Odgovor na ,,Glas z Goriškega" v št. 16. ,,Učiteyskega Tovariša". Na BGlas z Goriškega" v št. 16. »Učiteljskega Tovariša" izjavljam podpisani na ono, ki zadeva mojo osebo, sledeče: Dogodki in razmere na Goriškem v zadnjem četrtletju 1906 so nanesli, da sem sklical učiteljski shod, ki se je vršil dne 6. decembra 1906. Na shodu se je razpravljalo: BKako naj učiteljstvo postopa v času agitacijskih shodov obeh političnih strank v slovenskem delu dežele, da ne bo trpelo na svojem ugledu in da se bo stanu vredno posluževalo svojih državljanskih pravic?" — Shod je častno rešil svojo nalogo in potem izvolil zaupni odbor devetorice ter mu naročil, naj vodi učiteljstvo v smislu na shodu sprejetih resolueij. — Zaupni odbor se je posvetoval v seji dne 7. februarja t. 1. in sklenil, naj se skliee za 7. marca 1907 shod vsega slovenskega učiteljstva javnih ljudskih šol na Goriškem in Gradiščanskem. Na daevni red naj se postavi: BPosvetovanje, ali bi slovensko učiteljstvo na Goriškem in Gradiščanskem moglo vzdrževati politieen list za svoj stan in njega prijatelje. Podroben načrt za izdavanje takega lista." — Predsedništvo zaupnega odbora je po dani mu nalogi na shodu dne 6. decembra 1906 iskalo zaveznikov, s katerimi bi šli na skupno delo. Kjer smo trkali na vrata, povsod se nam je reklo, naj podamo pisan načrt učiteljskih teženj ter povemo, koliko moči reprezentuje učitpljstvo, ako bo treba nastopiti z novim političnim listom. V seji zaupnega odbora dne 7. februarja t. 1. sem podpisani predlagal, naj bi sklical shod dne 7. marca t. 1. g. tovariš Križman, ki ,je bil ud zaupnega odbora, a ta je odklonil to ualogo ter glasoval z vsemi drugimi odborniki, naj ga skličem jaz kot predseduik zaupnega odbora. Vdul sem se nerad tej zahtevi, ker sem že vse prejšnje shode te vrste vodil in zaradi njih tudi trpel škodo ter imel nevšečnosti. Po daljšem boju, ki sem ga imel sam s seboj, ali naj živim v zadujem desetletju svojega službovanja rnirno kakor drugi tovariši mojih let, ali iiaj stojim še nadalje v ospredju. ko se borimo za stanovske pravice, sera se odločil za zadnje. Hotel sem učiteljstvo na Goriškem voditi toliko časa do onih uspehov, ki so pri dobro organizovanem postopanju dosegljivi, dokler bi zapazil, da ima za tako nalogo kateri drugi tovariš potrebne lastnosti in proste roke. Na shodu, dne 7. marea 1.1. sem želel dobiti od učiteljstva informaeijo, da bi mogel napraviti preudarek za nadaljno delovanje zaupnega odbora. Hotel sem zvedeti, koliko moči tiči v učiteljstvu, če razinere nanesejo, da bi kazalo skupno z zavezniki ustanoviti nov list in novo stranko, v kateri bi imelo učiteljstvo prvo mesto. V ta namen sem hotel zvedeti: a) kakšen naj bi bil po mnenju večine učiteljstva tak list, b) koliko deležnikov z deležem po 100 K bi dobil tak list med učiteljstvom, c) koliko sodelovalcev in naročnikov bi se zanj oglasilo. — Shod se je izjavil, da bi učiteljstvo moglo vzdrževati tak list, če bi hotelo in če bi prišlo do prepričanja, da razmere zahtevajo ustanovitev takega lista, a na daljno rešitev dnevnega reda se večina zbora ni upala stopiti, boječ se, da bi se s tem učiteJjstvo zapletlo v škodljive težave. Na shodu ni nihče zahteval in tudi sklicatelj shoda ne, naj bi list začel takoj izbajati. Vsa zadeva je bila navezana na razne pogoje; vendar je zaupni odbor potreboval za svoje nadaljno postopanje informacije za slučaj, ako bi razraere zahtevale, da stopi v javnost z novim listom kot glasilom nove stranke. Ako bi se bilo oglasilo recimo okolo 20 deležnikov, ki bi bili pripravljeni pod gotovimi pogoji prevzeti deleže po 100 K, bi ti stopili na mesto zaupnega odbora, si izvolili predsednika ter sklepali, ali kaže ustanoviti list, kdaj naj bi se ustanovil, s či- gavo pomoejo itd. — Ko se je predsedništvo posvetovalo o tej zadevi, sem jaz predlagal, naj se ne skliče shoda vsega učiteljstva, ampak samo shod onih, o katerih je pričakovati, da bi mogli in hoteli stopiti v zadrugo, če jo bo treba ustanoviti. Moj glas je ostal osamljen; pridružil sem se potem tovari&em, katerim se je zdel splošni shod potreben Jaz nisem nikoli trdil, da se mora list takoj izdajati; izjavil sem pa proti mnogim tovarišem, učiteljstvo naj bo na to pripravljeno, da v slučaju potrebe nastopi z glasilom, ki bo zadostovalo njegovim opravičenim zahtevam. Kakor vsak drugi, ki pozna sedanje razmere v deželi, sem prepričan tudi jaz, da ne kaže nastopiti z novim listom in novo stranko, dokler volitve v državni zbor ne razjasnijo položaja. Ce zmaga Slogina stranka, pride slovensko učiteljstvo na Goriškera v oai položaj, v katerem se nahaja sedaj kracjsko učiteljstvo; če pa zmaga narodnonapredna stranka, se ta najbrže razeepi pred ali. po volitvah v deželni zbor na dve skupini, ki pojdeta vedno bolj vsaksebi. Učiteljstvo bi moralo biti pripravIjeno na vsak slučaj, da ne bo vršilo službe podajača ali zamorea, ampak zastopalo stanu vredno poleg skupnih narodnihtudi svoje interese, kakor delajo drugi izobraženi in organizovani stanovi. V ta namen mora učiteljstvo imeti svoje reprezentante tudi za one slučaje, ko se hoče posluževati svojih državljanskih pravic pri volitvah, in ti morajo imeti za seboj učiteljstvo. Vsa naša sedanja učiteljska društva se po svojih pravilih ne smejo pečati s političnimi zadevami. Ako se hoče učiteljstvo posluževati svojih državljauskih pravie v postavno in stanovsko dovoljenih mejah, je treba za to posebnih shodov in zaupnih odborov. Na teh naj učiteljstvo sklepa, ali se udeleži volitev ali ne, in če se jih udeleži, pod katerimi pogoji oddajo temu ali onemu svoje glasove. Na te shode naj vabijo one kandidate, ki pričakujejo, da bo učiteljstvo zanje glasovalo ter jih navežejo na gotove obljube. Iz povedanega je razvidno, da podpisani na shodu 7. marca t. 1. nisem nobenega samooblastno teroriziral in nobenega vabil na limanice, ampak vodil sem učiteljstvo pošteno in po svojem najboljšem prepričanju v volitvenih zadevah, ki se v sedaj obstoječih učiteljskih društvib, ker se ta po pravilih in obstoječib zakonih s takim; rečmi ne smejo pečati, ne morejo razpravljati. — Koristil sem učiteljstvu, ker sem 1. 1900. ustanovil deželno učiteljsko društvo, vodil to društvo in razne deputacije v odločilnih dobah, vodil vse dosedanje politične učiteljske shode vv obsegu nam dovoljenih mej, imel zato mnogo sitnosti, stroškov in dela. Storil sera vse to ne zaradi častilakomnosti ali da bi računil na hvaležnost svojih tovarišev — dobrota je sirota — ampak zaraditega, ker se za tako nehvaležne naloge in posle ni hotel ali mogel nihče drugi oglasiti in stopiti na nevarna mesta in ker sem bil vedno prepričan, da je najslabši političar oni, ki misli, da mu kaj dobrega doide brez njegovega sodelovanja sarao ob sebi. Ajdovščina, 21. aprila 1907. Fr. Baj t, nadučitelj.