Gospodarske stvari. Rez gorice. V gorici je vsako delo itnenitno, posebno važna pa je rez. Stari prigovor pravi: »Nevednega rezača vinjek odnese vina štartinjrk!« Ako pa rez dobro opraviš, bodeš obilno trgatev imel. Pazi torej pri rezi: 1. Na čas. To delo se mora opraviti, dokler trs spi; torej stneš rezati od listopada do sušca. Ne misli si, da bi listopada bilo že prerano za rez. Ako to delo jesenskim grobancam in sadnikom ne škodi, gotovo tudi drugemu trsovju ne bode kvarno. Meseca grudna in prosinca pa smo že slavnega Brandnerja videli obrezanega. Nekateri se spoke trsa bojijo in po zimi ne režejo; pa kadar je hud mraz, tudi celi trs raztrešči. Najboljša doba rezi bode menda od Svečnice dn sušca. Dan raste, več se opravi; pozebljina se že vidi, zajčji zob se pozna, sneg kopni. Da še boš pa proj inogel v gorici po kopnem hoditi, natrosi na sneg ka.j črnega, ali pepela, pleve, tudi prsti, in sneg bode 14 dnij prej zginil iz tvoje gorice, kakor pri mejašu, in mogel boš prej v gorici delati in ' svojo rez dovršiti. Jako slaba in Skodljiva je pozna rez, ko se Irs že joče; posuši se, ker mu je kri ali sok iztekel. Takoj v jeseni začni rezati. Brajde in utice ali špalir si pae moraS listopada obrezati, drugače ti jih smg pokubači. 2. R e z n i k. Nekaleri so hoteli trsu vse rozge pustiti in mu le samo glavo odrezali, naj bi vsaka rozga pognala in sad rodila. Neki viničar je na lak način gospodarju gorico v 3 letih skoro ugonobil. Moder rezač hitro zapazi najboljšo rozgo, prireže j<> na dve oki v slabi zemlji, na 3 v dobri, ako je rozga tudi zadosta debela. Moenemu trsa ameš dati tudi dva reznika. Vse druge panoge pa brez usmiljenja porezi. Ako je pa celo droben les, rezi na eno oko, kakor pri sadnikih ali ključih prvo leto. 3. Locen ali šparon. Močen in star trs nese poleg enega ali dveh reznikov tudi še eden šparon, ali rozgo na 6, 8, 15 ok, kateri se osloči in na drugi kol priveže. Tak locen je <>če rodovitnosti, dasi Irs oslabi ali tudi ubije. Našteli smo na enem locnu po 20—30 grozdov. Pri tem so viničarji različnih mislij; eni puščajo reznike spodaj, zgoraj pa delajo gparone; drugi pa narobe. Ti pa rezi spodnjo rozgo na reznik, zgornjo pa pusti za locen, ki ga boš v jeseni za ključ odrezal in porabil. Tako boš visoko štrclovje znižal in dobil mlade trse v gorico, kar je posebno lepo videti. Stari, visoki trsi dajo sladko vino, tudi grozdje ne gnije hitro; mladi pa so rodovitni, dasi na njih grozdje rajši gnije. Nekateri posestniki so vse locne porezavali, pa so zato tudi malo nabrali. Vse tedaj v pravi meri. Najmoenejšemu trsu v dobri zemlji smeš dati celo dva reznika in pa eden locen. Vendar je treba paziti — na: 4. Cepek. Nekokrat stari trs visoke zrasti zgoraj peša, pa še pri tleh požene eno mladiko. Pazi na njo, da je veter ali noga ne odlomi, ker to bo novi gospodar. To rozgo odrezi na eno oko, in izrastla bo drugo leto močna mladika, da boš brez kvara zgornji, stari trs smel odrezati. Zdaj iinaš iz čepeka nov, lep, roden trs. — Da pa iz starega trsa tak eepek dobiš, moraš ga lelos globoko odkopati in dobro zagnojiti. 5. Živica ali vlačenka. Ako je ta pritlična rozga dolga in debela, obreže se na 15—20 ok, ali po okoliščinah tudi nianje. Zdaj jo od trsa pokoplji pod zemljo do 2—3 ok, katere bodo nove mladike pognale in grozdeke rodile. Druge oke pod zemljo pa dobijo goste korenine; in to so živice ali vlačenke. Odrezi jo od trsa, ter jo vsadi drugam, tako si prihranil triletno vzgojo ključeka v trsnici. 6. Vinjek, oster, osločen nož, je nekdaj edini trse bril To je pač polževo delo. Tak rezao si ne zasluži tople vode. Pri enem trsu čepi pet minot; ogleduje ga in obrača na vse kraje; po trikrat potegne po eni progi. Pa še lahko se mu vinjek zaleti, da drugo rozgo rani ali nareže, da se locen pri povezovanju zlomi. Zato so vinogradniki prijeli 7. Za škarnje. To je »fletno«, urno delo. Tri ali štirikrat več opraviš, kakor z viniekom. Rezi blizn oka; če so škarnje dobre in ostre, rozge ne boš zmučkal ali razklal. Dobro orodje ali škarnje stanejo 1 gld. 50 kr., 1 gld. 20 kr., ali 1 gld.; slabe dobiš za 40—50 novčičev, ki se brž skvarijo. Dobijo se v vsaki železničariji in pri nožarju. Ptice trpijo po zirai glad. Ne pozabimo v hudi zimi ptic, katere so nam po letu gosenice obirale in nas s svojim petjem razveseljevale, zdaj pa glad trpijo. Nastavimo jim v varna zavetja živeža! Naj nobeden tega ne odlaga, kar začeti je treba! Ljube ptice nam bodo hvaležne. Sod za gnojnico. Po vaseh najdemo sode za gnojnico z navadno pilko ali Ijuknjo, skozi katero gnojnica izteka. Taljuknja je navadno s količem ali dežčico, okoli katere so cunje navite, pritrjena, kar se pa jako sitno zapira in odpira, in gnojnica se ne more enakomerno in na široko razškropiti. Prav priročne so iz ulitega železa nalašč za gnojnične sode napravljene »pipe« (Jauchenvcrlheiler), katera se laliko na vsak sod priterdi, lahko se zapre in odpre, vodo popolnoma drži, pri odpiranju se nikdo ne pomoči, in gnojniea se lahko 3 melre na široko razškropi. Taka »pipa« stane 3 gld. F. P—k. Sejmovi. Dne 29. decembra v Spielfeldu in Poličanah (svinjski sejeni). Dne 31. decembra v Radguni. Dne 2. januvarija 1895 v Celju, v Št. Juriju ob južni žel., v Lučanah, na Ptuju, v Bučali in Imenem (svinjski sejera). Dne 3. januvarija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 4. januvarija na Spodnji Polskavi (svinjski sejem) in v Kaniži pri Ptuju (svinjski sejein).