P. ST. POLENČAN:
Strah.
Arabska legenda.
/       1     ^jvTezc^ec Je Jezdil iz Bejruta v Damask.   Spotoma  zagleda
tb^*     Tf     poleg palmovega drevesa starko v raztrgani obleki, z
Yt\^^            I     nagubanim obrazom. Jokala je ter govorila s tresočim
I ;^5Px^.       m    §'asorn •   »Kdo   me   popelje  v  Damask?"   Mladenič
V',   fTmK ;|^               ustavi konja, se ozre  na nesrečnico  ter jo — ginjen
V^^*pJ                  od  njenega jadikovanja  —  posadi   zadaj na   konja.
11 »   u   13      /         Nato odiezdita dalje.
p^tt_^__#^/                   Spotoma  pa  mladenič   vpraša:   BKako   ti   je pa
ime, ti moja žalostna sopopotnica?" BPrijatelj," odgovori starka, njaz sem Črna kuga." Jezdec jo je hotel, tresoč se od strahu, vreči s konja.
-^«    222    «—                                      I
»Vse zaman," je rekla ona, ntudi brez tebe  dospem v Damask.   Sicer   * pa nimam nikakega slabega natnena s teboj, celo pripravljena setn poplačati tvoje usmiljeno srce; povej tni, česa si želiš?"
^Dobro," je ta odgovoril; »povedem te v mesto, toda ti ne smeš tara umoriti nikogar!"
„10 ni mogoče; toda reci mi, koliko oseb smem umoriti?"
BNič več nego šestdeset."
nŠestdeset? Bodi!«
,Toda," je dodal jezdec, Bkako te naj kaznujem, če se ne boš držala dogovora?"
»Dobiš me zvečer za veliko cerkvijo; pridi in me umori!"
Nablednjega dne je umrlo v Damasku petnajst, drugega trideset in tretjega dne šestdeset oseb. Razsrjen je tekcl mladenič za cerkev in dobil tamkaj starko. „Ali tako izpolnuješ svojo obljubo ?"
,Nimaš mi ničesar predbacivati," odvrne ona z mirnim glasom. »Storila sem, kakor sva se dogovorila. Prvega dne sem umorila petnajst, drugega dvajset, tretjega pa petindvajset oseb."
BKaj pa druge osebe, ti lažnivka?"
»Druge? Druge so umrle samo iz strahu."