PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na 96. seji dne 25. S. 1988 obravnaval poročilo o uresni-čevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v prvem trimesečju leta 1988 in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine v obrav-navo in sprejem. Izvršni svet bo ocenil možnosti za uresničitev resolu-cije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1988 in jih skupščini občine posredoval v uvodu ob obravnavi gradiva. IZVRŠNI SVET POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 v prvem trimesečju 1988 I.UVOD Sredi novembra je Skupčina SFRJ sprejela na predlog Zvez-nega izvršnega sveta program ukrepov in dejavnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Program je obsegal številne ukrepe in dejavnosti, ki so različne po značaju, dosegu in času, v katerem lahko dajo pričakovane rezultate. Cilji opredeljeni v programu so bili: zniževanje inflacije, ustalitev tokov družbene reprodukcije, postopno zmanjšanje nesorazmerij v blagovno-denarnih odnosih, finančnem sistemu, na področju mednarodne menjave in v razporejanju dohodka. Najpomembnejši ukrepi so bili: sprememba relativnih cen ter zamrznitev cen, devalvacija dinarja ter omejitve na področju osebnih dohodkov, skupne in splošne družbene porabe. Ukrepi cenovne politike so vnesli največje spremembe v pogoje gospodarjenja. Določena je bila najvišja raven cen in njihova zamrznitev do 15. maja 1988. Izvedeni so bili tudi precejšnji popravki cen v energetskih in surovinskih dejavnostih, za druge dejavnosti pa so bili priznani precej nižji porasti oziroma celo vrnitev cen na raven 1. oktobra. Ukrepi so negativno vplivali na obseg proizvodnje že konec leta 1987, še bolj pa v prvih mesecih letos. V organizacijah združe-nega dela so prenehali proizvajati oziroma zmanjšali proizvodnjo izdelkov, pri katerih administrativno določene cene niso zagotav-Ijale donosne proizvodnje. Obseg industrijske proizvodnje, ki je bil v letu 1987 v občini Ljubljana Vič-Rudnik za 0,6 odstotka višji kot v letu 1986, je bil v prvih dveh mesecih letos za 3,0 odstotka in v treh mesecih za 7,9 odstotka pod nivojem enakega obdobja lani. Podoben trend padanja obsega industrijske proizvodnje velja za mesto Ljubljana in SR Slovenijo. Izvedeno je bilo znižanje vrednosti dinarja do košarice valut za okoli 24 odstotkov. Ta popravke tečaja je bistveno izboljšal polo-žaj izvoznikov na konvertibilni trg, vendar pa je administrativno spreminjanje cenovnih razmerij v korist bazičnih dejavnosti v veliki meri izničilo učinek devalvacije. Tečaj dinarja je po 17. novembru drsel, vendar le v skladu z metodologijo, ki upošteva uradno ugotovljeno rast cen. Sive cene, ki jih statistika ne more upoštevati pa so v prvih mesecih trajanja ukrepov postale vse bolj vsakdanja stvar. Dohodkovna motiviranost za izvoz je zato zopet zelo zmanjšana. Še pred devalvacijo so bile bistveno znižane izvozne spodbude, pa še te izvozniki dobijo plačane z veliko zamudo. Podatkov o mednarodni menjavi od Narodne banke Slovenije še nimamo. Iz podatkov periodičnega obračuna za obdobje januar-marec 1988 lahko povemo, da so prihodki dose-ženi s prodajo na tujem trgu porastli za 275 odstotkov (celotni prihodek za 160 odstotkov). Delež izvoznih prihodkov v celotnem prihodku je v prvih treh mesecih lani znašal 4,7 odstotka, v celot-nem letu 1987 6,9 odstotka in v prvih treh mesecih letos 6,8 odstotka. Osebne dohodke vgospodarstvu in družbenih dejavnostih, razen nekaterih izjem, interventni ukrepi niso dodatno omejevali, omejena pa so bila izplačila v drugih negospodarskih dejavno-stih. Rast cen, ki jih spremlja statistika je imela v prvih mesecih letos trend padanja. Tako so cene na drobno v SR Sloveniji v primer-javi z enakimi obdobji leta 1987 imele rast v januarju 170,7 odstotka, v dveh mesecih 168,3 odstotka in v treh mesecih 165,1 odstotka. Podoben trend so imele cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in cene življenjskih potrebščin. Kljub takšnim podatkom pa ne moremo biti zadovoljni, saj je po odmrznitvi pričakovati velik porast cen. Zvezni izvršni svet je pripravil predlog ukrepov za uresničeva-nje ekonomske politike v letu 1988 po 15. maju 1988, ko naj bi prenehala veljavnost dela začasnih intervencijskih ukrepov. Predlog je pripravljen za nadaljnjo operacionalizacijo programa ukrepov in dejavnosti za znižanje inflacije in stabilizacijo gospo-darstva. V predlog so vključene tudi naloge, ki izhajajo iz memo-randuma o enoletnem stand-by aranžmaju z mednarodnim denarnim skladom ter celotne reorganizacije naše zadolženosti do tujine. Ukrepi, ki jih bo Zvezni izvršni svet predložil Skupščini SFRJ naj bi omogočali strukturne spremembe, oživljanje gospodarske dejavnosti in izvoza. V dveh fazah naj bi bile sproščene cene, z liberalizacijo uvoza naj bi se krepila konkurenca na domačem trgu. Zagotovljeno naj bi bilo dosledno izvajanje politike realnega tečaja dinarja in delovanje enotnega deviznega trga. Program predpostavlja, da bodo zagotovljena devizna sredstva v obliki »svežega denarja« od tujih kreditorjev in sicer v višini 1,41 mili-jarde dolarjev. V času izdelave poročila izvedbeni akti še niso znani. V zvezni skupščini je bil sprejet zakon o omejevanju razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke. Omejitve rasti so določene tako, da se raven osebnih dohodkov v ustreznem obdobju leta 1987 poveča za z zakonom določeno stopnjo. Spre-jet je bil tudi zakon, ki ureja področje skupne in splošne družbene porabe, v katerem so prav tako določene možne stopnje rasti porabe sredstev za te namene v posameznih obdobjih leta 1988. Predpisi za druga področja bodo znani konec meseca maja. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELAVLETU1988 2.1. POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA GOSPODARSTVO Rezultati prvih treh mesecev v letu so prvi podatek o finančnem uspehu in stanju v organizacijah združenega dela. Finančni rezultat enega samega kvartala pa še ne daje prave slike stanja, saj nanj vplivajo razni dejavniki kot so: sezonski značaj proizvod-nje (poslovanja), dolg cikel proizvodnje in podobno. Zaradi tega so indeksi rasti posameznih finančnih kategorij med organizaci-jami zelo različni, prav tako ti rezultati še ne dajejo prave slike stanja gospodarstva. Periodični obračun je bil izdelan v skladu z obračunskim zako-nom, ki je v veljavi 1. januarja 1987 in je bil lani tudi večkrat spremenjen, vendar pa so rezultati med obdobjema primerljivi. Razlika je pri obračunu prispevkov, saj v SR Sloveniji v letu 1988 večji del prispevkov za samoupravne interesne skupnosti družbe-nih dejavnosti obračunavamo iz bruto osebnih dohodkov in ne več iz dohodka. Celotni prihodek gospodarstva je znašal 250 milijard din, kar je za 160 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast celotnega prihodka, je bila najvišja v organizacijah iz gozdarstva (IND = 355), vendar te organizacije ustvarjajo le majhen del prihodkov gospodarstva. V industriji je rast znašala 151 odstotkov, prometu 160 odstotkov, trgovini 169 odstotkov in obrti 132 odstotkov. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev od celotnega pri-hodka je bil dohodek gospodarstva (58,6 milijard din) višji za 172 odstotkov, od tega za 171 odstotkov v industriji, 207 odstotkov v prometu in zvezah, 173 odstotkov v trgovini, 121 odstotkov v obrti. Izredno visoko rast je imel ustvarjeni čisti dohodek (IND = 295) in sicer v industriji (IND = 293) ter v trgovini (IND = 290). Osebni dohodki gospodarstva v prvih treh mesecih letos, razen nekaterih izjem niso bili omejeni z interventnim zakonom. Omeji-tev ie bila v izračunu družbeno primernega obsega sredstev za osebne dohodke v skladu z družbenim dogovorom. Organizacije V gospodarstvu občine je bila po podatkih periodičnega obra- so razporedile za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za čuna vrednost zalog za 95 odstotkov višja kot konec marca lani. 191 odstotkov več sredstev kot v prvih treh mesecih lani. Na Glede na bistveno višjo rast cen ocenjujemo, da so bile zaloge visoko rast čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke je realno precej nižje. Večji del zalog gospodarstva so imele organi- vplival obračun in plačilo prispevkov za družbene dejavnosti. zacije iz industrije (60,8 odstotka). Zmanjšanje zalog je delno Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 473.950 din rezultat ukrepov za izboljšanje likvidnosti v organizacijah, neko- ali 157 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1987. Osebni liko pa tudi zmanjšanega obsega proizvodnje. dohodki so torej porastli za petnajst indeksnih točk man) kot OBRAZLOŽ|TEV POSLOVANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA dohodek gospodarstva. Za akumulacijo so organizacije razpore- N|ZKQ STOpNJO AKUMULATIVNOSTI dile 5.861 milijonov din (IND = 222). V organizacijah iz treh področij dejavnosti so ustvarili 75 odstotkov akumulacije in sicer: DO ZMAGA iz industrije (2191 milijonov din, IND = 221), trgovine (1.281 Organizacija je v prvih treh mesecih letos dosegla le 94 odstot- milijonov din, IND = 305), finančnih in drugih poslovnih storitev kov obsega proizvodnje leta 1987 oziroma 88 odstotkov letoš- (895 milijonov din, IND = 218). Štiri organizacije iz industrije DO njega plana. Plutal, Iskra Merilna elektronika Horjul, llirija Vedrog in DO Kolin- Vzroki za nedoseganje plana so: nedosledno izvajanje reorga- ska TOZD Vinocet so ustvarile 64,3 odstotka sredstev akumula- nizacije, slaba delovna disciplina, odnos do dela, zastarel strojni cije industrije. Podobno odpade na dve organizaciji iz trgovine park, kasnitve pri dobavi materiala, zamujanje rokov kooperantov DO Kemofarmacija in DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina 78,2 in nepravočasen razvoj modelov. odstotka akumulacije trgovine. Največji problem organizacije je pomanjkanje ustreznih stro- Akumulativna sposobnost gospodarstva je znašala 1,6 kovnih kadrov. odstotka, kar pomeni, da so organizacije na 100 din povprečno Produktivnost se je povečala glede na lansko primerljivo uporabljenih poslovnih sredstev ustvarile 1,6 din akumulacije. obdobje predvsem zaradi večje izkoriščenosti delovnega časa in V prvem trimesečju letos so z izgubo poslovale tri organizacije strojnega parka, vendar še ni dosegla postavljenih ciljev. združenega dela. Te so bile: DO Zmaga, DO Avtomontaža TOZD Na prodajo izdelkov je vplivala manjša kupna moč prebivalstva Utensilia, DO KPLTOZD Komunalne gradnje Ljubljana. Znesek in slaba kvaliteta izdelave. Zaradi mile zime je delovna organiza- izgube 1.158 milijonov din je za devet odstotkov nižji od izgube cija morala znižati ceno sezonski obutvi. Pri prodaji postaja v enakem obdobju lani. Če bi izgubo v TOZD Komunalne gradnje vedno večji problem plačil. Neplačane terjatve so se samo v letu ocenili kot delno sezonskega značaja, pa je toliko bolj kritično 1988 povečale za 200 odstotkov. stanje v DO Zmaga in TOZD Utensilia. Veliko število organizacij Velik del obratnih sredstev je vezanih v zalogah, ki so konec v prvih treh mesecih ni razporedllo nič sredstev v poslovni sklad marca znašale 1.725 milijonov din. in za razširitev materialne osnove dela. Te poslujejo na robu Težka likvidnostna situacija zahteva od delovne organizacije, izgube in jim po pokritju stroškov, obveznosti za davke in pri- da najema drage kratkoročne kredite za premostitev finančnih spevke ter osebnih dohodkov delavcev, ne ostane nič sredstev za težav, ki po drugi strani z odplačevanjem obresti obremenjujejo razvoj. dohodek ali pa revalorizacijske odhodke. Zaskrbljuje vse slabša likvidnost organizacij. Po plačilu obvez- Celotni prihodek se je v primerjavi z lanskim obdobiem povečal nosti za manj razvite republike in pokrajino Kosovo je stanje za 157 odstotkov, porabljena sredstva pa za 188 odstotkov. Med v mnogih organizacijah kritično. Nekatere so za plačilo teh porabljenimi sredstvi imajo največji delež porabljene surovine in obveznosti celo najele kredite. Stanje denarnih sredstev na žiro material 49 odstotkov in nabavna vrednost trgovskega blaga 22 računu in drugih denarnih sredstev ter vrednostnih papirjev je odstotkov. bilo konec marca le za 17 odstotkov višje kot konec marca 1987. DO je ustvarila le za 91 odstotkov večji dohodek kot v prete- Organizacije poročajo o slabšanju stanja plačanih računov. klem letu. Z njim je pokrila vse obveznosti iz dohodka, ki niso Neplačani prihodki so znašali 6,5 odstotka fakturirane realizacije odvisne od višine ustvarjenega dohodka. Največji znesek pred- in so porasli za 172 odstotkov, kar je več kot realizirani prihodki stavljajo obveznosti iz naslova obresti 64.995 tisoč din (IND = 260). Organizacije iz gospodarstva občine so v prvem DO je to trimesečje poslovala z izgubo, ker ni uspela ustvariti trimesečju lani vdolžniško upniških razmerjih nastopale kot neto toliko čistega dohodka, da bi z njim pokrila v obračunskem dolžnik, v letošnjem letu pa ravno obratno. Zaradi velikega pove- obdobju obračunane bruto osebne dohodke. čanja terjatev do kupcev (IND = 273) - predvsem kritih terjatev in Izguba znaša 141.053 tisoč din. terjatev iz naslova čekov in menic, ter počasnejše rasti obvezno- sti do dobaviteljev vključno s tistimi iz naslova čekov in menic D0 avTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA (IND = 201), je gospodarstvo nastopalo kot neto upnik. T0ZD je že pos|ovno |et0 1987 zaključila z izgubo. Sprejet sanacijski program na poslovne rezultate v prvem obdobju leta __________'___________________________(v ^ijbn dini 1988 še ni mogel vplivati. GosromKsivo mpusmuA TRopvLNA______ TOZD proizvaja po naročilu, zato potrebuje večje zaloge razno- ________t______________i - in/1983 ind i-m/1988 md i-iii/i«; jc vrstnega materiala, predvsem lesa. Te zaloge veže|o obratna dLomi priicdek 2SD.060 26o 76.596 251 icb.066 7f>i sredstva in povečujejo revalorizacijske stroške. R3i«BijENA sredota 191.J8J 257 53.843 243 97.523 »a struktura zaposlenih je neustrezna v proizvodnji, še bolj pa se -"™ij'. 6-12l Z 3'Z Z ^ ^ la kaže v strokovnih službah. - revalorizacija 478 136 245 154 49 164 . . . , * ¦ ¦ ¦ uohmj< 33.576 272 24.754 271 10.543 7>i Razvoj proizvodov ni sledil napredku v tekstilni industnji. emjpni dchdcek 1.0« 99 7i 5 - - Glavni vzroki za nedoseženo planirano realizacijo in s tem tudi za RKKiREjfni eokxek a3.7i9 ^63 25.4U 264 io.543 273 jzqubo v periodičnem obračunu I —111/88 (520.861 tisoč din) so - *LL?»» ^. S« » LL » :« % vnez^deno.t.proizvodnlhkapacitet.predvsemz.radipomani. Dei čistega dotaKa za akunjacijo kanja naročil, uvoznega materiala in nekatenh pohzdelkov, pa s^-^v^^-uv. 5;T. uo *Z foo 'v " tud,zaradiokvarnastrojih,kisovVečinioddelkovzastareli. sto^a neproduktivne sposomosti v % 3,5. 117 3,4 u2 ;,4 fc Celotni prihodek je za 158% večji kot leto poprej. Na tujem trgu tckdča isjjba i.i56 ' 91 L62 i2o - - je organizacija ustvarila 28 odstotkov celotnega prihodka. m-uimi prmdki 16.653 272 e.;?. 2=1 i ss aj 107.431 195 :-5.2"7C 152 i\.!J_-t. :'¦¦ ^ jg^g^ I^^ZT^. tZ % ^Z Z lZ % Ustvarjeni čisti dohodek ni zadoščal za razPore]ene bruto - zalcge gotovih proizvodon 13.973 231 13.280 227 13t '.','- OSebne dohodke. - zaioge uaga 33.i3o 194 889 169 2t.324 s.: Neplačana realizacija, ki tudi vpliva na negativni finančni rezul-. hrez eiektixgcspodanitva tat, je znašala 432 milijonov din. 7 DO KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA TOZD KOMUNALNE GRADNJE TOZD je v prvih treh mesecih letos poslovala z izgubo v znesku 496.442 tisoč din. Izguba je delno posledica sezonskega značaja poslovanja. Poleg tega pa so po mnenju organizacije cene njihovih storitev prenizke, da bi lahko pokrile stroške goriv, maziv, amortizacije, vzdrževalnih del avtomobilov in drugih stroškov. TOZD je imela delavce vso zimo v pripravljenosti zaradi zimskega čiščenja cestišč (obveznost). Celotni prihodek se je povečal v primerjalnem obdobju za 135%, porabljena sredstva pa za 100%. Med porabljenimi sredstvi najbolj izstopajo: surovine in material, gorivo, druge proizvodne storitve, nadomestila za ločeno življenje, stroški za prehrano delavcev. TOZD v skladu s 94. členom zakona o celotnem prihodku ni obračunala obveznosti iz dohodka, ki so odvisne od njegove velikosti. TOZD ima v tem obdobju za 330 milijonov neplačane realiza-cije. DO TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Proizvodnja cigaret je v prvem trimesečju proizvedla 9 odstotkov manj cigaret kot v enakem obdobju lanskega leta oziroma 5 odstotkov manj od planiranih. TOZD je ustvarila 115 milijonov din akumulacije, kar je manj kot polovica ustvarjene akumulacije v enakem obdobju leta 1987. TOZD Torbica in TOZD Tobak akumulacije nista ustvarili. TOZD Tobak, ki je ob koncu leta 1987 izkazala motnje v poslo-vanju je pripravila predsanacijski program, v katerem so oprede-Ijeni vzroki za nastale motnje v sami TOZD, v delovni organizaciji in izven nje. Glede na ugotovljene vzroke v posameznih sredinah so pripravili program ukrepov. Vse aktivnosti se nanašajo pred-vsem na prvo polletje letošnjega leta, kajti potrebne so hitre in kvalitetne rešitve. DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV , Letni plan realizacije količinskega obsega proizvodnje je dose-žen 28 odstotno. Proizvodne kapacitete organizacije niso bile v celoti zasedene. Novi program, kljub velikim vlaganjem, še vedno niso nadome-stili zmanjšanega obsega naročil grelcev. V organizaciji je veliko novih perspektivnih oddelkov in predvsem od njih je odvisen poslovni uspeh v prihodnosti. Organizacija je dosegla le 15 odstotkov letnega planiranega celotnega prihodka, čisti dohodek pa so v celoti razporedili za bruto osebne dohodke. Likvidnostna situacija v organizaciji se slabša, kar je razvidno iz povečanih obveznosti do dobaviteljev in najetih kratkoročnih kreditov za obratna sredstva. Povečanje zalog vpliva na vezavo obratnih sredstev in na pove-čane revalorizacijske stroške. V kolikor ne bodo povečali finančne realizacije in zmanjšali zaloge, v bodoče ne bodo zmogli nadaljnjega vlaganja v razvoj in tudi ne v posodobitev strojne opreme. DO HOJA Delovna organizacija je v prvem trimesečju letošnjega leta ustvarila 6.495 milijonov din celotnega prihodka, kar je 2% pod pianiranim in 133% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dohodek organizacije je dosegel indeks rasti 390, kar pa še vedno ne zadošča za planirano akumulacijo. Vse TOZD so zaklju-čile prvo trimesečje pozitivno, vendar z minimalno akumulacijo. TOZD Galanterija Podpeč in TOZD Tesarstvo in žaga Škofljica pa sta izločili sredstva le za rezervni sklad. V TOZD Stavbno mizar-stvo so že v celoti uresničene zahteve sanacijskega programa o delovnih nalogah, ki smejo biti v obdelavi največ tri mesece. Dela po starih pogodbah - razen enega - v proizvodnji ni več, tako da se ta odvijajo bolj načrtno in tekoče. Število zaposlenih se je glede na stanje konec prvega trime-sečja lani zmanjšalo za tretjino. Z nabavo nove opreme, bodo povečali produktivnost in izbolj-šali kvaliteto ter tako postali konkurenčnejši. Periodični obračun TOZD kaže na izboljšanje poslovanja, ki je bilo doseženo s pre- 8 cejšnjimi napori vseh delavcev pri uresničevanju zahtev sanacij-skega programa. Ocenjujejo, da bi ob takšnem delu in normalnih zunanjih oko-liščinah v letošnjem letu lahko dosegli zastavljeni cilj - poslova-nje brez izgube. DO MERCATOR LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA V prvem trimesečju leta 1988 je TOZD dosegla pozitivnj finančni rezultat, vendar je z ustvarjenim čistim dohodkom pokrila v celoti samo razporejena sredstva za bruto osebne do-hodke. Ker TOZD v proučevanem obdobju ni obračunala sezonskega dela proizvodnje (poljedelstva in sadjarstva) predvideva, da je doseženi finančni rezultat le prehodnega značaja. Negativni finančni rezultat je dosežen v prireji mleka, vzreji telic in gradbeni operativi. Kljub vsakoletnim sprotnim popravkom cene mleka, ta še vedno zaostaja za cenami reprodukcijskega materiala in ostalih stroškov. Glede na odbobje januar-marec 1987 je izguba dose-žena z enim litrom mleka 119,3 din oziroma je letos 3,7-krat večja. Skupna prireja mleka je za 4 odstotke nižja kot lani, prav tako tudi število krav. Prireja mleka po kravi je enaka lanski. Rast celotnega prihodka in povečana masa izplačanih osebnih dohodkov sta tudi rezultat priključitve dela TOZD Strojni obrat Kozarje - gradbena operativa. TOZD Posestva je imela v prvem trimesečju likvidnostne težave. Obresti za najeta posojila so bremenile tako dohodek kot tudi revalorizacijske odhodke. GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE TOZD GRADBENI POLIZ-DELKI Poslovanje v prvem kvartalu je TOZD zaključila brez izgube s tem, da ni pokrila vseh obveznosti, ki so odvisne od višine ustvarjenega dohodka. Poslovanje je boljše kot v primerjalnem obdobju lanskega leta, vendar dosežena vrednost proizvodnje ne zagotavlja poslovnega rezultata, ki bi omogočal pokrivati obvez-nosti tudi iz čistega dohodka. Zaradi mile zime je proizvodnja tekla nemoteno, kar kažejo tudi podatki o količinskem obsegu proizvodnje za to obdobje, izra-ženo v norma urah. Celotni prihodek je bil za 218,5 odstotka višji od lanskega prvega kvartala in je porastel več kot porabljena sredstva. Stroški so se povečali za 164 odstotkov. Med materialnimi stroški imajo visok odstotek rasti surovine in material ter energija in transport. Drugi poslovni stroški naraščajo predvsem zaradi povečanih obveznosti do DSSS SOZD IMOS. Obveznosti \z dohodka so višje kot lani predvsem zaradi slabe likvidnostne situacije. Obresti od najetih posojil so bremenile dohodek. Zaradi nezadostno ustvarjenega dohodka TOZD ni pokrila vseh obveznosti, ki so odvisne od višine dohodka in to v znesku 71 milijonov din. INTEGRAL DO TOVORNI PROMET LJUBLJANA TOZD LJUB-LJANA TOVORNI PROMET Problemi, ki so TOZD spremljali v letu 1987 se nadaljujejo tudi v prvem kvartalu leta 1988. To so: - pomanjaknje dovolilnic za prevoz po cestah drugih držav - slaba struktura plačil kupcev - padec kupne moči in zmanjšanje blagovnih tokov predvsem v povratku za Jugoslavijo, kar je povzročalo prazne vožnje in izpad celotnega prihodka. Zaradi sezonskih vplivov na poslovne rezultate v TOZD ugotav-Ijajo uspešnost poslovanja pp dinamičnem planu. Kljub zmanjšanju števila vozil so presegli načrtovani obseg prevozov tako glede na lansko primerljivo obdobje kot na dina-mični plan. Število prevoženih kilometrov se povečuje v korist mednarodnega transporta. Celotni prihodek je za 205% večji kot v istem obdobju prete-klega leta, a po dinamičnem planu zaostaja za 17 odstotkov. Celotni prihodek je ustvarjen iz naslova voznih in ostalih prihod-kov, pri čemer se povečuje delež voznin. doseženih v mednarod-nem transportu. Materialni stroški so za 207 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani in za 18 odstotkov manjši od dinamičnega plana. Porabljeno gorivo, špediterski stroški, cestnina in dnevnice v mednarodnem transportu so odvisni od obsega dela in gibanja deviznih tečajev. Obveznosti iz dohodka so obračunane v skladu z zakonskimi predpisi. Glede na lansko obdobje so večje za 141 odstotkov in zaradi izpada celotnega prihodka manjše glede na dinamični plan za 17 odstotkov. Ustvarjeni čisti dohodek omogoča TOZD, da je pokrila med obračunskim obdobjem razporejene bruto osebne dohodke in ostanek namenila za rezervni sklad. V poslovni sklad in za razširi-tev materialne osnove dela ni razporedila nič sredstev. DO MIZARSTVO IG DO je v obdobju januar - marec dosegla količinski in vred-nostni plan. Kljub prizadevanju, da bi dosegli večjo akumulacijo jim to ni uspelo. Vzroki za to so predvsem v cenovnem nesoraz-merju med vhodnimi surovinami in končnimi izdelki. Cene suro-vin, materiala, energije neprestano rastejo, cene končnih izdel-kov so zamrznjene od novembra 1987. Celotni prihodek se je povečal za 135 odstotkov, od tega je 93 odstotkov ustvarjenega na domačem trgu in 6 odstotkov na tujem. Porabljena sredstva so se povečala v primerjavi z enakim obdobjem lani za 130%. Največji odstotek povečanja in tudi največja postavka so porabljene surovine in material. Obveznosti iz dohodka je delovna organizacija obračunala po veljavnih predpisih. Dohodek pa ji v največji meri zmanjšujejo obveznosti iz naslova obresti. Delovna organizacija je v težki likvidnostni situaciji predvsem zaradi neplačil njenih največjih kupcev Slovenijalesa in LTH. Kupci v glavnem plačujejo z menicami, ki so vnovčljive šele čez 90 dni. V Mizarstvu Ig so v začetku leta najemali kredite za plačilo računov večjih nabavljenih količin materiala, sedaj pa jih naje-majo tudi za vzdrževanje tekoče likvidnosti. Čisti dohodek je razporedila za bruto osebne dohodke, sklad skupne porabe - stanovanjski del in rezervni sklad. DO GRADBENO OBRTNO PODJETJE TRNOVO Proizvodnja delovne organizacije je sezonskega značaja. Nova gradbena in adaptacijska dela so znana šele, ko investitorji spre]-mejo zaključne račune in za investicije namenijo določena sred-stva. Že nekaj časa vlada na trgu močna konkurenca in pomanj-kanje dela. Cene gradbenega materiala se neprestano poveču-jejo, kar finančno negativno vpliva.na že sklenjene pogodbe, ker je razliko v ceni pri investitorju težko uveljaviti. Plačila naročni-kov velikokrat kasnijo. Celotni prihodek je le za 75 odstotkov večji kot v prvem kvartalu leta 1987, kar je premalo za rentabilno poslovanje. Zaradi prenizko ustvarjenega dohodka DO ni obračunala vseh obveznosti, ki so odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka. Ustvarjeni čisti dohodek pa je zadoščal samo za razporeditev bruto osebnih dohodkov. DO PLUTAL Kratko obraziožitev za DO Plutal navajamo zaradi izgube ob zaključnem računu ne pa zaradi slabega poslovanja v prvem trimesečju letos. Sanacijski program organizacije je sestavljen iz osnovnega in projektnega plana. Realizacija projektnega plana je načrtovana tako, da bo možna dejanska ocena doseganja šele ob zaključku leta, iz vsebine in analize posameznih projektnih planov pa je razvidno, da bodo dajali projektni plani fizične in s tem finančne rezultate z bistveno višjim učinkom v drugi polovici letošnjega leta. Organizacija je količinski obseg proizvodnje po osnovnem planu presegla za 13%, sanacijski program pa je v prvem četrt-letju realiziran 76%. Prodaja izdelkov je tako na domačem kot tujem tržišču pote-kala zadovoljivo. Organizacija je dosegla celotni prihodek v višini 7.953 milijo-nov din, kar kaže v primerjavi z lanskoletnim obdobjem porast za 401%, kar je 104% doseganja osnovnega plana in 76% doseganja sanacijskega programa. Kljub težavnemu položaju poslovanja so rezultati poslovanja zadovoljivi. Z realizacijo projektnega plana pa lahko organizaci|a pričakuje še boljše finančne rezultate. ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE V začetku letošnjega leta se je Gradbeni center Slovenije pre-selil v občino Center, tako da sedaj na obmoqu naše občine posluje 16 znanstveno-raziskovalnih organizacij. Po podatkih iz periodičnih obračunov, ki so nam jih znanstveno raziskovalne organizacije posredovale za obdobje 1.-3. 1988 so le te ustvarile 17.172 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 171 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Inštitut Jožef Stefan je v prvem trimesečju letos ustvaril 44 odstotkov celotnega prihodka, 41 odstotkov dohodka in 41 odstotkov druž-benega proizvoda ter zaposluje 41,4 odslotka celavcev v znan-stveno raziskovalnih organizacijah. Rezultati tega inštituta zato bistveno vplivajo na poslovanje raziskovalnih organizacij Za dosežen celotni prihodek obračunana porabliena sredstva so znašala 6.102 milijonov din, kar je za 150 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Gospodarnost poslovanja je v primerjavi z enakim obdobjem lani boljša, saj so organizacije na 100 din porabljenih sredstev dosegle 281 din celotnega prihodka, lani 260 din (IND 108). Prav tako se je zboljšala gospodarnost poslovanja v primerjavi s celim letom 1987, ko so organizacije na 100 din porabljenih sredstev dosegle 249 din celotnega prihodka. Dododek 11.070 milijonov din je porastel za 184 odstotkov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Inštitutu za matema-tiko, fiziko in mehaniko (IND 400), Metalurškem inštitutu (IND 385) in v Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 354). Majhno rast dohodka pa beležijo v Iskra Zorin TOZD Standardizacija. Ustvar-jen dohodek na delavca je znašal 5.613 tisoč din in je bil v primer-javi z enakim obdobjem lani za 175 odstotkov višji. Največji ustvarjen dohodek na delavca je imel Kemijski inštitut Boris Kidrič (7.937 tisoč din) in Elektroinštitut Milan Vidmar (7.009 tisoč din), najmanjši pa Iskra Zorin TOZD Standardizacija (2.218 tisoč din). Čisti dohodek je znašal 9.603 milijonov din in je porastel za 202 odstotka. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sred-stva za bruto osebne dohodke (IND 317) in zavzemajo kar 78 odstotkov čistega dohodka. Sredstva za poslovni sklad so večja za 188 odstotkov, sredstva za stanovanjske potrebe in druge potrebe investicijske in skupne porabe za 127 odstotkov in sred-stva za rezervni sklad za 103 odstotke. Sredstva za akumulacijo so se povečala za 165 odstotkov, delež akumulacije v dohodku je v prvem trimesečju 1988. leta znašal 16,5 odstotka, odstotka, v enakem obdobju lani pa 17,7 odstotka. Sredstva za akumulacijo so se odstotkovno najbolj povečala v Mptalurškem inštitutu (IND 1370), Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 865) in v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 709), zniža-nje pa beležijo v Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo (IND 4), Inštitutu za metalne konstrukcije (IND 49), Inštitutu za kako-vost in metrologijo (IND 69) in v Inštitutu za celulozo in papir (IND 72), Iskra Zorin TOZD Standardizacija pa ni ustvaril sredstev akumulacije oziroma je posloval z izgubo. DO Iskra Zorin TOZD Standardizacija je organizacija skupnega pomena v SOZD Iskra. V strukturi celotnega prihodka TOZD Standardizaci|a zavzemajo 80% združena sredstva oziroma sredstva svobodne menjave dela. V letu 1988 je SOZD Iskra prešla na novo metodologijo združeva-nja oziroma financiranja določenih dejavnosti, zaradi katere je Iskra Zorin TOZD Standardizacija v prvem tromesečju 1988 izka-zala izgubo v višini 18.080 tisoč din. V TOZD so v tem obdobju ustvarili le 13% celotnega prihodka planiranega za leto 1988. V izdelavi je nova metodologija združevanja sredstev, ki predvi-deva večji delež sredstev za TOZD Standardizacija. Po sprejetju nove metodologije bo SOZD Iskra izvedla tudi poračun vseh plačanih akontacij v letošnjem letu za DO Iskra Zorin TOZD Standardizacija, tako da že v obdobju I.—VI.^88 ta TOZD ne bo posloval z izgubo. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so najboli povečali v Inštitutu za celulozo in papir (IND 430), Elektroinštitutu Milan Vidmar (IND 371), Inštitutu za gozdno in lesno gospodar-stov (IND 364) in v Urbanističnem inštitutu (IND 363). Stopnja akumulativne zmožnosti je večja za 9 odstotkpv in stopnja reproduktivne zmožnosti za 14 odstotkov. Povprečni osebni dohodek na delavca je znašal 736.468 din in Povprečni obračunani čisti osebni dohodek v negospodarskih je porastel za 176 odstotkov. Najvišje povprečne osebne dohodke OZD na zaposlenega je bil v analiziranem obdobju 547.781 din, so v prvem trimesečju 1988 imeli zaposleni v Urbanističnem kar je za 144% več od lanskega enakega obdobja. inštitutu (935.219 din), v Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo (874.460 din), v Inštitutu za celulozo in papir (847.240 din) in 2.2. ZAPOSLOVANJE v Inštitutu Jožef Stefan (820.318 din). Najnižji povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa so imeli v Inštitutu za geodezijo in v letu 1 ^87 *e bila rast zaposlovanja v občini 1,4% in se je fotogrametrijo (427.521 din). v P"merjavi z letom 1986 zmanjšala skoraj za polovico. Od tega se je število zaposlenih povečalo v družbenem sektorju v pov- TABELA 2: Finančni rezultati poslovanja znanstveno raziskoval- Preč'" ^ 1,1%, v zasebnem sektorju pa za 5,4%. Za letošnje leto nih organizacij v obdobju 1 -3 1988 razpolagamo trenutno e s podatk. o g.banju štev.la zaposlen.h v 000 din prvih dveh mesecih leta, pri čemer mmamo podatkov za zasebni ------------------------------------------------------------------------------------- sektor. ELEMENT___________________I-III/87________I-III/88 IND v družbenem sektorju se je število zaposlenih do konca febru- Celoten prihodek 6 345 900 17 171 716 ~Žn arja povečalo za 5% v primerjavi s koncem decembra 1987. Pri Porabljena sredstva 2.442.818 6.102.204 250 tem se ie števil° zaposlenih povečalo v gospodarstvu za 7,4%, - amortizacija 558.756 1.577.888 282 v negospodarstvu pa za 0,2%. Doseženi dohodek 3.903.082 11.069.512 284 če Pa primerjamo povprečno število zaposlenih v lanskih prvih Razporejeni dohodek dveh mesecih z letošnjim enakim obdobjem ugotovimo 7% pove- zmanjšan za čisti čanje ^tevila zaposlenih v družbenem sektorju in sicer v gospo- dohodek 721.245 1.466.137 203 darstvu 8,8% povečanje, v negospodarstvu pa 3,3% povečanje. Čisti dohodek 3181837 9 603 375 302 Na ia^° visoko povečanje števila zaposlenih v tem kratkem - razporejena sredstva obdobju letošnjega leta je vplivalo visoko povečanje (za 848 za OD 2 359 386 7 479.392 317 zaposlenih) števila zaposlenih v dejavnosti promet in zveze. Do - za stanov potrebe in takega povečanja v tej dejavnosti je prišlo le zaradi priselitve druge potrebe invest Integrala TOZD Tovorni promet iz občine Ljubljana Šiška, ki je skupne porabe 130.685 296.022 277 bila opravljena že v preteklem letu, vendar pa so bili do letoš-Akumulacija 691.766 1.829.961 265 njega leta zaposleni iz tega tozda še vedno vodeni pod občino Izguba - 18.080 - Ljubljana-Šiška. Sredstva za Vidnejše povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu v primer- reprodukcijo 1.250.522 3.407.849 273 Jav'z enakim lanskim obdobjem beležimo le še v gradbeništvu Delež akumulacije (47,5% - zaradi preselitve delavcev iz ene občine v drugo, zaradi v dohodku (%) 17,7 16,5 93 gradbenih del) in v vodnem gospodarstvu (12,6%). Zmanjšalo pa Oelež akumulacije ' ' ^ Je število zaposlenih v gostinstvu in turizmu (za 14,3%). v čistem dohodku (%) 21,7 19,1 88 V negospodarstvu se je število zaposlenih povečalo v primer- Stopnja akumulativne Jav'z enakim lanskim obdobjem v zdravstvu in socialnem varstvu zmožnosti(%) 3,5 3,8 109 za 5,7% ter v izobraževanju za 3%. Stopnja reproduktivne • Obdobje prvih dveh mesecev prav gotovo ni pravo izhodišče za zmožnosti (%) 6,3 7,2 114 izdelavo kakršnihkoli zaključkov glede gibanja zaposlovanja Poprečno število ' ' v tekočem letu. Prav tako je po posameznih občinah mesta zaposlenih Ljubljane težko oceniti stopnjo zaposlovanja zaradi številnih seli- - po stanju konec tev OZD med 'etom iz ene občine v drugo. meseca 1.998 2.071 104 V prvih treh mesecih letošnjega leta so OZD v občini prijavile - po delovnih urah 1.915 1.972 103 884 vseh potreb po delavcih, kar je za 39,5% manj kot v enakem Oohodek na delavca 2.038 5.613 275 obdobju lani. Največ potreb je bilo po delavcih s VII. stopnjo Čisti OD na delavca strokovne izobrazbe (22,9%), sledi IV. stopnja (18,6%) in V. stop- - mesečno povprečje nja strokovne izobrazbe (17,3%). v ,jjn . 267.097 736.468 276 Pokritih je bilo manj kot polovica vseh prijavljenih potreb (400). ------------------—---------- Najslabše so bile pokrite prav potrebe po delavcih s VII. in VI. ORGANIZACIJE IZ NEGOSPODARSTVA ' stopnjo strokovne izobrazbe. Potrebe po delavcih brez poklica so bile pokrite najbolje (88,1%), sledita pa V. stopnja s 56,9% kritjem V analizo poslovanja je vključenih 51 od 53 OZD, katerih poslo- jn iv. stopnja z 52,1% kritjem potreb po delavcih. vanje spremljamo, znanstveno-raziskovalne organizacije niso v prvih treh mesecih letošnjega leta se je število brezposelnih vključene. v občini še povečalo in je konec marca znašalo 457. Največje Celotni prihodek je v analiziranem obdobju porastel za 158% število iskalcev zaposlitve ima I. stopnjo strokovne izobrazbe (143 ter dosegel 23.334.789 tisoč din. Največji porast so dosegle ali 31,3%), sledi V. stopnja(92ali 20,1%) ter IV. stopnjastrokovne kulturne organizacije (IND 306), za njimi zdravstvene organizacije jzobrazbe (69 ali 15,0%). (IND 282), organizacije socialnega varstva (IND 260) ter organiza- Na v. stopnji strokovne izobra2be prevladujejo še vedno gim- cije izobraževanja (IND 250). nazijski maturantje, veterinarski in lesarski tehniki, na IV. stopnji Rast porabljenih sredstev je za 21 indeksnih točk nižja kot rast pa elektronik-energetik in frizer. celotnega prihodka. Nižjo rast je izkazalo 32 organizacij, višjo pa Med ^^ iska|Cj zaposlitve v občini je 42,9% mladih, starih do 18. pri čemer izstopata Knjižnica Prežihov Voranc in Interna 26 in 26,6% jih išče prvo zaposlitev. klinika Trnovo. Delei težje zaposljivih znaša 36,9%. Razporejeni dohodek se je povečal za 175% glede na enako v )etu 1987 se je v občini Ljubljana Vič-Rudnik zaposlilo 284 obdobje lasnkega leta in znaša 15.234.805 tisoč din. Rast razpo- prjpravnikov, kar je za 6,9% manj kot v letu 1986. rejenega dohodka je za 17 indeksnih točk višja od rasti celotnega Za |et0 1988 razpolagamo le s podatki za januar in februar. prihodka; izkazalo jo je 32 organizacij. v teh dveh mesecih se je zaposlilo v občini 26 pripravnikov, kar je V prvem tromesečju leta 1988 sta izkazali izgubo dve organiza- skoraj po|OVica manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Od ciji: Radio Student 2.580.412 din oz. 2,6% celotnega prihodka tega je ime,a 15 pripravnikov V., 5 pripravnikov VI. in 6 PriPravni-zaradi izpada dotoka sredstev s strani SIS za zaposlovanje in kov V)| stopnjo strokovne izobrazbe. Interna klinika Trnovo 275.201.200 oziroma 61.5% celotnega pri- v ,etnih načrtjh zaposiovanja so OZD v občini napovedale. da hodka. bodo v |etu 1988 Zaposlile skupaj 372 pripravnikov. Pričakujemo, Konec prvega četrtletja tega leta je bilo v negospodarskih OZD da se bo večje število pripravnikov zaposlilo v drugi polovici leta, zaposlenih 4.357, delavcev kar je za 4% več kot konec prvega vendar pa menimo, da napovedanega števila pripravnikov zdru- četrtletja lani in 4,5% več kot konec preteklega leta. ženo delo ne bo zaooslilo. 10 Ot UCnMtRnntll UCM HVt DO UVAR lDZD LBK 15B.819 40,9 ^7.601 51,3 351 2.3. MEDNARODNA MENJAVA n, kdunska iraB vmocEr 68.780 4,7 354.797 12,3 aa Podatkov Narodne banke Slovenije o ekonomskih odnosih °°m 5.615 0,09 192.070 1,4 seo stujinovletošnjemletuševednoni.sajnovaobdelavapodatkov LL^^™ nZ % ŽZ w Z še vedno ni stekla.* m mizaisivo ™ovd 1.958 - - - - Vsem dobrim sklepom in načrtom navzlic se večina problemov do romšro - - prenaša iz preteklega leta, s tem da se stanje še zaostruje. n> kz veuke uSče 43.198 6,2 130.244 7,4 302 Bistveni pogoj poslovanja - uvozne pravice, ki bi jih moraleOZD m^"»"«« 8225 ^1 ^6-953 13'7 8l4 poznati ze konec lanskega leta. so bile nejasne še v mesecu 1^~T *5Z % ^Z Z " januarju in delno v februarju. id nw tozd galahierija 18.013 13,7 48.778 13,8 zn. Ker družbeno priznane reprodukcijske potrebe (DPRP) za leto ro rašica khjul 13.495 11,8 29.137 12,6 a6 1988zauvozšenisoizračunane, je ZIS sprejel sklep, dasezaprvi m inikkal viatcr tozd uibu«« 1.328.829 40,3 5.753.494 57,3 433 kvartal 1988 določi avans 25% izračunanih pravic v letu 1987, ¦»«tuml»i« 254.419 9,9 179.1« 3,1 10 uvoz blaga na režimu kontingentov se je vršil v okviru veljavnega -----------------------------------------------------------------------—~ kontingenta za leto 1988, uvoz opreme pa lahko OZD prijavljajo ™: Ti^&± rezuitati posio«nja v obdobju 1 - 3 A9B8 v okviru kvot za uvoz opreme (plačila uvoza opreme so možna v višini 45% od obračunane amortizacije za opremo v višini 12% od ustvarjenega izvoza na konvertibilno področje v letu 1987). V organizacijah različno ocenjujejo realizacijo plana izvoza: Razmere glede plačevanja s tujino se niso spremenile. Plačeva- DO Hoja nje v tujino še vedno poteka po 110. členu Zakona o deviznem Plana izvoza v 1. tromesečju niso dosegli zaradi zamikov naro- poslovanju, poleg tega pa je realizacija plačila odvisna tudi od čil za TOZD Tesarstvo in žaga Skofljica in TOZD Pohištvo Polhov mesečno dodeljenih kvot posameznim poslovnim bankam. Pla- Gradec. Predvidevajo, da bodo v šestih mesecih dosegli planirani čevanje v tujino letos zahteva tudi precej več administriranja, saj polletni izvoz. poslovne banke vsak mesec dobijo od NBJ dve kvoti - potrdilno DO Iskra Merilna elektronika Horjul in plačilno. Potrdilna predstavlja možni obseg deviznih sredstev Na klirinško področje so izvozili za 3,3% več kot v enakem v okviru katerega se lahko prijavljajo novi posli, za katere obdobju lanskega leta, na konvertibilno področje pa so izvozih poslovna banka izda potrdilo o zagotovitvi deviznih sredstev. okrog 11% manj kot lani. Tako so ponovno povečali delez izvoza Plačilna kvota pa pomeni dejansko možnost plačila v tujino na klirinško področje, kljub temu pa je tudi na konvertibilnem v tekočem mesecu področju dosežen pozitivni premik, izvoz osnovnega programa je Plačevanje v tujino tudi letos poteka s precejšnjimi zamudami, za 41% večji kot lani, izpad pri konvertibilnem izvozu gre tako le kar povzroča težave pri zagotavljanju surovin in reprodukcij- na ""ačun dopolnilnega programa. skega materiala, zlasti v proizvodnii, ki je namenjena za izvoz na D0 "ir'ia Vedrog konvertibilno tržišče v Pnit] treh mesecih letošnjega leta so izvozih 437 t gotovih Ob upoštevanju vse administrativne regulative je bil v LB vzpo- izdelkov, kar je za 8% več kot v enakem obdobju lanskega leta. stavljen sistem vezave koriščenja uvoznih pravic in izvrševanja Predvidene strukture izvoza, ki je bila plansko usmerjena pred- vseh plačil v tujino na ustvarjeni devizni priliv. S tem sistemom je vsem na konvertibilni trg, niso dosegli, saj zavzema izvoz na biladoseženavsajdelnamotiviranostOZDzaustvarjanjevečjega klirinško področje še vedno visok delež. deviznega priliva. Negotovost v zvezi z devizno zakonodajo se še Organizacije veliko pričakujejo od ukrepov, ki naj bi začeli vedno nadaljuje, saj so delegati republiške skupščine na svoji seji veljati v začetku junija. Novi pogoji naj bi omogočih precej večje 16. marca zavrnili predlog zisa, da bi začasno veljavnost 200. b. delovanje ekonomskih in tržnih dejavnikov v mehanizmu delova- člena deviznega zakona podaljšali še za naslednje četrtletje ter nja deviznega trga, izvoza, uvoza, plačevanja in reahzacije deviz- ponovili januarsko zahtevo zisu, da do konca tega četrtletja nega priliva ter ekonomskih odnosov s tujmo. sprejme devizni zakon, ki bo upošteval predloge Gospodarske „ . NALOŽBE zbornice Jugoslavije. Edini podatki o izvozu posameznih organizacij, ki so trenutno Na področju naložb je tudi v letošnji resoluciji dan največji na voljo, so doseženi prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, povzeti iz poudarek komunalnemu opremljanju obeh prioritetnih proizvod- periodičnih obračunov posameznih organizacij. Podatki so raz- nih con VP-1/2 Rudnik in VP-6/1 Plutal. Medtem ko je primarna vidni iz tabele. komunalna oprema Plutalove cone zaključena, se območje rud- niške cone ne opremlja skladno s programom in potrebami taeeia 3 : prihxki, usivAiuHn na tujem ttcu po ozd iz oac&jA 0B&N1 investitorjev. Eden od vzrokov je nepopolna zasedenost cone, ljubuana nč-mmm ^ ^ ^ dmgj pa je prav gotovo & vedno n"ejasen položaj Proizyodno --------------------------------------p.itad.^tv, ^ EiW.^tv. daiež—55" transportno distribucijskega centra Kemije, katerega delež 0 z D r^S?/ v e^-^-3/ v ™& v strukturi stroškov urejanja stavbnega zemljišča znaša kar 29 ------1-------------------------~^-----f-----~^-----f—j-j^- odstotkov za letošnje leto planiranih sredstev. ------------------------------------------------------------------------------^— Kljub velikemu interesu zlasti nekaj gradbenih organizacij za SSSSJSST1™ ^S Z ^ Z ™ na.ozbevproizvodniconiVP-9/iškofljicaocenjuiemodanam ro avtochtaža tozd moeiLiA 183.358 19,2 636.496 27,8 3*7 zaradi izredno zahtevne komunalne opreme tega območja, ne bo ddicvil 49.993 4,8 286.924 14,2 574 možno realizirati programa. Da bi zagotovili zlasti možnost novih ddhg . 41.975 4,0 68.837 2,4 164 delovnih mest v lokalnem centru Velike Lašče je bil naroCen ro m ^2-** 176 i-*"-"* ^5 m zazidalni načrt za območje urejanja VP 29/1 Velike Lašče, ne pa »LT SS Z 2 -- T3;t Z tudl za obmoCje urejanja VP 14/2 Silvaprodukt, ki ga bo treb* ro sumhijales savAPimKr ¦ n.486 4,9 39.132 8,0 3« vključiti v program sklada stavbnih zemljisc. id iukija veikc 330.562 8,9 1.262.250 13,1 332 Na področju konkretnih naložb delovdih organizacij se cilji ne id sa« ieze tozd sem 42.6oi 5,0 119.409 6,8 280 uresničujejo skladno z začrtanimi. Od 28 planiranih investiciji(17 m^A™33"* ----- je takjh kj SQ bj|e začete pred ,etošnjim letom) se v skladu w ušrnur jožf sufan 2"» 0^09 76.798 1,0 3355 ssprejetimi terminskimi plani odvijajo le naložbe DOZastavaavto do nvr 27.968 3,5 130.610 7,8 467 Ljubljana ob Tržaški cesti, ki je zaključena, DO Lesnina TOZD do Dšmvr za csusujm m papir 8i6 0,6 94.523 18,8 U584 Veletrgovina v coni VP 2/4 Koprska, Mercator Rožnik TOZD nTLnv^ ZZ :;93 *Z Jf u Dolomiti s preskrbovalnim centrom Trnovo ABC Pomurka DČ Do Kn> - Tabor s trgovino na Skofljici in tudi DO Iskra SEM, ki se bo jjinija preselila v novozgrajeno tovarno v coni VP-6/1 Plutal. Vsa oStala _____________ investicijska gradnja je zastala oziroma se neprimerno počasneje * V bodoče jih bo Narodna banka prevzemala od Zveznega odvija kot je bila planirana. Na upočasnitev investicijskih aktivno- zavoda za statistiko in ne več neposredno od zvezne carinske sti vplivajo predvsem zmanjšana akumulativna sposoBfiost uprave _ gospodarskih organizacij, ki je odraz vse težjega staaia v gqsqo^ 11* ¦ darstvu, zaostreni pogoji kreditiranja in visoka stopnja inflacije, pogojev, tako prostih površin za gradnjo kot najemnih poslovnih ki zmanjšuje vrednost investicijskih sredstev. prostorov, ki naj bi omogočili načrten in s tem kvalitetnejši razvoj osebnega in združenega dela drobnega gospodarstva. 3. GOSPODARSKI RAZVOJ v sli iYnieiava kmičnih izdeikov 16,5 105,7 91,3 95,2 101,1 nika o oddaji, občinska komisija za oddajo najemnih poslovnih oi.-i 1-iT.izv.rtijn gradb.mtonaia 6,0 177,9 pj-5,5 32,2 3,8 prostorov skrbi za smotrno izrabo teh prostorov. V letošnjem letu oi.v ivcn.vodn.ia ^,-, i^n 87,0 91,4 58,2 93,5 bi| oddanjh 7 prostorov. Dva prostora sta usposobljena in se 0123 Proizvodnja kcrčnih les.izd. 84,5 95,3 173,7 158,3 ' r . . .. . , . '. . oi.t, rroi^vcrinja ^tovijenih teiat. dejavnosti v njih ze izva)ajo (deficitarna dejavnost servisiranja ^*k™ . _ " ^7'7 'a'5 " " malih gospodinjskih strojev in trgovina otroške konfekcije). Trije 0!.>* FVoizvodnja iisnjene obutve 3.5 83,2 79,7 105,0 60 9 olv pro.zvoonja živiisk.h proizv. i.o 99,2 ui,4 103,4 92,3 najemni poslovni prostori: za trgovino z drobno zeleznino na oiJi rroizvodnja pijač 5.9 n6,7 84,2 171,5 ia7,7 Dolenjski cesti, za trgovino osnovne preskrbe na Tržaški cesti in oi.v Fvo1Zvodnja in Predeiava tobaka 16.2 105,0 91,6 125,9 127,9 za obrtno dejavnost popravljanja oblačil na Škofljici, pa bodo ™!5 tatei™ S!^*ia!l in proizv '' ^'^ ^1" ~ " zaradi potrebne specifične opreme urejeni v mesecu avgustu. "^^" '________ 4.7 io6,2 82,6 ______^^ Prostor v CDG I, ki je v neposredni soseščini Obrtnega združenja, ™f" ioo,6 92,1 U4,3 102,3 smo namenili službi za registracijo računov, ki je te dni že pričela z delom, drugi prostor pa Centru za prenos znanja in tehnologije. Vir: Poročilo IND-1 Zavod SR Slovenije za statistiko Kljub izredno omejenim možnostim smo februarja letos zago- tovili sredstva za nakup novih prostorov v CDG II, s čimer bomo - ........ . . ,, . . povečali izredno skromen fond najemnih poslovnih prostorov za Padanje .ndustnjske pro.zvodnje je v velik. men posledica ^ca 300 m2 novih površin. mterventmh zakonov povecanja cen surovmam ob zamrznjen.h Ro datkjh naM dan 15 5 1988 je na dročju drob cenah koncnih izdelko« v neka enh organizacjah pa ,e vzrok za s darstva registriranih skupaj 1606 obratovalnic s skupaj manjso proizvodnjo tud. ,zrabl,enost stro,ev in slaba kvahteta ?681Pzapos|enimL Med posameznimi skupinami obrtnih dejavno- reproauciisKegamateriaia. ...... stl ni prišlo do večjih sprememb. Še vedno sta najmočneje zasto- Oskrbljenost z domacimi in uvozenimi surovinami ie bi azado- . , ¦ ¦ . K ... . . . . . ' , ' . , ... .. ... . .... , , , • ¦• u "••»'•auu skupim avtoprevoznistva in predelave kovin. Kot posebnost voljiva, saj je bila knticna le v treh organizacnah. \ 4 . . K . . .K.. .. . . . . . . . , .; ., . . . . .. . ..,..' , ..... etosniega eta ahko prvic ugotovimo, da je izredno porastel Vec tezav so imele organ.zacue pr.narocl.hza dornaci trg m za ^ 9bčanov ^ ?av|janj^ vseh vrst dejavnosti iz ^dročja 1ZaV°kZntifinie "^0' " ^1"' ^93™^ S'ab°' V P6t'h prodaje na drobno (trgovina), v stalnem porastu pa je tudi število p rl ICn°' t. i. intelektualnih dejavnosti za svetovanje iz najrazličnejših po- 3.2. DROBNO GOSPODARSTVO dročij. Izbolišania strukture celotnega gospodarstva občine, h kateri Za enega temeljnih nosilcev razvoja v obstoječi gospodarski drobno gOspodarstvo prispeva pomemben delež, ni mogoče strukuri v tem srednjeročnem obdobju je opredeljeno drobno doseči samo z večanjem števila enot v osebnem delu ampak gospodarstvo. Zato je tudi letošnja usmeritev na tem področju z razvijanjem obstoječih in ustanavljanjem novih enot drobnega predvsem odpravljanje ozkega grla, ki je kljub pozitivni davčni gospodarstva v združenem delu. Izvršni svet je v mesecu marcu pohtiki in siceršnjemu posluhu družbenopohtične skupnosti, podpr| pobudo za ustanovitev dveh malih produkcijskih enot, zaviral njegov hitrejši razvoj. Gre za zagotavljanje prostorskih katere sta predlaqali Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 12 VTOZD Kemija in kemijska tehnologija ter Občinska konferenca 3.*. Gozdarstvo ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik je podala tab. 6 Biagovna proizvodnja (m?) pobudo za ustanovitev male enote drobnega gospodarstva DO ___________________________________________________ Mikro, ki se bo ukvarjala z načrtovanjem mikroračunalniške pro- Fian Reai. i n d e k s i____ gramske opreme in računalniško podprtih sistemov ter z izobra- Lastm tvo 1988 i_m/88 Heai. ževanjem uporabnikov le-teh, z raziskovalnim delom na področju i-ih/68 r-i-iii/p računalništva, servisiranjem opreme in računalniškim inženi- _____________________________i-ih/87__________ ringom. ^^ gkofljica 14.000 5.95* 179 *2 FNT VTOZD Kemija pa ustanavlja Center za prenos znanja in tehnologije. Namen nove delovne organizacije, ki bo začela e s poslovanjem v drugi polovici letošnjega leta, je prenos razisko- tozd Posestva 3-*6Q 2.259 17?________65 valnih dosežkov na področju kemijskih in sorodnih dejavnosti a.družbeni sektoh 26.597 12.85* 120 *8 v prakso. Cilj novoustanovljene DO, ki pomeni nove organizacij- : ske možnosti za učinkovitejše povezovanje strokovnih potenci- TOK škofijica 43.250 16.86* 170 59 alov na Univerzi z gospodarstvom, je predvsem oblikovanje teh- tok Ljutijana_____29.000 7.779________583________27_____ nološko in strokovno zahtevnejših programov in vpeljevanje le- b. zasebhi sektoh 72.250 24.6*5 206 5* teh v proizvodnjo odstoječih delovnih organizacij. Istočasno pa je -------------------------------------------------------------------------------------------- lahko ta Center tudi inkubator, v katerem se bodo rojevale nove skupaj (a + b) 98.8*7 37.*97 166 58 zamisli o proizvodnji, se z njegovo pomočjo razvijale in presajale •¦¦««¦«¦-_-•¦¦"«•»-««¦•-•«»-¦¦«-=«=—«-¦"_¦--•«"««-«¦ kot nove male DO v življenje. 3.3. Kmetijstvo 3.5. TRGOVINA Pretežna kmetijska tržna proizvodnja na območju občine sta Stalna skrb skozi vse tekoče srednjeročje je na področju trgo-mleko in meso. Prireji mleka in mesa je podrejena tudi struktura vjne namenjena zlasti trgovini osnovne preskrbe, njeni založeno-setve na njivah. sti, delovnemu času in tudi novim prodajnim površinam. Spomladanska setev je opravljena na vseh njivskih površinah. ja Skrb je poudarjena tudi v letošnji resoluciji. Predvideni Dve tretjini ornih površin je zasejanih s koruzo in krmnimi rastli- naložbi, market na Škofljici in preskrbovalni center Trnovo (prva nam'- z razširjenim in druga z ožjim programom od načrtovanega), Realizacija odkupa mleka in klavnega goveda je v prvih treh potekata skladno s sprejetim terminskim planom. Na Škofljici bo mesecih leta 1988 sledila načriovanemu odkupu. Odkupljeno je nova trgovina odprta ob koncu prihodnjega meseca, trnovski 19.138 hl mleka in 335 ton klavne govedi. Odkupna cena mleka je center pa v začetku meseca septembra. bila povečana v januarju. Kmetje dosegajo višjo ceno mleka tudi Naročena je lokacijska dokumentacija za gradnjo železnine z boljšo kvaliteto mleka, k čemer prispevajo tudi opravljeni pre- v Velikih Laščah. Skupaj s krajevno skupnostjo ugotavljamo ventivni ukrepi zdravstvenega varstva živali. možnost gradnje trgovine v Kozarjah in ponovno tudi lokacije za Zaradi manj ugodnih odkupnih cen za konje in žrebeta kot trgovino osnovne preskrbe na Brezovici, kjer privatni lastnik ni v preteklih letih, upada interes rejcev za pitanje žrebet, zato je Več pripravljen prodati nekaj metrov svojega zemljišča, da bi tudi odkup konj in žrebet manjši kot v prejšnjih letih. trgovini zagotovil možnost napajanja in parkiranja. Ureja se pri- V letu 1988 se nadaljuje izvajanje načrtovane izboljšave kmetij- vatna trgovina na Lavrici, ki bo v juliju letos že pričela z obratova- skih zemljišč z melioracijami. Izvršena je hidromelioracija na 133 njem in nova manjša trgovina osnovne preskrbe na Tržaški cesti, ha na Resniku. V pripravi je izvajanje hidromelioracije Horjul C in ki bo odprta avgusta. izdelava tehnične dokumentacije za hidromelioracijo Brezovica. v zvezi s trgovino na lokaciji Kamžišče - Ig teče postopek za Realizacija organiziranega odkupa kmetijske proizvodnje do postavitev skupnega predstavnika solastnikov, izdeluje se tudi koncaletaboodvisnapredvsemodcenovnepolitikezakmetijske cenilni elaborat - vse to pa je osnova za izpeljavo odškodnin-pridelke. Že več let trajajoče nesorazmerje cen med reprodukcij- skega postopka. Pri tem je vendarle treba povedati, da investitor skim blagom in kmetijskimi pridelki zmanjšuje celokupno kmetij- dO Tabor Grosuplje, ki se je opredelil za gradnjo ižanske trgovine sko proizvodnjo, ki postaja vse bolj samooskrbna. V kolikor bodo na lokaciji, določeni z zazidalnim načrtom, svojega interesa za cene omogočile normalno gospodarjenje v kmetijstvu kot gospo- gradnjo na Kamžišču ni potrdil. darski panogi, je možno pričakovati načrtovano 2,5% rast tržne v skladu s posebej zastavljenim ciljem izvršnega sveta se proizvodnje. Še nadaljnje neupoštevanje stroškov proizvodnje Odvija tudi akcija t. i. kontejnerskih trgovin. Od enajstih evidenti-(reprodukcijski material, energija, rezervni deli in drugo) bo še ranih lokacij, jih je v ožji izbor prišlo sedem. Dve v krajevni naprej vplivalo na zmanjšanje osnovne črede in zmanjšanje pri- skupnosti Kozarje, dve na Galjevici, po ena pa v krajevnih skup-delovanja hrane. nostih Peruzzi, Rakova jelša in Zeleni log. Največ zanimanja zanje 3 4 Go darstvo • so Pokazali Privatni investitorji, svoj interes pa je pisno izkazala tudi ena trgovska organizacija združenega dela. Prvi rezultat te Vse temeljne organizacije gozdarstva predvidevajo realizacijo akcije se mora pokazati v roku dveh mesecev. V tem času pa bo blagovne proizvodnje, če bo trg normalno deloval. treba razrešiti še nekaj pomembnih vprašanj kot so: časovna Zelo povečan bo posek smreke v gozdnem obratu Ljubljanskih opredelitev začasnosti objekta, zaklonišče, parkirišče, ogrevanje mlekarn TOZD Posestva zaradi izredno močne kalamitete smre- in določiti postopek pridobitve ustreznih dovoljenj. kove grizlice in sušenja smreke. Zato bo v zadnjem četrtletju Izredno pereč problem zagotavljanja potrebnega trgovskega izdelan rebalans plana. kadra, ki se že odraža na kvaliteti uslug pa tudi v povečanem številu občasno zaprtih trgovin oziroma trgovin s skrajšanim obratovalnim časom, je bil eden od vzrokov za pobudo trgovskih delovnih organizacij in bank za spremembo odloka o poslovnem času. Ker sanirati tako kompleksnega problema seveda ni mogoče samo s spremembo delovnega časa v trgovini (ki poleg tega tudi ni upoštevala potreb občanov) odlok v predlagani obliki ni bil sprejet. 3.6. RAZISKOVANJE Konec leta 1987 je bil v zvezni skupščini sprejet Zakon o zago-tavljanju in uporabljanju sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja Jugoslavije. Sredstva tega sklada so namenjena za vlaga-nja v znanstveno raziskovalne in raziskovalno razvojne programe 14 in projekte, ki so v skladu s smermi tehnološkega razvoja, določe-nimi v strategiji tehnološkega razvoja SFRJ. V letošnjem letu je v skladu predvidenih 66 milijard din. Največ pobud za oblikovanje projektov oziroma programov, za katere je mogoče dobiti sredstva, je iz območja občine Ljubljana Vič-Rudnik, kot tudi v okviru SRS prijavil Ištitut Jožef Stefan. Z območja naše občine so prijavile svoje pobude še naslednje OZD: Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za arhitekturo, gradbeni-štvo in geodezijo, VTOZD Tekstilna tehnologija v okviru Bioteh-niške fakultete pa še VTOZD za lesarstvo, VTOZD za živilsko tehnologijo, VTOZD za veterinarstvo, VTOZD za agronomijo in Mercator KIT LM TOZD Posestva. 4. SOCIALNI RAZVOJ Na področju družbenih dejavnosti je bil dan povdarek na selek-tivni pristop k razvoju posameznih dejavnosti in programov zno-traj dejavnosti. Kot prednostne dejavnosti so bile navedene: otroško varstvo, izobraževanje, osnovno zdravstvo ter razisko-vanje. Rast skupne porabe je bila skozi obe leti tega srednjeročnega obdobja omejena. V tem letu je določeno 10%-no zaostajanje za rastjo dohodka v gospodarstvu družbenopolitične skupnosti. Možna rast skupne porabe se ugotavlja mesečno. Način določa-nja možne rasti skupne porabe zelo zmanjšuje stabilnost v poslo-vanju izvajalskih organizacij. Najbolj pereča problematika je v zdravstvu, kateremu samoupravna interesna skupnost zagotav-Ija sredstva za izvajanje dejavnosti s precejšnjim zamikom. Zaradi omejenih sredstev in sprememb v obračunski zakonodaji pa se pojavlja problematika tudi na drugih področjih: zaposlovanje, osnovno izobraževanje, otroško varstvo in socialno skrbstvo. Pri zbiranju sredstev skupne porabe je prišlo v začetku leta do sprememb pri virih, osnovah in višini posameznih prispevnih stopenj. Posledica tega je, da se je povečala zbirna prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavno-sti in nekatere druge potrebe in sicer s 30,42% v povprečju dosežene v letu 1987 na 42,30%. Prispevne stopnje se v skladu s sprejeto metodologijo mesečno preverjajo ter usklajujejo z resolucijskimi usmeritvami. Zato je bila tekom tega leta pri-spevna stopnja za družbene dejavnosti že znižana od 20,791% na 20,481%. Sprejete omejitve bodo zelo zožale materialne okvire delovanja družbenih dejavnosti. Zato se za vsa področja pripravljajo ukrepi za uskladitev programov z materialnimi možnostmi. Ocenjujemo, da bodo potrebni precejšnji posegi na tem področju, da bomo zastavljeni cilj dosegli. Pričakujemo precejšen padecdružbenega standarda ter tudi prenos obremenitev na koristnike storitev družbenih dejavnosti. Posebno pozornost bomo namenili osebnim dohodkom zapo-slenih v družbenih dejavnostih.Spremljali bomo njihovo gibanje ter skušali v okviru nove interventne zakonodaje zagotavljati uskla-jeno rast z doseženo v gospodarstvu. Pri tem bo povdarek na doseganju usklajenih primerljivih osebnih dohodkov znotraj in med dejavnostmi. Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine se je z 'menovanjem odbora za prenovo grajskega kompleksa Turjak pospešeno pristopilo k usposodobitvi tega kompleksa v taki meri, da bo možen dostop javnosti ob praznovanju 45-letnice zloma belogardizma, ki bo septembra letos. V skladu s programom skupščine se nadaljuje s pripravami gradiv za razglašanje spome-nikov oz. znamenitosti. Za naravni spomenik je bilo v tem letu razglašeno Jezero pri Podpeči, za zgodovinski spomenik pa paviljon v Mestnem logu. V pripravi pa je gradlvo za razglasitev Ljubljanskega barja kot naravno znamenitost in zgodovinski in kulturni spomenik. Na področju investicij v družbenih dejavnostih se nadaljujejo investicije \z sredstev samoprispevka III, sredstev združene amor-tizacije ter sredstev zbranih iz bruto osebnih dohodkov za sana-cijo objektov srednjih šol. Končuje se gradnja zdravstvene postaje Škofljica, ki je zadnji objekt iz programa samoprispevka III. Pri tem ne upoštevamo VVO Viško polje, ki je bil zaradi kasnitve stanovanjske gradnje zamaknjen v kasnejše obdobje, ko bo dejansko izkazana potreba po novih zmogljivostih. Zdravstvena postaja Škofljica bo predvi-doma odprta meseca junija. Dokončani sta gradnji I. faze Knjiž-nice Prežihov Voranc ter zdravstvene postaje Ig. V teku so aktiv-nosti za zagotovitev sredstev za njuno dograditev v tem letu. Zgrajen je prizidek k Osnovni šoli I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, v teku pa so priprave za sanacijo in dograditev Osnovne šole Primož Trubar Velike Lašče. Nadaljuje se priprava na novogradnjo Mladinskega doma Malči Belič ter Centralne tehniške knjižnice. Zaradi velikih potreb so v teku dogovori za zagotovitev dodatnih vzgojnovarstvenih prostorov na Igu. V teku je sanacija kuhinje in večnamenskega prostora mladin-skega letovišča v Pacugu, ki bo končana do začetka letovanja otrok. Nadaljevala se je sanacija srednjih šol na območju občine. V ta dela je zajet kompleks objektov na Aškerčevi cesti ter Srednja šola za računalništvo. Nadaljnja dela po programu širitve zmoglji-vosti teh šol bodo potekala v skladu s finančnimi možnostmi. Pri tem je potrebno izpostaviti, da letošnji vpis učencev, ki precej presega število razpisnih mest kaže, da bo potrebno v bodoče dati povdarek pridobivanju dodatnega prostora. Čimprej bo potrebno doseči možne vire financiranja teh del. K izvajanju investicij bomo pristopili selektivno ter pri tem upoštevali finančne možnosti za izvajanje investicij ter za izvaja-nje nove dejavnosti. Prednost bodo imele že začete investicije ter tiste, ki so nujne za uveljavitev zahtevnih sanitarnohigienskih pogojev. 5. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 5. 1. UREJANJE PROSTORA V skladu z letno resolucijo uresničevanja družbenega plana občineza obdobje 1986-1990 so bile na področju urejanje pro-stora opravljene naslednje aktivnosti: - VS 1/5 llovica - izvajajo se dodatne vodnogospodarske presoje za izdelavo posebnih strokovnih podlag in usklajujejo stališča glede na razprave na Komiteju, Izvršnemu svetu in Mest-nem komiteju za urbanizem in varstvo okolja. - VM 2/4 in VM 6/1 Motel - Končana je javna razgrnitev. Za prostorski izvedbeni akt se pridobivajo ustrezna soglasja. - VT 2/4 Mirje - Izdelan je predlog zazidalnega načrta, pridobivajo se ustrezna soglasja - VP 2/3 Koprska - Zazidalni načrt je Skupščina sprejela - VS 3/2 Vič-pripravljalec zazidalnega načrta nam osnutka še ni posredoval - VP 3/2 Brdo - sprejete so programske zasnove in strokovne podlage V pripravi je pogodba med Skladom stavbnih zemljišč in ZIL TOZD Urbanizem LUZ za izdelavo zazidalnega načrta za severni del območja. VO 2/1 Ob Bobenčkovi - zazidalni načrt je v izdelavi - VR 2/7 Slovenija avto - zazidalni načrt je v izdelavi - VS 2/11 Rakova jelša - do odločitve komisije ob varianti kanalizacijskega sistema dela na pripravi zazidalnega načrta mi-rujejo Poleg navedenega so v izdelavi še naslednji prostorski izved-beni akti: - VS 6/1 Dolgi most - del - VR 1/2 in VR 2/1 Ob Ljubljanici - zadrževalnik Božna - VS 10/3 Mala vas - LN za Dolenjsko cesto - LN Za Tržaško cesto - LN Vodovod Turjak - VT 1/1 Industrijski tir Rakovnik 5. 2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Končana je blokovna gradnja v območju urejanja VS 3/2 Večdružinska organizirana stanovanjska gradnja poteka v območju urejanja VS 1/3 in VS 1/4 Galjevica. Evidence o gradnji individualnih stanovanjskih objektov na območju občine nimamo. 14 Menimo, da v letu 1988 ne bo realizirana stanovanjska gradnja predvidena z resolucijo. 5.3. STAVBNA ZEMUIŠČA Stroške urejanja stavbnih zemljišč na območju urejanja indu-strijske cone VP 1/2 Rudnik investitorji ne plačujejo redno. Zato se postavlja vprašanje nemotenega dela na opremljanju tega območja s komunalnimi objekti in napravami. Prav tako tudi še niso začeta dela na izgradnji primamega vodovoda, primarne kanalizacije ter elektrovoda TP Vič - VP1/2. 5.4. KOMUNALNO GOSPODARSTVO VODOVOD: Narejena je vodovodna povezava Dolgi most-Brezovica, vodo-vod Črni vrh, pred pričetkom pa so dela na vodovodu Brezova noga-lg. Lokacijski načrt za vodovod Turjak je v fazi sprejema-nja. Predvidoma bo sprejet v drugem trimesečju v letu 1988. - KANALIZACIJA: Končana so dela na kanalizacijskem omrežju v Kozarjah. Dela bodo potekala še v Podvozni poti, Cesti 18. divizije in v Industrij-ski coni Rudnik in Plutal. - PLINOVOD: Končujejo se dela na plinovodnem omrežju v industrijski coni Rudnik. Dela v Industrijski coni Plutal so zaključena. -. MOSTOVI: Zgrajena sta mostova v Kozarjah, preko Malega grabna in preko Malega grabna na Cesti v Mestni log. Obnovljen je most čez Gradaščico v Tmovskem pristanu. 5.6. VODNO GOSPODARSTVO V zaključni fazi — programske zasnove in posebne strokovne podlage - je lokacijski načrt za zadrževalnik Božna. Dogovarjajo se za izdelavo obsežne vodnogospodarske študije Barja na območju med Golovcemm in južno obvoznico. Glede na usmerjanje sredstev OVS v izgradnjo objektov pove-zanih z verigo Savskih elektrarn, se močno zmanjšuje program izvajanja de! na urejanju vodotokov na območju naše občine in verjetno letošnji program ne bo realiziran. 6. SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA IN DURŽBENA SAMOZAŠ-ČITA Na področju obrambnega načrtovanja smo dopolnjevali in usklajevali obrambne načrte v skladu s sprejetim delovnim pro-gramom. Posebno pozornost pa smo namenili dopolnjevanju mobiliza-cijskih načrtov v krajevnih skupnostih in dograjevanju občin-skega sistema upravnih zvez. Opravljene so vse priprave za usposabljanje prebivalstva v letu 1988. V okviru nalog s področja družbene samozaščite smo pregledali načrte narodne zaščite v krajevnih skupnostih in načelnikom narodne zaščite nudili ustrezno pomoč pri dograjevanju le teh. 7. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE Odlok o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988 je sestavljen na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1988. Sredstva splošne porabe so oblikovana v višini 90% ugotov-Ijene rasti dohodka v gospodarstvu SR Slovenije za leto 1987. Obseg sredstev se bo v posameznih obračunskih obdobjih uskla-jeval z doseženo rastjo dohodka gospodarstva v SR Sloveniji. V proračunu za leto 1988 so vsem proračunskim porabnikom zagotovljena sredstva za osebne dohodke z 80%-no rastjo, za materialne stroške pa z 90%-no rastjo na zagotovljena proračun-ska sredstva leta 1987. Upravni organi in strokovne službe tudi v letu 1988 nadaljujejo z aktivnostmi za povečanje učinkovitosti dela, za racionalizacijo in modernizacijo dela v skladu s programom IS in priporočili republiškega IS. Skrbi za zagotovitev primernih pogojev za delo je dan poseben poudarek s ciljem, da bi bilo opravljanje storitev za občane čim kvalitetnejše. Hitrejši razvoj ovirajo interventni zakoni, kar se občuti tudi na področju informacijskega sistema. Kljub temu je bilo v tem obdobju več pozitivnih premikov in aktivnosti za hitrejše reševa-nje zadev in večjo preglednost nad evidencami ter za boljšo informiranost občanov in delovnih Ijudi, ki uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti do družbe. V mesecu maju 1988 smo v Centru drobnega gospodarstva odprli dislocirano enoto za evidentiranje računov davčnih zave-zancev, ki samostojno opravljajo gospodarsko in poklicno dejav-nost.