rl
NcjreČji iloreiuld dnevnik I ▼ Združenih driinli
i
VeUa
Za pol leta Ne
leto .
-	$6.00
— ----- _ .	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
GLAS
#
Lisi slovenskih delavcev ¥ Ameriki.
r"	i
II TU largest Slovenian Daily in ■ the United State«.
- lamed every day except Sundays 1 and legal Holidays. 75,000 Readers.
rmLKFOIf ■ yOBTLAWDT
ŠTEV,~2y~
NO.
Bntorod m »eeoad Plat Matt«. September >1. 1901 at the Port Office %t Hew York. II Y, under Art of Cm»gr—» of Mar ^ 1 lf7t
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER IS. 1927. — TOREK, 13. DECEMBRA 1927~
TELEFON OORTLAKDT W71
VOLUME XXX? - LETNIH XXX^
zatrta
POROČILA 0 VSTAJI SO BULA V SPLOŠNEM ZELO PRETIRANA
Poročila o ustaji v Ukrajini so bila pretirana. — Poročevalec Timesa je dognal, da se ni vršila ni-kaka splošna vstaja in da ni bilo nikakih masa-krov. — Deportirani vaščani. — Tirasopol okraj je bil pozor išče par elcsekucij. — Nemška jeklarska industrija.
KlCENEV, Besarabija, 1.2. decembra. — Do gotovega obsega so bili nemiri, poročani iz južne Ukrajine, potrjeni od poročevalca newyorskega Timesa, ki je potoval po okrajih, prizadetih od revolucionarnih gibanj. Poročila, ki so krožila ter bila objavljena v listih in vojaških glavnih stanih dežel, ki meje na Rusijo, so bila večinoma pretirana, vendar pa kaže, da niso bile brez vsake podlage, kajti več kot šest mesecev so vprizarjale oblasti disciplinarno akcijo proti voditeljem in članom ukrajinskega gibanja. Večje število teh ljudi je bilo aretiranih in usmrčenih. Natančnega obsega ek-sekucij ni skoro mogoče določiti v sedanjih razmerah opozicije s strani vlade. Največ spopadov se je za vršilo v vaseh Pavlovka, Okni, Čerevci v seve rozapadnem Tiraspol okraju, ki se strogo nagiba na stran neodvisnostnega gibanja. Glede teh vasi se glasi, da je bilo 33 prebivalcev aretiranih in da
KAJ-ŠEK ZOPET NA KRMILU
General Čang Kaj-Šek je je prevzel vodstvo naci-
POLET POLKOVNIKA LINDBERGHA IZ SMRDLJIVEGA KRALJESTVA
IZ WASHINGTONA V MEHIKO
Upajo, da bo Lindbergh poletel v mehiško glavno mesto v 26 urah. — Sledil bo ravni črti ter se ne bc brigal za markirano pot. — Direktna zračna zveza med ameriško in mehiško prestolico.
AMERIŠKE PROHIBICIJE
Znani Kresge, lastnik Five and Ten prodajaln, je dal Antisalonski ligi pol milijona dolarjev za osušenje dežele, a prodaja sam vse pritikline za izdelovanje žganja.
WASHINGTON, D. C., 12. decembra. - S. S.
• Krti- t«, k • WASHINGTON, D. C., 12. decembra. - P,J	_	_
zTwetilT , D^ir iZdelOVanjU nf,Črta Z,a P°let V Mexico Gty brez od Kresge, lastnik cele vrste Five and Ten Cents Store i^mod^LW^. n,°ra T PGikOVmk Char Cj L!ndbergh v mislih prodajaln, ki je ponudil Antisalonski Ligi pol mi" tiTdnS	P°slk"8- da se ustanov, direktno zračno črto bjona dolarjev za osušitev naroda, je bil razkrin-
h rad. intrig.	d Wash ton> D. C in Mexico City, prav tako j kan od uradnikov Zveze proti prohibicijskemu a-
ŠAKG5AJ Kitajska. 12. dec. - K°,Je ^[V n°VO Pot V Evropo maja mesecs, ko je mendmentu kot veletržec s cenenimi pritiklinami za Centralni eksekntivni komitej Poletel iz New Yorka v Pariz.	izdelovanje, hranjenje in zavživanje alkoholirnih
Kuomitanga jo prepustil generaln	—-___ ! " w
Čang Kaj-fieku, da določi čas in ^»»eiuiani čas, ki bo potre-'
kraj za s k'icanje četrte plenarne beu za P°let brpz odmora, je dolo- NAJNOVF f\I VIR seje stranke. Ta seje naj see vrši *U P°lk°vnik Lindbergh po ko..-	V f	▼ II\
med 1. in 15. januarjem. Vse kaže, fere?ci 8 svetovalci, na šest in' da se bo vršil sestanek v Nankin- f'va^9et ur' ali Se<lem llr manj kot j gu, čeprav se kantonska skupina Potrebova1 ^ pot preko sever-j
mrkoma -r.i IT.ntn« «1: £j___1. • netTa Atlailtikfl. r*<*nmv ip ra7ilx>li<i'
zavzema za Kanton ali Šanghaj. nega Atlantika, čeprav je razdalja
FRANCOSKIH DOHODKOV
pijač.
i Kresge "ina med drugim tinti department prodajalno ter več Five and Ton Cent* prodajaln Washington«. Xa ravnost nevrjei-no jo. kaj vse prodajajo te prod:.-jalne sedaj, malo pred božičnim časom. Undniki zveze proti pro-1 hibieijskemn amendment«! so na šli vinske fode. vinske preše. vrel-ne priprave za sadne sode, čase za žganje, pivo ifi šampanjec, stroj.* za polnenje steklenic in takozvane shakers 7;; cocktaile. Cocktail shakers se sicer imenujejo "mil!/ shakers". prodajalke se hinavsni' smejejo. č» se zahteva "milk-shakers" It ponujajo kupcem -.i-stilaeijske priprave in za žganje.
seb v vasi Okni tekom boja z vaščani.
Poročila glede vstaje armade v Odesi so bila za-
DEP0RTIRANJE RADIKALCEV
V MEHIKI
Mehiški Palmer je vpr'-zoril velik pogon na ra-dikalce. Delavska zve-za "Crcm" je odobrila gonjo na radikalce.
MEXICO CITY. Mehika. 12. d,-stekleniee eembra. — Mehiški tajnik za notranje zadeve, Alberto Tejada. je izdal predvčerajšnjim zvečer sen-
w , - . . 'fz[rav \zacijonalen ukaz, ki odreja takoj-Washingtonu je sed,ij, »••> bo Ant>- s.	J
salonska 1 ?crn sprejela ali zavrnila
"mokri" 'k-nar gospoda Krestrp-n,
Predme: burnih
Kantonski voditelj Vang Cing- do *rexieo City 1600 milj krajša	_
vej, je zanikal poročila, da ima Polkovnik Lindbergh je pojas-	p _ . .
kantonska sovjetska stranka so- nil to nav"lezno razliko s tem, da	POSlanska ZDOITU-
vjetske teJrnce, vendar pa je o- bo zadel na dva tiso^' milij dol-	ca je glasovala Za davek
paziti znamenja, da razvijajo ko- pem P°*0™ju v Mexico City naj-	na parobrodne tikete in
munisti žaret živahnejšo delav- brž na mofrTe nasprotne vetrove,	- ca t
nost. ki pihajo v severoiztočno smer in,	"Cer V znesku 50 fran-
Kot že poročajo je izjavil Kaj- ki bi skr?ili njegov letalni čas na - KOV. — Predlog mora Šekt da ne bo sprejel naslova "ge- nekf-' manJ kot 1000 milJ na uro.' seveda Še odobriti senat.
neralissima" pač pa se zadovoljil Lindbergh je ugotovil, da sti	-
s civilnim naslovom, da se izogne ura ift dan njeg°vega odhoda 5e PARIZ, Francija, 12. decembra, navkleznosti diktature. Sprejel pa nedoločena, in da mora ostati sko- Davek v znesku 50 frankov za vse bo vodstvo nacionalističnih ar- ro do zadnjega, ker je on odvise 1 parobrodne tikete v Ameriko in iih ie bilo ver nsmrr^niv, rJi	" T.sadnih zadev ter uvedel nov po- od vremenskih poročil, katera mu od tam za potnike prvega razreda,
delavnost *	J revolucijonarmh n proti tvverni vladi	pošiljajo Vsaki dan in skoro vsako s skrčenimi pristojbinami za osta-
lr	I Kaj-Šek je izjavil včeraj, da bo ur0-	le razrede je sprejela poslanska
Tp» nlrrai iV kil	t,™,*™, __Ji	• nacijonalistična vlada prekinila Sredo s° omenili kot možni da- zbornica, ki je zborovala tekom
T m a°kraJ Jf bil pozonsce nemirov odkar se je vse zveze a sovjetsUo Rusijo? ,e ne tum odhoda a previdni letalec je cele nedelje v naooru, da do Vrši
Ukrajina pridružila sovjetski uniji. Najnovejši ne^bo Rusija prenehala s svojimi 'in- "trajal pri trditvi, da se bo zavr- sprejem preračuna pravočasno, da
mir se je završil pred dvema mesecema, ko sta bila trigami'" proti Kitajski. Dostavil Polet n^jhrž v teku naslednjih razpravlja o proračunu senat ter
dva agenta moskovske vlade ubita od nepoznanih o- da se 1,0 zaprl° ruske kon3rala-,desetlh dnL	sprejme tozadevno zakonodajo še
SPK v vaci Olrr,;	k^;« ^ __:	t(* v n®pi)onalističnem ozemlju. I — Trajalo bo približno 2G ur. — pred koncem tekočega leta.
Kaj-Šek je pričel nato govoriti je dostavil Lindbergh. — če bo Odredba glede parobrodnega o nekem poročilu, da ima predse i- polet brez prestanka, o čemur res- davka je bila sprejeta brez razpra-: •1	t"	1 J T J- 1 •	i •	Coolidge namen poslati na Ki- no razmišljam.	i ve kot člen 53 C v finančni nred-
nikana v Tiraspolu od ljudi, ki so pridi v zadnjem^ da premotri na licu mesta Tekom ^ sp ho„e ^ »0ffL Xamen te predloge
času Od tjakaj ter ne vedo ničesar O kaki vojaški .položaj g'.cde pogodb. Nacijonali- bergli držaji ravne črte od svoje-'11 «kla<l. katerega le ceni na 30 vstaji.	sti bodo to komsiijo pozdravili, ga izhodišča pa do svojega cilja milijonov za mornariške penzije.,Vecraj 12 Marse,,lesa- Xa^ol-,a- P;l-	ki je tekom znclnjih na,-
_ -	_	.	.	... TJČinek tega koraka od strani Zdr. Sledil je najbolj ravni črt? iz \eW ^daljni namen pa je seveda tu-'lema 111 L,zbone z zamudo st,r,fle- mesecev Plovno dvitmila pri via-
V Klčenevu m Cernovicah je na ducate rusklh'držav bo velikanski ter mogoče Yorka v Pariz, neglede na ledene'11'-da plačajo za to inozemski pot- setlh ur' 6,1 Je prvi transatl;,nh di protest proti delovnnjn rad'-beguncev, ki so prekoračili mejo V Romunsko, da doredel do tega, da bodo stvorili pore in ravno t«Vo nnti . niki!	Ski ^arn,k- kl PriS,al v Xew kalnih propapratorjev, ki baie ti-
se izognejo zasledovanju v Rusiji in ki navajajo povesti o številnih bojih. Njih izjave pa so se izkazale kot večinoma brez vsake podlage ali pa grozno pretirane.
šnjo deporiacijo vseh v Mehiki živečih radikalnih inozemev. Objavil jo ob is'.fm Čas-u tiuli na vod: bi na njn'seli?aiškft obl;ic+i v -^r"-1 š«v"h in ob meji, naj n? pripuste v deželo nikakega r_jikalca.
D^tiort-^ci i«ko povelje jo najbolj obsežna odredba I779	n sporov s cerkvijo Izdano ^ baje na prigovarjanje in nriyv-. Fabre narnik Patria .ie dospel čilo Cronn. mehiSke delfiv^ke f
Večina iViniia. da bo Anti-saIonska 'Iga sprejela.
Prv: rarnik v 60 urah pristal v New Yorku.
tako hoče priti v;1
južni in si verni skupno komisijD. Mexico City po najbolj ravni črti. I Vsakdo, ki potuje s francoskim
Yorku tekom šest d est i h ur. Ca- stvarjajo nezadovoHstvo v d»'žoli
da se -dogovori z ameriško dele- z edino izjemo, da se hoče izogniti parnikom v Anglijo, bo moral pla-	^ P^^f1 ^adniki s Širjenjem svojih prekucnških
čati šest frankov ali manj. soglas-
izjavljajo. da je bil to rekord iz- idej.
gaeijo glede revizije teh pogodb, poletu pr?ko Mehiškega zaliva. LONDON. Anglija. 12. decern-	no z razredom, v katerem bo pO-
,Wa. - *»k.jaTl. pobila	Z 7Z7JTpZ ^ ^ P»
M , • iti •• •• ti	i - i . Pravijo, da gori Kanton na Kitaj- ^^^^^	* ..	morju bodo morali plačati po 3 Kapitan Tempesti je rekel, da jf
Na vstajo V Ukrajini je vplivala V tekočem letu skem na dvajset različnih mest. f_l°ma ^ "u!:^ J 1 frankov, in oni. ki potujejo dalje bilo to eno najhujših potovanj.
za avgnsta 1014. svetovna vojna.
k3 je izbruhnila Deportteijskn povelie se obrača v erlavn-m proti delavskim agitatorjem. — Vlada. — se glasi dobesed-
obila letina, ki je napravila Ukrajince sorazmerno Kmetje in delavci so napadli poli- p/^ istotT1 S ^^ 11£1 P°d \ lzto^no kot Sueški kanal, bodo kar se jih more spominjati na poti no- — --"dna v svojem sklepu, dobrostoječe ter nadalje tudi načrti sovjetske via- pijo' pobili večje število policistov n; —	0 ™ :na a ~ morali plaeati po 50 frankov ali iz Lizbon - V Xew YorV.	: temeljito pomete z-radikalei in
de, da določi nekako 50,000 akrov zemlje v Ukia ter e>pr°St,h ^^^	of St: Lonis'nudi le malo prostora ^pritojbiT bodo m°raIi« •	"Jen° P°V"Je ^ bltl Str0L'° ,n
za tako opremo. Pripravljen - pla,'atl ,>0tmkl' kl 1,ot,ljejo >,rt'ko -
jini kot kolonijo za 2ide, katere sovražijo kmetje kot kugo.
Voditelji gibanja pravijo, da se njih gibanje hitro širi in da bo dozorelo tekom dobe enega leta.
brez pri za nasanja izvedeno.
pa
Vojna radi cen jekla v Evropi.
AHnntikn	ineare je bil vedno popravljen s	.	. „
ho spustiti se na tla/če bo posta-	od„0vOrOTn tcr trden v sv0_ Covor.ce o blizajo.-em se prek.-
lo potrebno in vsled tega bo sb^il ba ,a davčna predloga ko- jem sklet n ^	fio 0'|asuje „]eAe njenju odnošajev med Mehiko m
zapadnemu robu Mehiškega zaliva nei?no spr.'jeta ali ne, bo odvisno prora-una ^ 'do	kon<>a tek(^e„a sovjetsko unijo so krožile tukaj
do točke, odkoder bo lahko ubral od francoskega senata, ki je pogo- '	" "že izza odkpolieanja gospe Kollon-
sto uspešno nasprotoval naporom '	ta j.
zbornice, la obdači inozemske tu- Kadarkoli so
i	.	i j	*	i .. j r »i na dan 22. marca, kaže očivklno.
komentarjev glede spora, ker se boji, da bi bila
ta način otežkočena pogajanja.
da so še člani tiho dogovorili, da . I bodo hodili svoja lastna pota. me-
.	vi * t v . , .v sto da bi delovali na temelju skup-
Medtem pa se je sporočilo, da hočejo tvormcar- ne(fa prog.ara za Mv0jevanje sve. ji povišati mezde za sedem renigov na uro, mesto tovnih trco :.
desetih fenigov, katere zahtevajo delavci. Povišanje mezde pa ne pride toliko vpoštev, ker gre v	. ... v
glavnem za u/edenje osemurnega dnevnega dela,,	^ ^jjf"^ ,
kar so industrijalci odločno odklonili, čeprav pred-	odvetraskezbormce.
pisuje nemški državni zakon osemurni delavnik zal pariz. Francija, 12. decembra vse industrije,	I Tukaj se je izvedelo za izkljueenje
Tii i**j . •• i • •• .i. i . iv * prejgnjepi italijanskega ministr-Jeklarski industrija ci so izjavili, da je skrčenje skega predsednik. Ntttija, veli-
delovnega časa in uvedenje treh šift: nemogoče brez kamkeg* sovražnika faišizma, in velikih izgub. Rekli so, da so pripravljeni spre je- 8iG7»ori» LabrioU, prejšnjega deti skrčenje sedanjega 59 ur trajajočega delovnega ^s*	jz napoij-ke od-
j . 1 v	..	1 i , Jrt	° vetniake zbornice radi njiju proti-
tedna ter plačati overtime za delo nad 48 ur.	fai«tov«kih delavnosti.
POZOR ČITATELJn
PARIZ, Francija. 12. decembra, ravno pot proti Mexico Ctiy (Izjalovila se se pogajanja evrop-	■_______
BERLIN, Nemčija/12. decembra. — Pogaja-ske jeklarske antate za dogovor
nja med zastopniki jeklarskih magnatov in strokov-	inozemskega prodajnega
•i	i «i i • •	i. i	J programa. V krogih jeklarske in-
njh organizacij so bila prekinjena, potem ko se oa C f..	,	...
/. ?	: . . ^ j » r-	dustrije sa nekoliko vznemirjeni
delavskega ministra imenovanemu razsodniku m radi položaja, ker se baje priprav-
posrečilo doseči uravnave. Obe strani sta odklo- ija Nemčijo, da spravi svojo nad-?
n*li vsako koncesijo. Imenovan je bil poseben raz- Prod«keii<> na ™ nižjo ceno; j • v v » i • . , . i . i	.i «i	kot pa zahtevajo ostali člani je-
s discni komitej, ki bo v torek zopet obnovil poga- 'tlarskefra frusta nJa*	| Dejstvo, da je bilo prihodnje'
Vlada je naprosila časopisje, naj se vzdrži vseli ^ovanjj? &ntante počeno šele
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v LJUBLJANI
«• bile odposlane tistim, ki n> jih naročili. — Sprejeli m sledeče knjige:
VODNIKOVA FBATIKA za leto 1928;
HIŠA V STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava).
CENA VSEM ŠTIRIM
$1.50
NaroČil* pottjtte na: —
"Glas Naroda
SS CorUaadt Street, New ¥or%
predlaglali kako
riste.	skrčenje državnih dohodkov, je
PredvosrajSnjim jp imela p/)- ministrski predsednik vedno bra-slanska zbornica tri seje, kojih nil te dohodke. On hoče na vsak
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA
borniea tri seje, kojih nil te dohodke. On hoee na vsak 'GLAS NARODA". NAJ7ECJT zadnja se je pričela ob polde.setih način, da bo njegov proračun h- SLOVENSKI DNEVNTX V ZDR. zvečer. Ministrski predsednk Po- ravnan.	, [DRŽAVAH.
m



Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji
1,000 ..........$ 18.40
%500 ..........$ 45.70
5.000 ..........$ 91.00
Din. 10,000 ..............1181.00
Din. 11,110..........9300,00
NakasHa po bnojovneoi pfaoM
Lire
Lir Lir Lir Lir
100 300 300 500
% 6.05 $11.80 117.40 128.50
Lir 1000 ............. 156.00
farrtajoM v najkrajše«
POSEBNI PODATKI
Pristojbina ta izplačila anerttkJh dolar-Jer-T Jogoolaviji in Italiji nOlo kakor ta ItS. ali UMU 19 centov; «d 63. naprej
do SS96. po I mite od wktp dolarja.
Za veije nate pa pi-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 COETLANBT STREET COUTUM.T *** KEW YORK. N. Y.
W\
GLAS NAHODA, 13. DEC. 1927
GLAS NARODA
(BLOVENX DAILY)

Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLASNABODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za ccio leto velja list za Ameriko
in Kanado...................„..$6.00
Za pol leta _____________~______$3.00
Za četrt leta________$ 1JS0
Za New York m celo leto~.$7.00
Za pol leta________________________$5.50
Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za vol leta ...——.—..............$3.5f
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikom.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčil je j o. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi' kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaJiiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__
'•GLAS
NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
STARODOBNO IN MODERNO TIEANSTVO
"Eden najbolj znanih starorimskih tiranov jo bil Caligula.
Vsak dan je izdal kako povelje ali odredbo, pa jo je za poved al tako visoko nabiti, da mimoidoči niso mogli f*i-tati besedila.
Ko jo Caligula vladal, ni noben Rimljan vedel, kaj je prav in kaj ni, kaj sme in eesa ne sme.
Kdor sr je pa prekršil proti odredbam, nabitih visoko na kolu, je bil neusmiljeno kaznovan.
Ta Caligulov sistem je tudi ponekod v Ameriki v veljavi.
Tekom strajkov izdajajo sodniki takozvane in-
džnnkšne.
Dokler je tak indžuiikšen v veljavi, ne ve noben dr žavljan v doti»"-nem okraju, kaj je prav in kaj ni.
Kar reče sodnik, tisto velja. Njegova beseda je Microtia j na.
Sodnik naprimer odloči: — Vsako najmanjše oviranje trgovine je protipostavno.
Kršilce lahko kaznuje kot se mu zdi.
Pujjn "oviranje" je pa precej splošen. •	'
Zgodilo se je že včasih, da je smatral sodnik za "oviranje" trgovine, če je kak štrajkar nagovarjal skeba, naj opusti svoj umazani posel.
In delavce, ki ni hotel za sramotno nizko plačo vršiti težkega dela. je tudi "oviral" trgovino.
Tak delavce je brez sodiščem tako brez moči kot so Rimljani pod Caligulo.
Zgodovinarji zatrjujejo, da je bil Caligula blazen.
lull
TRAGEDIJA IZ ŽIVLJENJA DELAVCA
V nekem oglasu v nedeljskem newyorskem 11 Times«" ponuja zdrav, petdeset let stari moški svoje telo kateremukoli zdravniškemu laboratoriju v svrlio poskusov.
Za to hoče imeti po $50 na teden za čas svojega življenja. in naj je to življenje še tako kratko.
Sam pravi v oglasu, da nima ničesar proti inficira-n,]u z rakom ali kako drugo smrtnonosno boleznijo.
ba po par letih suhiaškega blagoslova vse ječe zapreti, da so vsi zločini več ali njanj posledica uživanja alkoholi« nih pijač,
.Prerokovali so, da se bo mladina poboljšala in daj bo narod živel kot v devetih nebesih.
En sam pogled na ulico ali na prve strani »dnevnikov: nam priča, da so se grdo nraeimali v svojih prerokovanjih.!
FRANCOSKI POSLANIK
'mM

Zaradi dekleta.
šil nadzorniške posle še dalje dp 1
Na Tnrjanškem trgu sta trčila skupaj dva mlada fanta, oba men-' V nje?ovem (1Hokro?a > biI da zaljubljena v i-to d-kle Med *°L<tkl okrai (>lje- <j0n,ji m njima se je po kratki	bur- Smarj(l- S;'m n-avdllšon 5olnik- •>"
ni debati, kcio imr ve«' mavic do p0SYetl1 tudi Svoje-a 445,12 in tri zale deklice. vnel i rov eat i peteli-hC'erke ^di*«™ stanu, nji boj. ki se je končal s tem. da
je odnesel ir.lajši ve.' p^ask na o brazu. "H?e" .«o imeii pri reli stva
Tragična, smrt 6-iične deklice.
Pre 3 kratkim je nenadoma umr-ri pasanti tor oboževano dekle, ki la Pečovniku pri Celju šest-i je oba vit.?M opozavalo z bližnje- letna dek'iea. Sosedje se večkrat1 ga okna.	j opazili, da jo je njen oče pretepal.;
t pa tudi mačeha je zelo grdo rav-j Šolski ravnatelj Josip Zupanek nala z otrokom. Deklica je bila > umrl.	j nezakonska hči. po* Tratnika in|
V Celin > umrl po dolgotrajni je brVaIa do «>ml nekaJ mpse" tezki bolez-ii Josip Zupanek. šol- (>1 «>ri sV0-5i ™}ltorL ld 1>a > innr"| vki ravnatelj v p. Pokojnik je la" Takc'- kn l,ri*Ia k "Klnerau i vzgojil svrje otroke v stropo na- °r'otu* ^	Pravi
rodnem «duhn. Rodil se je dne 14.
aprila 1856 v Vidmu pri Brežicah.-	-	i
Po končanih šolskih študijah se je 1>0 smrti	opozorjena na tr- MoStvo tovorne ladjo Ajmwn. ki;
udeležil kot enoletni prostovoljec	je odredila so lno obduk-(.se je v preteki«, sredo ponesrečil i1
okupacije v Bosni, nato pa služil ei-i°' ki ugotovila težke krvne'tekom viharja na Velikih jezerih.! skoraj ves čas svojega učiteljeva- podplutbe in opekline Opekline je bilo včeraj zjutraj spravljeno
_ /»»r/ f r r
v Združenih chžavah. Paul Chun
!i. m njegova dryzina.
kei.	| Moštvo treh ladij rešene. Nemški barvni trust izckl
Državna oblast, ki je bila tak »j1 MAKQTTTTE. Mich., U. de<\,	nove obligacija.
IJEKI.1X. Nemčija. 12. decembra. — Na generalnem zborovanju ackijskih lastnikov 1. (J. Farben-
nja kot šolski upravi*el j in nad- > dobila	5» ™ kopno, potem k, se je tri dni	™	direktori.j
zornik v Grižali ter v Celju Ko je	da sta ic nečloveška rodite- borilo v -olmi za svoje življenje |za	->,WHM).0W mark noviii
bil po 40-letnem vzornem službo- Jia Polila vrelo vodo. Na oeleni Rešeni sta bili tudi posadki ladij^^ Obligacij,- naj bi nosile
po
vanju leta 1925 upokojni je vr- te^e5u se J*1 poznala <?laba prehra-|Ojrlesbay i!> Ashlados. ki sta ss
V ITALIJI SE BOJE RESNICE
jiia. Oba zakonca Tratnik sta bila potopili te'zr-m viharja.
aretirana i:' oddana v preiskoval-!	--
ni zapor okrožnegra sodišča.
!	Veščck.
i Zadnjič tako poroča "Journal i des Debat n", j»« neki kamijon m' J — V O.-luševeih pri Veliki Xe- pariškem lulevardu nenadoma za-| jdtlji je umrla po dolpi in mučni vrj. 1>re,f| njjm s<4
najmanj šest odstotkov obresti. jCe pa l»i letne dividende prese^a-ih* dvanajst odstotkov, bodo pla«*v-jvale nove obligacije polovično d;-jvidetidco j.ristojbino. Na seji di-
Smrtna kosa.
Delavska delegacija iz bolr7;ni Mntida Ko,'pi,ri°va- roje'
j y, ., , v . . na Kvačec. soproga velenosest-
Zdruzenih držav m ho- 1]ika tela sprejeti povabila, da obišče Italije, ker ni slednja sprejela njenih pogojev.
Dopis.
rekiorija. kateri je bil storjen
ta sklep. !a je bila odločena tudi
. ., [letošnja dividend« dvanajstih od-je pojavil avto-
Springfield, 111.
Naznanjam, da smo tukaj dobili 12. dee. — z mrzlim vetrom ostro zimo. Pa Jkandelabra
taksi, ki s* mu j< bilo treba izogniti.
Toda tlak je bil spolzek in težki vehikel je zdrsnil in se / vso >i]o (zaletel v kandelaber ob pločniku. Svetilnik ?.e je zlomi! in je s siv-i-hovitim tntščem padel na «la.
Seveda s,. v trenntkn zgrnila množica ljudi okro^r zrušen -ira kakor
stol kov.
Kemikalij ki dogovor s Franci-
'je. fi katerem se je (oliko rnzt>rav-1 " ' . jljalo. j.> p<"-fekten z iz.i>'iuo važnih
t 'čk ter bo v naslednjih par dneh
]>odpisan Fo-jfiijaiija z angleško
kemično industrijo pa niso jrladko
potekla.
MOSKVA. Rusija
J ■ —...... " «»«"« »v.*«!« uau-u ii.m.F. ^ ", kaiulelahra. kakor je ze nava'ia
Na zadnji konvenciji Ameriške kaj hočemo, vsaka stvar ob svo- ; slir.nih ilicidentih. In med :,ii-Delavske Federacije v ^os An?e- jem času. Z delom *re bolj poc-a- mi je bil tndi n,,ki pobal;n uklh1 les je pozval neki odličen fašist si kot menda povsod.	'dvanajstih let. ki je hladnokrvno
delepat«. da naj jmsljejo komisijo Slo<ra med nami Slovenci dobro' preT„otril dr Taroki položaj m n.i-za proučevanje^ delavskih razmer uspeva. Živimo v miru in v ljubez-'to sfrokovnjaško rjavil: v Italijo, da se pospeši boljše ra- ni ter v sili drapr dragemu poma-j "Dobro pogodil!'
zumevanje fašistovskega režima v ^amo. Jaz imam jako dobre sose.--:—--
Zdniženih državah.	<le. Če jaz obojim ali pa moj možj'^—--- ---------
/e več kot en mesec v sovjetski mi takoj pridejo pomagat. To so1 nniji mud-ča se ameriška dela c- družine P. Perkc, A. Mlakar. -Toe
Inka delegacija se je spmnila tega Bukovec, A. Kamnik in f. Petje.! [povabila ter vsled tega pred krat- Mrs. Petje sem klicala ob polnoč-' kun naslovila pismo na italijan- ni nri, pa se je takoj odzvala. I skega poslanika v Moskvi, signor Vsi sosedje lastnjejo krasne do-' Cherutvja, v katerem se je stavilo move. Tiuli njihovi otroci so pn-jdve zahtevi kot popoj za tako štu- jazni ter so pripravljeni vsakemu M v	.	idijsko )K)tovanje.	pomagati. .	j
^loz ne navaja svojega iinena, pač svoje življeii-l v l>rvi Vrsti so zahtevali jam-j Torej še enkrat lepa hvala za ske okoliščine.	stvo, da bodo ostale vse izjave, na- postrežbo
Pravi, da je poročen, po poklicu izdelovalec srajc ter ^^ napram delepatom' po" ^lasu Naroda želim obilo naroe da ima dve odrasli hčerki.
— Jaz sem se mučil vse svoje življenje, — pravi v oglasu. — da prihranim nekaj denarja, — a vsa moja prizadevanja so bila zaman. Sedaj pa sem obračunal z življenjem in hočem koristiti znanosti.
Največja človeška drama kar jih je bilo kdaj na platnu
"UNCLE TOM'S
CABIN" CENTRAL,,^,
DVAKRAT DNEVNO: JH-Ui -
polnoma proste kazni. Noben informant ne sme biti izpostavljen zasledovanju.
V drugi vrsti se je zahtevalo dovoljenje, -da se obišče jetnišnice ter prosto razpravlja s političnimi kaznjenci.
Signor Clieruty jg podal na tj
ALI JIM ZAVIDATE ZDRAVJE?
Ako ste rni in vznemirljivi vsleil (liOprelniVc. :'.:i)»rtj.i. -.IsiIm-i'ji f ku in ; gostili i;LivoImi1i.v. ni i"r.<la. <!n zsivklate
j xilmviin ljuilcm njihnvu il»»l>ro r.r/.|»>lo-i /ciijo. Ti» jr nar;(vn:i i«islf<lica vašiii ,žH(Nir-nih uefftlov. Da Mlpravlte t *» -t.-inj«'. p: skupiti' Trim-rjevo pre»kr» vino. in niTttli |»ri-»li*jo v kratkem r-asu. "Indian TIarh..r. -J7. «>kr. Trinerjevo iri.Miko viilo mS jt* jiovniHo zilravjn. S iprzdravom hvalf/.nosti. Vjis .!<>>. P:i-'ska." 1'ri vabili dru^dstu. a!i !«i pri Joseph Triii' r <V.. Chiea^'o. 111.
— Adv't.
nikov v prihodnjem letu
lAgnes Estenich.
ZNAČILNA IZNAJDBA UČITE LJA GODBE.
Carlo Spatari. ki je učitelj god-
izbegljiv odgovor. Delagatje so;be na Lcn^' Islandu pravi, <la je mu nato sporočili, da se morajo v:iznašeI neko sredsto- ki 1)0 P°Po1 takih okoliščinah odreei užitku iT10ma ^evolucijoniralo način poši-
italijanskega potovanja.
vaškega šovjeta.
SUHASKE TRDITVE NE DEŽE
Proliibieijonisti ne vodo, kako bi o vek o ve čili kilave uspehe prohibicije.
Vsak njihov slavospev pa hitro izzveni v fiasko. Ker sedaj drugega ne morejo, zatrjujejo, da sta osemnajsti Umor predsednika amendment in Yolsteadova postava zmanjšala umrljivost v Združenih državah.
1 • 1 -1 J	1 . . v ! !	, J, . MOSKVA. Rusija. 12. dee.
< e bi bilo to res, bi imeli v rokali mogočen trumf in Bopati km,tje v bHžini Kijeva
bi lahko izvajali temu primerne posledice.	j organizirali zaroto ter umorili ko-
John K. Gore, podpredsednik Prudential Insurance^nnisti&iega predsednika vaške-
Conipauv, je iniel lia sestanku zveze predsednikov zava-'ga	da P'epw^ijo njegovo
i m j	, , . . .	, , . zopetno ^volitev januarja meseca
rpvaliuh diutb govor, v katerem .,e izjavil med drugim ,ker je sprej„ 0^1bpJna S
revnejših kmetov!
Morilec, sam bogat kmet, je bil aretiran, potem ko je oddal n%' predsednika .smrtonosne strele, in
Ijanja godbe po radio.
Njegova iznajdba se da primerjati z nekakim mednarodnim jp-zikom, ki je slehernemu po kratkem neenjn umljiv.
Iznašel je mednarodni code za broadcastanje. pri kateiem se poslužuje samo not godbene lestvi-80 ee. Te note se v vseh jezikih imenujejo z istim imenom.
Mr. Spatari je že vložil prošnjo za patent ra svojo iznajdbo.
tudi naslednje:
— Pravijo, da je prokibicija poglaviten vzrok nazadovanja umrljivosti. Vzemimo Anglijo in Škotske,
kjer ni proliibicije. V teh dveh deželah je umrljivost pričakuje se naHaljnih aretacij, znatno manjša kot je v Združenih državah. Če je-odstopi Proti s<<&tnajstjm romunskim tek umrljivosti v Združenih državah manjši kot je bil »Pianom se vrei sedaj proces v prej, je *eba tp.pripisati višjemu življenskemu	^ ^
in brljši pažnji za zdravje. — -	•	jvilIL Pet jih je bilo obsojenih na
, 'Prohibicijsti so že marsikaj trdili, da bi utemeljili «11«1' a potem pomiioščenih na de-svoje stališče.	fset let j^e.^est ostalib je bilo ob-
Pred sprejemom prohibidje so prerokovali, da bo ^^ ^ d° ^
VELIKA
t kosd in mlttifi
CENA 25c
00 prstik . . |ia piljile

Hudičeva noga.
Ena najboljših povesti Conan Doyla, v kateri slavn detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj.
To je kizmet.
Naš rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod.
Naže stare korenine.
V tem spisu nam je Matija Pogorele predstavil nd-kaj naših najstarejših priseljencev v Washington« in Minnesoti.
To se nekatere Izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje:
Slovensko Amerikanski
- 1928
Peter Zlagal
~ " — T-1-rf t i "m* i "' ' "»"Ti »"i - 'i" j ™
Nrknterr žfiisk«> so strasno do. misijavp. Ooinisljuvp na svojo 1»-. pot« in »Ioliroto, na svoj stas in na 'Irujrc lastnosti, katere bi pa človek pri i iih lahko z lu.'jo Ukal, pa hi jih m t* našel. In naivne so. strašne naivne.
Xeko<* j> rekla ena i>:nip«l njih:
—	Xe. f iga pa že ne verjamem, •la V»i moj innz za flrupimi ženskami opletal.
—	Ja. vse jo mogoče. — ji odvrnili.
—	Kako vendar. — jim je r>-kla. — saj še mene prr.v dosti n«? mara. pa M drune raa imel...
Moderna dekleta! Saj jih poznate. sto funtov vee ali manj h--po oblikovanega mesa in dobr.i dva funta obleke s reviji vred. Ni e duš-*, nie srea. Da tudi s pametjo ni 'caj prida, j- lahko nm-ljivo.
Kila takih -e j»> sestala 7.ve"er s svojim fantom.
Fant jo je prestrašeno pogledal. F.ila j»- iapremenjena.
—	Moj !lo<r. — kaj ti p;i je? — jo je vprašal ves previiee'-n.
—	O. ni". — nekaj mislim — je Odvrnila.
—	H, zat • torej taka izpremem-ba ...
Dr: tedaj namree n: še nik Inr niresar mislila.
Nekateri moški res velike sr.-rovine.
Mož in >"ena sta sedela j>ri mizi in rita In vsak svoj rasopis.
— Ti poslušaj. — mu je rekla ona, — tukaj ]>iše. da je neki mo/. kupil ženi brilijanten prstan za deset tisoe dolarjev. Meni >e kaj takega še ni prijet ilo.
<>n je n.i odvrnil: — Tukaj je pa poroeilo o možu. ki je svojo ženo tako pretepel, »la so jo morali odvesti v tolnišnico. Vidiš, draga. kaj takega se tebi pa tudi še ni pripetilo.
*
Zadnji se je vi šilo v Ameriki vee zanimivih proeesov proti morileem sii-er takim morilcem, ki sfi pviznali svr-j ein.
Značilno je. da je sleherni teli morileev pri obravnavi priznal, da mu manjka enega ali dveh kole.š-kov v plavi.
To priznanje je žalostno, pa ponavadi ne zaleže dnsli.
*
('asopkie poroča : — Xeka mlada dama. ki hoee shujšati, je di-la izrezali bezgavke.
Vsaka 'na len kost pomaga. *
Družba brooklynskih kvartopir-eev je radovedna, ee j.- John v Conneeticutu napravil klobase i: svežega ali z pečenega mesa. Tega namreč ni omenil v svojem dopisu.
*
AntLsaloii&ka liga je sklenila pri-h od nje leto kolektati en milijon dolarjev.
Toda ee bo«lo butiegarji kaj prida prispevali, bo kmalu nabrana.
Tn sveta dolžnost btitlegarjev je. da prispevaj.
Kajti edinole Antisalonska liga jim je otvorila neizmeren vir do hodkov.
*
Predsed,.iic foolidge. bivši vr hovni sodnil: Hughes, podpredsednik Dawes, speaker Longworth in še nekaj takih je. ki pravijo, da nočejo kandidirati za predsedniško mesto. S tem, pa še ni rečeno,
da bi 7.avrnili vsiljeno nominacijo. *
Ljubezen je slepa, ampak sosedje niso slepi.
v*	•
Nekateri ljudje uiso nikdar zadovoljni.
Vzor nezadovoljnosti je bil pa tisti človek, ki je našel nabito polno listnico bankovcev.
Zgoraj je bil bankovec za dvajset dolarjev spodaj pa petdeset bankovcev po dolarju.
To ga je tako ujezilo, da ga je zadela srčna kap.
saa&fp

i I
GLAS NARODA, 13. -DEC. 1927
.1. CEIIOV:
"Poslušajte, dragi!" je rekla gospodarju rdcrlična stanovalka »obe št p.v. 47. soproga polkovnika Xaiatirina. "Dajte mi drug" ^o-1k>. ali pa za vodno odidem \7 vaših prokletih sob! To je bezniea! I)ve odrasli hčerki imam. a tu C-n-jam dan in noč same psovke! Kak red je to? Noe in dan! Včasi govori tako, da me ušesa bolijo! Kakor kak kočijaž! Dobro je Je, da moji dekleti nič ne razumeta, sicer bi morali /bežati na ulico... liaš sedaj nekaj govori! Cujte!"
"Jaz. brale. vem,«? za l>olj z'<ni-miv primer." se začuje hripav bas iz .^osednje sobe. "Se li .spominjaš poročnika Drnžkova? Ta je nekoč igral biljard in j" iz navad pri vsakem udaren vzdignil
nogo.... Tedajei pa--rrr.sk!.. (
Najprej a? mislili, da je na biljar- ' Sa' ,list' ("liuL ki l)ri,°-<1., raztrgal blago, a ko so ga po- Ž»J''J'>	'
gledali, brate - so videli, da so	« pntožujejo!" _
mit počile hlač* od pasu do peta!' "KaJ m0,vm laz za ,0? (V l,ri" Tako visoko je bil dvignil nogo,! dcm k nJmu v sobo ter ga začnem žival, da ni ostala na hlačah niti nnerjati: 'llanibal Ivanovie! Boj-
V HOTELU
Lilja in Milja, hčerki polkov-nikove gospe, sta sedeli pri oknu, podpirali f>i mehka lička s pestmi, pobešati očke in rdeli kakor mak.
"A, zdaj ste slišali.'" je nadaljevala Xašatirina, obrnivši se h gospodarju. "To ni po vašem mnenju nič? Jaz, milostivi gospod, sem polkovnikova žena! Moj mož je bil administrativni polkovnik! Xe dovolim, da bi v moji prisotnosti ta kočijaž kvante razdrial!"
"Oprostite, gospa, to ni kočijaž. onipak kapetan Kikin. Jako eleganten človek je!...."
"O je pozabil na svojo eleganca in govori kakor kak kočijaž, zasluži še večje prebiranje! Končni* pa ne razpravljamo — rajši izvolite kaj ukrenili!"
"Xu, kaj pa naj ukrenem, go-
" Oženjen pa ni, hvala Bogu! Kako bi neki skrbel za dve glavi, ko je lahko zadovoljen, da mu je ena cela!"
Gospa polkovnikova je začela hoditi iz kota v kot.
"Pravite, da ni ožeaijen?" je \prašala.
"Ne, gowpa!"
Spot je jela hoditi sem ter tja iti nekaj premišljevati.
"Hm.... ni oženjen!" je ponavljala zamišljeno. "lim.... Lilja in Mila, ne sedita pri oknu — praznik je!.... Kako žal mi ga je! — Mlad človek in take stvari počenja! A zakaj vs» to? Dobrega vpliva ujma! Matere ni, ki bi--
Xi oženjen .' Da, tako je! — Prosim. bodite tako dobri." je nežno nadaljevala gospa polkovnikova, "pojdite k njemu in ga prosit" v mojem imenu, da ne bi.... da ne bi tako govoril!.... Povejte mu. da ga prosi soproga polkovnika tirina, ki stanuje s hčerkama v sobi št. 47.... kamor so prišle s
KONJSKE DIRKE V MEHIKI
, J ... • *... '	v		...... . . y . ' :	. ^ OJ.;- ^JKl;
| / \f 4 ^	r ( < f ' 4	\	i ft wti&kAi " * m - * -h .v * v- . . / vi . ■ j 1 tr	
	* rrj	■M, i		
		ms^M	mm^MM	
	RmcSS U'.aMKL.jMi* lIMii	mmmm	•vm	mmsmmmmm tnooo * vmrno«
Na sliki v;dite skupino konj na dirkališča v Tia Juani. Mehika. Vsak konj ie v posebnem oddelku.
Starokrajska porota.
KRALJ BREZ KRALJICE
Kovo mesto, 24. novembra. I
Vlomilec Josip Ribič in njegova' tovariša pred novomeško poroto.
Danes, zadnji dan porotnih obravnav, se je moral zagovarjati pred porotniki vlomilec Josip Ki-bič, rojen leta 1908 v Dolpi vasi, pristojen v Livold, brivski pouioe-nik, brez stalnega bivališča, Kon-
Izmed ostalih vlomov priznava Ribič, da je izvršil le dva. Xam-vlom
Kralj Boris bolgarski se je že drugič vrnil domov brez neveste
ree vlom v ortneški poštni urad. jn nar0(i vetlno bo,j Vznemir-| kjer pa je bil prepoden in je moral jen vprašuje: kdaj v bo kralj o-; denar in znamke pustiti na klopi žonil in kdaj bo končno dežela io-| pod lipo. ter tatvino v Gotenici na bila težko prič a kovane-a prest •.-! škodo gostilničarja Frana Milu- lonaslednika ? Bolgari so zelo vzne-| ča. Ribič pripoveduje, da je obe.vo!j(.nj (Ia dobiva njih simpatični.! tatvini izvrši! v družbi tatinskega raiatli suveren na vseh dvorih, kjer tovariša, ki ga noče izdati.
ipotrka. košarice. .
Toda stv ir je docela razumljiva : treba *<• namre* pomisliti, da
siva.... Tla, ha, ha!.... Obenem so ^ se Boga! Sram vas bodi!'- mi|SYOjega irnenja." bile pa tam tudi dame.... med nji- taJi0i J*™	*	v "Dobro."'
mi žena podporočnika Okurina. Okurin je kar zbesnel. S kako pra-/^'-vico da dela Drnžkov tako sramo- 1,0: Zjutraj.
rad Štrukelj, rojen leta 1002 v V--j Tatvino v Grčarieah na škodo( hu. pristojen v Št. Rupert, čevljar-j Mat i je Cinkla Ribič taji Vendar ski pomoči"k na Bregu, in Marijane tudi gl • le te tatvine dokazan...
C'ampova. rojena leta 1v So-lfla.je Ribi.' pri Čampovih govo- Steiei° bolgarskega kralja med1 dražiei. žena rešetarja v Ravnem J vil. da bo šel krast v Grčarice jn n*i^">mašnejše vladarje na sve-dolu. Vsi trije so obdolženi vlo- da tisto noč. ko se je zgodila tat- 1u- r>,oris r,'von ka ior cerkvena Kaša-; ma in tatvine v trgovini. Jerneja vina pri '"'Inklu. Ribič ni prenočil miš- Zasebiega imetja sploh nima Bartola v Zamostecu, Josip Ribi-jpri Tampu. Xajveč pa govori za in Jp naveian zgolj na svojo eivil-j pa še posebej vtoma \ poštni urad Ribičevo krivdo okolnost. da so v no 1Lsto- k; Pa tndi vse prej ka-v Ortneku. v gostilno Frana Mihi- njegovem "kovčegu našli šestilo in kor razkošna. Znaša namreč le
New York Edison *Jra
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
320 metn»r	«120 kiloclklov
Tke Edison Ensemble
Joaef Bon Ime . ravaitelj
Izvlerki iz
Tannhaeuser . . . . Pan de Fleurs iz Naila Izvlerki iz Dijak prosjak . .
. Wanner . Del lb- *
MUleckvr
Violin solo
Rondo Caprircioso . . . Saint Sacn^t
David Robinson
_ j
Gavotte iz
Iphigttiie en Aulide Poročni dan v
TroWhauicen . . Cradle Sou? .
. Oluckj
tirie^ • Hnu-'-r,
Stalna radio-izložba za udobnott na-iih odjemalcev in javnosti je na 124 Wen 42nd Street.
The New York Sdison Company
Yam na razpolago.
KABARETI V ŠANCHAJU
braz in čuti moram razne besede:
--itd.!' Xesram-
i! Zjutraj, ko vstane, hodi po
to v prisotnosti njegove žene? Be.- ^^	~ v •samem
seda je dala besedo - saj veš. ka- "P**®** l*rihl-	sPet< ko
kor pri nas!.... IVz nekaj časa po-'i* vinjen, vzame samokres in stresi je Okurin Družico vit sekmidan- j ^ v IV'<ln^"' W vn,°- )>0' ta. A Družkov ni bedast in pravi.... j kvarta- In 0° kartah ~ Pre"-ha. ha, ha!.... in pravi: "Naj ne tep. Sram me .r«. da imam take-poailja Okurin sekundantov k me- P« stanovalca!" ni, ampak h krojaču, ki mi je lila- "A zakaj mu ne odpoveste Če naredil! On je kriv!'* — Ha J stanovanja, lopovu."
"Tako mu recite: polkovnikova gospa s hčerkama.... Xaj pride, da se oprosti. Po obedu miio vsak dan doma.... Mila, zapri okno'"
Moti
v i - -	-	,,....., tii' .....st>' kdor misli, da je naj
ča v Gotenici in v hišo Matije Cin- delavsko J- njižieo .Tosip«i Mavrina. P°htrugi mdijon levov. Iz teh bnr-rvw. kabar„
pri
nih dohodkov mora vrhu tejra
|vzdrževati tri gradove stalem precej >•<»'!
odnosiio
kla v Grčarieah.	ikar je bilo oboje ukradeno
Letošnje poletje je bilo izvrše- Cinklu v noči 24. junija t. 1.
nih v ribniškem okraju več drznih J Obravnava je trajala pozno	v - - oaiu-nejse mesto v
vlomov, n? da bi se vedelo, kdo je Porotnikom je bilo stavljenih	o- "al. te bi se kralj oženil, bi mn|Lom!on ^ Xcw y
lov na svetu v Franciji, v i'arizu: Judi oni so v
n svoj v o-: . , . ... .
zmoti, ki sodijo, da zavzema naj-
reauenani per^-:
• odlienejse mesto
v tem pogledu oik ali Berlin.
— ha, ha. ha .ha...."
Skoro znorel vsied hrbtobola?
Johnson's Red Cross ledični obliž, da takojšnjo, gotovo pomoč.
"Kako naj to storim. Že tri mesece mi je dolžan — a meni ž" ni več do tega denarja — da bi le bil tako dober i« bi odšel!,... Sodnik je razsodil, da mora izprazniti sobo — on pa je napravil ničnostno pritožbo na prizivno in kasavijsko sodišče. Gorje mi!"
"Moj Bog — in pri tem je ta-koki mlad in lep.... in pameten!"
"Kadar je trezen, si boljšega človeka ne more.te mislili! Včeraj Hitra pt.moč je gotova skoro tre- ko ni bil vinjen, je ves dan pisni r.utku, ko si nalepite Johnson's Red pisma svojim Toditeljem."
"Ubogi roditelji!" je vzdihnila gospa polkovnikova. "Xi prijetno imeti takega lenuha! Oštevajo ga. iz sobe ga mečejo in ne mine dan, tla ne bi bil obsojen zaradi škandalov.
4' Škoda ga je!" "Tboga, n srečna žena!" je vzdihnila gospa pol kovni ikova.
Cross Iedieiii obliž na*boleče mesto.
S tem. da preje In pomirja, prežene to zanesljivo staro silravilo takoj liu-di1 bplevine v hrbtu ter da oslabelim
mišicam priliko, da zhdobe nazaj svojo ilkv. Vsa okorelost kot čudežno i/.Khie. Za hitro jiomof: zagotovo vprašajte za velik Johnson's Red Cross iedieni obliž z rdečim flanelastim o-zadjeiu. Vsi lekarnarji jih prodajajo.
—Adv't.
\ čemu vam bo. mama.... tak je vlomilce. Tako je bilo v noči 21. ] som vprašanj zaradi tatvine, ki soseda sobranje nekoliko zvišalo ^^ y najv(.. kab,rHi
junija vlomljeno v Grčarieah na jih porotivki soglasno potrdili. apanazo. *oda vse to bi l ilo se ved-! štirih krai'h. V noči 2fi. junija pa Obsojeni so bili: Josip Ribič ni no premalo za vzdrževanje dvor-so tatovi vlomili v Bartolovo tr- 7 i(.t teke ječe. nakar bo po pre-	življenja v evropskem smi-
govino v Zamosteeu ter odnesli go- Rtani kazni oddan v prisilno de-	bi princesa, ki bi v
tovine in raznega blaga za dobrih lavnico. Konrad Štrukelj na 3 h - Sofi.}' hot«-'a kraljevsko nastopa-45.000 Din. Orožniki so bili pnd-|ta težke j-če in Marija fampova ti. morala • seboj prinesti lepo 110 na delu, n. niso mogli priti na na 4 ](>t{, težke ječe.	j doto.
e predse d o v;,1
pijanec?" je vprašala Lilja. ko gospodar cclšel.
"Kcga hočete povabiti.' ,Tega pijanca, lopova, vlačtigarja?!"
Xe govori tako, ma ehere.... Zmerom govorita tako — zato pa še danes nimata moža!.... Bodi člo-
vek tak ali tak. prezirati ga ven- I*avi sle''- (lokkr r,i tat sa,,1| Sodnemu dvoru
ujel.
Dne 22. julija ponoči sa namre zasačili v poštnem uradu v Ortne- lene in dr. "Romih
reč — Šanghaj.
Tako vsaj zatrjuje '"British fnited Pr-»s.s" in če ji smemo ver-j"ti. je vse šanghajsko življenje konenetrirano v pivskih lokalih.
Kabaretstvo. da ga tako imenu-
dar ni treba. Ivdo ve, kje nas čaka, sreča?" je vzdihnila gospa polkovnikova, skrbno ogledujoč hčeri. "Morda je usojen baš vama dvema...."
In čez čas je dodala: 4"Lepo se oblecita za vsak slu-čaj...."
PRAV VSAKDO-!^
kdor kaj išče; kdor *1 kaj ponuja; kdor kaj Irkupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda"
t, . , , . .	, , . I Jemo. je v Sangliaju tako razvito,
lej hedi bol&arsKega vladarja .	, .. . ,
[sodni svetnik Kmier, vntanta paij,, njegov,- dvora s, pridružuje-if* TJ° ? , I ,
■• sta bila sodiia svetnika dr. Do-lj„ je dniRe neprilike, izviraj«,V , v	'
. i___j- __:i.	i ,	. .. .. .. snlnea v evropskih obla.dlh in s
Kako se potnje ▼ stari kraj m nazaj v Ameriko.
NAJPRIMERNEJŠE BOŽIČNO DARILO,
ki je trajno in kojega vrednost se vsak mesec poveča, je —
Vložna knjižica
Stariše, ki hočejo stvar jati svoji deci denarni sklad, priporočamo pričeti z jvlogo pri nas.
Obrestovan je vloge po
4%
FRANK $AKSER STATE BANK
82 -Čortlandt {Street
NEW; YORK
		i *
[fWI		_\
ir. A^v.TC^vjrr Jr'		
ku mladega fanta, ki je svetil z vžigalnikom in prt-kladal neke listine. Ko je fant začutil ljudi, je pobegnil v bližnji gozd. Ob tej v p,a<]en priliki se je našel kovčeg. ki ga j(1'(iemokrat pustil na licu mesta prepodeni namo<t"nika pa linančni mini vlomilee. V njem so našli listine. «tpr (lp Sclimidt ?lan eentmma. d so se nanašale na Josipa Ribič i.j vrh tega še delavsko knjižico, gla-j i seč o se 11a Jožo Mavrina. ki je bila mesec dni poprej ukradena pri trgoveu Matiji Cinkln v Grčari-, cali. nadalje en demant za rezanje| šip, nekaj perila, sandale in kos sukna, kar vse je bilo ukradeno 4 tedne prej trgovcu Bartolu v Za-mostecn.
Najdba jo pokazala, da je Josip Ribič vlomil v ortneški poštni u-rad ter da je on v zvezi s tatvino (v Grčarieah in Zamostecu.
Josip Ribič je bil oblastim že znan kot tat, saj je bil, dasi šele 19 let star zaradi tatvine že trikrat kaznovan. Zaradi četrte tatvine pa je bil v preiskavi, a je pobegnil iz preiskovalnega zapora.
Nadaljna preiskava je doprnala. da sta bila pri njegovih vlomih in tatvinah udeležena if arija Čarnpo-Va ter Konrad Štrukelj. Ko so bili vsi trije po napornem zasledovanju aretirani, so vsi trije obdolženci priznali, da so bili osebno udeleženi pri tatvini na škodo Jerneja Bartola v Zamosteeu. Njihovi zagovori se ločijo le po tem, da skuša vsak izmed njih sebe olepšati in zvaliti krivdo na ostala dva tovariša. Iz njihovih zagovorov pa je kljub temu razvidno, da so vsi trije obdolženci pri tatvini dogovorno sodelovali in si dobiček delili med seboj.
i pravoslavne veroizpovedi, ki 111 . . . . .	.„.
.	. . . , .. .	i pristriženimi lasmi. Elegantne ki-
feran pripada, kakor tudi iz lieza- ,	, » . . . ..
I ... . .	, tajke plešejo najmodernejše plese
inesljivosti njegovega prestola, ki . ..." .. ... . ,
, .	., . m pusijo najboljše cigarete.
<ra mocroeno kounisticno gibanje vi m ,	. . „ . . ,
I	I Tako vsaj zatrjuje "British
Za državnega predsednika
V . vn • • t !	»-<IJ /irtliJUjr injll.M
nu je bil izvoljen socijalm clezel, sta^r ogroža.^Resnica je. d ,	^ ^ (lostavlja (]a .
at J- Remmele, za njegove kralj B»ns .se danes samec \e	y }>os]o(lnjem r.asu Pari2U
r... ••• * v
PRVA TDGOSLOVANSKA TOVARNA TAMBDMC V
in mUFm Ste--tvoje tamborire bttan IsMsIeHK pa noven mirta. InJi Anm flpo, Cnrik foiljm
JOHNBENČIČ
lSW/a B. 41 St. Qsnkai O.
Kdor ]■ iumdIcb potormtt v atari kraj, jo potrebno, da jo po«* ton o potnih listih, prtljagi In dra-gUi stvareh. Valed naio dolgoletni lakohijo Vam ml aomoreao dati najtKdjia pojasnila to priporočano, vodno le prvovrstno bnoparnlkfc
Todl naditavijanl anaue#o po>
tovatl v atari kraj, toda preakrtMtt sl Borajo dovoljenje all permit la Wsahlngtona, bodlal aa eno leto all • meneč* la ae mora Matt pro-■njo vsaj en meoee pred odpotova. njesi In to naravnost v Wishing ta. D. a na koariaazja.
o^ndM. kl S« stofOa I viljavo IL Jritfc lMf so olkora vol as po^Jo permit po poitl, ass-pak gs mora Iti iskati ntk poaOoi ooebno, bodlal v najbUinjl imaelaV ftl and all pa ga doU v New Toka pred odpotovanjast kakor kade ▼ proSnjt aaproaL Kdor potnje ven dovoljenja.
Kako cloUtl ivojcs b
svojes is starega knja. naj prsj pOa sn pojsanOa. Is Ji
vije bo prlpoitadn t ten let« STS pcladjeneev, toda polov tea to kv#*
Saao, kl lalo MManMh od lfll do SL Ma In pa sa
F«A*I SA1SEK
JUMJMJL
■ CMEELU0I BE^ mr SME
Vm
• prevzel naslov Iona.
modernega Babi-
zavoljo teg::. ker se zdi evropskim dvorom svaštvo z Bolgarijo preveč rLskanlno in predrago. Le Italija. ki je na Balkanu investirala že velike svote. vzbuja vtis. da ni nenaklonj uia ženitvi svojih princes 7. bolearsklm vladarjem. Trdovratno se namreč vzdržuje ves*, da bo vendarb prišlo do zaroke med Borisom in Oiovanno, o če mtir govore že dve leti. Težave v| pogle<lu veroizpovedi so baje že j Z(iravnikl priporočajo gorak Bolgar-odstranjene, obstajajo pa baje š" ski Krvni Čaj za odpravo prehladov, vedno diference politične narave. Bolgarski Krvni Čaj je jako dobro Podueeni k-ogi zatrjujejo, da Ita- družinsko zdravilo. Pljre ga vročega
I predno greste sj>at. I»ol>er je zoper za-hja zahteva za ceno Giovanne pa | prfjo rcrmatizem< kisel	*laba
dec frankofilske vlade Lapeeva i'l jetra in ZJI izl>olj.šanje krvi.
brezpogojen pristop Tiolgarije k laški balkanski politiki.
Ali bo B-ilgarija plačala to ceno?
Naprodaj pri vseh lekarnarjih. aH zavarovano po poŠti, velika družinska Skntlja S1J!5 aH 3 >katljp	ali O
skatelj Naslov n. H. v on Schlick. Pres., 200 Marvel Hld?.. Pittsburgh, Pa.
—Adv't.
m
Oi
ENARNE pošiljatve kot Božična darila so v pretežni večini ie na potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še v^dno naročila za izplačan je pred Božičem, kar nam je mogoče izvršiti potom brzojavnega pisma.
Kdor toraj želi, da izplačamo nakaza -ni denar tekom enega tedna, naj nam pošlje še en dolar za stroške takega brzojavnega pisma.
Postrežba kot vedno najtočnejša.
iRrank Sakser State Bank
82 Cortland t Street : : New York, N;Y.

Grajska Gospodična'
ROMAN. Za Glas Naroda priredil O. P.
&LAS NAHODA/ PEC. 1927
Jugoslavia irredenta.
i. :.. . .-i.w.^./ ,4 " *
J civile" zavlačuje izvršitev. Šolsko j razmere so take, (la se vrši pouk po turnusu. Občinski načelnik Ci-
»
Tržaški obeski načelnik pri Tu- kazoval, kako nujno je potreben cea?ci? P*** rešltev	Zd
Kazovai, KaKo nujno je potreDen	• i ~	-
Itak tečaj ob svetih mejah domovi. V™etek	pa vselej za-
ne. Vsi učitelji morajo biti nravi man' Se ™£ ne mudi s Solskl"
13	(Nadaljevanje.)
Vulf-Ditrih se je hitro odločil ter skočil po bregu navzgor, da;
rafcijp.
Velike skrbi tarejo tržaškega ne. Vsi učitelji morajo niti pra . .	.......
podeštata Areha. Par velikih šol-Italijani in fašisti, ki-bodo zaje- stva"nifT krajih, kjer ni <lru-skih poslopij bi rad postavil in ve- mali navdušenje za propagando iz «orot 1111 ° ™ * a i so t nepov-(lik vodovod bi rad zgradil, da bi kulturnega vira velikih Italijanom 5tevni mar'i*mi- Za .so1® skrblJ° bilo mesto preskrbljeno s pitno Ravnatelj tolminske gimnazije danes meI Slovenci m Hrvatl ah
. „ . . . . ..	-^vodo. V te svrhe treba denarja. Zorzut je predaval o misiji starega nc v	podagoskem smislu,
najde zavetišče v razvalinah. Koma., pa je dosegel razvaline ko JJ	^ ^ mno pol Ri^ kat^ hoče dovršiti sedanji	v raznaro^ovalne svrhe
cul, da sta bližajoča se istotako namerila svoje korake proti «*or-£ £ parkrgt bn *A{ fa fa^ti£ni imperijalisti^i Rim. Ta_ To je nujno delo in vršit, se mora
ju. Kaj naj stori?
Na strani so se nahajala železna vrata, za katerimi je bil klc*i|
podoben prostor, kjer je spravljal vrtnar ponavadi svoje orodje, j ^ fehp ja<jikajei da Trst po-]
v Rimu in sedaj je zopet tam. pa ke tečaje otvorijo tudi po drugih obsežno, pa naj stane, kolikor lio-
ihodi po fašističnih in ministrskih slovenskih krajih.	,likor hoee Italijanski kraji lahko
počakajo s svojimi željami, sicer
i -..
V Gorici
Zmotil pa se je.
Grofica je stopila v razvalino, vrgla naokrog omahnila, vsa izčrpana, na bližnjo kamenito klop.
— Tukaj sva popolnoma sama in nemotena, ta j. — je rekla skozi stisnjene zobe
je pa v n1:h za fašistične namen-? že xlovolj ?ko(h». Gentile je vender šolstvo za fašistično vzgo-
13.	dectmbra:
Roma. Naples. Geo na
14.	decembra: B*rengarU. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg,
Bremen 15. dicMibrat
Paria, Htm — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra:
Uinntvuka. Cherbourg 20. dietmbra:
Stuttcart, Cherbourg. Bremen 22. decembra:
Albert Bal lin. Cherbourg. Hamburg 24. decembra:
Majestic, Cbertpurg , 29. decembra:
Ryodam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
2». decembra:
New To:W. Cherbourg. Hamburg
30.	decembra:
Mauretanla. Cherbourg
31.	decembra: Pennland, Cherbourg Mlnnetonka, Cherbourg
I.	SKUPNI IZLET a parnlkom "Parit" dne 24. marca, 1t2t.
II.	SKUPNI IZLET i pamlkom — "Parit" dna 12. maja. 192S.
III.	SKUPNI IZLET a pamlkom — "Parit" dne 2. junija, 1821.
Večinoma ptrnikov odpluje Jo ponoči; potniki te vkrcajo dan pral-
Že dnifo tajno banka------jjp^
so razkrili na Reki. Vodila jo je
Mladi," bodoči dedič Niedeeka, je skočil hitro v klet ter priča-|trbuje p0S.,jiIa. pa nujqo. koval brez sape, da bosta oče in mati odšla naprej.	i j>a ^ njegove prošnje kaj iz- je fc^ podanih zopet nekaj pro-
I dale. je vzel s seboj fašističnega j 2a izpremembo priimkov.	.	- , - ■
pazen pogled ter! tajnika Kobola. ki ga podpira v Kralj bo Oralli, Perhavee Peruzzi. ^ to Je T	J" ™ "JVek*	* Calderara» * f,
j njegovem prizadevanju. Bila sta Kocjančič Coeiani, Komel Cornel-	-ohks na,°?a '	te areUrana' IzP*vedala
Tukaj odpri in či-jtudi pri generalnem fašističnem jj Fischer Pescatori. Cej Zei. Da-i tajniku Turatiju, ki je izjavil, da nev<;.ie Danelli, Božič Bosehi, Ci-i
Grof Rid iger je odšel, poln nervozne razburjenosti, še enkrat krog razvaline, potegnil nato pismo iz prsnega žepa ter se pripravil, da čita.
—	Doma nisva niti za trenutek sama ia neopazovana. Ne prenesem več tega razburjenja! No torej, čujva torej svojo usodo:
Ves presenečen je kukal Vulf skozi špranjo.
Stresel se je, ko je zagledal poteze svojega očeta. Bile so spače-j e od najbolj divje strasti, ko je zrl s stisnjenimi ustnicami na papir, ki se je tresel v njegovih rokah. Na široko odprte oči grofie3 1 a so visele .ia njegovih ustih.
Naennkrat pa je zastokal, dvignil obe pesti ter se udaril, k>t
blazen, po čelu.	_
—	Sodišče je odklonilo predlog za kura telo! — je vzkliknil,— Izigrala sva, Melanija, uničena sva!
Mati je skočila pokonci ter obstala ob strani svojega moža. Vulf se je hitro umaknil nazaj, ko je zrl v njen spačeni obraz.
—	Ridiger, — je vzkliknila vsa iz sebe. — Vilibald je zmagal? Vsa naša prizadevanja in vse naše žrtve so bile zaman? Ves strašni čas v zakotnem mestecu torej zaman ?
Rezko se jo nasmehnila.
—	Ti si res izvrsten diplomat! Rekla sem ti vendar takoj, da ne bodo prav nič pomagali vsi tvoji triki! Da ne bova mogla nikdar poraziti onega prismojenea!
—	O. seveda, Melanija, ko pride človek iz posvetovalnice, je vedno bolj pameten kot takrat, ko gre noter. Ali nisi bila ti, ki me je prva opravila na misel, da utaknemo Vilibolda' v norišnico?
—	Gotovo, bilo je tudi edino, kar si mogel napraviti, da ohra-r.iš svojo družino pred stradanjem. -= je lefcla Melanija ter skomignila z ramama.
—	Tako? In kdo je kriv, da bomo morali stradati? Ta čedni
tast. ta slepar!
—	Ridiger!
—	Da. slepar bankeroter in krivoprisežn'k. ki je najprvo z milijoni privabil grofovskega zeta ter mu nato vrgel pred noge bera-ško palico! — je divjal grof v strašni ogorčenosti. — Jaz sem se zanesel na tvoje premoženje in če se je izkazalo to premoženje kot prazni zrak, zadene krivd* ne mene, pač pa trbe.
Melanija je sklenila roki pre^o prsi.
—	Kaj za vraga! Čeden mož, ki se pusti prehran jati od ljube žene! Če bi imel kdaj čut za čast in dolžnost, bi si prizadeval storiti kaj iz lastnih moči. Ko pa si domneval, da imaš milijone svoje žene v žepu nisi imel kot referendar liili časa, niti veselja, da bi napravil asesorsko skušnjo! Halia! Sedaj boš pač moral to nadomestiti, kajti sam moraš uvideti, da ni nič bolj zaničljivega kot je tak postopač, ki nič nc ve. nič ne zna in ki ni nič.
Gospa Meelanija je jrovorila v*e to z bre/miselno ostrostjo, gnana od le občutka, da da na kakšen način duška svojemu srdu. Vulf. ki je čepel, napol onesveščen za vratmi, pa ni mogel presoditi njenih občutkov. Slišal je le gole besede ter videl učinek, katerega so napravile na njegoega očeta. Prvikrat v življenju je manjkalo grofu Ridigerju odgovora.
Bled, kot smrt. tresoč se po celem životu, se je sklonil z glavo na zid in njegova desnica je drobila usodepolno pismo.
Izraz njegovega obraza je napravil neizbrisen učinek na dušo dečka, ki je prisluškoval.
Videl je na očetu, -da ni mog^l zavrniti obdolžb. da sta mu vezala sramota in ponižanje glas in da ga je ta trautek ponižal pred že-no in njim samim.
Nato pa je švignil skozi njegove trepalnice pogled, vsled katerega se je streslo srce otroka ;
Počasi je dvognil glavo ter pokazal svoji ženi hrbet, korakajoč negotovo in opotekajo se, kot bolnik.
Gospa Melanija pa je planila za njim ter ga prijela za roko.
—	Oprosti, Ridiger! Jaz sem te razžalilr., — je vzkliknila naenkrat ter izbruhnila naenkrat, kot otrok, v krčevito ihtenje. — AK. jaz sem tako nesrečna, da se je izjalovil najin načrt! Ridiger, povej mi za božjo voljo, kaj bo postalo sedaj!
—	Počakaj, — je odvrnil hripavo. — Mogoče ti bom storil veselje ter sedel zopet na šolsko klop.
—	Neumnost! Tvoja asesorška plača nas tudi ne more prehra ujati. Morava si izmisliti Haj drugega, da prideva zopet do denarja.
On pa je sur.il njeno roko nazaj.
—	Dobro, izmisli si kaj, — kajti jaz sem slab diplomat!
Glasova obeh sta izzvenela in le rezki, jokavi glas grofice je
zadonel še parkrat iz daljave. Nato pa je postalo tiho v razvalini kot poprej.
Železna vrata so se odprla in Vulf se je opotekel po kamenitin stopnjicah navzgor.
Njegovo mlado lice je bilo strašno bledo ter izgledalo postarana kot ono kakega moža.
Stal je ter si popravil lase iz čela. s tresočo se roko. Boječe, kot človek, ki se prebudi iz težkih in mučnih sani, se je ozrl naokrog.
Kot mrzlica ga je izpreletelo po vseh udih, mehanično je sedel na kamenito klop ter si podprl glavo z rokam?«. Razodetja te ure so bil^ tako strašna, tako mučno presenetljiva, da jih je mogla njegova duša komaj razumeli. Bil je star šele de?tt let, a v tej uri se j«i čutil ža mladeničem. Občutil je sramoto, ki zadene človeka, ee ne stoji kot mož na svojih lastnih nogah, pač na je odvisen od tujejra denarja, in tuje volje. Ta občutek pa je gorel v njegovi mladi duii ter jo predramil iz brezbrižnosti. * Sedaj je vedel naenkrat, kaj sta nameravala njegova stariša, ko sta hotela proglasiti umobolnim ma-joratnega gospodarja z Niedeeka. Videl je naenkrat, kako je izgledala za kulisami komedija, katero se je igralo v Villa Casabella pred očimi sveta in lastnih otrok.	•	' -
se fašistična tranka živo interesi- jan zianj, Xovotny Novoni, Gora za vse probleme, ki se tičejo lobi^ Colobini, Kolarčič Colaussi. Trsta in obmejne pokrajine. Zelo Marinčič Marini. Furlan Furlani. lepo, ali tržaški podeštat Arch bi Cenei<" Cenei, Luthman Luciani. rad zapustil Rim z zavestjo, da Cekovič CVceoni, Lorenzon Loren-Trst sigurno dobi vodovod, ki ga zonj Gregorič Gregori, Marki tako nujno potrebuje.
"Piceolo" prav znak civilizacije.	^
Tečaj za noeijonalno propagando.
stopa prav? šolska naloga v oza-^jja
i je, 'da je imela zvezo z Marijo j Mavljetov>, ki je bila prijeta žc pri razkritju prve tajne banke. Izginile je oicoli 25 tisoč lir. Calde-rara noče povedati o denarju ničo-
Pod najstrožjim nadzorstvom.
Vsak korak izobraženih Sloven-1
cev v mestih in na deželi je pod SilT točnega, kažejo pa se zveze z najstrožjim nadzorstvom. Orožni- hanko Ži<*onove
DIREKTNA POT v jugoslavijo
COSULICH
LINE
PRESIDENTS WILSON «. feb. — 50. outrra — 13. maja. Splošni podatki v vteh lokalnih notnliktti uradih ali prt: Phelps Bros. 1 Co.. G. A.
2 WEST STREET. NEW YORK
ki in miličniki imajo predpisano.
jtrebuje.	^hT^ie	'Fuliat °bSeŽn° vol,un-sko službo" Tudi ^Žigonova se je z zastrupljen jem govec mora imeti na vidnem me-
• a ■ ™wn,T	'	Bat. isti, L una t semske ta nosti ni Fašistični'odteffnn.. nreiskavi Policija sodi stu napis 1 P-ezzi fi-M" Ali se jih
ravi. da je vodovod rj„„i:at+: irnvs Causi Ju" Jnch;.	. L-. . .	.oategnna preish.a\i. i ontijd suui,	v
.	i: t >	or«am ^ajo P«™«. Cenzura dfi ^ dob.:ia Y roke voliUo ^evjio bodo držali?
Calderara in Mavlje sta v zaporu.
vse t r go vir:- stalne cene. Vsak t'
Tržiču
je brezobzL-na in polno pisem raztrgajo ali sežgejo. Nekemu odvet
ie otvoril te dai učitelj Bertolino nestrpno čakajo, da bi se razširilo nikii v Golici so dostavili odlok pri Sv. Luciji. Navzočih je bilo obstoječe poslopje po že davno c- za cenzuriranje njegove korespon-mnogo učiteljev. Bertolino je do- -dobrenem načrtu, ali baje "genio denee.
ljudskih izi oriščevalcev..
Stalne cene.
Fašistična trgovska zveza je. sklenila da se uvedejo v Trstu za|
NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
(Dalje prihodnjič.)
_ : t

'-J UJIU-JIU-JI^JII.J, i.j;i.jlt.j,!.j|iij,'-jji -' ' <-i - 1



>, r -... r s l c s j C-,, r	f^ffjjiy^ c-'ajr? jr^.r-^crj,
'r - rrnlf] c~. n-z cZ'rr.^r-zU j.C-air^-ifslK.C-Pir^IrPiCalPSiC-P
Zanimiva knjiga je najlepše darilo
za Božič.
Knjigarna GLAS NARODA ima v zalogi najboljša dela slovenskih pisateljev in prevode iz drugih jezikov. Za Božič in v
razveseli naslednji
Romani In Povesti.
Agitator ....... ..........80c
Beli rojaki............... 1-—
Beli mecesen ............. 40c
Bele noči................. 75c
Četrtek .................. 90c
Darovana ................ 50c
Doli z orožjem ........... 50c
Filozofska zgodba ........ 60c
Hči papeža - > - ;------. . . .' l.-- •
Helena.......-........... 40c
Iz modernega sveta...... 1.40
Igračke ..... ...... 1.—
Jernač Zmagovač .........50c
Jurčičevi spisi (10 zvezkov,
lepo vezanih) ...... 10.—
Karmen.................. 40c
Kazaki....... .......80c
,Mali ljudje .............. 1.—
Mladih, zanikrnežev lastni životopis............
Notarjev nos............
Naša vas (I. in U. del) . .
Na krvavih poljanah____
Pater Kajetan . . ......
Pegan in Lambergar____
Pod krivo jelko.........
Povest o sedmih obešenih Pred Aevihto .......v^v
Roman zadnjega Habebur-žana......... —
Sin medvedjega lovca ....
Svitanje .................
Ranjena gruda .......
Na Bledu...............
Testament .............
Akt štv. 113 ... ........
75c 35c 1.80 1.50 1.— .70 .50 70C 35c
1.50 80c 1.20 35c . .50 35c . .70
Poslednji dnevi Pompejev
(I. in II. del)........ 1.60
Tarzan, sin opice — :.....90c
Tarzan in svet............ 1 —
Tarzanove živali..........90c .
Tarzanova mladost........90c
Sanin ............... 1-50
Glad ,....................90c .
Zapiski iz mrtvega doma —
(I. in II. del) .. .... 2.'—
Tik za fronto \............70c
Tunel	...........1.20
■ ■ j * . t.. •
V okopnjaku okrog sveta
. (L inn. del)......^ 1.90
Veliki inkvizitor.......... t.—
Višnjeva repatica........ 1.00
Zlatarjevoxlato...........90c
Znamenje štirih..........50c
VSAKA TEH KNJIG JE MOJSTERSKO DELO PRIZNANEGA PISATELJA
Katerokoli naročjte, ne boste je odložili prej, pre-dno je ne boste prečitali do konca. In še pozneje boste večkrat z veseljem segli po nji.
Naročite za Božič!
»i < »
Knjigama GLAS NARODA ima nadalje v zalogi:
MOLIT V KNllLK
ZEMLJI VIDE
f
V CENAH JE POŠTNINA VŠTETA
<5r »
PESMARICE
RAZGLEDNICE
N 0 T E Itd
99
NARODAH
NEW YORK, N.Y.