užit-ninskimi uslužbenci, ker tu \ Nišu so gotovo neprimerno bolj sirogi. Odslej 1и)т ljubi iaii.«kim užilninarjem že bolj verjel, da je služba res služba!
ko sem končal z obedom v krasnem, modernem Park hotelu« ter obiskal edinega poslovnega |)rijalelja. sem se med .sprehodom uglasil I udi na sadnem in ze-lenjadnem Irgn ler našel lam med drugim cele grmade grozdja najboljših kakovosti po ceni I din za kilogram, oziroma pri slojnicah preprodajalcev po 1.50 do 2 (lin za kilogram, kar zasmilili so se mi naši slovenski otroci, ki naravnost siradajo grozdja kljub »grozdnim tednom«, ker je predrago. ker so te cene veljavne po vsej Srbiji do Skoplja. tedaj ob železniški progi, bi kazalo ob mirnejših časih organizirali vagonske pošiljke v Slovenijo za siromašne kraje, da se ljudje nairžijejo tega zdravega sadeža do si lega za nmjheu denar, medlem ko si ga sedaj lahko pri nas privoščijo le srečnejši.
* l'ričii jo( i spis iitiin j(i |M)s'al vci ni nik, jjiri'iiv SloMMicc. ki si \ iliuRili knijili ilr/tivf iv'i' <)<l};()v<)i()v na marsiktij, (i-iiiiii pri nas ne moiciiH) »ilgovorili. <<"pia\ lii radi, /,ali> (ja pi ii)li( ii jcimi, ker |c t asu primeren in /a ra/.niere zrel. I reilnišlM).
Ol) petih sem se odpeljal, i)opi-ej pa sem plačal svojemu nosaču »broj 45« pristojbino, ki mu pripada po tarifi, a brez garderobne tarife. Mož me je namreč hvaležno ogledal ter mi želel trikrat srečno pot. medtem ko isti uslužbenci v Belgradu ali Zagrebu še hvala ne rečejo. Drugi ljudje, druge raizmere!
Čez dobro uro sem izstopil iz vlaka \ Ivcskovcu. V mraku je pred kolodvorom kar zahreščalo: »Fijaker, fijaker« in še preden sem se zavecH, sem bil brez treh kovčegov in nekdo me je vlekel za rokav površnika. »Samo izvolite gospodine. hotel Kostić« in že sem sedel л fija-kerskem \ozu, a mojo aktovko je iskal pri drugih fijaker jih hotelski sluga, ker z vsemi se vendar nisem mogel jpeljati. In ta boj. bolje ta silna ponudba se je bila zaradi desetih dinarjev, kolikor pač stane vožnja v mesto.
Drugi dan sem razumel boj za ko\ a-ča«. ki je doli velik gospod! Lep in silno dober, čisto beli kruli stane 2.75 kilogram. srednje beli zelo oku.sen \ hlebcih 2 din. jajca po 40 jjar komad, mleko 50 par liter, kokoš čiste teže O din kilogram, grozdje I do 1.50 din kilogram. 100 paprik 5 din itd. itd.
Kupil sem si sandale, krasno pletene, res umetniško delo, ki bi jih pri nas za 200 <lin težko našel, a tu sem plačal zanje ()5 din. Sedaj razumem, zakaj se je In raxvila industrija, predvsem tekstilna industrija: delovna moč skoraj zastonj! Do u velja vljenja zakona o minimalnih me/dah so dobivali delavci in delavke po () do 8 din na dan! Odtod silni kon-I rasi i: premožni... in na jsiromašnejši. Iiaje se prvi držijo redno svojih udobnih domov , drugi se pa mora jo držali svojih skromnili kočic. kolikor jih ne vleče na cesto lov za skromnim zaslužkom.
Zalo so I udi goslilnice razmeroma prazne. le del neporočenega uradništva je nil hrani v gostilnah. Pač pa so še precej obiskane |)reproste »kafane«. kjer lahko popi ješ dobro turško kavo za en dinar, in še Irikral se I i zahvali.
leksiiliia industrija izdeluje večinoma blago za domače polrebe v Srbiji sami. in If dve lovaini dalala tudi za izvoz v dr.ige dele naše države. I u je I udi šli-rilelnii državna tekstilna šola in jo tudi Slovenci obiskujejo, ker ne najdejo prostora v enaki šoli v Kranju. I oda ime
Manchesler . ki pomeni največje lek-slilno industrijsko meslo v Angliji, še I ,t ikovac davno ni zaslužil in ue vem. kdo je lo primerjavo prvi oznanil. Naš k ran j ali Maribor daleč nadkril jujeta L(>skov ac. samo eno je I u dobro, kapital
Obvestila
Dnišivoni scsUiiiek, ohv c/cii /u \чс i Imir (xliiiic, Sil 1)1) vršil v itli) n. I. m, oh h. uri /V(N*cr v veliki (Ivorani.
Prosvetni večer, posviM-en /i lviim isvetov ne У«»јп(! oh _'5 letnici. I'olejf pevskih, dгцт.чкili ill K hi si »enih točk ho /ii.iiiinivo predii vanje K- I'livoslavii ,1'hinLška o >l<a(l^'onski.h in Jn-deiiliiirških /rtvali«. Vstopnina ohičujiui.
I'rem i jem Kliiiarjeve narodno .so<'ia I ne cirii-
me Plavža* ho J(). I, in. oh H /.večer, ker Јн) to spet nov uspeli jeseniiškega dramatika in glediiliw ii, opo/iirjaniii vse prijatelje istega, da M" /. vflopnicunii ipravočiisno presitrhijo. Nova scenerija, najholjši igralci, skrhna režija jiinirijo /a uspeh.
Cenj. hravei nuj niiiii opriiste, ker je zaradi tehničnih 'zaprek ena številk« iziKStala. Nadomestili jo homo prihodnjič. — Uredništvo.
je ves domač, ti tega nam Slovencem manjka.
\ velikih mestih vi<limo posamezne ulice, kjer so zastopane posamezne trgovske ali obrtne stroke, na primer ulice s (kolonialnimi trgovci, z železnino, s pohištvom; na Dunaju je znana ua primer ulica zlatarjev itd. Tu v Leskovcu pa sem našel prav simpatično ulico z ličnimi malimi hišicami, ii povsod so samo advokati! Pa še veliko jih je in samo v neki mali jiritlicni hišici so trije mali lokali in v njih trije advokati. Vse-del sem se v majhno kavarno tam blizu in opazoval: v tej ulici je bil razmero-mo največji promet v Leskovcu. Značilno.
Še nekaj mi je prav posebno padlo v oči. Silen mir, brez vpitja in prepira. \ eni besedi povedano: vsestranska skroni-no.st, ki je deloma tudi za tujca razumljiva. Zvečer med pol sedmo in deveto uro ter zjutraj do pol enajstih nisem srečal redarja, čeprav je moj hotel v sredini mesta. Ob pol enajstih dopoldne sem srečal prvega stražarja, in sicer v advokatski ulici pred magistratom.
Dosti sem imel Leskovca in ob dveh sem odpotoval v Skoplje z brzini, ki sicer ni bil ])renapolnjen, a v mojem ku-peju je spal neki domačin z juga in opajal ves kupe z duhom po loju. Zato sem rajši stal tri ure na hodniku in gledal silne ravnice ter gole planine, ])razne njive, deloma že preorane, samo njive z duhanoni so deloma še neobrane plemenitega listja, deloma pa stoje oskubljena debelca in čakaj o na prezimovanje. \ idel sem deset tisoče ovac, ki predstavljajo v Srbiji veliko blagodat in eden največjih dohodkov za volno, za ovce ])a vel ja cena 40 do 60 din po glavi.
Z enonrno zamudo sem prispel zvečer srečno v Skoplje, kjer se je razvil za mene kot edinega reflektanta za hotelsko prenočišče boj med tremi hotelskimi vratarji, ki sedaj sami prihajajo na kolodvor, in zmagal je — Slovenec, vratar hotela )>Splendi,(k v moje popolno zadovoljnost. O Skopi ju pa drugič, ako Bog da!
Drobne vesti
Policija v Los Angelesii v .Ameriki je po-liivila vse Mane >Klniha stotih milje. Člani tegii kliihu so sinovi 'bogatašev, ki so sklenili, da s svojimi luksuznimi uvtom«I)ili ne hodo vozili nikoli manj kakor 100 milj (160 km) na liro. Meščani iso si -eduj od:laliiii'i.
Krnneozi so svoje letalstvo izročili v varstvo Vlutere božje.
Japonci so s svojim letalom »Nipon« napravili jKilet okrog svetil. Za pot 62.860 km so potreij)ovali l<)5 ur.
Ilitrifstreliii topovi v kupolah utr;M) Miit;i-notove črte izstrelijo po osomdesel izstrelkov v treh minutah. Njihovi zadetki ,»'o tako natančni, da |pogodijo na razdalj« petili kilometrov vsak oJ)jekt, ki ima ve'ikost tanka.
V Nemčiji opravlja poljsko delo fU.tKIO piilj.ikih ujetnikov.
Ameriška /.lata rezerva znaša 67 odstotkov svetovne zlati! rezerve.
Francoski kolunijnlni minister je izjavil, da hodo I'ranciji pomagale kolonije z dvema milijonoma vojakov in pol mi'ijononi delavcev.
1.. s.:
Želia po sreči
Jesen je segfla s svojimi hladnimi in mrzlimi prsti \ človeška srca. Neznana žalost je vstala v njih: ostati brez vsonca in toplote, trepetali v mrazn in strahn pred nepoznanim. ])a čakati in hrepeneti po luči in toploti, laka je hladna in mokra jesen, večno pričako\ anje in hre-prenenje.
Hladen jesenski \ ečer je \ mestu. Oblaki \ isijo težko in nizko nad njim. Vsa tisla lena mejila, redka in od dima iiniazana. ki se je vlekla čez dan skozi ulice, se je zvečer zavlekla v misli, da so postale bridke, v upanje, iz katerega se je rodil brezup, in v ki|>eče želje, ki so se dušile in zamirale.
\ mestu pa je kljub temu nadaljevalo življenje svojo enakomerno pesem: ])e-sem veselih in brezskrbnih; pese ni onih. ki jim ni dano bog\e kaj udobnega in tudi siromaštva ne; pesem tistih, ki jih brez njiho\C krivde grize praviea bogatih. ki jih težijo mračne skrbi za kruha potrebne svojce: končno pesem nekaterih. ki niso našle doma kruha ali so se zdele odveč pa so začutile željo po širokem svetu, željo po življenju, željo po sreči. Dobile so nekega dne prijazno vabilo v pevsko kapelo. Kako bo lepo iti po ,s\elu. spozna vati ljudi, imeti dobro plačo in udobno stanovanje in — peti.
Slabo zastrta okna zakotne mestne kavarne gledajo utrujeno v deževen, pust in hladen jesenski večer. Ilazglašt no ječanje klavirja se meša z otožnim bien-kanjem tamburic in zamolklim udarjanjem basa. In pa tam se zbudi vmes
prestrašen in hripav glas pevačice«. podoben bolj jeseni na ulici kot ]>omladi. ki si jo je naslikala mlada deklica, ko si je zaželela, sveta in sreče.
Cost dim se leno vleče pod stropom nizke kavarne, leze v pljuča, sili v oči in bode v grlo. Ob mizah, ki so večinoma ni pogrnjene in polite, sedijo ljudje neznanih obrazov, nekateri mrki. drugi veseli in razigrani, tretji topi. zatopljeni v pijačo, v kateri skušajo pozabili sebe. nosilca skrbi za ženo in otroke, skušajo p rev pit i glas vesli, ki so si jo umazali s preklinjanjem in zametava-njem vsega, kar mora biti sveto vsakemu očetu. V enem kotu ocenjuje pijana druščina uboge pevke in jih vabi k sebi s spremljevanjem spolzkih opazk, v drugem kolu mahanje rok in glasen prepir, drugje sili pijanec v debelo, poslarno blagajničarko — povsod pa nihanje pi-janih postav, bruhanje klel vin. bolščanje pohotnih oči in razit gan je strupenih kvitnl.
Pevka Jovanka ji- mlada tamburašica. Topel dom ji je pt>slal premrzel, preozek za njene velike želje. Šla je tja. kamor jih je šlo že toliko, šla je za srečo, za življenjem, ne meneč se za solzno mater in dobrega očeta. šla. iie m'doč. da se bo nekoč vrnila uvela, razočarana. strta in ugaslih oči v topel in ozek dom.
Danes sedi v mali kavarnici s tambu-rico v roki. Ni vesel njen pogled, niso sočne in življenja željne njene ustnice. Njen pogled, ki bi hotel deliti srečo, svetili ljubljenemu na potu življenja, gleda bi( zizrazno po grešnem prostoru, ugaša v dimu. zre plašno v trpko bodočnost. Usta. ki bi hotela govoriti o ljubezni. pojo o pohojenem cvciu. o bole-
Zanimivosti
\lacM dcHdc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po A"/«. Nove vezane pa po 5%. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, ka-l<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stol<ratna je ta garancija.
Za konzorcij lista >Na uipjuhc Južo Godinu,
Poruha luifto. Ol) koncu prejšiijciga stoletju j(> /luišulii poruba |)i4Mn<)ga iia vsem svetu olkoii JO uiilijouov ton. Sedaj se je dvignila ta i|H)i'al>a lui pribli/in) milijardo in slo milijonov ton. kakor računajo, znašajo re/crve premoga, ki jih skriva /.enrija, ši- 4.WX) milijard ton, rezerve lignita pa okoli 2.<).S() ini'i-jard ton. Spričo teli številk s(' iiani ni treba bali pomanjkanja. — Drugače je z nafto. Po najnovc'-jšili računih znašajo zalogo nafto približno 4 milijarde Ion. ker znaša letna poraba nafte okro* 2HH milijonov ton. hi trajalo zaloge, ki so še v zemlji, U let. Vendar se tičejo ti p<Mlat'.ki .samo |H)znanih izvirov nafte, koliiko nafte pa skriva zemlja še vedno v svoji notranjščini, ne ve nihče.
IVfnrtiii Freud, si'ii slavnega '|)si:hoa:nalit,i,ka >Sigmu'ii<lu 1'reuda, je izjavil novinarjem, <lu jo v zaptiščimi rokopisov njegovega očeta tudi psilioanaliitirna študija o Adolfii Hitlerju, Martin l''reud je novinarjem tudi rekel, da se je njegov <ilfe posebno prizanleval, <la lo delo čimprej dokonča, Vendar pa ga je smrt prehitela.
I Za elektriko |
Ш vse najcenejše In ugodnejše pri	a
I Jože Markež !
š	elektrotehnično podjetje	M
I	Jesenice. Murova. tel. 605 |
|||1Ш1111111111111111111111111П11111111111111ш^!тШ^
Jesenice. —	Jesenice.
Za Zadružno ti8kurlmv4£№(jH)ti: Maks Blejec.
čini lulacloS'i si t u. ki l)i moralo (\ i teli \ |>omla(l ill rasli \ luč in sonci'. .Njeni' roke. ki bi rade objemale \ ne.sebični ljnl)ezni in dajale možu in oirokom, ne znajo drugega kot brenkati ob tauibu-rico. kvečjemu še spri'ji'li rdeči' nagi'lj-ne. ki jih je dobila boave odkod in ki tako J>ožaji).
■Sunkoma .si- je d\ ignila na |)o\ t I je .svoje gospoda rice. Na \ rs I i je lango. Danes poje kol že dolgo ne; •Zaliažili .-rc-ĆU — iskala .sem sreče . Srce oži\ i. oči /.ažure. Zairažili srećn — iskala sem sreče« — pe.sem. od /da\ naj začela, nikoli izpela. I udi pri njej ni'.
Pa saj ni mogoče, da bi se ji nasmejala si'i'ča. \ e, da je prizadela bol materi in očeln; \e. kakšna je bila -obljuba in kakšna je nje izpolnitev; \ e. kako se je glasila \ stopnica k predsla\ i živ ljenja. kako ci'iu'iia je bila \ siopnina zanjo in kako i%z\ eni \ a \ si' v kruto sl\ arnosi in še bolj krulo bodočnost. \ nj ej je upanje. \ \ ai anem npaiijii l)i i z-iip; nešteto dni pričakovanj. \ nobenem od teli pa uiti iskrii-e izpoiuil\e; namesto \ eselili preseneči nj žalostna razočaranj a; uanieslo odgovora na hrepeneči pogled prebadajoče. poželjive oči; lui-iiiesto iskrice ljubezni golo izrabljanje, kupovanje, zahtevi' po predajanju, po surovem uživanju.
Toda rdiči nageljni - upanje iii ljubezen hkralu. Morda bo pa pi'išel oni. ki je v nji-ni pesmi. Morda je že In. v dimn. ves lep in prijazen v tej kletvi. \ lem grelni, morda je prišel na njen presunljiv krik: zairažili srecii — iskala si ni sreče . . .
Mimo nje se je opolekel pijan moški in osludno zaklel . . .
Pijte in iejte
poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V Krelcov dom.
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Liudtki kuhinii
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
v Katakombe
„Za malo denarja veliko zadovoljstva"
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k.