Srednješolski vestaik. DR. P. STRMŠEK: DOMACA IN SVETOVNA KNJIŽEVNOST NA NAŠIH SREDNJIH ŠOLAH. Avstrijski učni načrt je določal ona literarna dela, s katerimi so se morali seznaniti dijaki srednjih šol bodisi v šolskem ali privatnem štivu; posebna važnost se je polagala na nemško literaturo, le malo ozira je vživala druga svetovna (angleška. francoska) književnost; slovanska pa se sploh ni uvaževala. Gorenia doJoči'a so razumljiva oač iz mentalitete avstrijskih šolskih oblasti, ki so stale na stališču, da zadostuje za povprečnega izobraženca poznanje le nemške književnosti. V tem pogledu moramo sedaj nastopiti novo pot ter razširiti svoje obzorje kar najdalje, da si tako prisvojimo najodličnejše produkte svetovne kulture. Gotovo mora tvoriti središče literarnega pouka jugoslovanska književnost. Poezija in drobni ter za literarni razvoi važni spisi spadajo v čitanko, za druge pa se naj uporabljajo izvenšolske izdaje, dokler nimamo šolskih. opremljenih s po~ trebnimi uvodi in opombami. Res je, da so momentane razmere na književnem trgu velika ovira popolnemu razmahu literarnega pouka; a šolska uprava je nastopila pravo pot, ko hoče oživotvoriti, kar se že sedaj da oživotvoriti, za vse drugo pa hoče izdati Ie načrt v pričakovanju, da se bodo izbranih del lotili tem prej prevajalci in založniki in da bode radi večje naklade tudi cena izdajam zmernejša. V velikem delu pa se da pri dobri volji ta načrt že sedaj izvršiti. Večino literarnih del bo imela že šolska knjižnica ali iih bo morala vsai v naikrajšem času dobiti. Ako se ta izvod izroči enemu dijaku v varstvo in se hkrati naroči razredu, da mora vsak poedinec tekom dveh mesecev knjigo prečitati, se bo to zgodilo prav gladko, ker bo imel brezdvomno tudi kak dijak dotično knjigo, se je poslužil sam in jo posodil tudi nekaterim tovarišem. — Ravno taki izvodi lahko služijo tudi pri šolskem štivu. Na mariborski gimnaziji pa je poleg tega kupilo Podporno društvo po več izvodov posameznih del ter jih izposojuje kakor prave učne knjige, tako da je s privatnimi izvodi za vsako klop najmanj en izvod na razpolago. Treba je le še, da izda šolska uprava enotne smernice. da na razpolago. ia.sro. Treba ie le še. da izda šo!. uprava enotne smernice, da ne bo izbira del na raznih zavodih preveč raznolika. Kakor že uvodoma omenjeno, se mora pri nas razmahniti kar najbolj tudi svetovno slovstvo. Vendar pa sem mnenja, da se s samim čitanjem izbranih del izvrši naloga šole do polovice. Mi vsi, ki smo se bavili z latinskimi in grškimi deli le na gimnaziji. moramo priznati, da se še pač spominjamo kakih epizod iz Homeria in Heredota, kake Horacijeve ode, a celotnega, četudi najskromnejšega pregleda grške in latinske književnosti nimamo, ker smo slišali kvečjemu životopis avtorjev, tako da nam je visela njegova doba takorekoč v zraku in je nismo mogli vstaviti v razvojni pregled. Upravičeno se bojim. da se godi ista napaka v moderni filologliji na naših srednjih šolah. Radi tega nujno želim, da se sestavi sicer skromen pregled svetovne književ- nosti, ki bi služil kot podlaga in pripjomoček pri čitaniu :;terani.h del: dijaku bi postalo delo razumljiveje in bi mu ostalo v spominu kot blesteča točka dotičnega kulturnega razdobja. — Naravno jc, da,bi tak pregled imel mnogo imen in letnic: upam pa, da bi ta imena in te letnice. ki so po^ebne p;nl ?a umevanje kulturnoli terarnega razvoja. ne bile v svoji celoti predmet mehaničnega učenja in nčiteljevih zahtev. V takem pregledu bi naj bila podana tudi vsebina in označetii pioblemi zlasti še onih važnih del, ki jili v celoti ni mogoče obravnavati ali pa kojih prcvodov še nimamo; pa tudi za uela, ki so nam na razpolago, bi bil v tem pregledu podan primeren uvod, ki bi mladino opozarjal na značilnosti in pozneje osvežil spomin na prečitana dela. Iz gorenjega pa je tudi razvidno, da se morajo enako upoštevati tudi grška in latinska klasična dela. kajti realec in realni gimnazijec jih sploh ali le deloma pozna, dijak humanistične smeri pa le v posameznih in omejenih partijah. • Število za šolsko in domačo štivo predpisanih del kakor tudi literarni pregled bi narasla tako da ju je treba primerno razdeliti na več razredov; misOjm si. da bi se predoisalo š t i v o z a razrede od tretjega dalje, literarnemu pregledu pa bi se posvetila v zadnjih dveh raz redih povprečno ena tedenska u r a , ki bi se naj pridobila za materinščino nalašč v ta namen od nemščine, ki ima nri nas šc enako število tedenskih ur kakor materinščina. —sr Kongres srednješolskega profUdruženja y Sarajevu, ki se je vršil pret. mesec je pokazal, da se tudi vrste srednješolskega učiteljstva gibljejo čimbolj v smeri stanovskega organizatoričnega in duhovnega ujedinjenja. Stremljenje upxave je bilo v prvi vrsti usmerjeno. izboljšanju materijalnega položaja srednješolskih nastavn kov. zlasti tudi znano akcijo beograjske sekcije. Glavna uprava se je bavila nadalje z novim činovničkim sredniešo'.skim zakonom ter okrepila vezi z hratskim češkoslovaškim in poljskim sredniešolskim uoiteljstvom. Drugoletni, internaciionalni orofesorski ¦kongtes. ki ie letos v Pragi, se vrši najbrž v Beogradu. — Profesoirsko Udruženje šteje 2525 članov. od tega odpade na Srbijo 1486, Hrvatsko 424, Slovenijo 313. Bosno-Hercegovino 158 in Dalmacijo 144. Kongresa se je udeležilo 183 delegatov, med njimi 30 od ljubljanske sekcije. — Da se povzdigne interes za stanovska vprašanja, je treba misliti na stanovsko Rlasilo. ker je Nastavni vestnik le strogo strokovni list. — Pri volitvah so bili izvoljeni v glavno uniavo: nredsedn .ler. Z:vanoyič, podpredsednik Stj. Pavičič; odborniki: Mirko Popovič, Pavle Stevanovič. dr. Mih. Pavlovič, Pavle Rogič in Nedeljko Divac; namestniki: Fr. Vajda, Branislav Miljkoyič in Jel. Ristič; v nadzorstvo: Mi- jo Petaj, Mih. Sevarljič in Aleks. Miletič. — Sogiasno sprejeta komkromisna reso- lucija pozivlja ministra prosvete. da drži dano besedo in reši gmotiio vprašanje srednješolskih nastavnikov do 1. septembra t.'. V nasiorotnem slučaiu nalaga koneres irlavni unravi dolžnost. da podvzame v ugodno rešitev materijalnega stanja najenergičnejšo akcijo. — Pod energičnim vodstvom ravn. Markoviča. predsednika sarajevske sekcije. se je rešil veVk konmeks yažn'h stanovskih ter kulturnoprosvetnih vprašanj. Predlog, naj  se uvedeio no celi kra ievini za prvi razred srednjih šol sprefemni izpiti je propadel. Na predlog splitske sekcije, kpiigres z ogorčenjem obsoja postopanje višjih oblasti, ki so zakrivile, da se v Dalmaciji in v Sloveniii honorar za nadure ni redno izplačeval. Kongres se izjavi proti otvarjanju srednjih šol tam. kjer ni zadostnega števila učencev. učnih moči in primerne šolske zgradbe. Srednješolski nastavniki odklanjajo nadzorovanje šolske mladine nri obligatnih šoskih mašah. Soglasno se sklene. da mora biti vsak srednješolski učitelj član profesorskega društva, sicer se mora izvajati proti njemu bojkot. Prihodnji kongres se vrši 1. 1924. v Splitu. — Kongres v Sarajevu je dovršil mnogo in inciativnega dela. Pokazal jc, da se organizacija od leta do leta bolj konsolidira in da s tem iraste tudi notranja sila in vrednost društva.