Let« 1876. 325 ])ržavni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXX\TI1J. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1876. lit Izrecilo c. in kr. avstro-ogcrske vlade in francoske vlade od 30. novembra 1876, o tem, da se trgovinski pogodbi od 11. decembra 1866 podaljša veljavnost- Déclaration. Le Gouvernement de Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohème etc., et Roi Apostolique de Hongrie et le Gouvernement de la République française considérant que le traité de commerce Conclu, le 11 décembre 18G6, entre l’Autriche-Hongrie et la France doit, par suite de la dénonciation qui en a été faite, cesser d’être en vigueur à dater du 31 décembre prochain, et reconnaissant l’utilité de proroger les effets de cet acte international, sont convenus de la disposition suivante: Le traité de commerce conclu, le 11 décembre 18(i(5, entra l’Autriche-Hongrie et la France, continuera de rester en vigueur jusqu’au 30 juin 1877. En foi de quoi, les Soussignés, dûment autorisés, ont signé la présente déclaration et y ont apposé les ceau de leurs armes. Izrecilo. Vlada Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja češkega i.t.d. in apostolskega kralja ogerskega in pa vlada francoske republike, pomislivši, da pogodba o trgovini, sklenjena dne 11. decembra 1866, med Avstro-Ogcrskim in Francijo, imavsled storjene odpovedi izgubiti svojo moč dne 31. decembra 1876 ter priznavaje, da bi koristno bilo veljavnost tega mednarodnega akta podaljšati, zedinili stase o naslednjem določilu : Pogodba o trgovini, sklenjena dne 11. decembra med Avstro-Ogerskim in Francijo, ostane do 30. dne junija 1877 dalje veljavna. V dokaz tega sta podpisana, kakor gre pooblaščena v to, podpisala pričujočo izrecilo ter pritisnila na-nj vsak svoj pečat. c:i (Slovrniacli), Fait en double expédition a Vienne le 30 novembre 1876. (L. S.) Andnissy m. p. (L. S.) Vogiié m. p. Storjeno v dvojni izdatbi na Dunaji due 30. novembra 1876. (L. S.) Aiulrâssy s. r. (L. S.) Vojçiié s. r. Zgornje izrecilo razglasûje se s tem, ko sta va-nj privolili obe zbornici državnega zbora. Na Dunaji, dne 29. decembra 1876. Auersperg s. r. Cliluineeky s. r 1Ä3. Pogodba sklenjena dne 3. decembra 187(1 med Avstro-Ogcrskim in kneževino liechtensteinsko o obnovi, oziroma podaljsbi colnega in davkovnega edinstva, kakorsno biva med Avstro-Ogerskim in kneževino liechtensteinsko od 23. decembra 1863 (Drž. zak. od 1. 1864 št. 47), (Ukrenjena na Dunaji dno 3. decembra 1876, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Gedelovu dne 27. decembra 1876 in v obojostranskih pritrdilih izmenjana na Dunaji dne 30. decembra 1876.) Mi Franc Jožef Prvi, I po milosti Božji cesar avstrijski: apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, saleburški, št irski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sieški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. iid. ild. dajemo na znanje in poročamo s tem: Ker je bila med Našim pooblaščencem in med pooblaščencem Njegove Svetlosti vladajočega kneza lieehiensteinskega dne d. decembra 1876 na Dunaji sklenjena in podpisana o obnovi colnega in davkovnega edinstva, osnovanega s pogodbo od b. junija I8b2 in od te dobe nadaljevanega, pogodba iz XXIX členov sestoječa, katera od besede do besede slove tako: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski in Njegova Svetlost knez vladar liechtensteinski, priznavajo dobrotljive nasledke zedinjenja kneževine liechtensteinske s colnim in davkovnim okolišem dežele Predarelske, osnovanega v letu 1852, na dvanajst let podaljšanega s pogodbo od 23. decembra 1863 in za leto 1875 obnovljenega s pogodbo od 14. decembra 1875, sprožila sta pogajanje o obnovi te pogodbe z nekaterimi premenami, ki jih nanašajo zdanje drugačne okolnosti, ter sta Si za to reč izbrala pooblaščenca, namreč: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski : Gospoda barona Jožeta Zvegelj-na, viteza reda Sv. Stepami in železne krone III. razreda, c. in kr. dvornega in ministerskega svetovavca v c. in kr. mi-nisterstvu vnanjih reči; Njegova Svetlost knez vladar liechtensteinski : Gospoda grofa Klementa Westphalen, katera sta, pregledavši svoji pooblastili, ki sta bili najdeni v dobrem redu, zedinila se o naslednjih določilih: Člen I. Njegova Svetlost knez vladar liechtensteinski obdržuje, brez škode za svoje vladarske pravice, za kneževino liechtensteinsko počenši od 1. januvarja 1877 dalje na 12 (dvanajst) let sistemo colstva, državne samoprodaje, potrošnine in štempljov na koledarje ali pratike, časnike in kvarte za igro, kakoršna v deželi predarelski po dotičnih postavah, propisih in naredbah zdaj velja ali bi se pozneje utegnila določiti. Ölen II. Dotični avstrijski zakoni in propisi, zlasti postava za col in državno samo-prodajo in kazenska postava dohodarstvena od 11. julija 1835, postave in propisi gledč potrošnine, postava o štcmplji za pratike, časnike in kvarte od 6. septembra 1850 in veljavna čolna tarifa z dodatki in propisi vred, ki se nanašajo na te postave, bodo se torej tudi po zdaj kakor doslej v kneževini dalje vršili, in dodatni zakoni in ukazi in novi te vrste zakoni, po avstrijskih oblastvih kneževskemu vladarstvu priobčevani, bodo se po tega vladarstva skrbi na Liechtensteinskem razglaševali. Nasproti pa ostanejo za ta čas, dokler trpi pričujoča pogodba, — razen cola Renskega, ki bode neizpremenjen dalje veljal, — odpravljene vse kakoršne koli davščine, ki so se pred 1. dnem avgusta 1852 v kneževini liechtensteinski morale plačevati za deželo ali občino in korporacije pri wozu, izvozu ali prevozu, pri izdelovanji, pripravljanji, prodajanji ali trošenji blaga in reči, podvrženih gori omenjenim davščinam, ter se v času veljavnosti te pogodbe smejo takšne davščine, kadar se tičejo blaga iz kake vnanje dežele ali iz avstro-ogerske monarhije na Liechtensteinsko vvažanega, samo s privolitvijo c. in kr. vlade ustanoviti. 63* Člen m. Potrošnine vpeljane v kneževini liechtensteinski po zdanjih avstrijskih postavah bodo se za petino zdanjega postavka smele povišati samo po privolitvi Njegove Svetlosti in isto tako bode so samo mogla vpeljati takšna davščina na reči, katere ji zdaj niso podvržene. Ako se soglasje ne doseže, pristoji enemu in drugemu pogodniku pravica, pogodbo odpovedati in po treh mesecih od nje odstopiti. Člen IN. Dokler na Avstrijskem uradni časniki ostanejo oproščeni štemplja, bode tudi v kneževini liechtensteinski en uradni časnik (Vladni časnik) štemplja prost. Člen V. v v Za prevažanje blaga iz Švice in v Švico, za občenje na mejah in po pošti bodo v kneževini liechtensteinski veljale iste olajšave in prednosti, kakor na Pred-arelskem; a zastran paše bode vrh tega dana naj veča olajšava, ki je dopuščena na kateri si bodi meji avstro - ogerske monarhije proti Švici ali nemškemu cesarstvu. Člen VI. Med cesarsko avstrijsko in kneževsko liechtensteinsko vlado sklenjena pogodba o zakladanji s soljo ostane ta čas — dokler bode pričujoča pogodbo v moči, — veljavna s to premembo, da bode liechtensteinska vlada vsako leto dobivala od c. kr. feldkirške solne zakladnice primeroma 134.000 kilogramov kuhinjske soli v vročili po 84 kilogramov in za vsakih 84 kilogramov te soli čiste vage plačevala po 3 gl. 79 kr. avstrijske veljave. Tudi naj so vrh tega liechtensteinski vladi na zaprosbo daje kmetovavcem za gnojivo potrebna gnojivna sol, dokler se bode v Hallskih solinah takšna sol delala. Množino, koliko sc potrebuje te za gospodarstvo namenjene soli, bode kneževska vlada najpozneje do konca oktobra vsacega leta za prihodnje leto napovedala finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Feldkirhu. C. kr. solna zakladnica v Feldkirhu bode to sol dajala kneževski vladi po tisti ceni, ki bode primerna ondukajšnjim troškom izdelovanja, kakor se v Hallu prodaje, s prištetimi troški za posodo in vožnjo in v tistem stanu, oziroma z isto primesjo, kakor se prodaje po Predarelskem. Cene, za katere bode liechtensteinka vlada dala prodajati sol po knežiji, smejo k večjemu za toliko, kolikor stane vožnja odVaduca v Feldkirch, biti nižjo od tisto cene, za katero se sol prodaje pri velikih privatnih prodajavcih v Feldkirhu. Člen VII. Ceno bodo tabaku in strelnemu prahu na Predarelskem in Liechtensteinskem ena in ista, in tiste osebo in korporacijo, in tiste vrste zaslužka, katerim se na Predarelskem tabak in strelni prah çenejo daje, bodo oboje tudi na Liechtensteinskem ceneje dobivale. Člen Vlil. V ti pogodbi omenjeni coli, davki in cene predmetov državno samoprodaje imajo se plačevati v tisti veljavi (valuti), katera je tudi na Predarelskem pri- poznana za ta namen, in v tistem razmerji vrednosti, ki ondi postavno veljâ; v isti veljavi in enakŠnem razmeru vrednosti bode se tudi izplačevalo vse, kar bode plačevati zarad kake nepravične iztirjatve, po tem odpustki davka, provizije za pobiranje davkov in za prodajanje reči državne samoprodaje, tako tudi plačila vsled enakšnih slučajev, ki se tičejo neposrednjega pobiranja davkov. Člen IX. Tuje denarje, ki so med ljudstvom po kneževini liechtensteinski, naj colnije jemljö po evalvacijnih razkazkih, ki veljajo za Predarelsko. Pri plačilih v kovanem denarji stranka ni dolžna tega, kar se ji ven dâ, vzeti v avstrijskem papirnatem denarji. Ölen X. Sedaj v kneževini liechtensteinski obstoječe naredbe o upravstvu državnih dohodkov, katerih se tiče ta pogodba, zlasti določitev mejnega okraja, mest, v katerih so uradi in straže, čolnih cest, kam da naj držč, smejo se samo po vzajemnem dogovoru izpremeniti. Njegova Svetlost knez bode kakor dozdaj tudi dalje omenjeno upravo od-kazal cesarsko-avstrijskemu Pel d Idrskemu okraju finančnemu. Colnije po kneževini liechtensteinski naj se tudi v prihodnje imajo za vkupne, imenujejo cesarsko-avstrijske in kneževsko-liechtenstoinske ter opravijo z obema grboma. Colne in druge table, zapornice i.t.d. ostanejo oznamenjene z liechtensteinskimi deželnimi barvami. Ölen XI. Colne in davkarske uradnike in nadgledne organe v kuežiji bode Avstrija imenovala, zaprisegala, plačevala, službo oproščala in iz službe odpuščala, začasno ali za vselej v počitek dévala; oni imaju avstrijsko uniformi in orožje in njihovi svojci uživajo pravice svojcev avstrijskih uradnikov in služabnikov. Podložni so v vseh službenih ozirih, posebno gledé discipline avstrijskim višjim uradnikom in oblastvom. Vendar morajo vsi avstrijski uradniki in služabniki, kateri so postavljeni v kneževini, za ta čas, dokler tam služijo, Njegovi Svetlosti knezu liechtensteinskemu pokorščino in zvestobo obljubiti, in po tem jim bode liechtensteinska vlada dala poverilnice za opravljanje njihove službe. Dokler v kneževini služijo, naj poleg avstrijske nosijo tudi liechtensteinsko kokardo Oni in njih svojci so v vseh privatnih ali civilnih reččh, in zarad vseh hudodelstev ali drugih po liechtensteinskih zakonih kaznjivih djanj, ki so jih storili v kneževini, podvrženi kne-ževskim sodiščem. Vsaka začeta preiskava ali izrečena sodba mora so oblastvu, pod katerim stoji obdolženec, takö in v tisti dobi naznaniti, kakor je to zaukazano avstrijskim sodiščem. Neposrodnji (direktni) davki ali občinski nakladi in osebno oprave (storitve) se jim ne morejo nalagati, samo gledé svojega nepremičnega posestva podvržoni bodo istim dolžnostim in bremenom, kakor drugi posestniki po kneževini. , Kadar se uradniki in postavljene!, bodi si v knežiji, bodi na Predarelskem, jemljö v službo, treba je posebno gledati na deželaue iz kneževine, ki imajo potrebne latnosti za to in katere je kneževska vlada priporočila. Predajališča za tabak in strelni prah bodo se v kneževini praviloma samo nje deželanom podeljevala. Člen XH. Kneževski vladi se bode vselej naznanilo, kadar se kak uradnik ali služabnik izmed tistih, ki so postavljeni v kneževini, kam prestavi, in ozirati seje na utrjene ugovore, zarad katerih bi ne kazalo kakemu človeku službo v kneževini dati. Tudi bodo avstrijska oblastva, kar se bode dalo, ravnala po volji kneževske vlade, ako bi ona želela, da bi se kdo z javnih ozirov prestavil. V kneževini postavljena c. kr. avstrijska finančna straža mora, kadar jo politično deželno oblastvo zaprosi, policijsko pripotnoč ali asistenco dati. Razprave s strankami ali z občinami v kneževini liechtensteinski o pogo-ditvah sistemi primernih gledč plačevanja potrošnine bodo se, kakor doslej, opravljale po uradniku FeldkirŠkega finančnega okrajnega ravnateljstva, kateri si bode privzemal enega poslanca kneževske vlade. Ölen XIII. Pri dolžnih plačilih cesarske vlade ter njenih uradnikov in postavljencev kneževska vlada in dežclani iz kneževine ne bodo siljeni jemati avstrijski papirnati in srebrni denar v nominalni vrednosti, kjer tega pričujoča pogodba ali posebni ukrepi izrečno ne določajo. Člen XIV. Za nabavo potrebnih colnijskih poslopij in za njih vzdržavanje v stanu po-rabnosti, kolikor je to najmodavčeva reč (§. 109(5 avstr. ob. drž. zak.), naj skrbi Liechtensteinsko. Nasproti pa nosi Avstrija troske vzdrževanja, kolikor jih napravi navadna izporaba, po tem troske za opravo, kurjavo in svečavo uradnih prostorij, naposled troske za kasarne in stanišča finančne straže. Ako bi pa kaka težava bila, mora liechtensteinska vlada skrbeti, da se take kasarne na avstrijski račun najdejo. Po posebnem členu IV pogodbe od 23. decembra 1863 ob liechtensteinskem trosku ustanovljena colnija v Vaducu prevzema se po kneževske vlade želji po-zdaj tudi kakor vse druge colnije na vkupni troskovnik pod tem uvetom, da kneževska vlada uradno poslopje potrebno za ta urad o svojem trosku napravi kolikor je mogoče blizu ondukajšnjega Renskega mostd na takem mestu, da bodo moči prehod blaga nadzirati. Člen XV. Uradnikom in postavljencem, ki imajo pri colu ali davku v kneževini liechtensteinski službo, kakor je gori v členu XI omenjeno, podeljujejo se iste pravice in oblasti, tor se nalagajo iste dolžnosti, kakor na avstrijskih tleli. \ Sodišča, oblastva in župani knoževinski jim bodo pri opravljanji njih službe takisto dolžni na roko iti, kakor so avstrijska oblastva dolžna na avstrijski zemlji enakovrstnim uradnikom. Člen XVI. V kneževini liechtensteinski in od ondukajšnjih deželanov poskusene ali storjene prestopke dohodarstvenik postav, ki vsled priču joče pogodbe tam veljajo, preiskavajo in kaznujejo ista oblastva in sodišča in po istih določilih, kakor one prestopke, kateri bi se na Predarelskem ali po avstrijskih podložnikih poskusili ali storili. Take preiskave o dohodarstvenik prestopkih storjenih v kneževini vrši tedaj, kadar zarad obdolženčevega prebivališča ali zveze z drugimi že začetimi preiskavami ni drugače kazno, vsegdar v mestu, kjer ima liechtensteinska vladna oblast svoj sedež, cesarski avstrijski uradnik, ki je v to pooblaščen. Knežijski deželni sodnik je prisednik dohodarstvenega okrajnega sodišča za Feldkirški finančno-upravni okraj, ter se bode klical k vsaki razsodbi o dohodarst-venem prestopku, ki ga je kak liechtensteinčan storil v kneževini, ker bi razsodba sicer bila nična. Kadar se kak dohodarstveni prestopek zapazi in preiskuje, obdolženec in predmet prestopka prime in zaprt ima, djanjske okolnosti in uspehi preiskave poizvedavajo in zavarujejo, in kadar se kazenska sodba zvršuje, imajo županstva, oblastva in sodišča kneževska iste dolžnosti izpolnjevati, in podeljujejo se jim iste pravice in pristojbine, kakor za dotična županstva, oblastva in sodišča na Predarelskem zdaj veljajo ali bi se kdaj utegnile vvesti. Knezu vladarju liechtensteinskemu je pridržana pravica pomiloščavanja ter izrekuje Njegova Svetlost, da hoče to pravico zvrševati samo po dognanih sodnih stopinjah in tako, da se s tem ne bode kratil delež ovadnika. Člen XVII. Na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski pobirane carine (coli), potrošil ine, Štempeljske davščine od štemplju podvrženih predmetov, imenovanih v členu I in skupilo od samoprodajnih reči tabaka in strelnega prahu, potrošenih na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski, bodo vkupen dohodek, ki se bode delil tak6 le : A. Cisti dohodki iz potrošnine, državne samoprodaje tabaka in strelnega pralni in iz štempeljskih davščin od pratik, časnikov in kvart bodo se delili po razmerji števila prebivavcev teh okolin. B. Kar se tiče carin ali colov, pridržuje se za Avstro-Ogersko od čistih dohodkov tretjina, kakor dohodek od colov plačevanih na Predarelskem in Liechtensteinskem za druge okoline avstro-ogerske monarhije a ostali dve tretjini se delite med Predarelsko in Liechtensteinsko po razmerji ljudstva. Število ljudstva so bode kakor doslej od treh do treh let in to v kneževini liechtensteinski prav tak6 kakor na Predarelskem poizvedovalo in izkaze bode pogodili k pogodniku vzajemno priobčeval. čisti dohodki od soli ne bodo vkupni. Ölen XVIII. (’isti dohodki se izračunjajo tako, da se od vsote kosmatih (sirovih) dohodkov, kakor se pokažejo iz računskih sklepov, ki se morajo od vsakega pred-arelskega in liechtensteinskega urada, hranišča zaloge in velikega prodajališča posebej navesti, odbijejo: a) Povračila nepravično potirjanega. b) Troski prodajnih založišč in colnij, po tem pobirni troski in pi’ovizije pro-dajavcem, in sicer v tisti veljavi, v kateri so se troski res izplačaii. c) Troski izdelovanja prodanega tabaka in strelnega praha, izračunjeni po stalnih srednjih cenah prejšnjega leta. d) Kakor prispevek k troskom uprave in finančne straže ima Liechtensteinsko dati povprečnino 25 odstotkov (pet in dvajset odstotkov) tej knežiji gredočega deleža iz vkupnih čistih dokodkov (Člen XVII lit. A in B), katerega je odbiti od teh čistih dohodkov tak<5, da se knežiji liechtensteinski sam ostanek izplača. Člen XIX. Cisti dohodki se bodo začasno konec vsake letne četrti izračunjali pri finančnem deželnem ravnateljstvu v Inspruku. Izkaz preračuna bode obsegal vse dohodke in razhodke, podvržene delitvi, kar jih je bilo pri vsaki eolniji, pri vsakem podajal išči in pri vsaki veliki proda-javniei na Predarelskem in Liechtensteinskem, in se ima dvakrat spisati; tudi mora finančno deželno ravnateljstvo potrditi, da se vjemlje z računi in da je sestavljen po določilih te pogodbe. Oba istopisa naj se izročita kneževsko-liechtensteinski vladi, katera po tem na enem primerku potrdi, da je prav, ter ga finančnemu deželnemu ravnateljstvu nazaj pošlje. Kneževski vladi je na voljo, zahtevati, da seji razjasni, kar bi treba bilo, ter po komisarji dati pregledati račune, kar se ji mora zadovoljno dopustiti. Člen XX. Po preteku upravnega leta naredi c. kr. finančno deželno ravnateljstvo na podlogi priznanih četrtletnih računskih izkazov začasen letni računski izkaz, priobči tega tudi kneževski vladi in odkaže njej v izplačilo pri c. kr. Fcld-kirskem glavnem davkovncm uradu delež čistih dohodkov, ki pride na Liechtensteinsko, z ozirom na že odkazane ponapredŠčino (člen XXII). Računi se delajo v tisti veljavi (valuti), v kateri se posamezni coli in davki pobirajo ter vračunljivi troski opravljajo, torej tudi po vsem ali po nekem delu v papirnatem denarji, v kolikor se je isti denar pri čolnih in davkarskih uradih za vse ali oziroma za nekatere davščine jemal, in po tistem razmerji vrednosti, po katerem seje to godilo. Dokončni obračun opravlja vrhovno računisče na Punaji. Člen XXI. Dokončni obračun, ako bi se tudi po njem utegnil premeniti delež dohodkov, ki gre kneževini, bode Njegova Svetlost vendar priznala za veljaven v toliko, v kolikor bi se po njem popravili samo tisti pogreški računski, ki se zasledé pri izračunjanji posameznih dohodkov ali razliodkov stoječih v začasnem preračunu. Pri teni bode to, da se je kak dohodek odločil, ali kak odbitek pripisal, Liechtensteinsko knežijo vezalo v toliko, kolikor je po določilih te pogodbe pri raču-njenji čistili dohodkov ozirati se na take postavke, pri čemer pa se pridržavajo vsi vgovori proti dokočnemu obračunu, ki izvirajo iz same stvari ali se opirajo na to pogodbo. Povračilo in poravnilo se opravlja v tisti veljavi, v kateri se po členu XX. obračun nareja. Ako se dokončni obračun kneževski vladi ne podd v dveh letih od dne, katerega je bil priobčen začasni letni rečunski izkaz od dotičnega upravnega leta, bodo določila začasnega obračuna obveljala. Člen XXII. Da se kneževska vlada ohrani izgub v letnih dohodkih, katere bi se iznenada pripetile, zagotovlja ji Avstrija v vsakoletni čisti dohodek iz colov, potrošnin, štemplja od kvart, pratik in časnikov, in iz prodaje tabaka ter strelnega prahu, najmanj po 2 gl. 20 kr., z besedami: Dva goldinarja dvajset krajcarjev, od vsake glave vsega ljudstva. Ta najmanjši čisti dohodek, ki je Avstrija porok za-nj, bode se v enakih delih vsako četrt leta naprej v liechtensteinsko deželno blagajnico plačeval in kar se iz začasnega končnega računa štirih kvartalov razvidi, da bi bilo več, bode so konec vsacega leta doplačevalo. Ölen XXIII. Dokler bode trpel pričujoči dogovor, bode kakor doslej svobodno občenje med kneževino liechtensteinsko in deželo predarelsko v tisti meri, v kateri je dopuščeno svobodno občenje med Predarelskim in ostalimi deli avstro-ogerske monarhije. To določilo veljd posebno za trgovce in obrtnike, kateri na ozemlji druge države pogodnice trgujejo in obrtujejo ali dela iščejo, takö da se jim ne bode nakladala nikakoršna davščina, kateri niso takisto podvrženi tudi domači podložniki. Tudi naj bode v eni državi dopuščeno, da fabrikanti in trgovci blago za svoj obrt, ki ga domd imevajo, tam kupujejo, da trgovski potniki, ki nimajo s seboj blaga (temuč k večjemu vzorce ali muštre), tam naročil nabirajo brez davka, če so za to v drugi državi oblast zadobili. Naposled smejo podložniki ene države svoje blago na ozemlji druge države ne plačujoč nikakega davka in ne potrebujoč privolitvo ali obrtniškega lista od te države, na semnje prinašati, če imajo v lastni deželi pravico do toga, in če gre za take stvari, katerih po semnjih prodajati ni zabranjeno tudi tuzemcem. Člen XXIV. Tlakovinc, jezovine, mostdrine in broddrine naj se na Predarelskcm in Liechtensteinskem, bodi na račun države ali kake občine in korporacije, pridržč ali na novo vvedejo samo v tolikšni vsoti, da no bodo presegalo troškov vzdržavanja in navadnih obresti napravnega kapitala; tudi pri tem no bodi razločka, kakšne so ali odkod so reči, ki se prevažajo. (81oTeDiacb.) G4 V kneževini postavljene colnije imajo dolžnost, na zahtev kneževske vlade ondi, kjer jim je stajališče, po oblastvu odobrene mostovine in cestnine pobirati in v liechtensteinsko državno blagajnico odpravljati. Člen XXV. Privilegije, ki jih kdo za izključno porabo kake iznajdbe ali poprave zado-bode po postavi veljajoči v avstro-ogerski monarhiji, naj se tudi v liechtensteinski kneževini čislajo da veljajo, vendar seje treba pri izdelovanji ali obrtovnem prodajanji predmetov takih privilegij v kneževini liechtensteinski držati ondukajšnjih postav o obrtih. Sicer se Liechtensteinčanom v vsem, kar se tiče pridobitve takih privilegij, dajejo enake pravice, kakor državljanom avstro-ogerske monarhije, in zvrševanje njihovih privilegij po kneževini ima isto moč, kakor da bi jih zvrševali na ozemlji avstro-ogerske monarhije. Knežcvski vladi v Vaducu se gledé privilegij, za katere prosijo liechten-stinski podložniki, in katere zadobodo, dodeljujejo iste pravice in nalagajo iste dolžnosti, katere po avstrijskih postavah mestodrštva imajo ali bi jih v prihodnje imeti utegnila. Člen XXVI. Njegova Svetlost knez liechtensteinski bode po kneževini vsegdar veljavo dal tisti sistemi mere in vage, katera na Predarelskcm velja. Kneževska vlada se zavezuje, da hoče za ta slučaj, ko bi se ukazi tičoči se zdanje liechtensteinske deželne veljave (valute) premenili, denarstvo samo tako uravnati, da dotična postavna določila, ko bi odstopala od pravil na Avstrijskem veljajočih, ne bodo uporabna na denarno ravnanje avstro-liechtenstcinskih colnij, prodajavcev tabaka in strelnega prahu, po tem na potrošnino, naposled na način. kak<5 se s pričujočo pegodbo ustanovljeno plačevanje minimalnega čistega dohodka, za katerega je Avstrija knežcvski vladi porok, in pa kakega iz večjih dohodkov od eolov, davkov in samoprodajnih reči izvirajočega presežka vršiti ima. Člen XXVIÏ. C. in kr. vlada si bode prizadevala, da se vse koristi za trgovino in občenje, katere soji po veljavnih pogodbah že zdaj podeljene ali ki bi seji z novimi pogodbami v prihodnje utegnile podeliti, tudi na kneževino liechtensteinsko razprostrt). a Liechtensteinsko nasproti izrekuje, da ga je volja prevzeti z Avstrijo vred vse tiste dolžnosti, katere ima avstro-ogerska monarhija po že sklenjenih pogodbah o trgovini in ladijeplovstvu ali čolnih edinstvih ali ki bi jih utegnila kdaj imeti vsled prihodnjih takih pogodeb in odinstev. Za zavozila, po katerih bi se od Liechtensteina zahtevali prispevki v denarjih, potrebna je^ privolitev kneževske vlade. Kadar bi šlo za trgovinske in čolne pogodbe sè Švicarskim, bode Avstro-Ogersko ne le gledalo na dotične posebne želje kneževske vlade, temuč tudi pogodbe prej ne pritrdi, dokler ne zadobode privolitve Liechtensteinskega. Ölen XXVIII. Pričujoča pogodba pride v moč 1. dne januvarja meseca 1877 ter ostane veljavna do konca 1888. A ko se leto dni pred iztekom tega razdobja ne odpové z nobene strani, naj se šteje, da je pričujoča pogodba podaljšana na novih dvanajst let. in takisto naj se pozneje vselej misli, da je pogodba dalje na dvanajst let podaljšana, ako bi se leto dni pred iztekom svoje veljavnosti ne odpovedala z nobene strani. Člen XXIX. Pritrdila pričujoče pogodbe se izmenjata na Dunaji brž kakor se bode moglo. N dokaz tega sta pooblaščenca visokih pogodnikov pogodbo podpisala in pritisnila na-njo vsak svoj pečat. Tako storjeno na Dunaji, 3. dne decembra 1876. v (L. S.) Zvegel s. r. (L. S.) Grof v. Westplialen s. r. smo vsa določila le pogodbe pretehtavši, odobrili jo in pritrdili, obetamo tudi sè Svojo cesarsko in kraljevsko besedo za Se in Svoje naslednike, da jo bodemo po celem nje obsežku zvesto izpolnjevali in izpolnjevati dali. V potrdim tega smo pričujočo listino svojeročno podpisali in na-njo Naš cesarski in kraljevski pečat udariti dali. Tako storjeno v Gedelovu dne dvajset sedmega meseca decembra v letu Gospodovem tisoč osem sto sedemdeset šestem, Našega eesarjevanja dvajset devetem. Franc Jožef s. r. \iidrassy m. p. Po Najvišjem povelji Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva: • v Baron Jožef Kvegel s. r. . c. in kr. dvorni in ministerski svetovavec. /gornja pogodba, v katero sta privolili obe zbornici državnega zbora: razglašuje se s tem. Na Dunaji, dne 29. decembra 1876. Au€‘PSpepg' s. r. ■•petis s. r. m. Pogodba o trgovini med Avstro-Ogcrskim in Veliko Britanijo od 5. decembra 1876. (Sklenjena v Budim-Pešti dne •>. decembra 1876; po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Gede-lovu dne 27. decembra 1876 in v obojostranskili pritrdilih izmenjana na Dunaji dne 29. decembra 1876.) Nos Francisais Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolieus Rex Hungariae, Rex Rohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Sla-voniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Craeoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Rucovinae, superiors et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore prae-sentium facimus : Quum a Nostro aeque ae Majestatis Suae Magnae Rritanniae Reginae Plenipotentiario ad promoveiidas et dilatandas commercii relationes inter Utriusque Nostrum ditiones et subditus existentes conventio die quinta l)e-cembris anni eurrentis Viennae inita et signala fuit, tenoris sequentis: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogerski z ene strani in Njeno Veličanstvo kraljica zedinjene kraljevine Velike Britanije in Irskega z druge strani, enako želčč urediti in razširiti trgovska razmerja med svojimi obojostranskimi državami in posestvi, sta ukrenila, po tem ko je odpovedana trgovinska pogodba od 16. decembra 1865, in dotična dopolnilna konvencija od 30. decembra 1869, skleniti v ta namen novo pogodbo, ter imenovala si za Svoja pooblaščenca, namreč : His Majesty the Emperor of Austria, King of Bohemia, etc., and Apostolic King of Hungary, on the one part, and Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Ireland, on the other part, being equally desirous to regulate and extend the commercial relations between their respective States and Possessions, have resolved, after notice bad been given fôr the termination of tho Treaty of Commerce of the 1611' of December 1865, and of tho Convention supplementary thereto of the 30“' of December 1869, to conclude a now Treaty for the above purpose, and have appointed as their Plenipotentiaries, that is to say : Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki i.t.d. in apostolski kralj ogerski: grofa Julija Andrâssy de Csik-Szent-Kirdly in Ivraszna Horka, velikokrižnika reda Sv. Stepana, Svojega general-majorja in skrivnega svetovavca, ministra cesarske hiše in vnanjih reči, Njeno Veličanstvo kraljica zedinjenega kraljestva Velike Britanije in Irske: prečestitega gospoda Andreja Buch a n a n a, uda prečestitega skrivnega svčta Njenega Veličanstva, velikokrižnika prečestitega Bath-reda, Svojega preizrednega in pooblaščenega poročnika pri Njegovem cesarskem in kraljevskem apostolskem Veličanstvu, katera, priobčivši drug drugemu svoji pooblastili in videvši ji v dobrem in pravšnem redu, ukrenila in sklenila naslednje člene: Člen I. Podložniki Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva, kateri časno ali stanovitno prebivajo v ozemljih in posestvih, tudi po kolonijah in vnanjih posestvih Njenega britanskega Veličanstva, in podložniki Njenega britanskega Ve-ličantva, kateri časno ali stanovitno prebivajo v avstro-ogerski monarhiji, bodo ondukaj — dokler ostane v veljavnosti pričujoča pogodba — gledč bivanja in pa trgovanja ter obrtovanja uživali iste pravice kakor podložniki iz katere bodi tretjo na to stran najbolj pogodovane državo, niti bodo podvrženi višjim ali drugim davščinam, nego čni. Člen II. Pridelki in obrtniški izdelki in vsa-koršno blago avstro-ogerskega izvira sploh, ki se vvažajo v ozemlja in posestva, tudi kolonije in vnanja posestva His Majesty the Emperor of Austria, King of Bohemia, etc., and Apostolic King of Hungary: Julius, Count Andrâssy de C s i k-Szent-Kirâly et Kraszna-Horka, Grand Cross of the order of St. Stephen, General in His Imperial Majesty’s army, Privy Councellor, Minister of the Imperial House and of Foreign Affairs. And Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Ireland : the Bight Honourable Sir Andrew Buchanan, a member of Her Majesty’s Most Honourable Privy Council, Knight Grand Cross of the Most Honourable Order of the Bath, Her Majesty’s A m-bassador Extraordinary and Plenipotentiary to His Imperial and Royal Apostolic Majesty; who, after having comunicated to each other their respectife full powers, found to be in due and proper form, have agreed upon and concluded the following Articles : Article I. The subjects of His Imperial and Royal Apostolic Majesty who reside temporarily or permanently in the territories and possessions, including the Colonies and Foreign Possessions of Her Britannic Majesty, and the subjects of Her Britannic Majesty who reside temporarily or permanently in the Austro-Hungarian Monarchy, shall enjoy therein during the continuance of this Treaty with respect to residence and the exorcise of commerce and trade, the same rights as, mo shall not be subjected to any higher or other imposts than the subjects of any third country, the most favoured in these respects. Article II. The produce and manufactures of, as well as all goods coming from Austria-Hungary, which are imported into the territories and possessions, including the Njenega britanskega Veličanska, in pridelki, obrtniški izdelki z vsakoršnim blagom britanskega izvira, ki se vvažajo v avstro-ogerko monarhijo, naj bodo namenjeni za potrošnjo, shranitev, vnovične izvožnjoali zaprevožnjo, imajo ondukaj, dokler ostane v moči ta pogodba, biti podvrženi enakšnemu ravnanju, kakor izdelki in blago tretje na to stran najbolj pogodovane dežele, niti bode od njih plačevati večjih ali drugih davščin nego se plačuje od teh. Pri izvozu v ozemlja in posestva, tudi v kolonije in vnanja posestva Njenega britanskega Veličanstva naj so po avstro-ogerski monarhiji in pri izvozu v avstro-ogersko monarhijo naj se po ozemljih in posestvih, tudi po kolonijah in vnanjih posestvih Njenega britanskega Veličanstva ne jemljö izvoznine od drugega blaga in ne v večji ali drugačni vsoti, nego pri izvozu v katero tretjo na to stran najbolj pogodovano deželo. Takisto si oba visoka pogodnika zagotavljata eden drugemu tudi glede pre-vožnje blaga skozi ozemlje enega v ozemlje drugega tisto ravnanje, kakoršno je dodeljeno tretji največjo ugodnost imajoči deželi. Člen Iti. Vsaka ponižba v tarifi vvoznin in izvoznin in tako tudi vsaka ugodnost ali oprostitev, katero eden pogodnikov dodeli podložnikom in trgovstvu kake tretje države, pride ob enem in brezuvetno na dobro drugemu pogodniku. Člen IV Določila zgornjih členov I do 111 o vzajemnem ravnanji po meri tretje najbolj pogodovane dežele ne bodo veljala: Colonies and Foreign Possessions, of lier Britannic Majesty, and the produce and manufactures of, as well as all goods coming from British possessions, which are impoi’ted into the Austro-Hungarian Monarchy, whether intended for consumption, warehousing, re-exportation, or transit shall therein, during the continuance of this Treaty, be treated in the same manner as, and in particular shall be sudjected to no higher or other duties than the produce and goods of any third country, the most favoured in this respect. No other or higher duties shall be levied in the Austro-HungarianMonarchy on the exportation of any goods to the territories and possessions, includings the Colonies and Foreign Possessions of Her Britannic Majesty, or in the territories and possessions including the Colonies and Foreign Possessions, of Her Britannic Majesty, on the exportatidn of any goods to the Austro-Hungarian Monarchy, than on the exportation of the like goods to any third country the most favoured in this respect. The two High Contracting Parties likewise guarantee to each other treatment on the footing of the most favoured third country in regard to the transit of gonds through the territory of the one from and to the territory of the other. Article III. Every reduction in the Tariff’ of Import, and Export Duties, as well as every favour or immunity that one of the Contracting Parties grants to the subjetes and commerce of a third Power, shall be participated in simultaneously and unconditionally by the other. Article IV. The stipulations of the foregoing Articles I to I II, relative to the reciprocal treatment on the footing 'of the most favoured third country, shall not apply : 1. Za tiste posebne, starodavne privilegije, ki pristojč turskim podložnikom za tursko trgovino po A vs t r o - O ge r s kem. 2. Za tiste ugodnosti, ki so zdaj ali ki bi utegnile kdaj biti od strani avstro-ogerske monarhije dodeljene sosednjim deželam v polajšanje obmejnega občenja, in pa za tiste čolne znižbe in oprostitve, katere so v imenovani monarhiji veljavne samo za neke meje ali za stanovavce nekih pokrajin. 3. Za dolžnosti, ki jih enemu izmed obeh visokih pogodnikov nalaga colno edinstvo, katero je že sklenjeno ali ki bi se v prihodnje utegnilo skleniti. Člen V. Nobeden visokih pogodnikov ne postavi proti drugemu prepovedi vvoza, izvoza ali prevoza, katera bi ne bila v enakih okolnostih uporabna tudi na tretjo glede tega najbolj pogodovano deželo. Člen VI. Podložniki enega izmed obeh visokih pogodnikov bodo v ozemljih drugega — kar se tiče pravice lasti do trgovskih in fabriških mark in drugih oznamenil blaga ali njegovega zavoja, in pa do muštrovin modelov (vzorcev in kalupov) za rokotvorine — uživali tisto hrambo kakor tuzemci. Podložniki Njenega britanskega Veličanstva bodo vendar na Avstro-Oger-skem samo tedaj smeli lastiti se izključne pravice do marke ali drugega ozname-nlla, do vzorca ali kalupa, ako so prej po dva primerka pri trgovinskih zbornicah Dunajski in Budim-Peštanski v shrambo djali. Člen VII. Pričujoča pogodba pridi v moč dne 1. januvarja 1877 in ostani veljavna do 31. dne decembra istega leta. 1. To those special and ancient privileges which are accorded to Turkish subjects for the Turkish trade in Austria-1 lungaria. 2. To those advantages which are or may be granted on the part of the Austro-Hungarian Monarchy to the neighbouring countries solely for the purpose of facilitating the frontier traffic, or to those reductions of, or exemptions from Customs’ duties which are only valid in the said Monarchy for certain frontiers, or for the inhabitants of certain districts'. 3. Tho the obligations imposed upon either of the High Contracting Parties by a Custom’s Union already concluded, or which maz hereafter be concluded. Article V. Neither of the High Contracting Parties shall establish a prohibition of importation, exportation or transit against the other which shall not, under like circumstances, be applicable to the third country most favoured in tis respect. Article VI. The subjects of one of the two High Contracting Parties shall enjoy in theter-ritoires of the other the same protection as native subjects with regard to rights of ownership over trade and manufacture marks, and other distinctive marks of goods or their packages, as well as over patterns and desings for manufactures. The subjects of Her Britannic Majesty will not, howewer, be able to claim in Austria-Hungary the exclusive right to a mark or other indication on a pattern or design unless they have deposited two specimens of it in the Chambers of Commerce at Vienna and Buda-Pesth. Article VII. The present Treaty shall come into force on the 1“ of January 1877, and remain in operation until the 31*‘ of December of the same year. Ölen VIII. Pričujoča pogodba so pritrdi brž kakor so bode moglo in pritrdili so izmenjata zadnji čas do 31. decembra 1876 na Dunaji. Article VIII. Tbe present Treaty shall be ratified as soon as possible, and the ratifications shall be exchanged at Vienna by the 31st of December 1876, at latest. V dokaz tega fcta obojestranska pooblaščenca podpisala jo in udarila na-njo vsak svoj pečat. In witness whereof the respective Plenipotentiaries have signed the same, and have affixed thereto the seals of their arms. Tako storjeno v Budim-Pešti, dne 5 decembra v letu Gospodovem tisoč osem sto sedemdeset šestem. Done at Buda-Pesth on the 5th day of December, in the year of our Lord one thousand eight hundred and seventy-six. (L. S.) Andnissy s. r. (L. S.) Andrej Buchanan s. r. Nos visis et perpensis conventionis hujus articulis illos omnes et singu-los ratos hisce gratosque habere declaramus, Verbo Nostro Caesareo-Regio spondentes, Nos ea omnia, quae in illis continentur, tideliter exeeutioni man-daturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus, sigilloque Nostro appresso munire jussimus. Dabantur in Gödöllö die vigesima septima mensis Decembris anno Domini millesimo oetingentesimo septuagesiino sexto, Regnorum Nostrorum vigesimo nono. Francisais Josephus hi. p. Andrilssy m. p. Ad mandatum Sacrao Cacs. et Beg. Apost. Majestatis proprium Josephus liber bare a Scliwegel m. p. Consiliarius milieus cl ministerialis. --1- ' ^--------- Zgornja trgovinska pogodba se tu razglasuje, ko sta obe zbornici državnega zbora va-njo privolili. Na Dunaji, 29. dne decembra 1876. Auersperg s. r. diliimeeky s. r. IÏ5 Postava od 23. decembra 1870, s katero se dovoljuje nabor vojaških novincev v leta 1877, kolikor jih je potreba v vzdržavanje stoječega vojstva (vojnega pomorstva) in nadomestne reserve. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč : Člen I. Dovoljuje se za leto 1877 izmed vojevitih ljudi zakonito poklicanih letnih vrst vzeti med vojake letna kontingenta, namreč 54,541 mož v stoječe vojstvo (vojno pomorstvo ali marino), a 5.454 mož v nadomestno reservo. Člen II. Zvršiti to postavo naroča se Mojemu ministru za deželno bran, kateri naj se na to stran domeni z Mojim državnim vojnim ministrom. Na Dunaji, dne 23. decembra 1876. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Horst s. r. 14«. Ukaz finančnega ministcrstva od 23. decembra 1876, da se c. kr. veliki colniji II. razreda na kolodvora v Praškem Ziegenhalsa daje oblast, čaker na izvoza odpravljati. C. kr. veliki colniji II. razreda na kolodvoru v Pruskem Ziegenhalsu daje se v zmislu veljajočih propisov oblast odpravljati na izvozu cuker, kateri se s pridržkom povračila pristojbin čez colno linijo izvaža. ■•relis s. r. ; 63 ( lUveaiteh. ) / 1 v:"-.. ? .«jeßTOniut v sd^oq &U;i ïô£î^>; TVS; ir‘si v maüvû âiÛ&loi vrt** > • . . • ' \ ■■ , •• ! ■ . : ■ ■ ■ - î■ !r: ,r. ' ^ ' /5 , ‘h&l mtfi ... M.’ioli ,tyi n*i