Film
5. mednarodni festival gorniškega íilma Domžale
stran 5
Karitas
20 let uspešnega dobrodelnega dela Župnijske Karitas Domžale
stran 8
12. Gostičevi dnevi
Uspešno zaključeni
Intervju
Dr. Velimir Vulikić
GLASILO OBCINE DOMŽALE
8. april 2011 Letnik LI, št. 4
MESTO Domžale
19. april - praznik Občine Domžale
Bliža se dan, ko Domžalčani praznujemo - v spomin na dan, ko so bile Domžale razglašene za mesto.
Praznik simbolizira uspešen razvoj Domžal, katerega začetke največkrat povezujemo s slamni-karsko obrtjo. O slamnikarstvu je v knjigi Oj, ta slamnik (1994) pisal Stane Stražar, ki ugotavlja, da njegovi začetki segajo v 18. stoletje, vrhunec razvoja sla-mnikarske obrti pa sega v čas pred prvo svetovno vojno. Po vojni se je razvoj slamnikarstva ustavil, a so se tovarne in obrti prilagodile novim razmeram in se začele ukvarjati z novimi industrijskimi in obrtnimi dejavnostmi. Kot je še zapisal Stražar, je k hitremu gospodarskemu razvoju Domžal, torej razvoju obrti in industrije, pripomogla tudi vodna energija Kamniške
Bistrice in njenih Mlinščic, ugodna lega ob stari cestni povezavi med vzhodom in zahodom, bližina Ljubljane ter od leta 1891 železniška proga Ljubljana-Kamnik. Leta 1925 je nastal trg Domžale, 19. aprila 1952 pa so bile Domžale razglašene za mesto. V čast vseh generacij, ki so si v kateremkoli obdobju prizadevale za gospodarski razvoj Občine Domžale in kvalitetno življenje občank in občanov, pa tudi tistih, ki v tem mestu živijo še danes, vsako leto ob prazniku potekajo številne prireditve, slavnostna seja Občinskega sveta in podelitev nagrad Občine Domžale tistim, ki s svojimi dejanji in delovanjem pomagajo k razvoju in promociji občine. Vabljeni torej k obisku številnih prireditev v počastitev praznika občine Domžale!
51. območno srečanje odraslih pevskih zborov
Pojem, pojem, če sem star in če sem mlad
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, nas je v sodelovanju z zvezo kulturnih društev občin Domžale in Mengeš ter občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin povabil na letošnjo že 51. območno srečanje odraslih pevskih zborov, ki jih je po strokovni plati spremljal Tomaž Habe, koncerta, na Viru in v Grobljah, je po-
vezoval Zoran Potočan, Pavel Pevec, tajnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, pa je ob začetku prijetnih koncertov pozdravil prisotne ter jim zaželel dva prijetna pevska večera, nastopajočim pa ob koncu njihovih nastopov izročil priložnostna spominska priznanja.
Str. 18
0
občina DOMŽALE IN
kulturni dom franca bernika
ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale vabita na slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Domžale v torek, 19. aprila 2011, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Program:
•	Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan
•	Podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2011 in priznanj župana
•	Slavnostni podpis sporazuma med pobratenima Občino Domžale in mestom Koprivnica
Rdeča nit programa:
»Slike, ki tečejo - kino na Domžalskem«
Ker ima kino v naši občini dolgoletno tradicijo, bomo raziskovali njegovo zgodovino, pogledali bomo, kje so se vrteli filmi in kako je v zadnjih letih nastal sedaj delujoči Mestni kino Domžale. Prireditev bo zaznamovana tudi z najlepšimi napevi iz slovenskih filmov, od najstarejših, že zimzelenih melodij, do čisto svežih skladb, ki nas navdušujejo v zadnjih letih.
V kulturnem programu sodelujejo:
•	Neža Drobnič s skupino
•	Domžalskirogisti
•	plesni par Špela in Matej Kralj
Vsem občankam in občanom ob PRAZNIKU OBČINE DOŽALE iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Župan Toni Dragar in Občinski svet Občine Domžale
P
zavod za sport in rekreacijo
DOMŽALE
vabi na kolesarsko dirko za Pokal Upravne enote Domžale 2011 v soboto, 23. aprila 2011
Dirka se odvija na delu daljše proge, ki je namenjena rekreativni kolesarski prireditvi v akciji Slovenija kolesari - Kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale 2011. Dolžina proge za tekmovalni del je 44 km, z višinsko razliko cca. 400 m.
il^STAMIpfU
GÎÎîSPËÂ^fcèlJË'
l^^jîlSI' h t'
www.domzale*si
22 36
& fdpftf liffîjT in pffmiůd
www.h p.corn mer CE. SI
P
AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA,
ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov.
041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si
MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. aprila 2011. Rok za oddajo prispevkov je najkasneje v četrtek, 14. aprila 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na enaslov: slamnik.urednica@gmail.com.
2
iz urada župana
8. APRIL 20II
Dragi bralci, drage bralke,
te dni bomo državljani in državljanke ponovno stopili v vlogo odločevalcev. Odločali bomo o tem ali bo Zakon o malem delu stopil v veljavo ali ne. Kako se bo odločil ve vsak sam, dejstvo pa je, da bomo v letošnjem letu pred tovrstne odločitve očitno postavljeni še kar nekajkrat. Ob vsem tem politika in zainteresirana javnost neprestano buri duhove, se bori za vaše glasove. Dejstvo je, da nam tovrstne politične razprave po eni strani omogočajo zanimivo družabno življenje, ko se srečamo s prijatelji in znanci se imamo pogovarjati še o čem drugem kot samo o svojih osebnih težavah, po drugi strani pa takšne debate razdvojujejo. Si res želimo razdvojeno družbo? Kakorkoli se boste odločili, karkoli se boste pogovarjali, pa upam, da boste ob tem čim manj razburjali sami sebe. Današnji čas je namreč vse preveč podvržen stresu. Vse preveč se pustimo jeziti, vse preveč se pustimo zavajati in vse preveč se vpliva na naše mnenje. Dejstvo je, da je življenje naše, daje eno in daje prav, da ga tako tudi živimo. Zato se ob vsem tem, preden se razburite ob naslednjih izjavah, ki jih preberete in slišite, ustavite in se vprašate, če bo to razburjenje resnično dobro vplivalo na vaše počutje? Si resnično zaslužite le negativno energijo ali je prav, da se v večji meri srečujete s pozitivnim? Vsak človek in pravico do pozitivnega življenja in vsak človek ima pravico, da reče NE negativnemu in odkoraka od slabega proti dobremu. Želim vam, da tudi vi v teh dneh razmišljate o sebi. O vaših pravicah do pozitivnega razmišljanja in pozitivne komunikacije. Uspešno!
Mateja Kegel v.d. odgovorne urednice
pogovor z mag. lovrom lončarjem, podžupanom občine domžale
Odprtost za sodelovanje
Mag. Lovro Lončar je poznan kot nekdanji generalni sekretar Državnega zbora RS ter dolgoletni svetnik SDS v domžalskem občinskem svetu, do nedavnega pa tudi kot predsednik Sveta KS Toma Brejca Vir. Tokrat ga predstavljamo kot novega domžalskega podžupana.
Podžupanska funkcija se vsekakor razlikuje od ostalih, ki so bile navedene zgoraj. Kaj torej opravljate kot podžupan, za kaj ste zadolženi?
Funkcijo podžupana Občine Domžale opravljam nepoklicno, in sicer od januarja 2011 dalje, drugače sem zaposlen kot sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po dogovoru z županom sem zadolžen za vodenje sej Občinskega sveta Občine Domžale, za koordinacijo s krajevnimi skupnostmi, o drugih posameznih nalogah se dogovarjamo tudi sproti - glede na vsebino in obseg aktivnosti. Med obveznosti sodijo tudi protokolarne zadeve, saj je Občina Domžale bogata z različnimi prireditvami in dogodki, na katere je prav, da se s svojo navzočnostjo odzove tudi občina s svojimi predstavniki. Glede na to, da gre v tem mandatu za t.i. programsko sodelovanje župana in ostalih strank oz. list v Občinskem svetu, ki je nov način političnega delovanja te občine glede na pretekle mandate, kjer se je delovalo izključno koalicijsko, pa bo o tehničnih podrobnostih tega sodelovanja med strankami potrebno še kaj doreči, predvsem pa se na nova razmerja navaditi z medsebojnim zaupanjem, s čimer v SDS kot dolgoletni opozicijski stranki, ki v preteklosti zaradi tega ni imela vpliva na ključne odločitve občine, nimamo težav.
Omenili ste tudi vodenje sej občinskega sveta. V prejšnjem mandatu ste bili svetnik, sedaj vodite seje občinskega sveta, in kot je videti, zelo dobro. Opazite kakšno razliko med sedanjo in prejšnjo sestavo občinskega sveta? V novi sestavi občinskega sveta je kar 65 odstotkov novih članic in članov Občinskega sveta, hkrati se je zelo spremenil tudi razpored moči posameznih strank oz. list v občinskem svetu. Novi člani pomenijo tudi nove poglede, rešitve in predloge ter razmišljanja za delo v Občinskem svetu. To je vsekakor dobro, še posebej, če so ta usmerjena v konstruktivne pobude in sodelovanje, h čemur sodi lahko tudi kritičnost posameznih gradiv in ravnanj občine. Sodelovanje v občinskem svetu v tem mandatu, ki je sicer kratko, je dobro, s spoštovanjem drug drugega in s temeljnim izhodiščem - dogovarjanjem in iskanjem čim boljših rešitev. Ta odprtost je po mojem bistven korak naprej pri delu, saj so ključne rešitve v prejšnjih mandatih nastale v krogu zaprtih koalicijskih dogovorov in raznih interesov. Dejstvo pa je, da je za ljudi ključen rezultat teh dogovarjanj in pridobitve, ki jih na tej podlagi dobijo občanke in občani ter občina. Učinkovitost se ne meri po številu sej, sprejetih sklepov, številu svetniških pobud ampak po realizaciji dogovorjenih aktivnosti in projektov ter po pridobitvah.
Podžupan je politična funkcija - kaj pomeni vaše imenovanje v smislu morebitnih koalicij in delovanja političnih strank, tudi SDS, iz katere izhajate? SDS je zmagovalka zadnjih lokalnih volitev v Domžalah. Na tej podlagi nam je bilo s strani župana ponuje-
no podžupansko mesto. Pogovori o tem, da bi kot stranka in jaz osebno prevzel to mesto, so potekali kar dolgo. Mojih dilem v zvezi s tem je bilo kar nekaj, pomisleki so bili tudi v stranki. Po temeljiti analizi stanja v občini in predvsem, kateri razvojni izzivi in projekti Občino Domžale čakajo v prihodnosti ter kaj se od nas izvoljenih lokalnih funkcionarjev pričakuje, smo se v SDS odločili, da pristopimo k t.i. programskemu sodelovanju v tem mandatu, katerega je takoj po volitvah napovedal župan. Moje ključne zahteve za morebitni prevzem te funkcije so bile, da s prevzemom podžupanske funkcije obvezno soglaša stranka SDS, ki ji pripadam, ter da me pri tem podpre tudi blok strank, s katerimi smo skupaj sodelovali v drugem krogu županskih volitev (Lista Za moje Domžale - Peter Verbič, N.SI, SLS) ter da gre za jasno opredelitev, da prevzemam podžupanstvo kot funkcijo, ki pripada opoziciji ter da to ne pomeni nobene koalicije ali drugega formalnega dogovora o sodelovanju - delujemo izključno programsko oz. projektno ter, kar je še posebej pomembno, odprto do vseh strank oz. list v občinskem svetu. Torej: mi bomo podpirali vse tiste projekte in odločitve, za katere bomo menili in ocenili, da so dobri za ljudi in občino. Do slabih predlogov bomo kritični, jih bomo tudi zavrnili oz. jim nasprotovali, predlagali alternativne rešitve, ne bomo pa metali polen pod noge, če za to ni utemeljenega razloga. Na županu pa je, kako uspešen bo pri pripravi in utemeljitvi posameznih predlogov, pri čemer mora aktivno sodelovati tudi občinska uprava, kako izostren sluh bo imel za pripombe in predloge članov občinskega sveta ter kako bodo potekala dogovarjanja
o podpori posameznim projektom. Tudi od tega je odvisna uspešnost tega mandata, kakor tudi seveda od realizacije sprejetih sklepov.
Dela podžupana ne opravljate poklicno, torej niste zaposleni v občinski pravi. Kako lahko občani pridejo do vas?
Za občanke in občane sem dosegljiv na elektronskem naslovu lovro.lon-car@domzale.si, za oseben pogovor pa lahko pokličejo v urad župana, kjer se dogovorijo za sestanek.
Dela vam zagotovo ne bo zmanjkalo. Imate v mislih morebiti že kakšen konkreten projekt v okviru vaše podžupanske funkcije?
Kot podžupan si dejansko želim napredka v delovanju občine, tudi zato sem sprejel to funkcijo. V okviru mojih zadolžitev kot podžupana in predsednika Statutarno pravne komisije moramo pripraviti in sprejeti spremembe in dopolnitve statuta Občine Domžale, še letos pripraviti nekatere nujne spremembe poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale, s čimer bi posegli v način delovanja občinskega sveta in poenostavili nekatere postopke, ki so po nepotrebnem zapleteni. Zavzemam se za čimprejšen sprejem strategije Občine Domžale, kjer, iskreno povedano, preveč stopi-cljamo na mestu, glede na to, da je večino dela v zvezi s tem opravlje-
četrtek, 24. marca 2011
Srečanje župana Občine Domžale s predstavniki Prve brigade Slovenske vojske in predstavniki Občinskega štaba Civilne zaščite
Zupan Občine Domžale Toni Dra-gar in predstavniki Občine Domžale so v četrtek, 24. marca 2011, v konferenčni sobi Občine Domžale sprejeli predstavnike 1. Brigade Slovenske vojske ter Občinskega štaba Civilne zaščite. Delovno srečanje je bilo organizirano z namenom medsebojnega sodelovanja, cilj srečanja pa predstavitev organizacije sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Domžale in skupna preučitev možnosti sodelovanja Slovenske vojske v tem sistemu ob naravnih nesrečah večjih razsežnosti.
Zupan je vsem navzočim na kratko predstavil Občino Domžale, njeno lokalno samoupravo, kulturno in športno življenje v občini, na kratko predstavil podjetništvo v občini, se dotaknil vedno bolj priljubljene točke za gibanje in zdravo življenje, rekreacijsko os ob Kamniški Bistrici, poudaril skrb občine za sobivanje vseh generacij, predvsem mlajših in starejših, za katero bo še toliko bolj poskrbljeno z izgradnjo Medgene-racijskega centra, in povedal nekaj več tudi o sami legi Občine Domžale in transportnih poteh. Kot vsaka druga občina, tudi Občina Domžale ne ostaja brez problemov, med katerimi je omenil center Domžal, Ten Ten in grad Krumperk. Problematika ostaja tudi otroško varstvo, ki pa ga občina v primerjavi z drugimi občinami sicer dobro rešuje, vendar velik naravni prirastek občino sooča s problemi prostora v vrtcih. »Če pa se dotaknem sodelovanja z Občinskim štabom Civilne zaščite, moram povedati, da je sodelovanje tako na vajah kot tudi v praksi, kar so pokazale tudi zadnje poplave, čeprav si te prakse želimo v čim manjši meri,« je
povedal Dragar.
Peter Gubanc, vodja Oddelka za premoženjske zadeve in namestnik poveljnika Civilne zaščite, je predstavil sistem zaščite reševanja, ki je prilagojen zakonodaji, kot seveda tudi razmeram. »Eno večjih problematik predstavlja veliko število prebivalcev na tako majhnem prostoru. Po ocenah ogroženosti med najhujše naravne nesreče, ki nas lahko doletijo, spadajo potres, poplave in nevarne snovi,« je povedal Gubanc, nato pa povedal nekaj več o strukturi štaba Civilne zaščite ter segmentih, ki jih štab vodi. »Opremljeni in usposobljeni smo za pomoč in intervencijo pri manjših in srednje velikih naravnih nesrečah, pri večjih pa za to nimamo dovolj velikega sistema in bi potrebovali zunanjo pomoč.«
Poveljnik štaba Civilne zaščite Domžale Marko Zagar, je nato povedal nekaj več o organizaciji Civilne zaščite: »Organizirani smo zelo dobro in smo kot taki vzor ostalim Civilnim zaščitam. Nenehno se prilagajamo razmeram, seveda pa je za nas zelo pomembna podpora župana, ki je zelo močna. Problematika je ob večjih katastrofah, ko bi nujno potrebovali dodatno zunanjo pomoč.« Peter Gubanc je ob tem dodal, da so poplave v Zeleznikih dokazale, da je zelo velikega pomena pomoč vojske, saj ob večdnevnem izvajanju reševalnih akcij potrebujemo več ljudi, kar nam bi omogočilo menjavanje ekip na terenu, katerim bi bil omogočen tudi počitek. Občina Domžale bi v hujših razmerah potrebovala pomoč pri transportnih sredstvih, oskrbi in nastanitvi, inženirskih zadevah, zelo dobrodošla pa bi bila skupinska občinska vaja, ki bi
Civilno zaščito in enoto Slovenske vojske še bolj zbližala ter izboljšala komunikacijo v nujnih primerih. Predstavniki Slovenske vojske so podprli predloge predstavnikov Civilne zaščite: »Sodelovanje z zaščito je zakonita naloga Slovenske vojske in v zadnjih 15 letih te zadeve na evro-atlantskem območju postajajo
del običajnih nalog vojske. Sistem je sicer na papirju jasen, vendar pa ne toliko v praksi. In tu so potrebne spremembe. Ključni problem je formalizacija postopkov izvedbe nalog v trenutkih, ko je kriza. Izkoristiti je potrebno vse možnosti povezovanja in narediti sistem, ki mora biti jasen in učinkovit.«
Zupan, ki sodelovanje zelo spodbuja, se je na koncu zahvalil obema stranema in povedal, da se že veseli občinske zaščitno-reševalne vaje, ki jo bo prihodnje leto organiziral štab Civilne zaščite, pri tem pa upa, da se ji bo pridružila tudi Prva brigada Slovenske vojske.
Teja Lapanja
nega - o tem smo si v občinskem svetu enotni. Okrepiti je potrebno sodelovanje s KS-ji in v zvezi s tem že potekajo sestanki s predstavniki KS in občinskimi uradniki glede odprtih zadev na območjih posameznih KS. Sprejem proračuna za leto 2011 in 2012 bo prvi resnejši kamen preizkusa sodelovanja. Zavzemam se za čimprejšnjo pripravo in obravnavo celovitega prostorskega plana Občine Domžale, da bodo ljudje enkrat dokončno informirani, ali lahko pričakujejo spremembo namembnosti njihovih zemljišč za gradnjo, za katere so v preteklosti že podali vloge, in da bodo podjetja in obrtniki vedeli, ali lahko pričakujejo prostorsko širitev svoje dejavnosti. Nobena skrivnost ni, da se bom kot podžupan zavzemal za realizacijo programskih vsebin, ki smo jih kot stranka obljubili pred volitvami. Še posebej pa bi rad pripomogel k novemu načinu sodelovanja v okviru občinskega sveta, temelječ na programskem sodelovanju. Nedvomno se o vseh stvareh ne bomo vedno poenotili, prišlo bo do situacij, ko bomo odločitve sprejemali tudi s preglasovanjem in bomo na različnih bregovih, prav pa je, da se o odprtih zadevah pravočasno pogovorimo.
Kako pa ocenjujete odnos z županom in občinsko upravo?
Z županom Tonijem Dragarjem in podžupanjo Andrejo Jarc Pogačnik dobro sodelujemo. Odnos je korekten in profesionalen glede na funkcije, ki jih opravljamo. Dejstvo je, da je želja za moje imenovanje oz. sodelovanje prišla z županove strani. Pričakovanja tega sodelovanja so velika, a realna. V zvezi s tem pa bo potrebno po mojem mnenju nekaj sprememb v načinu delovanja občine in njenih organov, v pogledih o načinu realizacije nekaterih projektov, o čemer sem župana že seznanil. Ve se, kaj je pristojnost in naloga župana in Občinskega sveta, ter kaj in v kakšnem obsegu mora svoje naloge opravljati občinska uprava ter komu je odgovorna. Občinska uprava Občine Domžale je kadrovsko močna in zato so pričakovanja do nje lahko upravičeno visoka. S tem ne trdim, da občinska uprava ne dela dobro - tudi sodelovanje je dobro, kar pa ne pomeni, da ne more biti še boljše in učinkovitejše. Le na tak način se bodo lahko uspešno izvrševali sklepi in usmeritve občinskega sveta, s tem pa bodo zagotovljeni pogoji za napredek občine in boljši pogoji življenja občank in občanov. To pa je tudi cilj vseh strank, ne glede na različnosti, ki obstajajo med nami in ne glede na to, kdo je (bil) komu tekmec v iskanju čim večjega prostora pod lokalnim (političnim) dežnikom.
Gospod Lončar, najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha pri vašem delu.
Janez Stibrič
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423 325 • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi UREDNiŠTVA JANEz StibRič, ROMANA KARNER, JANEz ERžEN, TíNA zAJC, MARiJA pUKL, VERA VOJSKA, DOMiNik JANEz HERLE, KATARíNA KARLOVSEK iN MARKO OSOLNik • TEHNíčNí UREDNíK JANEz DEMŠAR • LEKTORÍCA NATASA V. JERič • UREDNištVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUbLJANSKi CESTi 61 V DOMžALAH • UREDNiŠTVO HELENA URŠič TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA za TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATU (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi zARADi OPTičNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT.
8. APRIL 20II
občina domžale
3
sreda, 23. marca 2011
Peta seja Občinskega sveta Občine Domžale
V sejni dvorani je Občine Domžale potekala 5. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani občinskega sveta sprejeli zapisnik 4. seje občinskega sveta, ki je bila 16. februarja 2011.
Predsedujoči seji, mag. Lovro Lončar, je člane občinskega sveta seznanil z razširitvijo dnevnega reda. Člani občinskega sveta so po ugotovljeni navzočnosti 22 članov s 25 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sprejeli naslednji dnevni red:
10.
11.
12.
13.
Vprašanja, pobude in predlogi Volitve in imenovanja Imenovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale Sklep o določitvi predloga kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani Obravnava in sprejem Sklepa o začasnem financiranju proračuna Občine Domžale v obdobju april-junij 2011 Obravnava in sprejem Sklepa o priznanjih Občine Domžale v letu 2011
Obravnava in sprejem Sklepa o delnem povračilu stroškov volilne kampanje na lokalnih volitvah 2010 v Občini Domžale Obravnava in sprejem Sklepa o prenehanju proračunskega sklada za gradnjo Osnovne šole Dragomelj
Obravnava in sprejem poročila o vsebinskem okviru in stanju pripravljenosti OP Ropi »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju občine Dom-žale-Kamnik«
Seznanitev s projektom javnega prometa v ljubljanski urbani regiji
Sklep o seznanitvi s Poročilom o delu Nadzornega odbora Občine Domžale v mandatnem obdobju od 2006 do 2010 Sklep o seznanitvi z Dokončnimi poročili Nadzornega odbora v letu 2010 - 1. del Seznanitev z letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2011
Vprašanja, pobude in predlogi
S prvo točko je začel Anton Preskar, LDS, ki je podal pobudo za dodelitev mesečnih subvencij vsem domžalskim otrokom prve starostne skupine (od 1. do 3. leta), ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva. Podal je pripombe na zavrnitev pobude glede mesečne subvencije za otroke do starosti treh let. Zanimal ga je izbor glavnega urednika za glasilo Slamnik, zakaj še nista imenovana uredniški odbor in izdajateljski svet in kateri od prijavljenih kandidatov je najbolj v vsebinskem in finančnem smislu navdušil naš »KVIAZ«. Meni, da bi bilo poterbno racionalizirati stroške občinskega glasila, kar pričakuje tudi v pripravi predloga proračuna. Predlagal je, da se del denarja, namenjenega za Slamnik, nameni tudi drugim medijem, ki pokrivajo območje Občine Domžale. Zanimalo ga je, če je Občina Domžale že razmišljala o oddaji Slamnika koncesionarju. Vprašal je, kateri organ JKP Prodnik in CČN Domžale-Kamnik je obravnaval in sprejel finančno in vsebinsko poročilo o poslovanju teh podjetij v letu 2010 in finančni ter vsebinski plan za leto 2011. Spraševal je, kdaj konkretno bo Občina sprejela »strategijo nadaljnjega razvoja Občine Domžale« in kdaj bo sprejet »občinski prostorski plan« (OPN) za Občino Domžale (konkretni terminski plan aktivnosti in nosilcev teh aktivnosti). Meni tudi, da bi se morali odgovorni v občini pogovoriti z lastniki in direktorji podjetij, obrtniki in drugimi gospodarskimi subjekti ter ugotoviti, ka-
kšna je njihova perspektiva. V povezavi s tem ga je zanimalo še, kakšni so konkretni ukrepi Občine za nadomestitev izgubljenih delovnih mest v zadnjih letih in kaj je naredila glede odpiranja novih delovnih mest. Maksimilijan Karba, LTD, je predlagal, da se ustrezne službe pozove k ugotavljanju kršitev prometnega znaka, ki prepoveduje promet tovornim motornim vozilom, z dodatno tablo »Dovoljeno za lokalni promet«, ki je sicer postavljen na mnogih lokacijah, in k sankcioniranju teh kršitev. Dal je tudi pobudo, da občinska uprava ali ustrezne občinske službe pri DARS-u ali DDC-ju opravijo poizvedbe in zahtevajo ustrezen odgovor, kaj je narobe na avtocesti med Krtino in Šentjakobom, saj skoraj ne mine dan, da na tem odseku ne bi prišlo do prometne nesreče. Metoda Marčuna, Peter Verbič - Lista za Domžale, je v imenu krajanov Nožic vprašal, kdaj bodo na odseku Go-stičeve ulice od kapelice v Homcu do občinske meje z Občino Kamnik z označbami uredili območje omejene hitrosti (cona 30 km/h - šolska pot), zanimalo pa ga je še, kdaj se bo dokončno uredil center Radomelj z avtobusnima postajališčema in parkirišči. Dal je pobudo za novo proračunsko postavko na področju »Promet, prometna infrastruktura in komunikacije«, in sicer za zagotovitev rednih letnih sredstev za vzdrževanje rekreacijske zelene osi ob Kamniški Bistrici, kjer se med seboj povezujeta peš in kolesarska pot. Mag. Lovro Lončar, SDS, je pozdravil idejo za projekt izdane brošure »Oblikujemo zelene oaze«, zanimala pa ga je širša vsebina projekta, kdo so ciljne skupine in ali so v projekt vključene tudi šole. Predlagal je, da se ob naslednji izdaji na prvo stran doda grb občine Domžale. Mag. Lončar je dal tudi pobudo, da Občina Domžale zniža najemnino oziroma oprosti plačila najemnine humanitarnih organizacij Rdečega križa in Karitasa, ki imata najete prostore v stavbi, kjer se nahaja tudi Radio Hit. Uroš Breznik, SD, je dal pobudo za realizacijo režima odprtosti športnih igrišč pri osnovnih šolah, ki so sicer večino časa zaprta in nedostopna otrokom. Dal je še pobudo, da se postavi še kakšna klop na drevoredu na Domžalsko-Mengeškem polju, saj je postavljena le ena klop. Zanimalo ga je, kako bo urejen prehod za sprehajalce, glede na to, da se gradi obvoznica. Janez Svoljšak, DeSUS, je podal predlog strategije razvoja v Občini Domžale. Predlagal je, da si kot vizijo razvoja Občine Domžale postavimo inovativno družbo in da se v ta namen formira skupina strokovnjakov z različnih področij, ki bi predlagala načrt aktivnosti za vzpodbujanje inovativnosti. Predlagal je tudi, da se v občinskem proračunu za leto 2011 namenijo sredstva v ta namen in k predlogu priložil smernice, ki jih je za vzpodbujanje inovativnosti v Občini Domžale predlagal gospod Dušan Borštar, patentni zastopnik, ki se s to problematiko že dlje časa ukvarja in je pripravljen sodelovati. Mag. Majda Pučnik Rudl, SDS, je izpostavila problematiko zaradi zimskih razmer poškodovanih cest in s tem povezano problematiko kvalitete izgradnje in rekonstrukcije cestišč. Opozorila je na dotrajanost Prešernove ceste v Radomljah, na udarne jame na cesti skozi Goliševo - Škrjančevo, uničeno cestišče pri LIP Radomlje na nevarnost ceste oziroma poti za pešce nasproti gostilne Šraj v Hudem in dala pobudo, da se tam postavi avtobusno postajališče. Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je dal pobudo, da Občina Domžale sproži akcijo za organiziranje javne tribune, kjer bi z državo rešili problematiko prometnih nesreč na nekaterih prometnih cestah. Kot je dejal, je veliko ponesrečencev pripeljanih v Zdravstveni dom, s strani države pa Zdravstveni dom dobi listo glede dobljenih finančnih sredstev ne glede na število ponesrečencev. Dal je pobudo, da bi za svetnike zagotovili par-
kirne prostore v času občinskih sej. Marija Majda Zevnik, SD, je dala pobudo, da zaradi zagotavljanja izpolnjevanja določil iz 6. in 7. odstavka 6. člena Odloka o krajevnih skupnostih, ki določata, da imajo župan in svetniki občinskega sveta, s stalnim prebivališčem na območju določene KS, pravico biti navzoči in razpravljati na sejah sveta KS in da se jih na seje vabi z vabilom, pristojna občinska služba naredi sezname svetnikov po stalnem prebivališču v posamezni krajevni skupnosti, opozori KS o obvezi iz Odloka in priloži seznam svetnikov iz njihovega območja. Opozorila je še, da na spletni strani Občine Domžale po končanem konstituiranju seznam ni dopolnjen z namestniki, zapisniki odborov oziroma komisij pa niso objavljeni. Glede na predlog svetnice stranke DeSUS na eni prejšnjih sej, da se ukini dodatno financiranje Zdravstvenemu domu za preventivne preglede prostate in sredstva nameni za cepljenje proti klopnemu meningitisu, je postavila več vprašanj. Dala je še pobudo v povezavi z odgovorom na predlog o izvedbi revizijskih pregledov javnih zavodov, naj bodo poročilom o poslovanju javnih zavodov priložene kompletne bilance, poleg bilance uspeha tudi bilanca stanja in poročilo revizorja, ter pobudo, da se strategija glede in-vazivnih rastlin na ravni občine in sosednjih občin pripravlja vzporedno in da se imenuje nosilca naloge na nivoju občine. Občina naj sprejme odlok o obveznem zatiranju teh tujerodnih rastlin na vseh površinah, ne glede na lastništvo, v proračunu naj na osnovi analize strokovnjakov letno zagotovi dovolj sredstev za učinkovito odpravljanje teh rastlin in naj skupaj s posameznimi KS izdela program nalog. Peregrin Stegnar, N.Si, se je zahvalil Petru Korošcu, ki je res lepo skrbel za domžalsko drsališče, in dal pobudo, da občinski svetniki podprejo izgradnjo platnene strehe nad drsališčem. Marija Pukl, DeSUS, je dala pobudo, da se zaradi lažje berljivosti glasila Slamnik velikost črk poveča. Dala je pobudo, da se pregleda del cestišča na odseku Ljubljanske ceste med križiščem pri Kebru in križiščem z regionalno cesto Ljubljana-Celje ter uredi prometni režim za pešce tako, da bo zagotovljena čim večja varnost pri prehodu ceste do Češminovega parka. Zanimali so jo načrti na področju otroškega varstva pri zagotavljanju trajnih ali začasnih kapacitet v tem mandatnem obdobju in predlagala, da občinski svetniki, poleg Pravilnika po sprejetem programu dela Občinskega sveta, ki bo v obravnavi na aprilski seji, prejmejo tudi vsebinsko informacijo o stanju na področju organiziranja predšolske vzgoje otrok v Občini Domžale v naslednjih letih. Dala je tudi pobudo za pripravo dela strategije za razvoj turistične dejavnosti v Občini Domžale, ki bo vsebovala opredelitev organizacijskega pristopa in izdelavo konkretnih turističnih produktov. Roberta Hrova-ta, SDS, je zanimalo, če je že oziroma kje je objavljen razpis za direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, saj sedanjemu direktorju v kratkem poteče mandat. Poleg tega ga je zanimalo tudi, kdaj je bil na JKP Prodnik objavljen razpis za izvajanje prevozov odpadkov, in sicer za mešane odpadke, embalažo in biološke odpadke. Postavil je vprašanje, če je Občina Domžale že stopila v stik s podjetjem Tosama in Helios ter kakšno je dejansko stanje teh dveh podjetij. Zanimalo ga je tudi, kako daleč so postopki za izgradnjo vrtca v V-delu Občine Domžale, saj je prepričan, da na tem območju vrtce nujno potrebujemo. Poleg tega ga je zanimalo, kaj je novega na projektu Cone Zelodnik in kakšen je terminski plan realizacije ter kakšno je trenutno stanje glede centra Domžal in podjetja Tuš - kdaj bo Tuš začel z realizacijo projekta. Nato je dal pobudo, da se podeli koncesija oziroma da se zagotovijo sredstva za orto-dontsko službo v Zdravstvenem
domu Domžale, kar bi prispevalo k skrajševanju čakalne dobe. Na koncu ga je zanimalo še, v kateri fazi je projekt Vrtički. Rok Ravnikar, SLS, je dal pobudo, da se vzpostavi stik z vodstvi osnovnih šol oziroma z upravniki otroških igrišč in se v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, občino ali ustreznimi službami dogovori, da bi preko vikendov organizirali odklepanje in zaklepanje ograj okoli igrišč. Zanimalo ga je, kakšni so načrti v povezavi z zamenjavo azbestnih vodovodnih cevi v naši občini v letošnjem letu. Cveta Zalokar-Oražem, Zares, je podala pobudo, da bi morala imeti Občina Domžale aktivno vlogo pri reševanju položaja nekaterih gospodarskih subjektov, konkretno je predlagala, da se organizira sestanek vodstva glede podjetja LIP Radomlje, kjer bi skupaj poiskali možne rešitve. Dala je pobudo, da se Občina Domžale bolj angažira na področju pridobivanja kmetijskih zemljišč, ki bi bila na voljo v najem občanom za obdelavo. V imenu stanovalcev naselja Krizant je predložila njihovo pismo glede odstranitve nelegalnega letnega vrta lokala Ma-kijato na Slamnikarski cesti 1 d v Domžalah in prosila za odgovor. Vera Vojska, LDS, je dala pobudo, da glede na to, da so športna društva že prejela sredstva s strani Občine, občinska uprava financira tudi druga društva, saj nekatera društva ne morejo plačati niti najemnine. Dala je tudi pobudo s strani občanke, da se v Dom upokojencev Domžale prednostno sprejema domžalske občane. Omenjena občanka je težko gibljiva, svojega moža pa mora obiskovati daleč izven občine, ker v Domžalah ni dobil mesta v domu. Poleg tega jo je zanimalo, ali v Zdravstvenem domu Domžale povečujejo število zdravnikov, glede na to, da je vsako leto v Občini Domžale tisoč prebivalcev več. Nato je opozorila na elektronsko sporočilo Branka Murka glede delovanja občinske uprave v zvezi z razširitvijo načrtovanega športnega parka na Rovah, ki so ga prejeli občinski svetniki, in prosila za pojasnilo. Predlagala je še, da bi Občina Domžale (in druge občine, ki so ustanoviteljice OŠ Roje) preučila možnost, da bi financirali nakup dvigala za učence s losebnimi potrebami. Dr. Mihael Brejc, SDS, je dal predlagal, da bi gradivo po elektronski pošti pošiljali tistim občinskim svetnikom, ki jo imajo, za druge pa je treba najti druge možnosti. Z odgovorom na svetniško pobudo o uvedbi sodobne informacijske tehnologije v občinski svet ni bil zadovoljen. Meni, da bi se gradivo za člane Občinskega sveta lahko pošiljalo po elektronski pošti, za tiste, ki elektronske pošte nimajo, pa je potrebno ugotoviti, kakšne so možnosti, da bi jo lahko imeli. Uroša Breznika, SD, je zanimalo, če je od zadnje občinske seje kakšna nova informacija glede Univerzala ter kdaj se planira dokončna ureditev Če-šminovega parka in posaditev dreves na južni strani. Dal je pobudo, da bi se, glede na to, da v Občini Domžale živi veliko eminentnih ljudi, ki zasedajo pomembna mesta izven Občine Domžale (univerzitetni profesorji, gospodarstveniki, kulturniki), ustanovil mali strateški svet oziroma neko posvetovalno telo pri županu, ki bi se sestajalo enkrat na pol leta, saj je prepričan, da bi ti ljudje lahko z izkušnjami in znanji koristno pomagali pri določenih odločitvah. Vera Vojska, LDS, je nato prosila občinsko upravo, da pripravi seznam krajevnih skupnosti z njihovimi prostori in lastniki teh prostorov, saj so imeli v Krajevni skupnosti Dob težave pri ugotavljanju, čigavi so prostori krajevnih skupnosti.
Volitve in imenovanja
Imenovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale
S 27 glasovi ZA in 2 glasovoma PROTI je Občinski svet Občine Domžale imenoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale v sestavi: Peter VERBIČ, predsednik, Maksimiljan KARBA, član, Aleš OBERČKAL, član, Barbka DROBNIČ, članica, Franci KOZINC, član, Vlado JE-RANT, član, in Jure KOSTANJ-ŠEK, član.
Sklep o določitvi predloga kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani
S 30 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je bil sprejet sklep, da Občinski svet Občine Domžale posreduje predlog kandidatov in kandidatk za sodni-
ke porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani: Silva POTRATO, Mirjana KLAR, Anica VOGLAR, mag. Jožefa POLANC, Milan TOMŠE, Alojzij PODOBNIK, Jožefa VIDMAR, Cvetka BANKO, Majda KLAJDERIČ, Vera MIKANEC, Marjetka CERAR, Franci RAH-NE, Maksimiljan KARBA, Darka BITENC, Zorica ZAKLAN, Mojca OCEPEK AVBELJ, Vinko OCEPEK, Tomaž LAVRIČ, Marija ERDANI, Stanislava KEKEC, Anton GRILJ, Janez ŠKOFIC, Ivan TAVČAR, Justina KOPRIVŠEK in Janez GREGORIN. Sodnica porotnica v postopkih zoper mladoletnike:
Ema ŠKRJANC OGOREVC. S 30 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale sprejel Sklep o začasnem financiranju Občine Domžale v obdobju april-junij 2011.
Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI so bili v skupnem glasovanju o predlogih sklepov sprejeti naslednji sklepi:
1.	Občina Domžale podeli ZLATO PLAKETO Urošu SLA-VINCU za uspešno vodenje skupine Helios ter prispevek k razvoju domžalske košarke.
2.	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO Simfoničnemu orkestru Domža-le-Kamnik ob 40-letnici za prispevek k bogatemu kulturnemu življenju v Občini Domžale.
3.	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dob ob 120-letnici obstoja in uspešnega dela.
4.	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Milanu SKOČAJU za uspehe na področju podjetništva, prispevek k razvoju javne razsvetljave ter uspešnega dela na področju športa v Občini Domžale.
5.	Obči na Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Dragi JERETINA ANŽIN za dolgoletno in uspešno delo na kulturnem področju.
6.	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Domžale ob 20-letnici uspešnega dela, predvsem na področju domoljubja.
7.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Moškemu pevskemu zboru Radomlje ob 40-letnici
prepevanja, da slovenska
neprekinjenega s katerim skrbi pesem ne potone v pozabo.
8.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Društvu mladi gasilec Osnovne šole Rodica za dolgoletno uspešno, vzgojno-izo-braževalno ter humano delo.
9.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Frančiški ROŽIČ za plemenito delo v rejništvu.
10.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Kulturnemu društvu domžalski rogisti ob 20-letnici za opravljanje kulturnega poslanstva, s katerim promovira-jo tudi Občino Domžale.
11.	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE Športnemu društvu Vir -Nogometnemu klubu Vir za uspešno 30-letno delo na področju nogometa.
S 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje na lokalnih volitvah 2010 v Občini Domžale.
S 27 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale sprejel Sklep o prenehanju proračunskega sklada za gradnjo Osnovne šole Dragomelj, sredstva se prerazporedijo na Sklad za osnovne šole.
S 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI sta bila v skupnem glasovanju o predlogih sklepov sprejeta naslednja sklepa:
1.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Informacijo o aktivnostih in stanju projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Domžale-Kamnik (Centralna čistilna naprava in kanalizacija) in pridobivanjem evropskih sredstev Kohezijskega sklada 2007-2013 za navedeni projekt.
2.	Občinski svet Občine Dom-
žale zadolži župana in občinsko upravo, da:
•	najmanj enkrat na 3 mesece poroča občinskemu svetu o napredku »evropskega projekta« v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik in druge projektne podsklope;
•	da na eni od prihodnjih sej seznani občinske svetnike o končni dispoziciji blata po rekonstrukciji in dograditvi Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik ter da celovito predstavi celotni projekt;
•	da organizira sklenitev pogodbe o priklopu na Centralno čistilno napravo Domža-le-Kamnik, odplak iz Občine Moravče in Cerkelj.
Člani občinskega sveta so z 19 glasovi ZA in 2 glasovoma PROTI sprejeli sklep, da se Občinski svet Občine Domžale seznani s Projektom javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji.
Z 21 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je bil sprejet sklep, da se Občinski svet Občine Domžale seznanja s Poročilom o delu nadzornega odbora Občine Domžale v mandatnem obdobju od 2006 do 2010. Z 19 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI so bili v skupnem glasovanju o predlogih sklepov sprejeti naslednje sklepi:
1.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunskima postavkama 073206 Nabava vozil in opreme za požarno dejavnost in 073202 Požarna dejavnost.
2.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad tekočim poslovanjem Občine Domžale za leto 2010, v okviru katerega se je pregledala tudi proračunska postavka 142103 Podjetniški pospeševalni center Domžale.
3.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 204601 Lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje.
4.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad denarnimi tokovi Občine Domžale.
5.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad razpolaganjem z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem, v okviru katerega se je pregledala tudi proračunska postavka 165207 Vzdrževanje stanovanje in 165305 Plačilo neizterljivih terjatev upravljavcev do najemnikov.
6.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad zaključnim računom Občine Domžale za leto 2009, v okviru katerega se je pregledala tudi proračunska postavka:
•	043203 Občinske prireditve, proslave, priznanja in poro-
•	06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem potrebnim za delovanje občinske uprave;
•	112206 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;
•	221102 Odplačilo glavnic dolgoročnih kreditov.
7.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad realizacijo razvojnih projektov Občine Domžale v letih 2007-2010.
8.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunsko postavko 193113 Prizidek OŠ Domžale.
9.	Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu nad proračunsko postavko 196300 Štipendije Občine Domžale.
Z 20 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je bil sprejet sklep, da se Občinski svet Občine Domžale seznanja z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2011.
Seja je bila zaključena ob 20.30 uri.
4
5
6
7
8
9
4
intervju
8. APRIL 20II
ISKRENE ČESTITKE
Dr. Velimir Vulikić praznuje 80. rojstni dan
V teh dneh, natančneje 9. aprila 2011, dr. Velimir Vulikić, dr. dent. medicine, praznuje 80. rojstni dan na svoji bogati življenjski in uspešni delovni poti, ki se je začela v Vito-merici pri Peči na Kosovem in ga je po zaključeni Sanitetni oficirski šoli v Beogradu pripeljala v Slovenijo. Opravljal je vrsto pomembnih strokovnih zadolžitev, med drugim je bil predstojnik Stomatološkega oddelka Vojaške bolnišnice, pa tudi njen primarij. V Domžalah si je z ženo Malči ustvaril prijeten dom. S svojo pridnostjo in predanostjo pisateljevanju si je ustvaril bogat knjižni fond, v katerem najdemo tako strokovno literaturo kot prozna dela, v katerih ohranja pomemben del domžalske zgodovine. Sam pravi, da je rad med nami, Domžalča-ni, da ceni delo društev in pridnih posameznikov, ki jih je podrobneje spoznaval tudi ob pisanju 22 knjig, ki je vsaka zase zanimiva in pomembna. Pisatelj Veljko, kot ga radi imenujemo prijatelji, je kljub visokemu življenjskemu jubileju še v dobri kondiciji, zato od njega lahko pričakujemo še marsikaj. Jubilej pa je tudi priložnost za kratek pogovor o opravljenem delu, za katerega je slavljenec dobil vrsto nagrad, med njimi dve Kajuhovi nagradi, Priznanje Zveze združenj ortodontov nekdanje Jugoslavije, dve priznanji Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in Srebrno plaketo Občine Domžale.
Vaše pisateljsko delo se začenja na strokovnem področju, saj so bile prve vaše strokovne knjige: Priročnik za bolničarje, Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem, Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940. Iz tega obdobja je tudi več sto prispevkov v periodiki, dragocena so vaša sporočila s področja vojaškega zobozdravstva, kirurgije, bogatitve slovenske zobozdravstvene zbirke, ste pa tudi izjemni poznavalec slovenske zdravstvene - zobozdravstvene kulture. Morda za začetek nekaj o prvi vaši knjigi: Priročnik za bolničarje?
ijutijf \ rim Niťlť Iriijitíi
V nekaj povojnih letih so nam zobnim terapevtom v vojaških zobnih ambulantah pomagali vojaki - zobni bolničarji, ki se tega dela na tečajih niso učili. Morali smo jih sami priučiti. In ko so se za silo priučili, se jim je rok služenja vojaščine iztekel. Ko ni kazalo, da bi se stanje popravilo, sem napisal učbenik, ki so ga v Beogradu sprejeli, ga izdali in namenili za pouk bolničarjev na tečajih. Glede poznavanja zdravstvene kulture lahko rečem, da sem bil soustanovitelj in nekaj časa predsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije ter celo član predsedstva jugoslovanske zveze teh znanstvenih društev. Naši člani so bili večinoma univerzitetni učitelji.
Je bilo vaše doktorsko delo Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem tista knjiga, ki je v vas prebudila pisateljsko žilico?
Pisateljska žilica se mi je začela prebujati konec petdesetih let, ko sem se družil z Marjanom Rožancem, kasnejšim odličnim pisateljem. Tedaj sem napisal nekaj črtic in mu jih pokazal. Ta mi je priporočil Franceta Bevka, tedanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev, ki naj bi mi jih ocenil. Bevku sem izročil svoje pisanje v branje in čez nekaj dni mi je pisal: »Vaša črtica Ob zori kaže pisateljski talent ... Pripovedovanje pa ni samo tekoče, ampak priča o bistrem opazovanju življenja in ne manjka poezije ... Ce Vas notranji nagib žene k pisanju, ne boste odnehali ... uspeh pa ne bo izostal ...« Njegove ocene sem bil neizmerno vesel. Sicer pa mi je bil pri pisanju vzornik mag. Ivan Sivec, ki je napisal več kot 100 knjig. O tem slovenskem fenomenu sem poročal v ameriških in avstralskih časopisih. Naj omenim, da je bila prva bralka in kritik mojih knjig žena Malči, znana kot velik »knjigožder«.
Ste sami ali vam je kdo pomagal pri iskanju motivov oz. ljudi, o katerih ste napisali prave biografije:
Prof. dr. Jože Rant, oče slovenskega zobozdravstva, Kirurgovo življenje, dr. Milan Dolenc, slovenski veterinar, Kamniški kulturnik in mecen Josip Nikolaj Sadnikar, Mož dveh domovin - Kamničan v Torontu, Večni bojevnik, psihiater dr. Janez Rugelj?
Večina teh ljudi je bila oz. so moji prijatelji, sodelavci. Tako je bil dr. Jože Rant prvi profesor stomatologije na Slovenskem. Po vojni je bil organizator in soorganizator sodobnega slovenskega zobozdravstva. V knjigi Kirurgovo življenje opisujem akademika prof. dr. Franca Cele-šnika, ustanovitelja slovenske čeljustne kirurgije in prvega predsednika Združenja evropskih čeljustnih kirurgov. Z obema sem v času študija in kasneje, kot predstojnik Stomatološkega oddelka Vojaške bolnišnice, uspešno sodeloval ter obema namenil biografska romana. Dr. Milan Dolenc, medvojni organizator partizanske veterine in povojni profesor na Veterinarski fakulteti in dr. Janez Rugelj sta bila mora prijatelja, v Možu dveh domovin pa opisujem življenje in delo prijatelja, ki dolga leta živi v Torontu v Kanadi.
Pri njem sem bil dvakrat po mesec dni. Ob tem sem spoznal rojstni domovini zvesto družino in mnoge izseljence ter napisal knjige. Na kratko lahko rečem: motive prinaša življenje in prijateljstvo ter zanimive življenjske in delovne zgodbe.
Posebej smo vam Domžalčani hvaležni, ker ste kar v precejšnjem številu knjig ohranili nekatere naše zelo pomembne rojake, kot so: Senator s Svete Trojice, Bratje Pirnat, Trideset dni med Slovenci v Melbournu, Glasbenik Stane Habe - Vrhničan v Domžalah, Ljudje izpod vrha Svete Trojice, Domžalska leta prof. Matije Tomca in zadnja - Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik. Kateri od glavnih junakov iz naštetih knjig vam je najljubši in zakaj? Težko bi rekel, da mi je ta ali oni knjižni junak bližji od drugih. Pa
vendar bi omenil, da je moje bivanje med Slovenci v Melbournu (Avstralija) nepozabno. Tja sem bil namreč povabljen, da v društvih predstavim knjigo Bratje Pirnat. Vse dni v mesecu so me vabili v goste, na izlete, prireditve, v oddaje na radiu. Ponoči pa sem pisal dnevnik, iz katerega je nastala knjiga. Še sedaj si, po trinajstih letih, z nekaterimi dopisujem in sodelujem v njihovem časopisu Misli.
Vse te knjige so od vas zahtevale veliko iskanja po arhivih, iskanja informacij med ljudmi, pogovorov, predvsem pa dobrega poznavanja časov in glavnih junakov knjig. Kaj je bilo najtežje?
Poleg predstavitve glavnega junaka mora knjiga zrcaliti čas, v katerem živi, kraje in ljudi. Najmanj polovico časa, kot ga porabim za novo knjigo, porabim za zbiranje podatkov. Seveda je potrebni čas odvisen tudi od tematike, ki jo obdelujem. Za knjigo Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940, knjiga pa se začne z letom 1814, ko se je strokovno zobozdravstvo na Slovenskem ozemlju šele začenjalo, sem kar deset let zbiral podatke. V ta namen sem obiskal številne arhive in starejše zobozdravstvene delavce doma in na tujem. Naj omenim, da sem na Slovenskem edini stomatolog z doktorsko disertacijo s tega področja. S to tematiko se veliko ukvarja samo še moj kolega in prijatelj, prim. dr. Franc Štolfa iz Celja.
Izhajanje krajevnega časopisa Že-jan je povezano z vašim prijetnim drugim domom na tem območju in iskrenim prijateljevanjem z ljudmi. Urednik ste bili vrsto let, se radi spominjate časopisa? Res je, da je moj drugi dom dolga leta na Sveti Trojici, kjer lahko v miru pišem. V vsem tem času sem
imel dovolj priložnosti spoznati tamkajšnje izjemno pridne in poštene gasilce in krajane. V zadnjih štiridesetih letih so svoj kraj spremenili v prijeten izletniški in kulturni kraj, ki priteguje ljudi od blizu in daleč. Z veseljem sem o tem kraju spisal dve knjigi in urejal časopis, ki ga sedaj zelo uspešno ureja domačinka, študentka Katja Pirnat.
Pisali ste tudi za Slamnik, veliko prispevkov je bilo predvsem s področja gasilstva, kjer ste tudi častni član domačega prostovoljnega gasilskega društva. Kaj posebej cenite pri gasilstvu?
Z gasilci sodelujem mnoga leta, zlasti s tistimi v Žejah. Dokler sem
VUlBlilhllkK
UMtUthillAiila rnjailtega raEiaidmntka
urejal glasilo Žejan, sem spremljal vsako njihovo delo, sicer ne bi mogel poročati v njihovem časopisu in slamniku. Sedaj je tega dosti manj. Cenim pa njihovo požrtvovalnost, odrekanje, humanost in pripravljenost nuditi pomoč ljudem v sili.
Kar nekaj knjig, ki ste jih napisali, je tesno povezanih z vašim življenjem in delom, da ne rečem, da so avtobiografske. Jih lahko našteje-te, lahko o vaši bogati življenjski poti lahko pričakujemo še kakšno knjigo?
Dane Zajc je nekoč zapisal: »Pisanje je prelistavanje knjige lastnega življenja.« In to drži. V nekaterih knjigah je več, v nekaterih pa je manj pisateljevega življenja. Zelo odvisno od tematike. Moje več ali manj avtobiografske knjige so: Pota njegove mladosti, Beg iz pekla, V pajkovi mreži, povsem avtobiografska knjiga pa je Utrinki iz življenja vojaškega zobozdravnika.
Pa niste pisali samo knjig?
Poleg 22 knjig sem urejal vojaški zobozdravstveni časopis ter bil urednik in sourednik več zbornikov, nabralo se je na stotine strokovnih in drugih člankov, veliko dela sem opravil v okviru petih knjig Zbornika dokumentov in podatkov sanitetne službe v NOV na Slovenskem, katerega sourednik in avtor sem bil, pa še kaj bi se našlo.
Pri koncu je knjiga o šestih desetletjih Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, kaj pa potem?
Pred dvema letoma sem napisal zajetno knjigo o bogatem delovanju tega društva in njihovega, na Slovenskem in tudi v tujini, znamenitega amaterskega poletnega gledališča. Za knjigo, za katero upam, da bo letos izšla, pustimo se presenetiti, sem v dveh letih intenzivnega dela moral preučiti nad 8.000 listov gradiva. ^išem drugi del Utrinkov ... Ker se mi je z leti nabralo več sto slik zobozdravstvenih delavcev, se z Medicinsko fakulteto dogovarjam, da bi v sliki in besedi napisal dvestoletni pregled zgodovine zobozdravstva na slovenskem ozemlju.
Se počutite bolj pisatelj ali bolj zobozdravnik? Kako ste usklajevali to dvojno poslanstvo?
Lahko rečem, da sem se v službi počutil bolj zobozdravnik, v prostem času pa pisatelj. Seveda je pri tem trpela moja družina; celo na počitnicah, ko sem s seboj jemal kovček z gradivom za pisanje. Družino sem tolažil, da bom imel po upokojitvi več prostega časa, pa se je zgodilo obratno. Pozabiti smo morali na to »razkošje«, ker sem se po upokojitvi intenzivno posvetil pisanju. Je pa seveda poklic zobozdravnika vplival na vsebino mojih strokovnih in leposlovnih del.
Hvala in vse najboljše ob vašem visokem življenjskem jubileju.
Vera Vojska
Pregled knjižnih del dr. Velimira Vulikiča:
1.	Priročnik za bolničarje, 1969
2.	Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem, 1985
3.	Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1949, 1991
4.	V zrcalu Račnega potoka, 1989
5.	Pota njegove mladosti, 1992
6.	V pajkovi mreži, 1992
7.	Beg iz pekla, 1993
8.	Senator s Sv. Trojice, 1993
9.	Prof. dr. Jože Rant, oče slovenskega zobozdravstva
10.	Bratje Pirnat, 1997
11.	Kirurgovo življenje, 1998
12.	Mož dveh domovin - Kamničan v Torontu, 1998
13.	Trideset dni med Slovenci v Melbournu, 1999
14.	dr. Milan Dolenc - Slovenski veterinar, 2002
15.	V iskanju sreče, 2002
16.	Ljudje izpod vrha Svete Trojica, 2003
17.	Glasbenik Stane Habe - Vrhničan v Domžalah, 2004
18.	Kamniški kulturnik in mecen Josip Nikolaj Sadnikar (1863 - 1952), 2005
19.	Domžalska lepa prof. dr. Matije Tomca (1899 - 1986), 2006
20.	Večni bojevnik - psihiater dr. Janez Rugelj, 2007
21.	Utrinki iz življenja vojaškega zobozdravnika, 2007
22.	Gregor Ahčin, slovenski kiropraktik, 2010
23.	60 let gledališča na Studencu - pred izidom
8. APRIL 20II
festival gorniškega filma
5
5. MEDNARODNI FESTIVAL GORNISKEGA FILMA DOMŽALE
Gorska divjina, dostopna vsakomur, tudi letos pod pokroviteljstvom Občine Domžale
Cankarjev dom v Ljubljani bo med 10. in 14. aprilom 2011 vnovič gostil največjo in najbolj ugledno domačo ter mednarodno priznano kulturno-gorniško prireditev, 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Gre za izjemno pomemben in praktično edini ter osrednji tovrstni dogodek, ki je posvečen pomembnim iztočnicam bogate nacionalne gor-niške tradicije in kulture. Velik nacionalni pomen prireditve potrjuje tudi dejstvo, da je častni pokrovitelj letošnjega festivala sam predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Turk, kar je nedvomno posebno priznanje za organizatorja, Društvo za gorsko kulturo, in za vse državljane, ki cenijo, ohranjajo in gradijo slovensko gorniško tradicijo in kulturo. Kot pokrovitelj festivala je svojo podporo izkazala tudi Občina Domžale. »Največja svetovno znana imena alpinistov in plezalcev prihajajo tudi iz Slovenije. Kako bi bilo lahko drugače, ko pa smo Slovenci že vseskozi povezani z gorami, pod katerimi živimo. O skrivnostih gorskega sveta lahko danes prebiramo dneve in noči, zgodbe pa so si med seboj različne zaradi obdobij, v katerih so nastale in pustolovščin, ki so zajemale. Slike, ki krasijo knjige, galerije ali domove, navadno jemljejo dih in v človeku porodijo željo, da bi lahko nekoč sam v živo uvidel takšno podobo narave. Ob gledanju posnetkov in filmov iz gora se navadni ljudje pogosto sprašujemo, kako je to sploh mogoče? Ljudje presegajo meje mogočega obenem pa nam skozi film predstavljajo kotičke sveta, ki bi jih brez njihove pomoči nikoli ne videli. Tako nam dajo možnost, da to vidimo vsaj na velikem platnu,« je o naših alpinistih in plezalcih ponosno spregovoril Toni Dragar, župan Občine Domžale, in dodal: »Slovenci smo bili dolgo brez festivala gorniškega filma, kar pa smo v začetku februarja 2007 popravili. Takrat je Društvo za gorsko kulturo organiziralo prvi mednarodni festival gorniškega filma v Ljubljani in v Domžalah, s tem pa Sloveniji ponudil lepo priložnost za njeno promocijo in nadgradnjo slovesa, ki ga v svetu uživa slovenski vrhunski alpinizem. Občina Domžale se vsako leto z veseljem postavi v vlogo glavnega pokrovitelja festivala gorniškega filma in tako pokaže svojo podporo gorniške dejavnosti v Sloveniji.«
V tekmovalnem naboru kar 50 filmov iz 18 držav sveta
Tekmovalni program obsega kar 5 festivalskih dni in 32 ur projekcij oziroma prikazov 50 filmov iz 18 različnih držav (Avstralija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Belgija, Francija, Iran, Irska, Nemčija, Nepal, Peru, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švica, Velika Britanija in ZDA) z vseh koncev sveta. Predstavljeni filmi se bodo potegovali za nagrade v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gore, šport in avantura, gorska narava in kultura, ocenjevala pa jih bo ugledna mednarodna strokovna žirija v sestavi: Aldo Audisio (Italija), Beno Hvala (Slovenija), Igor Koller (Slovaška), John Porter (Velika Britanija) in Tadej Golob (Slovenija), ki bo izbrala zmagovalca vsake kategorije, zmagovalca med kratkimi filmi in dobitnika glavne nagrade mesta Domžale. Gledalci bodo podelili nagrado občinstva, Planinska zveza Slovenije pa plaketo za najboljši film o gorah. Nagrado za najboljši film po izboru posebne žirije bo podelila tudi Televizija Slovenija. Med izbrane filme v tekmovalnem delu pa je tokrat prvič uvrščen tudi igrani film.
Filmska gorska odisejada od Himalaje pa vse do krušljivih polic triglavske severne stene
Na velikem platnu Linhartove in Kosovelove dvorane se bodo znova zvrstili unikatni, drzni, srhljivi in veličastni filmski visokogorski razgledi. Obiskovalci festivala bodo lahko začutili spokojnost tibetanskih pašnikov, se srečali z andskimi mitološkimi bitji, sledili gamsom in kozorogom v zimsko bitko s snežnimi plazovi, doživeli drzno solo plezanje brez varovanja, zgolj s padalom na ramenih, se podali na smučarsko odisejado na Antarktiko in se s ''švicarskim stro-
jem'' v pičlih treh urah povzpeli preko Eigerjeve stene ter si med drugim lahko premierno ogledali tudi domač filmski poklon Sfingi, legendarni in strah vzbujajoči ter najbolj markantni ikoni severne triglavske stene. Festival torej ponuja zares svojevrstno filmsko umetnost in zgodbe, ki ne nastajajo v holivudskih studiih in umetnih grafičnih postajah, temveč v pristni, kruti, a hkrati izjemni naravni kulisi Himalaje, Andov, Skalnega gorovja, Alp ^
Retrospektiva - vrnitev v preteklost
Poleg vseh filmov v tekmovalnih kategorijah pa obiskovalce čaka tudi retrospektivna projekcija. V sklopu festivalski vsebin si bo tako mogoče ogledati dva pomembna domača filmska mejnika z alpinistično-ple-zalno tematiko. Prvi je atraktiven, štiridesetminutni dokumentarec, ki je nastal ob prostem vzponu preko previsne osapske stene, ko sta plezalca Tadej Slabe in Srečo Rehber-ger v neposrednem televizijskem prenosu plezala v smeri Goba. Avtorja dokumentarnega zapisa Pajek pod previsom, Beno Hvala in Miha Lampreht, sta tako z ekipo petih
vi dvorani Cankarjevega doma. Po pravljicah si bodo starejši obiskovalci lahko ogledali film (dopoldne), mlajši pa nekaj gorsko obarvanih risank, med katerimi ne bo manjkal niti slovenski Medved Bojan, tokrat v vlogi alpinista (popoldne). Starejši
obiskovalci se bodo
ahko
e). Starejši sprehodil
po čutni poti, mlajši pa bodo srečanje zaključili s kratko delavnico - ustvarjali bomo s kamnom. Zaželeno je, da vsak obiskovalec s seboj prinese kamen. Program za otroke in spremljevalce je brezplačen, a je brezplačne vstopnice potrebno prevzeti na blagajni Cankarjevega doma.
Med predavatelji tudi svetovni zvezdnik ekstremnih športov Dean Potter
Nadvse pestro filmsko ponudbo bodo tudi tokrat dopolnile osebne izpovedi karizmatičnih predavateljev, ki festivalu vselej vdahnejo zares doživeto izkušnjo in obiskovalcem ponujajo nova spoznanja v dojemanju svojevrstnih značajev raziskovalcev nekoristnega sveta. Čemu se podati v tveganje? Kje so meje? Kaj napolni dušo na mrzlem bivaku sredi stene? Ta in še mnoga druga vprašanja bodo
Filmski vrhunci 5. Mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale
MESTNI KINO DOMŽALE (Kulturni dom Franca Bernika Domžale)
Izkušeni mednarodni žiranti bodo imeli na gorniškem festivalu nedvomno težko delo, njihov ''jagodni izbor'' pa si boste lahko ogledali na projekciji zmagovalnih filmov, ki bo v nedeljo, 17. aprila 2011, ob 18. in 20 uri potekala v mestnem kinu Domžale (Kulturni dom Franca Bernika).
Več informacij o nedeljski projekciji na www.kd-domza-le.si in www.imffd.com.
v svojih predavanjih poskusili pojasniti štirje izjemni možje. Alpinistični fotograf in novinar ter predvsem nadvse drzen slovaški plezalec Igor Koller bo obiskovalce festivala po treh desetletjih po prvič preplezani sloviti alpinistični klasiki, smeri Riba, zopet popeljal v Dolomite. Prvin-skost alpinizma in vizijo o gorskem prijateljstvu, ki ga ni omejila niti železna zavesa, bo mogoče spoznati na predavanju britanskega alpinista ameriškega rodu Johna Porterja. Igra poslednje generacije je bila po njegovem odigrana v časih, ko sta se vzhod in zahod lahko srečala le v strmih stenah najvišjih gora. Svoj gorski mozaik bo predstavil pionir sodobnega prostega plezanja v Sloveniji, vrhunski alpinist in gorski reševalec prima-rij mag. Iztok Tomazin, ki je obenem tudi ploden pisec gorniške literature. Slednji bo obiskovalce popeljal skozi čare prostega plezanja, od izzivov ter problemov himalajskih odprav pa vse do adrenalina polnih strmih grap na ostrih robnikih smuči ter plemenitega poslanstva na jeklenici lebdečega helikopterja. Izjemno atraktivna in osupljiva pa bo zagotovo tudi zgodba prvega zvezdnika ameriških plezalcev Deana Potterja. Njegova zgodba o akrobatu je dramatična in osebna izpoved o njegovi želji in iskanju letenja, ki ga spremlja vse od drugega leta starosti. Skozi umetnost prostega plezanja in BASE-skokov bo Dean Potter v Cankarjevem domu osebno razkril srečanje s človekovimi sanjami o letenju, ki človeštvo vznemirjajo že od samega začetka.
V vsebino je prvič vpeta tudi Planinska zveza Slovenije
Med spremljevalnim programom tokratnega festivala je vsebinski prispevek dodala tudi krovna državna gorniška institucija - Planinska zveza Slovenije, ki bo pripravila dve okrogli mizi: Planinske poti na razpotju in Prednosti članstva v planinskem društvu. Svoje poglede bodo med drugim predstavili markacisti, pisci knjižnih vodnikov in obiskovalci gora.
Silvo Karo: Za Vas, za gorske razglede, za tradicijo in kulturo _ Za denar pač ne!
Da Slovenija premore tovrstno kulturno prireditev, je s svojimi idejami in vizijo poskrbel vrhunski in mednarodno uveljavljen ter cenjen slovenski alpinist Silvo Karo, ki je bil konec leta 2010 odlikovan tudi z visokim državnim odlikovanjem Redom za zasluge Republike Slovenije in bil v istem letu sprejet še med častne člane izjemno ugledne in najstarejše angleške gorniške organizacije The Alpine Club. Kot direktor festivala Silvo Karo mali jubilej seveda nestrpno pričakuje, zato je jasno njegov opis prihajajočega festivala slikovit kot sama vsebina: »Živo se spominjam
snemalcev leta 1986 ustvari
zadnje noči pred vstopom v divjo, previsno steno Baghiratija III. Noč, polna vprašanj, dvomov, strahu ^ A hkrati noč velike odločnosti, želje, predanosti in poguma. Pot v neznano je pomenila pot do skritih sanj. Podobni občutki me vedno znova spremljajo in ženejo med pripravami in tik pred vnovično otvoritvijo filmskega festivala. Peščica prijateljev, ljubiteljev alpinizma, narave, gorniških zanesenjakov in neumornih prostovoljcev je pred petimi leti prisluhnila ideji in se podala na filmsko odpravo. Navezani samo na filmski trak in opremljeni z jasno vizijo smo vstopili v prvenstveno smer, ki po petih letih vzpenjanja nosi ime 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Ne, saj ne gre za denar, s katerim sodobni svet vrednoti praktično vse! Gre za vas, gre za pripadnost, gre za plemenito poslanstvo, gre za kulturo in tradicijo, ki malo državo uvršča v sam vrh svetovnega gorništva in raziskovanja nekoristnega sveta. Gre tudi za prijatelje, ki so za ugled slovenskega alpinizma plačali visoko ceno in za vedno ostali v objemu gora.«
Mednarodni festival gorniškega filma Domžale postal član lAMF
V petih letih si je festival pridobil mednarodno veljavo in prepoznavnost ter postal član Mednarodne zveze gorniškega filma/International Alliance for Mountain Film (IAMF). Zveza je bila ustanovljena z namenom promocije, krepitve in ohranitve gorske kinematografije s pomočjo občinskih projektov, ki bi spremljali ali bili vključeni v redne institucionalne dejavnosti njenih članov. Danes ima IAMF 20 članov: devetnajst festivalov gorniškega filma in muzej iz skupaj sedemnajstih držav Evrope, Azije ter Severne in Južne Amerike.
Z leti se je IAMF predstavila na številnih občinskih prireditvah, v tem času pa je prišlo do pomembnih izmenjav sodelovanja in srečanj. Na skupni poti je IAMF, ki vključuje najbolj prestižne izvajalce v sektorju med svojimi člani, uspešno uveljavila svoje ime in postala glavna referenčna točka za tiste, ki producirajo, ustvarjajo, promovirajo in ohranjajo gorniški film.
Srečanje z gorami za vsakogar
Na 5. mednarodnem festivalu gor-niškega filma Domžale bo tako med 10. in 14. aprilom 2011 za pičle štiri evre, kolikor stane vstopnica za posamezne sklope filmov ali predavanj, mogoče doživeti zgodbe o ljudeh, ki so v nekoristnem svetu poiskali svojo srečo, premagali sebe in naravo, doživeli bolečino, kljubovali vetru, mrazu in brezupu ter uživali v razgledih in nesmrtnosti legendarnih pustolovcev.
IMFFD
a celovit
presežek prikaza ključnih prvin tega športa. Ta edinstven dokumentarec je plod produkcije RTV Slovenije in povzema ključne dogodke iz sedem ur trajajočega prenosa v živo, ki j^ prvič v zgodovini domače in tuje TV-produkcije preko malih ekranov spremljal plezalski podvig v naravni steni. Nedvomno gre za svojevrsten dosežek, ki je tudi z logističnega stališča in same izpostavljenosti ekipe (v steni je bilo kar pet kamer) nedvomno velik presežek TV-poročanja. Drugi pomemben filmski mejnik pa je film Vzpon, ki je v petdesetih etih prejšnjega stoletja veljal za najbolj ekstremističen tovrstni izdelek in še danes predstavlja izjemno pomemben spomenik domače filmske produkcije z alpinistično oziroma gorniško tematiko. Kot pripoved o alpinističnem podvigu v domačih gorah ima ta film kljub častitljivi letnici (1958) nastanka le malo primerljivih naslednikov.
Festivalska novost: gorske pravljice in pripovedke
5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale ob svojem malem jubileju poleg tradicionalno bogatega in predvsem izjemno kakovostnega tekmovalnega programa letos ponuja tudi hvale vredno novost, namenjeno otrokom vseh starosti. Pester spremljevalni program bo namreč oplemeniten z družinsko noto, ki tudi najmlajšim ponuja čuten stik z gorami, saj bodo ti lahko prisluhnili slovenskim gorskim pravljicam in pripovedkam. Z govorjeno besedo jih bo oživela Irena Cerar, avtorica Sidartinih vodnikov Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino. Škrati, vile in druga pravljična bitja bodo festival preživeli v Štiho-
Koledar dogodkov od nedelje, 10. aprila do četrtka, 14. aprila 2011
Nedelja, 10. aprila
Linhartova dvorana
16.00 Občutek zračnosti (film, 94') 18.00 Molitev za vetrnega konja (film, 73')
20.30 Uradno odprtje festivala; filmi: Andski mož (17'), Geneza (4'), Vzpon (13'), Demencia senil (4'), Leteti ali umreti (23')
Kosovelova dvorana
16.30 Po stopinjah Frison-Rocheja (film, 52'), Polarni raziskovalec (film, 38')
18.30 Predavanje: Iztok Tomažin »Gorski mozaik«
21.00 Ledenik - alpska legenda (film, 10'), Poletni pašnik (film, 85')
Sreda, 13. aprila
Kosovelova dvorana
14.30 Kančendzenga (film, 46'), Sijoči kamen (film, 50'*)
Haute route po strminah (film, 40'), Življenje gre naprej (film, 57') Predavanje: John Porter »Igra poslednje generacije« Druga stran (film, 19'), Zahod na vzhodu (film, 22'), Ukuku - človek medved (film, 20')
16.30 18.30 21.00
Štihova dvorana
10.00 Otroški program festivala gorniških filmov (osnovnošolci) 16.00 Otroški program festivala gorniških filmov (otroci od 4. leta dalje; prva triada)
Linhartova dvorana
16.30 Voda, ki poganja kolo (film, 19'), Potovanje na konec zime (film, 76') 18.30 Sfinga (film, 70')
21.00 Dolma, tam na koncu sveta (film, 52'), Toa, hmongški jezdec (film, 54') Kosovelova dvorana
16.30 Gnezdo (film, 52'), Australis: Antarktična smučarska odisejada (film, 27')
18.30 Ledenik, največji umetni (film, 40')k, Naravni parki Slovenije -
Slovenske Alpe: Visokogorski kras (film, 29') 21.00 Predavanje: Igor Koller »Ne samo Riba in Marmolada«
Ponedeljek, 11. aprila
E1-E2
17.30
Linhartova dvorana
16.30 Moja zemlja (film, 99'*)
18.30 Švicarski stroj (film, 19'*), Zadnji korak: Anapurna (film, 27'*) ,
Točka brez povratka (film, 24'*) 21.00 Predavanje: 'Dean Potter »Akrobat« *
Kosovelova dvorana
16.30 Najdaljša pot (film, 5'), Prečenje preliva (film, 70'*) 18.30 Divjina (igrani film, 80')
21.00 Naravni parki Slovenije - Slovenske Alpe: Svet rastlin (film, 27'), Mongolija - v senci Džingiskana (film, 61')
Prednosti članstva v planinskem društvu - okrogla miza Planinske zveze Slovenije
Četrtek, 14.aprila
Kosovelova dvorana
10.00 12.00
E1-E2
17.30
15.00
17.00 19.00 21.00
Planinske poti na razpotju - okrogla miza Planinske zveze Slovenije
Tri dva ena (film, 4'), Smučanje z Everesta (film, 82'*)
Red Bull X-Alps 2009 (film, 55'*), Dobrodošli v Sloveniji - 26.
svetovno prvenstvo v gorskih tekih (film, 51')
Totempole (film, 37'), Med nama (film, 15'), Barve čustev (film,
18'*), Holow caves (film, 10'*)
Novi val (film, 41'), Bližnjica (film, 8'), Nova dimenzija (film, 32') Pajek pod previsom (film, 41')
Zaključek festivala in podelitev nagrad. Projekcija zmagovalnega filma.
Torek, 12. aprila
Brez slovenskega prevoda; v angleščini ali z angleškimi podnapisi. Linhartova in Kosovelova Dvorana, posamezni sklopi filmov in preda-
Linhartova dvorana
16.30 Poslednji drvar (film, 83')
18. 30 Jon, obrnjen proti vetru (film, 77')
21.00 Pinnacle (film, 45'), Prerok (film, 42')
vanja: 4 EUR Štih
hova dvorana, E1-E2, vstop prost. Več na spletni strani www.imffd.com.

6
društva
8. APRIL 20II
ČISTILNA AKCIJA
Očistimo Domžale, sobota, 9. aprila 2011
Ze v prejšnji številki Slamnika smo objavili obširen članek o občinski čistilni akciji
OČISTIMO OBČINO DOMŽALE
2011, ki bo v sodelovanju z vami izvedena že jutri, 9. aprila 2011. Tudi v letošnjem letu se bodo v čistilno akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo v sodelovanju s šolami, društvi, hišnimi sveti lastnikov stanovanj, podjetji in krajani prispevale k čistejši in lepši Občini Domžale.
Navodila za prostovoljce čistilne akcije očistimo domžale 2011
Začetek akcije
Zbirna mesta v vašem okraju si lahko najdete na spletni strani Občine Domžale -www.domzale.si oziroma na spletni strani vaše Krajevne skupnosti, kjer boste našli tudi podrobnejše informacije. Vodje zbirnih mest vam bodo na zbirnem mestu podali navodila, zagotovili osnovne pripomočke ter vas razporedili po skupinah, ki bodo nato odšle na ustrezna mesta čiščenja (divje odlagališče oz. čiščenje okolice in sprehajalnih poti). Prostovoljci bodo razporejeni v skupine glede na velikost divjega odlagališča. V primeru, da bo na zbirno mesto za čiščenje divjih odlagališč prišlo več prostovoljcev od predvidene razporeditve, se bo del prostovoljcev usmerilo v čiščenje okolice. Akcije čiščenja okolice so namenjene vsem, ki se zaradi najrazličnejših razlogov (šole, upokojenci, mlade družine ne morejo udeležiti čiščenja divjih odlagališč. Če na zbirno mesto ne pride niti vodja zbirnega mesta niti njegov namestnik, vas prosimo da pokličete na vašo KS oziroma na tel.: 051 691 022 (občina).
Vrečke, rokavice in ostala oprema
Vrečke za čiščenje in rokavice bo zagotovila občina preko JKP Prodnik, predvidoma pa jih boste prejeli na zbirnih mestih. Glede na pretekle izkušnje je zaradi odstopanj pri oceni velikosti odlagališč zaželeno, da s seboj prinesete še kakšno dodatno črno in rumeno vrečko za smeti (priporočamo velikosti od 60 do 110 l). Obenem vas naprošamo, da s seboj prinesite tudi svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da zaradi večjega števila udeležencev od pričakovanega na voljo ne bo dovolj rokavic. Priporočamo močnejše rokavice iz tekstila, ojačanega z gumo ali usnjene rokavice. Potrebe po vrečkah in rokavicah sporočite vsaj 4 dni
pred izvedbo čistilne akcije na elektronski naslov: simon.urankar@jkp-prodnik.si. Za sodelovanje v akciji potrebujete ustrezna oblačila, ki se lahko umažejo ali raztrgajo, in nepremočljive čevlje. S seboj ne pozabite prinesti tudi plastenke z vodo ter mobilnega telefona. Če bo močno sonce, imejte s seboj pokrivalo.
Malica
Občina preko KS zagotovi malico na podlagi sporočenega oziroma predvidenega števila sodelujočih. Podatke sporočite na elektronski naslov janez.bizjak@domzale.si.
Vaša pomoč pri prevozu odpadkov
Za prevoz odpadkov od divjih odlagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. V kolikor nam lahko pri tem pomagate, vas naprošamo, da pokličete lokalnega organizatorja oziroma pridete s prevoznim sredstvom na zbirno mesto. JKP Prodnik bo na dogovorjenih mestih poskrbel za postavitev kontejnerjev in odvoz zbranih odpadkov.
Povabite prijatelje, da se pridružijo čistilni akciji
Vsakdo je dobrodošel! Skupaj pridite na zbirno mesto, kjer boste dobili navodila, obenem pa se vas bo razporedilo na ustrezno mesto čiščenja. Prijatelje opozorite na ustrezno opremo (ustrezna obutev, rokavice, vrečke, vodo, malico
Navodila za čiščenje na divjem odlagališču
Divja odlagališča so lahko oddaljena več kilometrov od zbirnega mesta, zato se bo do nekaterih potrebno peljati. V primeru, da imate na voljo avtomobil, vas naprošamo, da se z njim pripeljete in v primeru, da se prevoz potrebuje, tega ponudite ostalim udeležencem. Prosimo vas na previdno parkiranje ob odlagališčih, da ne naredite škode na travnikih ali obdelovalnih površinah.
Cilj akcije je, da čim več odpadkov zberemo ločeno, zato je že na samem divjem odlagališču v čim večji meri potrebno ločevati odpadke (ločevali bomo predvsem embalažo). Le tako bo preostali del odpadkov, odložen na deponiji, čim manjši. To pomeni tudi manjše stroške. Zaradi lažjega prevoza in zagotavljanja večje čistoče na zbirni točki se bo vse manjše odpadke zbiralo v barvne plastične vrečke.
Odpadke se ločuje po sledečem sistemu:
Rumena vrečka - Prazna in čista - ne blatna embalaža (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke V to vrečko ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi pokvarjeni izdelki. Črna vrečka - vsi ostali odpadki, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oz. so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice ...). Prosimo vas, da na zbirni točki, kamor boste odlagali zbrane odpadke, vrečke z odpadki in kosovne odpadke, ločeno razporedite po vrsti odpadkov. Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonitke), igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, bojna in eksplozivna sredstva ^ ne pobirajte in ne premeščajte!!! S pobiranjem ali premeščanjem lahko škodujete sebi in okolju! Lokacijo in količino vseh nevarnih odpadkov bomo popisali in sporočili pristojnim inšpekcijskim službam.
Gradbenih odpadkov ne čistimo, saj jih komunalna podjetja ne bodo prevzela.
Odvoz in predelava odpadkov
Vrečke z odpadki se bo po koncu čiščenja naložile na prevozna sredstva. V primeru, da to zaradi količine logistično ne bo mogoče, se bo v izogib temu, da bi nepooblaščene osebe brskale po smeteh in jih odnašale, najprej odpeljalo ločene in večje odpadke kot so kovine, bela tehnika ipd. Prosimo vas, da pomagate voznikom pri nakladanju in razkladanju odpadkov iz prevoznih sredstev in pri njihovem razvrščanju. Če je mogoče, ostanite še po koncu akcije in poskrbite, da se bo odpeljalo čim več zbranih odpadkov. Cilj je, da čim večjo količino odpadkov še isti dan odpeljemo na ustrezne zbirne točke oziroma v za to namenjene centre. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk za od-
padke na urejena odlagališča in reciklažne centre bo poskrbelo JKP Prodnik.
Kaj če ne bomo očistili celega odlagališča?
Če zaradi različnih vzrokov ne boste mogli očistiti celotnega odlagališča (velikost, dostop bo vodja odlagališča zabeležil koliko odpadkov je ostalo. Potrudili se bomo, da se bo odlagališče očistilo v naslednjih akcijah.
Kaj če gre kaj narobe?
V primeru poškodbe to takoj sporočite vodji odlagališča, v primeru hujših poškodb pa pokličite Center za reševanje - 112. Če odkrijete bojna ali eksplozivna sredstva, pokličite 113.
Zaključek akcije
Zaključek akcije bo predvidoma ob 14. uri, lahko tudi prej, če boste dogovorjeno območje očistili pred koncem akcije. Po zaključku akcije preglejte stanje na divjem odlagališču in preverite, če so prisotni vsi udeleženci. Naprošamo vas, da fotografirate odlagališče, kup nabranih odpadkov in udeležence pred čistilno akcijo in po njej.
Varnost in splošni pogoji
Za čiščenje divjih odlagališč ali sprehajalnih poti na dan akcije niste nezgodno ali kako drugače zavarovani. Udeležba na akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nesreče pri akciji. Pred začetkom čiščenja pri vodji zbirnega mesta oziroma odlagališča pridobite ustrezna navodila glede morebitnih posebnosti divjega odlagališča, navodila za ločevanje odpadkov ter navodila kaj storiti, če gre kaj narobe. Pridružite se največji prostovoljski okoljski akciji v domžalah! Skupaj nam bo uspelo!
Občina Domžale in ekipa Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Zbirališča
KS DOB
GASILSKI DOM DOB Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Luka Pušnik Kontakt: lbfpusnik@gmail.com
ČEŠENIK - PRI GRADU Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Marinček Kontakt: marincek.ales@gmail.com
GASILSKI DOM ŽEJE Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janko Cencelj
TURNŠE - PIKNIK PROSTOR Odgovorna oseba: Jurij Milanovič Kontakt: juremilanovic@gmail.com, 041 625 796 Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Orehek
V krajevni skupnosti Dob bodo sodelovale naslednja društva oziroma organizacije PGD Dob, PGD Že-je-SV. Trojica, Športno Društvo Konfi n, Turistično društvo Turnše-Češenik, KUD Jožef Virk, Društvo upokojencev Naš dom Dob, Športno Društvo Žejan, Društvo mladih Dob, Društvo Mladi Boksar Dob, Čebelarsko društvo Dob Krtina, Jamarsko društvo Simon Robič, OŠ Dob, Zveza borcev Dob, Župnijska Karitas Dob, Rdeči križ Dob, KO SLS, KO SDS in KO NSi.
KS DRAGOMELJ PŠATA
GASILSKI DOM PŠATA - DRAGOMELJ
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Jože Rožman Kontakt: jozerozman22@gmail.com
BIŠČE MALA LOKA, BLIZU SAMOSTANA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marko Frece Kontakt: marko.frece@siol.net
ŠENTPAVEL PRI CERKVI
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Trilar
OŠ DRAGOMELJ
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Kopač Kontakt: marjan.kopac47@gmail.com
KS ROVA
GASILSKI DOM ROVA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Albin Vodlan Kontakt: albinvodlan@gmail.com
KS IHAN
DOM KRAJANOV IHAN
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Gregorič Kontakt: gregoric.janez@siol.net
KS SIMONA JENKA
GASILSKI DOM ŠTUDA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos
Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
ŠPORTNI PARK DOMŽALE PRI TEN TEN Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
POKOPALIŠČE DOMŽALE Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
Društvo Šola Zdravja
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Zdenka Katkič Kontakt: telovadba7.30@gmail.com
V petek, 15. aprila bo ob 16. uri glavnina tabornikov (večina otrok) čistila Šumberk z ožjo okolico. Zbirališče je na začetku trim steze, kjer bo postavljen tudi zabojnik. Za več informacij je na voljo Rok Koncilja, rok.koncilja@gmail.com.
KS SLAVKA ŠLANDRA
PARKIRIŠČE VELE
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
PLINSKA POSTAJA OB KAMNIŠKI BISTRICI Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
NOVA BRV ČEZ K. BISTRICO Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
KS VENCLJA PERKA
GASILSKI DOM STOB
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos
Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
DEPALA VAS - JURČEK
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos
Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
OŠ VENCLJA PERKA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Jelka Lesar Kontakt: jelka.lesar@gmail.com
PRED KS (Domžalski dom, stara stavba Knjižnice Domžale)
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Erika Kos Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
KS KRTINA
OB ŠOLI
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Rahne Franci Kontakt: ks.krtina@volja.net
KS RADOMLJE
GASILSKI DOM RADOMLJE
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Kuzmič Igor
Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com
PARKIRIŠČE PRI VRTCU KEKEC
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Kuzmič Igor Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com
KS HOMEC NOŽICE
GASILSKI DOM HOMEC
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjeta Rode Kontakt: marjeta.rode@siol.net
KS PRESERJE
PRI TRGOVINI TUŠ (Pelechova cesta) Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Hribar Kontakt: janez.hribar@siol.net
KS TOMA BREJCA VIR
KS TOMA BREJCA VIR
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Tekavc
Kontakt: tal@siol.net
KS JARŠE-RODICA
GASILSKI DOM (Srednje Jarše)
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Ručigaj Kontakt: marjanrucigaj@gmail.com
Posodobljene informacije bomo sproti objavljali na že omenjeni spletni strani Občine Domžale in na spletnih staneh krajevnih skupnosti.
DOMŽALSKO GOSPODARSTVO
Mariborska škofija o usodi mavričnih barv
V zadnji številki Slamnika ste lahko prebrali zaskrbljeno razmišljanje o nadaljnji usodi tovarne Tosama. Zal lahko z podobno zaskrbljenostjo glede prihodnosti v tem trenutku spremljamo tudi dogajanje v zvezi s tovarno Helios, čeprav so okoliščine v tem primeru bistveno drugačne. So pa tudi tu »problemi« tipično tajkunski in še kako značilni in podobni številnim slovenskim zgodbam, ki so povezane z nejasnim in neurejenim lastništvom. No, v tem primeru gre seveda tudi za specifične težave sicer zelo »uglednega« lastnika, ki je zašel v neverjetne probleme zaradi popolnoma zgrešene, megalomanske in pohlepne poslovne politike.
Torej: ste si kdaj mislili, da se bomo znašli v situaciji, ko bodo neodgovorne poteze Mariborske škofije krojile usodo in prihodnost tovarne Helios? Da, tako je to v tej preljubi deželici, dvajset let po osamosvojitvi. Se je pač po vseh teh tranzicijskih letih zgodilo to, da je domžalska tovarna, ki sodi med najuspešnejše v Sloveniji, z zglednim poslovanjem, dobički, kvalitetnim vodenjem in odgovorno upravo, visokim izvozom, posodobljeno proizvodnjo in prisotnostjo v drugih državah, lastniško znašla v rokah cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Dva. Ta dva sta po daljšem času sprenevedanja in izmikanja januarja le objavila insolventnost (beri: finančni zlom). Vatikan je potem, ko se je distanciral od zavoženih poslov cerkvenih finančnikov (tipa Mirko Kraševec), le priznal več kot 800 milijonov evrov veliko finančno luknjo, ki sodi med večje finančne škandale v zgodovini katoliške Cerkve. To je bil žalostni konec jasno izražene želje slovenske Cerkve, da se v samostojni državi čim bolj vključi v vse pore družbenega življenja, torej tudi v sfero ekonomije, lastnine, delnic, kapitala, dobičkov ^ Premoženje, ki ga je Cerkev dobila vrnjenega v denacionalizaciji (tega naj bi bilo do leta 2005 okoli 230 milijonov), so vrli cerkveni finančniki tako dobro obračali, da so postali gromozanski dolžniki mnogim bankam, še posebej avstrijski Reiffeisen in italijanski Unicredito, ki imajo tudi hipoteke na mnoge cerkvene objekte. Nič novega in posebnega za Slovenijo, Cerkev je pač globoko zabredla v obče poznane tajkunske posle, v verige denarnih interesov, v medijske projekte tipa T-2, kjer so brez sramu ponujali tudi pornografske vsebine, v politične vode s sofinanciranjem predvolilnih brezplač-nikov sporne vsebine, kot sta bila Ekspres in Slovenski tednik, pa skupaj z Vegradovo grofico Tovšakovo v goljufanje države pri obnovi Betnavskega gradu, podpirala gradbene barone tipa Ivan Zidar za velike usluge, ki jim jih je dajal pri gradnji cerkvenih objektov ^ Žalostna polomija in zapravljen ugled in spoštovanje med ljudmi, ki so izgubili še enega od opornih stebrov moralnega ravnanja. Peščica pohlepnih posameznikov, ki je vrgla temno senco tudi na mnoge poštene, predane in moralno-etično zgledne duhovnike (npr. vedno kritični Pavle Juhant), ki jih ni strah distanciranja od takšnih potez in obenem tudi priznanja krivde.
Vatikan je poslal Mariborski škofiji na pomoč znane bančne strokovnjake hiše Rothchild (židovskega porekla, haha), ki pripravljajo sanacijski program. Kakšna bo v njem usoda lastniškega deleža v Heliosu, ne ve nihče. Lastništvo v Heliosu je dobra naložba, a ne ve se, ali jo bodo ohranili ali prodali in če bodo prodajali, komu. Strateškemu partnerju, ki bo vlagal, gradil na dobrih temeljih ali pa morda špekulantom, ki bodo le prišli iskat smetano ali pa celo zgolj uničiti konkurenčno podjetje in si prisvojiti njegova tržišča. Morda bodo lahko nekaj vpliva pri tem le uveljavile tudi nekatere slovenske banke kot upnice, med njimi še posebej NLB in A Banka. Pri tem ni zanemarljivo, da sta na vodilnih položajih domžalska občana, Božo Jašovič in Jože Lenič. Vsekakor pa vodstvo Heliosa v negotovosti, skupaj z delavci, čaka, kakšna bo njihova prihodnost.
Cveta Zalokar-Oražem
8. APRIL 20II
društva
7
DAN ODPRTIH VRAT V REGIONALNEM NADZORNEM CENTRU V DRAGOMUU
Za upravljanje, nadziranje in vodenje prometa 24 ur na dan
Morda se še spomnite, da je bil pred dobrim letom, 7. aprila 2010, uradno odprt Regionalni nadzorni center v Dragomlju. Novi regionalni center je na enem mestu združil vrhunsko
tehnologijo za vodenje, upravljanje in nadziranje prometa na širšem območju ljubljanskega cestnega obroča v celotnem dolenjskem avtocestnem kraku ter delu gorenjske avtoceste. Vse naloge upravljanja na omenjenem območju opravljajo s pomočjo blizu 400 videonadzornih kamer na trasi avtocest, hitrih cest ter v predorih, ki jih še posebej skrbno nadzirajo. Na pobudo Jožeta Rož-mana, predsednika Sveta Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, je bil v soboto, 11. marca 2011, dan odprtih vrat Regionalnega nadzornega centra v Dragomlju. Na prvem obisku smo lahko pozdravili tudi Matejo Duhovnik, predsednico uprave DARS-a, župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, pobudnika odprtega dne centra, Jožeta Rožmana, ter vodjo centra, Borisa Miliča. Ker pred leti širitev na prejšnji lokaciji ni bila možna, se je kot najprimernejša lokacija za novi regionalni nadzorni center izkazala lokacija
stare osnovne šole v Dragomlju, ki jo je DARS d.d. odkupil zaradi dograditve avtoceste. Gradbena dela so se začela z rušitvijo stare šole avgusta 2008, center pa je z delom na novi lokaciji začel v decembra 2009. Tudi tokrat smo bili seznanjeni, da nadzorni center v Dragomlju prispeva k večji varnosti in je zasnovan tako, da ga bo v naslednjih fazah možno nadgraditi v državni center za upravljanje s prometom, ki ga bodo sestavljali: nadzorni center DRSC, glavni nadzor center DARS d.d., Prometno-informacijski center za državne ceste in predstavniki Policije, razmišljajo pa tudi o posebni prometni radijski postaji, katere zametek so že vzpostavili in ga povezali z najbolj znanimi radijskimi postajami.
Nadzorni center, kjer je deset zaposlenih, sicer prispeva k boljši varnosti, predvsem pa pretočnosti prometa na večjem delu Slovenije, vendar smo tudi tokrat obiskovalci slišali, da moramo kot udeleženci v prometu poskrbeti za svojo varnost, center pa ob izjemnih dogodkih koristi vse možnosti, ki jim jih ponuja tako avtocestno kot državno in lo-
ZA PODJETJA
Registrirajte se na Mednarodnem trgovinskem informacijskem portalu
Rusko-Balkanska informacijska agencija (RusBalkanInform), nekomercialno partnerstvo, je z namenom razvoja svojega delovanja ustvarilo Mednarodni trgovinski informacijski portal slovenskih, ruskih in balkanskih podjetij www.tradeportal.si. Podatkovna baza vsebuje več kot 2 milijona podjetij iz 12 držav. Glavni namen portala je vzpostavitev mednarodnih poslovnih stikov med podjetji in medsebojna izmenjava informacij. Na portalu lahko podjetja predstavljajo svoje izdelke in storitve ter iščejo poslovne priložnosti. Informacije na portalu so dostopne v več jezikih, tudi v slovenskem.
Krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale Krajevna skupnost Vencelj Perko Domžale Krajevna skupnost Simon Jenko Domžale
OBVESTILO O SPREMEMBI NASLOVA
Krajane in krajanke obveščamo, da smo se s 1. aprilom 2011 selili v nove prostore na Ljubljanski cesti 58 - v Domžalski dom - nekdanja Knjižnica Domžale (vhod z zadnje strani).
Od 1. aprila 2011 je sedež vseh treh Krajevnih skupnosti v Domžalah na tej novi lokaciji.
Uradne ure pisarne KS: ponedeljek, torek in petek od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. ure do 12. ure ter od 13. ure do 18. ure.
Telefonska številka in fax ostaneta nespremenjena: tel.: 01/721-10-64, fax: 01/721-52-17.
Elektronski naslov: ks.slavko.slander@siol.net;
ks.venclja.perka@gmail.com.
Projekt je bil odobren na zasedanju Medvladne komisije za trgovinsko, gospodarsko in znanstveno-tehnič-no sodelovanje med Rusko federacijo in Republiko Slovenijo. Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije je z Rusko-Balkansko informacijsko agencijo podpisala sporazum o sodelovanju, tako da se lahko v bazo podjetij na portalu registrirajo tudi slovenska podjetja, kar jim omogoča predstavitev njihovih izdelkov in storitev, boljšo prepoznavnost v poslovnem svetu in ažjo vzpostavitev poslovnih stikov, tako znotraj države kot v mednarodnem okolju.
ČEBELAR MARJAN KODERMAN Z GORJUSE 25 IMA MED PRIDELOVALCI SLOVENSKEGA MEDU GEOGRAFSKEGA OBMOČJA številko SMGO 09 0001
Žlica zdravja, ki vedno koristi
kalno cestno omrežje. Obiskovalci ob tem niso mogli mimo vprašanj o številu prometa, večjih problemih ki se pojavljajo, opozorili pa smo tudi na vzdrževanje cest, ki sicer ni v pristojnosti centra. Pri obnašanju v prometu si bomo obiskovalci odslej lahko pomagali s CD-jem o varni vožnji, ki smo jo vsi prejeli ob obisku.
V prostorih nadzornega centra v Dragomlju deluje tudi Prometni informativni center. Ta je bil sicer ustanovljen že v letu 2006 in uresničuje zakonsko obveznost zagotavljanja informacij o stanju in prometu na cestah, s katerimi upravljata. Operaterji so 24 ur na dan dosegljivi preko kratke telefonske številke klicnega centra 1970, medtem ko v nočnem obdobju ob manjšem prometu dežurstvo prevzamejo nadzorni centri družbe DARS d.d. Preko omenjene številke 1970 lahko uporabniki državnih cest dobijo aktualne informacije o stanju in prometu na cestah ter tudi sami sporočajo morebitne izredne dogodke na državnih cestah. Prometne informacije so sicer dosegljive tudi na spletni strani www.promet.si, tudi v različici, ki je prilagojena mobilnim telefonom, na teletekstu TV Slovenija - na straneh od 171 do 173, na telefonskem odzivniku na številki 080 22 44, prek standardnih izvozov podatkov na številnih spletnih straneh, po elektronski pošti pa te informacije sproti prejema več kot 50 različnih uporabnikov. Medtem ko smo si obiskovalci predvsem v okviru odprtih vrat ogledovali prostore centra ter postavili veliko vprašanj v zvezi s prometom na številnih ekranih, so se posebej srečali Mateja Duhovnik, predsednica Uprave DARS-a, Toni Dragar, župan Občine Domžale, Boris Milič, vodja Centra, ter Jože Rožman, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata. Govorili so o problematiki prometa, predvsem pa so opozorili na problematiko nujne ureditve ceste Pšata-Podgorice, katere del je še v makadamu. Ugotovljeno je bilo, da vsi podpirajo asfaltiranje omenjene ceste, ki ga bo potrebno uskladiti z Mestno občino Ljubljana, po katere delu poteka.
»Krajani in krajanke, pa tudi drugi udeleženci, so bili z dnevom odprtih vrat Regionalnega prometnega centra v Dragomlju zelo zadovoljni,« je ob koncu povedal Jože Rožman ter povedal, da so si center organizirano ogledali tudi člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Pša-ta-Dragomelj, ki bodo predvidoma v maju skupaj s centrom pripravili gasilsko vajo.
Vera Vojska
Moj obisk čebelarja Marjana Ko-dermana z Gorjuše 25, že 12 let iredsednika Čebelarske družine Krtina, je bil namenjen pogovoru o pridelavi, uporabi in pomenu slovenskega medu, pa tudi izobraževanju čebelarjev, kije nujno potrebno za dobro delo. Čebelarska družina Krtina je ena od treh družin uspešnega Čebelarskega društva Domžale, v katerem je moj sogovornik pred sedanjim predsednikom Janezom Miheličem en mandat opravljal funkcijo predsednika. Najprej sva nekaj rekla o blagovni znamki Slovenski med. Od leta 2009 se namreč lahko v Sloveniji pridelan med prodaja znotraj EU pod imenom Slovenski med, in sicer na podlagi pridobljene blagovne znamke Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Tovrstni med se prodaja kot nadstandardni, saj mora biti vsebnost vode v medu manjša od 18,6 %, vsebnost HMF (hidroksimetilfurfural) ne sme presegati 15mg/kg medu in med mora biti nabran v Sloveniji. Potrošnik, ki kupi med blagovne znamke Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, je kupil neoporečni med, higiensko pridelan, brez nedovoljenih ostankov zdravil in drugih kemičnih sredstev, med je pravilo dozorel v panju in medu ni bilo ničesar odvzeto oz. ničesar dodano. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo mora biti označen s prelepko z napisom Slovenski med in s spremljajočim nacionalnim oziroma evropskim simbolom, ki označuje geografsko označbo. Zaščitna prelepka mora biti preleplje-na čez pokrov kozarca, tako da tega ni mogoče odpreti, ne da bi pretrgali prelepko. Le čebelarji, ki uspešno zaključijo pregled medu, čebel in načina pridelave, ki ga opravijo terenski pregledniki, katerih delo nadzirajo strokovne službe Čebelarske zveze Slovenije in kontrolni laboratorij, lahko prodajajo pregledano serijo medu pod to blagovno znamko.
Čebelar Marjan Koderman se s čebelarstvom ukvarja od svojega 12. leta. Za začetek je kriv učitelj, ki mu je podaril dve družini, danes pa jih ima blizu 100 in prideluje vse vrste medu, od cvetličnega, kostanjevega, akacijevega, tudi lipovega, hojinega in gozdnega. Pri delu mu pomaga žena Marija in skupaj sta vsa leta čebelarjenja posebno skrb namenjala izobraževanju in kvaliteti medu. Vsa ta prizadevanja, skrb za čebele in kvalitetni med so pripomogla, da je Marjan Koderman vpisan v regi-
ster pridelovalcev slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo ter registriran pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med priznanji oz. potrdili, da res prideluje kvaliteten slovenski med, je tudi certifikat BUREAN VERITAS s številko 012. Posebej ponosna pa sta z ženo na vpis v registru Čebelarske zveze Slovenije, kjer je Marjan Koderman vpisan pod številko SMGO 09 0001, kar pomeni, da je prvi slovenski čebelar, ki je za svoje kvalitetno delo prejel tovrstni dokument, ki ga je podpisal predsednik zveze Boštjan Noč. Med številnimi priznanji pa na steni v posebni čebelarski steni visi tudi certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Do vseh teh dokumentov, ki so hkrati tudi priznanje čebelarju Marjanu Kodermanu in ženi Mariji, je bila dolga pot. Na njej je bila vrsta kontrol medu s strani agencije Veritas, pri čemer so upoštevali celovito kontrolo čebelnjaka, čebel, prostora za točenje in skladiščenje medu, posebej so ocenjevali kvaliteto medu in vse skupaj je čebelarju prineslo tudi naslov preglednika medu za notranjo kontrolo v društvih ljubljanske regije, kjer ugotavlja količino vode v medu, elektroprevodnost medu, ki omogoča ugotovitev kvalitete medu, njegova naloga pa je tudi, da čebelarjem pomaga pri reševanju problemov, s katerimi se srečujejo in zanje organizira tudi izobraževanje. Marjan Koderman ima najraje aka-cijev med, čeprav tega štejejo bolj kot damskega. Čebele so zdrave, le pred tremi leti je imel kar nekaj škode, podobno kot drugi čebelarji na našem območju, in tedaj mu je bilo res hudo. Pa ne le zaradi materialne škode, pač pa sta z ženo Marijo žalovala za prijateljicami - čebelicami, katerih izgube zlepa ne preživiš. Do pred nekaj leti je čebele »pasel« predvsem v okolici doma, po upokojitvi pa bo svojim čebelam namenil
še več časa in tudi dela. »Čebelar mora imeti posluh in ljubezen do čebel, mora jih razumeti, skrbeti zanje, jim urejati panj, poskrbeti za njihovo zdrave, vse to pa zahteva tudi precej časa,« pripovedujeta z ženo in sta hkrati vesela, ker bo zaradi upokojitve nekaj več časa - za čebele in med, pa še kaj drugega, ki ga je doslej manjkalo, zdaj pa bo lažje. Tako načrtujeta, da bosta poslej čebele pogosteje vozila v Vipavo, v okolico Mosta na Soči, na Janče, kjer se dobi dober kostanjev med, v Cerknico in še kam. Čebelarstvo je zanj način življenje, zato z ženo Marijo ne razmišljata o tem, da bi se_ nehala ukvarjati s čebelarstvom. »Če začneš, moraš nadaljevati,« sta trdno odločena, da bo tudi v prihodnje čebelarjenje pomemben del življenja in dela Kodermanovih. Se splača? Če bi upoštevali vse stroške in delo, ki ga opraviš, ne, pravi, ampak pomembno je da si zadovoljen, da so čebele zdrave in letina vsaj povprečna, potem je vse lažje. Pri pridelavi upošteva želje kupcev. Ti imajo najraje kostanjev in akacijev med, tudi gozdni je zelo iskan. Poleg medu Marjan Koderman prideluje še cvetni prah, propolis in najbolj iskano ŽLICO ZDRAVJA, kot je hči Mateja, ki staršem rada pomaga, poimenovala mešanico propolisa, medu in cvetličnega prahu, kateri po naročilu primešajo tudi matični mleček. Za zdravje pravi in pove, da je med nepogrešljiv za zdravje in dobro počutje. Spregovoriva tudi o novih znanjih, ki so še kako pomembna za dobro čebelarjenje. Prav ob času mojega obiska so se čebelarji in čebelarke iz Čebelarske družine Krtina seznanjali, tudi ob pomoči strokovne literature, mikroskopa in računalnika, o novostih na tem področju.
Hvala za prijeten pogovor o čebelah in medu. NAJ MEDI!
Vera
Z več znanja s področja računalništva JE LAžjE TUDI čebelarjem
Naložba v našo prihodnost
Eno od pomembnejših področij, ki so našla mesto v programu tako Društva čebelarjev Domžale kot vseh treh čebelarskih družin: Domžale, Krtina in Homec, je tudi področje strokovnega izobraževanja. Temu v Čebelarski zvezi Slovenije namenjajo posebno skrb. Tako se predavanj s področja čebelarjenja udeležujejo člani in članice vseh treh domžalskih družin. Med njimi pa se je pokazal tudi interes za izobraževanje s področja računalništva. Marjan Koderman, predsednik Čebelarske družine Krtina, je takoj po seznanitvi čebelarjev o možnosti tovrstnega izobraževanja vanj povabil tudi člane in članice družine, ki so bili nad povabilom navdušeni. Ob sodelovanju z Matejo Koder-man so se povezali s podjetjem Micro Team, d.o.o., ki je v okviru Računalniške pismenosti za odrasle v času od 15. februarja do 9. marca 2011 pripravilo enomesečni tečaj. Zimske dni so si izbrali, ker je v tem času precej manj dela na področju čebelarstva, saj njihove prijateljice - čebelice počivajo. Na tečaju so udeleženci pridobivali znanja iz operacijskega sistema Windows, Ms Word, se seznanili z možnostmi
interneta in še posebej elektronske pošte. Predavateljica je bila Smiljana Gomboc Kopčavar, tečaj sta sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport, tovrstna izobraževanja pa se izvajajo v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. 13 udeležencev, med njimi tudi iz Čebelarske družine Lukovica, je bilo nad novimi znanji navdušenih. Čeprav se je kdo od njih na začetku tečaja računalnika še malo »bal«, so bili ob koncu tečaja vsi odločeni,
da bodo sedaj tudi ob pomoči računalnika spremljali svoje prijateljice - čebele, na internetu iskali nasvete, pa tudi odgovore na nekatera vprašanja, tudi na vprašanje, kdaj je najprimernejši čas za pašo čebel, pa tudi, kjer najbolje medi in kako naklonjeno jim bo vreme. S poznavanjem elektronske pošte jim bo omogočena še tesnejša povezava med člani in članicami čebelarskih družin in društev, lahko bodo poiskali zdravstvene nasvete, spremljali delo društev in Čebelarske zveze Slovenije, ob tem pa iskali tudi dobro prakso drugih čebelarjev, ki jim vedno pride prav.
Čebelarji se iskreno zahvaljujejo vsem organizatorjem omenjenega izobraževanja in že veselo uporabljajo svoje računalnike.
Vera
8
društva
8. APRIL 20II
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Dnevi kultuře 2011 letos v pisanih barvah življenja
Petdnevni kulturni vsedomžalsko-kamniški festival se je letos odvijal in odvil konec marca. Prebujanje narave je tako zbudilo tudi našo umetniško žilico, sprostilo smejalne pore, zazibalo naše boke v sveže spomladanskem ritmu bobna in basa, se čudilo (ne)verjetnemu z urbanih ulic in naše najmlajše popeljalo v čarobni svet barv. Vse to smo letos doživeli na Dnevih kulture ali na DNK-ju 2011. In toplejše obdobje leta se zdaj zares lahko prične.
DNK 2011 ovit v barvito
DNK 2011 smo letos otvorili malo drugače, brez pompa, a zelo barvito. Polne tri ure smo v sproščenem vzdušju mentorice Sente ustvarjali afriški nakit in se zabavali s pisanjem oz. risanjem kitajskih pismenk. Delavnice za odrasle so bile tako prava stvar za spoznavanje novih tehnik ustvarjanja, za spoznavanje novih zanimivih ljudi in za prijeten klepet s starimi znanci.
Medtem ko smo starejši uživali v sredo, pa so na svoj račun v soboto prišli tudi naši malčki. Neverjetno, kakšno zanimanje za vse barve, ki so bile na mizi, kakšna koncentracija ob izdelovanju ropotuljic, šparovč-kov, zapestnic in podobnih majhnih zadevic. Več kot ducat malih nogic je veselo skakljalo od enega kota mize do drugega, ročice pa so ustvarjale kot za stavo. Nasmehov je bilo ves čas ogromno, mahanje ob odhodu domov z novimi stvaritvami a neprecenljivo.
ladina pa se je po svoje na polno zabavala v petek v kamniški Kotlovnici, kjer so spet svoje sposobnosti in neverjeten ritem pokazali fantje eki-
pe RDYO DJs. Množica, ki se pred enajsto zvečer pridno zbirala pred Kotlovnico, je ob zvokih dj-jev JA-Mirka, KoLTeka, Massima in Bugi-ja napadla plesišče in se zavrtela v odličnih ritmih bobna in basa. Večer je bil prava uspešnica, kljub temu, da je bil večer elektronske glasbe edini plačljivi dogodek letošnjega DNK 2011. Kot vsako leto pa tudi letos ni manjkal brezplačni prevoz domov. Dobro izkoriščen - za kar gredo pohvale tako organizatorjem kot seveda mladini. Za vse ostale, ki v petek niso mogli priti na drum'n'bass party, pa je bilo dan prej organizirano interaktivno predavanje o urbanih legendah v Sloveniji. Pogovarjali smo se o zgodbah, ki smo jih nekje, nekoč že slišali, pa še zdaj ne vemo, če jim lahko verjamemo. S tem smo pomagali pri nastajanju doktorskega dela Ambroža Kvartiča s Filozofske fakultete. Predavanje resda ni bilo
MM:
20 LET USPESNEGA DOBRODELNEGA DELA ŽUPNIJSKE KARITAS DOMŽALE
mo prvemu, ki se muči pretežkim bremenom. Ce skupaj poprimemo, ni pretežkih bremen.
množično obiskano, vsekakor pa je bilo izredno zanimivo. Za konec smo poskrbeli še za pravo mero smeha z interaktivno gledališko predstavo dveh študentk AGRFT-ja z naslovom Ni problema. Bila je to predstava, ki je na poseben način prikazala, kar »smo itak vedeli vsi« o študentskem življenju, problemih, ki pridejo z njim ... Po predstavi je menda neka dijakinja na Ptuju rekla: »Cuj, jas ne grem študirat.« Mi smo se le nasmejali do solz.
V sklopu DNK-ja 2011 smo se letos povezali še z Mestnim kinom Domžale v KD Franca Bernika in ponudili brezplačen ogled projekcij filmov v marcu. Obisk je bil precejšen, zato iskreno upamo na sodelovanje tudi v prihodnje. Pa lepo se imejte in naj bo leto v barvah! V vseh barvah! V barvah življenja!
Ana Strnad
Besede dr. Marjana Turnška, s katerimi je Župnijska karitas Domžale letos vabila na tradicionalni dobrodelni koncert Skupaj na poti, so besede, s katerimi lahko v veliki meri označimo 20-letno dejavnost domžalske župnijske karitas, ki je s svojim delom začela pred dobrima dvema desetletjema oz. natančneje 5. marca 1991. Tedaj so se ustanovni člani odločili, da bodo skušala udejanjati vodilo: Dejavna ljubezen do bližnjega. Od tedaj do letošnjega leta so v knjigi življenja domžalske župnijske karitas popisali veliko listov in nanje napisali dogodke, s katerimi pomagajo ljudem, jim namenjajo svojo dobrodelnost, svoje prostovoljno delo pa tudi svojo ljubezen, z željo, da bi pomagali vsem, ki so pomoči potrebni. In teh je iz dneva v dan več, zato je več tudi dejavnosti, s katerimi blažijo stiske, podajajo roke in ponudijo sebe, da služijo ubogim in ljudem v stiski. Ob jubileju sem zaprosila dolgoletnega tajnika Janeza Kastelica za pogovor o dejavnosti Župnijske karitas Domžale.
Lahko na kratkq_ - po področjih predstavite delo Župnijske karitas Domžale?
Za posamezna področja našega dela smo se dogovorili že na ustanovnem zboru, ko smo za vodilo sprejeli sporočilo - Dejavna ljubezen do bližnjega. Takrat smo sprejeli tudi program delovanja s konkretnimi zadolžitvami, in sicer: delo s starimi ljudmi in invalidi, delo z ljudmi v dušeni stiski, zbiranje in razdeljevanje materialnih dobrin, zbiranje in razdeljevanje zbranih finančnih sredstev, pomoč družinam in varstvo otrok ter pomoč duševno prizadetim. Pozneje smo ta področja nekoliko združili oz. spremenili v štiri glavna področja delovanja: pomoč ljudem v socialni in materialni stiski, delo s starejšimi, bolnimi in invalidi, pomoč pri vzgoji otrok in mladine in širjenje pozitivnih vrednot.
Začeli ste kar brez potrebnih prostorov?
Res je, vendar smo kar kmalu, konec leta 1991, od Občine Domžale v najem dobili dva manjša prostora ter tako zagotovili minimalne pogoje za delovanje. Prostore smo
kasneje še širili. Tako smo pridobili prostor za prenočišče za brezdomce, v katerem so štiri postelje in so večino časa polno zasedene. Pogosto je povpraševanje večje od prostorske možnosti. Svoj prostor pa je dobil tudi novoustanovljeni Mladinski informativni center Luka, ki se je kasneje vsebinsko in prostorsko razširil, a žal zaradi pomanjkanja prostovoljcev pred nekaj leti prenehal z delovanjem.
Koliko ljudem letno pomagate?
Zelo različno, sprva je bilo tistih, ki smo jim pomagali, od 510 do blizu 900, ker je bilo v začetnih letih veliko beguncev, ki smo jim pomagali. Število prosilcev je od leta 1996 do leta 2005 postopno upadalo, pozneje pa rahlo naraščalo do zadnjih dveh let. Zaradi krize se socialno stanje poslabšuje. Družin in posameznikov, ki potrebujejo pomoč, je iz tedna v teden več in tako se že bližamo številki 600. Morda še en zanimiv podatek - v dvajsetih letih smo razdelili preko 310.000 kg različnih artiklov, med njimi največ osnovnih življenjskih artiklov, ljudem pa smo pomagali tudi z oblekami in plačevanjem položnic. Včasih pa je dovolj že, da ljudem v stiskah prisluhnemo, stisnemo roko in jim povemo, da niso sami.
Posebno skrb ste v programu namenili tudi družinam in varstvu otrok?
Sodelavci Župnijske karitas Domžale in nekateri starši smo kmalu po naši ustanovitvi izrazili željo, da bi imeli možnost izbire varstva otrok. Ob tem smo bili prepričani, da vzgoja po krščanskih načelih, ki so se izkazala kot dobra v dvatisočle-tnih izkušnjah, daje večjo garancijo, da bodo ljudje boljši in da bo manj socialnih in osebnih problemov, ki jih dobro poznamo.
ako smo kot pomoč pri vzgoji otrok in mladine že leta 1992 ustanovili Vrtec Dominik Savio karitas Domžale in ga leta 1993 odprli. Ob ustanovitvi so me prosili za prevzem vodenja, ki sem ga nato skoraj devet let honorarno in karitativno opravljal. Veseli me, da je bilo vzgojno delo v vrtcu kvalitetno, kar se je odražalo v dobrem sprejetju delovanja.
jih
T
Vrtec je postal del domžalske predšolske vzgoje.
Znani ste tudi po organizaciji in izvedbi številnih dobrodelnih pa tudi drugih prireditev.
To je področje širjenja pozitivnih vrednot. Naša najbolj tradicionalna je prireditev ob materinskem dnevu, simbolu ljubezni, požrtvovalnosti in darovanju, ki jo organiziramo od začetka in bo letos že 21. po vrsti. Skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc pripravljamo tradicionalno miklavževanje v hali Komunalnega centra. Od vsega začetka delovanja organiziramo dobrodelne koncerte, od leta 1997 pod imenom Skupaj na poti - prav tako v hali, kjer zbrana sredstva namenimo za pomoč ljudem v stiski, včasih pa pomagamo tudi drugim in tako smo del sredstev namenili za prizadete v poplavah ali za pomoč v Afriki, kakor smo storili tudi letos, ko smo del sredstev namenili za Ruando. Posebej pozorni smo do starejših in invalidov, kjer se povezujemo tudi z Domom upokojencev Domžale. Skupaj pripravljamo prijetna srečanja, organiziramo sv. maše, silvestrovanja, enkrat letno odpeljemo starejše in invalide na Brezje, posebej pomembne pa se mi zdijo vezi med našimi sodelavci ter starejšimi in invalidi, ki nimajo sorodnikov.
Vi že dolga leta opravljate funkcijo tajnika, se lahko spomniva imen in priimkov ljudi, ki so v teh dvajsetih letih vodili domžalsko župnijsko karitas?
Prvi predsednik je bil gospod župnik Tone Perčič, tajnica dr. Marija Biz-jak-Schwarzbartl, tedaj sem opravljal funkcijo namestnika tajnice, blagajničarka pa je bila Jana Jezeršek. Po petih letih me je kot namestnik zamenjal Franc Herle. Predsednik je bil še ToneKompare in sedaj g. župnik Janez Šimenc. Od leta 2001 sem dva mandata tajnik jaz, namestnica je bila najprej Marija in nato Vera Banko. Blagajničarke so bile v času mojega vodenja Silva Bevk, Darja Dobravc in zadnja leta Doroteja Grmek. Vsi omenjeni smo vsak na svoj način pomagali sooblikovati delovanje Župnijske karitas, pa vendar brez mnogo zavzetih sodelavcev
pomladni koncert godbe domžale
Domžalski godbeniki spet pričarali lep koncertni večer
Godba Domžale je v petek, 25. marca 2011 zvečer v Kulturnem domu Franca Bernika pripravila zanimiv
koncert, kjer je
ahko vsak izmed
poslušalcev prišel na svoj račun z glasbo, ki ustreza njegovemu okusu; tako smo med drugim slišali Cesarice Oliverja Dragojevića in zimzelenih 30 let v pevski izvedbi Mateja Primožiča, venček pesmi znamenite švedske skupine ABBA, venček tradicionalnih židovskih plesnih in poročnih pesmi, Jackety sax za solo
saksofon in pihalni orkester, kjer se z bravuroznim igranjem na saksofonu proslavil Lan Timotej Turek, itd. Seveda ni manjkalo tudi godbe-niških koračnic, ljudskih melodij in podobne glasbe.
Letošnji pomladni koncert je bil za razliko od večine prejšnjih dogodkov in Veselega slamnika, ki ga godba priredi vsako drugo leto, nekoliko drugačen, saj ga je naša godba pripravila izključno v lastni režiji. Tako je vezni tekst pripravil Matej
Primožič, ki je ob tem, da je s svojim tenorskim, žametnim glasom čudovito pel, še imenitno, s kančkom lahkotnega humorja v sodelovanju z dirigentom Damjanom Toma-žinom, povezoval koncert. Odziv publike, ki se je sodeč po nasmejanih obrazih med koncertom očitno zelo zabavala, je bil odličen, saj je bila Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika praktično razprodana, zlahka pa bi godbeniki lahko napolnili tudi večjo dvorano.
Bravo, naši mladi telovadci!
Pomladni koncert se je letos odvil že zelo zgodaj, za Godbo Domžale pa pomeni nekakšen uvod v pester spomladanski čas, v katerem se bo Pihalni orkester Godbe Domžale najprej udeležil Tekmovanja pihalnih orkestrov v Splitu med 14. in 17. aprilom, nato pa še tekmovanja v okviru Zveze slovenskih godb 21. in 22. maja, ki velja za nekakšno neuradno državno prvenstvo. Seveda bo v tem času Godba Domžale nastopila tudi marsikje drugje, med drugim tudi na tradicionalni prvomajski budnici in tako popestrila dogajanje po domžalski občini in drugod po državi.
Mihael Kozjek Foto: Fotostudio Majhenič
Za naše starše, še posebej pa za naše mamice, smo pripravili skupno druženje na naši športni uri. Najprej smo mamice razveselili z nageljč-kom za materinski dan in jih povabili k skupnemu razgibavanju in ogrevanju, ki ga je strumno vodila naša najmlajša skupina telovadcev. Mateja je dobro pripravila svojo plesno navijaško skupino in dekleta so z dvema točkama ogrela publiko. Starejši telovadci so pokazali gim-nastične prvine na orodjih in akrobatske skoke na malem trampolinu, za kar so bili nagrajeni z bučnim aplavzom publike. Mlajša skupina se je izkazala z vratolomnimi skoki na malem trampolinu, na koncu pa so skupaj s starši še odskakljali šta-fetno tekmovanje v vrečah. Skratka
řtjfáVTŤ' Ëirwîiw
- preživeli smo lepo urico skupnega druženja ob športnih aktivnostih. Tudi vaditelji v društvu smo veseli vsakega mladega člana, ki ga zanima osnovna telovadba, ki mu bo v pomoč pri nadaljnji usmeritvi v športu. Zdaj nas čaka še Duhec tek, športno druženje cele družine v Športnem parku Domžale. S to prireditvijo sodelujemo projektu Za naravo prijazna športna prireditev pri Športni uniji Slovenije, zato vas vabim, da se nam pridružite. Duhec tek in ostale športne igrice bomo pripravili v sredo, 20. aprila, ob 16. uri, v športnem parku. Vabljeni!
Sekcija dečki, deklice TVD Partizan Domžale Vaditelji: Jaka, Mateja, Adriana in Primož
8. APRIL 20II
društva
9
^dejavna ljubezen do bližnjega ne bi "mogla biti tako dejavna.
Nam lahko na kratko, tudi s številkami, predstavite vašo dejavnost v letu 2010?
Leto 2010 je bilo zaznamovano s kar 21-odstotnim porastom števila prosilcev in 30-odstotnim povečanjem števila obiskov v pisarni. Skupaj smo v preteklem letu pomagali 549 osebam in imeli preko 1.070 obiskov v pisarni - brez tistih, ki smo jim samo svetovali, kar je pomenilo, da se naše uradne ure niso mogle zaključevati po le dveh urah. Razdelili smo preko 30.000 kg osnovne hrane, 1.500 l detergenta in skoraj 14.000 kosov ostale hrane ter plačali za nekaj manj kot 11.000 EUR položnic. Na področju skrbi za brezdomce, obiskov ostarelih, bolnikov in invalidov smo zavzeto delovali skozi vse leto. Pripravili smo dve srečanji za ostarele, dobrodelni koncert, prireditev ob materinskem domu in sodelovali pri pripravi miklavževanja za otroke in v domu upokojencev.
Morda v jubilejnem letu pripravljate kaj posebnega. Vem, da ste jubilej zaznamovali že z uspešnim dobrodelnim koncertom, bo morda še kaj?
Dobrodelni koncert je bil osrednji dogodek našega obeleženja 20-le-tnice delovanja. S pripravo koncerta smo želeli na eni strani nagovoriti ljudi in jim sporočiti, da lahko vsak na nek način pomaga, morda le z darom uboge vdove, kot je v pesmi Dva novčiča na letošnjem koncertu sporočal Ivan Hudnik, na drugi strani pa se zahvaliti vsem, ki so v tem času kot sodelavci Župnijske kari-tas svoj čas in svoje moči namenili za pomoči potrebnim. Tej zahvali se je pridružila še Škofijska karitas Ljubljana, ko je podelila priznanja šestim sodelavcem za dvajset let in šestim za krepko več kot deset let zavzetega dela na področju dobrodelnosti. 6. marca smo se skupaj z župnijo pri sveti maši Bogu zahvalili za teh dvajset let in se nato sodelavci dobili še na kratkem srečanju. Kaj drugega večjega zaenkrat nimamo v načrtu, možno je, da se bomo še za kaj dogovorili.
Kje vas lahko dobijo tisti, ki vašo pomoč potrebujejo, ali tisti, ki bi vam radi pomagali in skupaj z vami blažili stiske?
Naši prostori so na Ljubljanski cesti 34. Uradne ure imamo vsak delovni torek od 17. do 19. ure. Sodelavci se srečujemo vsako drugo sredo v mesecu, ko pregledamo narejeno in se pogovorimo o tem, kaj nas čakaj vnaprej. Po potrebi imamo sestanke tudi izven teh terminov. Sicer pa o naši dejavnosti sporočamo in ljudi nagovarjamo preko Žu-
pnijskega lista, Slamnika in drugih medijev.
Načrtujete kakšne novosti? Kaj bi najbolj potrebovali pri svojem dobrodelnem delu?
Kakšnih večjih načrtov za spremembe nimamo, vsaj ne v letošnjem načrtu. Sicer se ob vsakem začetku leta pripravi pogled vnaprej in vedno smo odprti, če pride kakšna nova ideja. Sodelavci so tisti, ki besede udejanjajo, ki načrte spreminjajo v podajanje roke bližnjemu, zato bi bili novi zavzeti sodelavci najbolj dobrodošli.
Najbrž tudi sami zaznavate, da je socialnih stisk več, kot jih je bilo pred krizo. Kaj pa darovalci, se bolj odzivajo, ali se tudi pri njih kaže kriza?
Kot sem že prej omenil, je zaradi krize vedno več tistih, ki so na robu, ki ne vedo, kako in s čim plačati položnico ali kupiti osnovne potrebščine za življenje, kako potegniti črto med začetkom in koncem meseca. Za Domžale lahko rečem, da se darovalci, tako posamezniki kot firme in lokalna skupnost, dobro odzivajo na naše prošnje. To se je pokazalo ob letošnjem dobrodelnem koncertu kot tudi v preteklosti, ko so vedno velikodušno darovali finančna ali materialna sredstva. Veliko razumevanje za naše delo je tudi na Občini Domžale, ki nas vsa leta finančno podpira, še posebej v zadnjih letih, ko se je kriza poglobila.
Sodelujete z drugimi dobrodelnimi organizacijami, tudi s Škofijsko Karitas, si med seboj pomagate?
S Škofijsko karitas Ljubljana vseskozi dobro sodelujemo, dolga leta sva en oz. dva sodelavca Župnijske karitas delovala v njenem svetu in tako pomagala sooblikovati njihov program. Od njih prejmemo tudi hrano, če sami nimamo dovolj sredstev njen za nakup, sodelujemo v njihovih akcijah (šolske potrebščine, počitnice otrok, akcija družina ...), v zadnjem obdobju prejemamo večje količine hrane pred iztekom roka trajanja. Za sodelavce organiziramo izobraževanja in predavanja. V nasprotno smer je sodelovanje predvsem s poročanjem in sporočanjem, kaj mi, če se tako izrazim, na terenu potrebujemo. Sodelujemo še s Slovensko karitas, od ustanovitve dalje s Krščanskim bratstvom bolnikov in invalidov, lokalno pa na problematiko stisk občasno skupaj pogledamo s predstavnikom Rdečega križa in s Centrom za socialno delo Domžale ter sosednjimi župnijskimi Karitas.
Hvala in iskrene čestitke ob 20-le-tnici!
Vera Vojska
ARBORETUM VOLCJI POTOK
Vabljeni, da nas obiščete v vseh letnih časih!
Arboretum Volčji Potok je zbirka dreves in grmov, je kulturni spomenik, pa tudi prostor za izobraževanje in sprostitev za vse generacije. Letno jih obišče do 150.000 obiskovalcev, ki v tem edinem botaničnem vrtu za lesnate rastline v Sloveniji v vsakem letnem času najdejo kaj lepega, prijetnega in zanimivega. Posebnost Arboretuma v Volčjem Potoku je, da je bil že od začetka oblikovanj kot park, ki je namenjen javnosti, pa tudi to, da se osebje v parku trudi, da bi vsi obiskovalci v njem našli veliko koristnih in prijetnih trenutkov. Vsako leto poskrbijo za kaj nove-
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA DOMŽALE
O svojem pridnem delu pa tudi skrbi za zdravje

13. občni zbor Društva podeželskih žena Domžale je bil 19. marca 2011 in je bil namenjen predvsem oceni opravljenega dela v letu 2010, sprejemu programa dela ter izvolitvi novega vodstva, drugi del pa so dekleta in žene namenile skrbi za zdravje. Medse so namreč povabile predstavnico EUROPE DONNE, ki jim je predstavila programe, povezane z aktivnostmi proti in za zdravljenje raka na materničnem vratu, dojkah in debelem črevesju. Občnega zbora Društva podeželskih žena Domžale se je udeležila dobra polovica vseh članic, posebej pa so se razveselile prisotnosti Irene Ule, predsednice Zveze slovenskih kmetic, in Marte Kos, strokovne sodelavke Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, ki so se ji tudi zahvalile za njeno dolgoletno pomoč. Julijana Černivec, dosedanja predsednica, je ob začetku 13. občnega zbora, ki ga je vodila Narcisa Kuhar, tudi prva predsednica društva, predstavila delo društva v letu 2010 ter posebej izpostavila srečanja kmetic vsak prvi četrtek, skrb za mlade kmetice in njihovo vključevanje v društvo (nove članice so bile posebej prisrčno pozdravljene), nastope članic na različnih prireditvah in sejmih - spomladanska razstava v Arboretumu Volčji Potok, nastopi
na obeh sejmih v Komendi, na Hi-tovem sejmarjenju, na kolesarjenju strokovni ekskurziji v Prekmurje in Slovenske gorice, dva nastopa v oddaji NA ZDRAVJE ter uspešen nastop na podoknici Nedeljskega, s svojimi dobrotami so postregle udeležence odprtja novega Veterinarskega doma v Domžalah, sodelovale so na različnih tečajih, predvsem pa je leto 2010 zaznamovala slovesnost ob 35-letnici uspešnega dela Društva podeželskih žena Domžale. Pozabile niso niti na udeležbo na tradicionalni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter še enkrat čestitale Ivanki Brodar za prejeta priznanja. Ob tej priložnosti se je predsednica iskreno zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njihovem delu. Z minuto molka so se prisotne spomnile tudi umrle kmetice Ivanke Grašič. Program za leto 2011 zajema nadaljevanje skrbi za kmetije, za kmetice, predvsem za mlade kmetice, ki naj bi se v večji meri vključile v delo društva ter v njem kasneje prevzele tudi nekatere vodstvene funkcije, predvsem pa naj bi poiskale take aktivnosti in oblike izobraževanja, ki bi jih družine in jim pomagale pri še uspešnejšem delu na kmetijah. Sicer pa so članice društva v letošnjem etu s svojimi dobrotami že dva-
krat pogostile obiskovalce Menač-nikove domačije, pripravljajo se na predstavitev na Kmetijskem sejmu v Komendi in Arboretumu Volčji Potok, manjkale pa ne bodo niti na Hitovem sejmarjenju in drugih prireditvah, kjer promovirajo Občino Domžale. Izbrale bodo kmetico leta, pripravile dve strokovni ekskurziji, se udeležile kuharskih tečajev, sodelovale s sosednjimi društvi in Zvezo kmetic Slovenije ter tudi v obliki druženj dopolnjevale svoje znanje in izkušnje. Vesele so bile pozdravov sosednjih društev Lukovica in Trojane ter besed predsednice Zveze kmetic Slovenije, Irene Ule, ki je med drugim dejala: »Prava kmečka ženska je tista, ki fejst dela in ima
ob tem tudi čas zase, za prijetne trenutke.« Prisotnim je svetovala, da se bolj zavedajo svoje vloge na kmetijah in tudi sicer, ob tem pa ne pozabijo nase in na svoje delo, ki ga premalo cenijo.
Nova predsednica Društva podeželskih žena Domžale je postala Sergeja Šuštar, ki ji bosta pomagali podpredsednici Julijana Černivec in Majda Rems, tajnica bo Mojca Hafner, blagajničarka pa Rozi Gabršek. Po strokovnem predavanju predstavnice EUROPE DONNE, v katerem so prisotne izvedele marsikaj koristnega zase in za svoje družine, so se zadržale v prijetnem srečanju.
Vera
zbor članov medobčinskega društva invalidov
ga, za presenečenja, ki navdušujejo. Tako so letos že v začetku sezone poskrbeli za največjo razstavo eksotičnih rastlin v Sloveniji, kjer si boste lahko ogledali okrog 900 večinoma redkejših vrst eksotičnih rastlin, med njimi kar 600 kaktusov. Začetek in skoraj ves april bosta v znamenju dnevov narcis, že prvega aprila pa arboretum obiščejo dinozavri in ledenodobni velikani, ki bodo v Volčjem Potoku ostali vse do srede junija. April bo tudi v znamenju vrtov v paviljonih, že 8. aprila pa se začnejo dnevi cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja, le teden kasneje pa bo odprta razstava orhidej, tudi letos pa ne bo šlo brez Zelenega izziva.
Seveda pa bi vas že danes želeli opozoriti na jubilejno, 20. razstavo tulipanov, cvetličarstva, drevesničarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejem, ki se začne 23. aprila in bo odprta vse do 2. maja 2011.
Vabljeni, da Arboretum Volčji Potok obiščete v vseh letnih časih. In ne pozabite! Še vedno lahko kupite letno vstopnico po bistveno ugodnejši ceni, saj sta Arboretum in Občina Domžale tudi letos sklenila dogovor o ugodnejših cenah letnih vstopnic za občane in občanke Občine Domžale. Dobrodošli!
Vera
Pregled dela
Za 24. februarja 2011 je Izvršni odbor Medobčinskega društva invalidov Domžale sklical zbor članov MDI Domžale. Poleg velikega števila zbranih invalidov se je zbora udeležila tudi Marija Pukl, predstavnica Občine Domžale. Po uvodnem pozdravu predsednice Vide Perne in na njen predlog so člani sprejeli Poslovnik dela, določili delovno predsedstvo, verifikacijsko komisijo in zapisnikarja. Delovno predsedstvo in predsednica Helena Weith je prevzelo vodenje seje. Poročilo o delu je posredovala Vida Perne. Povedala je, da ima MDI Domžale s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu in ugotavlja in zagovarja posebne potrebe delovnih invalidov in invalidov s telesno okvaro. MDI Domžale je v letu 2010 štelo 2005 članov. Prostovoljci - vodstvo, izvršni odbor in poverjeniki so opravili številne naloge na področju skrbi za zdravje in rehabilitacijo, izobraževanja, usposabljanja, rekreacije in športa, informiranja, socialne varnosti in pravne pomoči pri zaposlovanja invalidov. V preteklem letu je bilo iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin vključenih v programe društva 3.267 članov - nekateri enkrat drugi večkrat. Za izvedbo programov je bilo zagotovljenih 16.605,71 evrov. Plan dela, sprejet v preteklem letu, je bil v celoti uresničen. Člani društva so sodelovali v programu za ohranjevanje zdravja, in sicer v ZDIS-ovih kapacitetah v Čateških toplicah in v Simonovem zalivu, v vsakem po devet terminov, ter v Topolšici, Radencih in Dobrni. Invalidi so za svoje zdravje poskrbeli tudi v Banovcih in v Delfinu Izola v šestih terminih. Nalogo prve osebne in socialne pomoči ter informiranja je razčlenila Helena Weith. Povedala je, da je bila finančna pomoč razdeljena 90 invalidom, krvnih pregledov pa se je udeležilo 329 članov. Kar 16 invalidom je bil pridobljen status invalida. Na pobudo društva so invalidi koristili brezplačno pravno pomoč. Osamljene in starejše invalide, ki so dopolnili 80, 85 in 90 let smo obiskali in jih razveselili z darilom. Ob prehodu v leto 2011 je bilo obiskanih 312 težkih invalidov in tudi ti so bili deležni pozornosti z obiskom in obdaritvijo. Pri izpolnjevanju začrtanega plana pa so prostovoljci poročali o stanju invalidov na socialnem in posledično tudi na psiho-
fizičnem področju. V preteklem letu je umrlo 65 invalidov, članov MDI. Prisotni na sestanku smo se jim poklonili z enominutnim molkom. Doprinos ohranjevanju psiho-fizič-nih sposobnosti invalidov je tudi ciljna rekreacija štirikrat tedensko, v katero je vključeno 49 invalidov. Za ohranjevanje zdravja je s sofinancirano vstopnino v termah Snovik poskrbelo več kot 700 invalidov. V športno-rekreacijski program je bilo skupno vključenih 751 invalidov. V športih balinanje, kegljanje, keglja-nje-bowling, šah skupno in posamično, streljanje z zračnih orožjem in pikado so se invalidi udeleževali treningov in tekmovanj. Na državno prvenstvo sta se uvrstila dva strelca in ekipa v šahu. Prijateljska srečanja in tekmovanja so potekala skozi vse leto in predsednica Komisije za šport in rekreacijo , Rezka Zemlja-rič, je ponosno povedala, da so invalidi MDI s tekmovanjem priigrali več priznanj in medalj. »Res, smo bili dobri,« je povedala. V preteklem letu je MDI Domžale praznovalo svoj 35-letnico obstoja. Za to praznovanje je bilo organizirano srečanje invalidov v Hali komunalnega centra v Domžalah. Prisotnih je bilo preko 850 članov MDI, gostov in prijateljev iz pobratenega društva Izola. Kar štirje župani so
sprejeli povabilo in se udeležili proslave. Prišla je tudi podžupanja Občine Domžale in predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Predsednica Vida Perne je prejela priznanje Zveze delovnih invalidov Slovenije in Občine Domžale, društvo pa je podelilo priznanja zasluženim članom društva. Tudi na kulturnem področju je bilo veliko aktivnosti. Na občinskem medgeneracijskem srečanju v Če-šminovem parku se je MDI predstavilo z izdelki iz različnih materialov na svoji stojnici. Prikazali smo tudi pravilno uporabo tehničnih pripomočkov za invalide. Na 10. Mednarodnem festivalu za 3. življenjsko obdobje - Koraki za zdravo življenje - smo predstavili uporabo športnih rekvizitov in pravilno izvedbo vaj za
svoja znanja o kulturi in znamenitosti kraja na izletu na Krasu. Pusto-
ohranitev psiho-fizične kondicije. Udeležencem festivala smo ponudili naš plakat in zgibanko. Ročne izdelke 13 članov smo razstavili v Slovenj Gradcu. Pokroviteljica razstave, Barbara Miklič Turk, si je z zanimanjem ogledala izdelke našega društva. Člani društva smo razširili oja znanja o i kraja na i vali smo, martinovali in silvestrovali, se udejstvovali ročnih delavnic, ki potekajo vsak četrtek na sedežu društva. Na kulturnem področju je sodelovalo približno 300 invalidov. Prisotni smo soglasno sprejeli poročila o delu 2010 in plan dela za leto 2011, ki pa ni bistveno drugačen, kot plan preteklega leta.
M. Lampret
Tržnica znanja
OŠ Preserje pri Radomljah je v soboto, 19. marca, gostila preko 110 učiteljev iz vse Slovenije. Priredili smo Tržnico znanja, z delovnim naslovom Formativno spremljanje znanja.
Preko 30 šol iz vse Slovenije se že pet let združuje v mrežo šol, kjer razvijamo novo kulturo preverjanja in ocenjevanja znanja. S slednjim se spreminja tudi naše poučevanje. Delujemo v okviru Centra za inovativno edukacijo Zavoda za šolstvo pod vodstvom dr. Natalije Komljanc. Na Tržnici znanja se je s prispevki in delavnicami predstavilo okrog 20 učiteljev. Imeli smo priložnost sodelovati na delavnici o izrazu telesa ob glasbi, prisluhnili smo izkušnjam uvajanju tujega jezika v prvo triado, medvrstniškem sodelovanju, forma-tivnem spremljanju pri matematiki in slovenskem jeziku, fleksibilnem urniku, globalnem opismenjevanju, učenju samoregulacije vedenja in
učenja, celostnemu pristopu k pro-jektenemu delu, spremljanju znanja na mednarodni šoli ... V plenarnem delu nas je nagovorila Ana Nuša Kern, ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, in predstavila način vodenja šole, Mateja Peršolja je predstavila vodenje razvojnega tima na šoli, dr. Natalija Komljanc iz Zavoda za šolstvo pa proces formativnega spremljanja
znanja in dosežke razvojnoaplika-tivnega projekta.
Srečanje je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju v družbi učiteljev, ki so inovativni, ustvarjalni in si v sodobni šoli želijo sprememb. Pri izpeljavi dneva so sodelovali in pomagali tudi učenci šole.
Mateja Peršolja organizatorica Tržnice znanja
10
domžale
8. APRIL 20II
PRIJATELJSKO DRUŽENJE
Z letnega zbora Veteranov vojne za Slovenijo
V Ihanu, na letnem zboru OZVVS Domžale, se nas je zbralo blizu sto veteranov vojne za Slovenijo. S svojo prisotnostjo pa so naš zbor počasti-i tudi gostje: podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, podžupan Občine Lukovica, Bojan Andrejka, podžupan Občine Trzin, Milan Karče, predsednik PO Lju-bljana-okolica, Darko Čop, delegacija OZVVS Kočevje, veteranska organizacija Sever ter predsednik združenja častniške organizacije, Bine Kladnik.
Z Zdravljico in Odo radosti sta zbor odprli mladi pevki skupine Dea, Urška in Vanja. Presenetljivo, kako lahko glasova dveh deklet utišata polno dvorano. Na citrah pa je svoje dodal tudi posebni gost, veteran druge svetovne vojne, zadnji preživeli borec s tragedije na Oklem leta 1944 ter pesnik po duši, Rado Kokalj, ki je bil nagrajen z močnim aplavzom.
Predsednik delovnega zbora, dr. Janez Kušar, je učinkovito nadziral dogajanje. V poročilu predsednika
OZVVS Domžale je bilo naštetih blizu petdeset akcij in dejanj, ki se tekom leta zvrstijo in bogatijo dejavnost in pomen te veteranske organizacije. Poudaril je predvsem dvajsetletnico MSNZ-ja, seznanjanje s tematiko novejše zgodovine učence osnovnih šol domžalske upravne enote, pohod Po poteh vojne za Slovenijo, na katerem mlade Srednje šole Domžale na inovativen način seznanjajo z dogodki izpred dvajsetih let ter še vrsto drugih komemorativnih in športnih dejavnosti. Glede na to, da tudi na finančno poročilo sekretarja združenja Romana Ropotarja ni bilo nobenih pripomb, je sklepati, da se dela veliko, prostovoljno in v mejah zakonitosti. To leto je bilo tudi volilno, vendar je predsedstvo združenja ostalo skoraj nespremenjeno, predsednik je ostal še naprej Janez Grego-rič, podpredsednik je postal Jože Kosmač, edini novi član pa Janez Lomovšek. Obenem je to vodstvo zadostno zagotovilo, da bo delo še
naprej nemoteno potekalo in da je kos vsem novim izzivom, ki jih prinaša današnji nelagodni čas. Na koncu so gostje pozdravili zbor in združenju zaželeli uspešno delo še naprej, mi pa smo to vzeli kot poklon, ki se bo, upamo, izrazil v ne le moralni obliki. Čisto na koncu smo posameznikom ob dvajsetletnici MSNZ podelili priložnostne značke in nekaj novih članskih izkaznic, tako da nas je sedaj v celotnem OZVVS Domžale, ki združuje občine Domžale, Mengeš,
Mamici moji v Žejah
Mesec marec je posvečen mamam. Pravijo, da znajo mame vsako solzo posušiti in vsako žalost v srečo spremeniti. Vedno nam znajo pokazati pravo pot, naučijo nas prvih korakov, prvih besed ^ One so tiste, ki nas ponoči z odejo pokrijejo in ki se z nami igrajo. Mame nam dajo tisto lepo, brezskrbno, nepozabno otroštvo. V zahvalo za vse to, kar nam nudijo, v zahvalo za to, da so, smo našim mamam pripravili prireditev ob materinskem dnevu Mamici moji v žejskem gasilskem domu, ki sta ga profesionalno vodila Lucija K. in Rok R. Pesmi, verzi in misli o mamah sta združila v lepem veznem tekstu. Življenje je dar, razvoj in rojstvo otroka je čudež, zato bodimo za ta dar neizmerno hvaležni. Materinstvo se začne v zibelki. Ljubezen staršev se prenaša na otroka, zato je pomembno, kakšni smo starši, koliko ljubezni dajemo otroku in kako ga vzgajamo. Ljubezen ni v tem, da otroku vse dovolimo, mu vse nudimo, ampak predvsem v
tem, da ga vzgajamo za pozitivne vrednote nesebičnosti, dobroto, potrpežljivost, vztrajnost, delavnost, poštenost, odpuščanje, medsebojno spoštovanje, hvaležnost, sprejemanje odgovornosti ^ Takšna vzgoja pa je zahtevna in traja od rojstva do smrti. Nedeljsko popoldne so vsem obiskovalcem nastopajoči popestrili z dobro uro dolgim kulturno-za-bavnim programom, ki so ga v največji meri pripravili domači izvajalci. Med nastopajočimi je bila pevska skupina ROŽMARIN iz Doba. Pod vodstvom Mojce Kerč so pripravile program s petjem pesmi in skečem. Nastopila je Pevska skupina Sv. Trojica, deklamatorji, recitatorji, igralci in pevci. Program so popestrili mladi talenti s svojimi inštrumenti. Luka Z., Ema S. in Janez P. na harmonikah, Nina M. na violini ter Petra C. in Rika K. na kitarah. Pesem o mami sta recitirali Eva R. in Katja N., dve novodobni solo pesmi pa je zapela Petra C. Uživali smo ob gledanju
Utrinek s programa Mamici moji s skečem o policistih
prisrčno zaigranih skečev o policistih, katere smo komentirali še po predstavi. Po končanem programu je mamice čakalo presenečenje.
Občina Domžale
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Vabimo vas na
osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju
v sredo, 27. aprila 2011, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah.
Pozdravni nagovor: Peter Jerman, podpredsednik Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo:
Godba Domžale, dirigent Damjan Tomažin Partizanski pevski zbor, dirigent prof. Fran Gornik Učenci Osnovne šole Dob Povezovalka Draga Jeretina Anžin
Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju.
Občina Domžale Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Vegov pohod
Slovenci smo lahko izredno ponosni na našega slavnega matematika in topniškega časnika Jurija Vego. Napisal je številne razprave o balonih, geodeziji, meteorologiji in balistiki, o kateri je izdal tudi knjigo, sam pa postal utemeljitelj znanstvene balistike. Znan je postal po logaritemskih tablicah, ki so jih uporabljali povsod po svetu. Leta 1783 je izdal sedemmestne logaritme, nato pa še desetmestne. Leta 1802 je utonil v Donavi. Njegovo ime je doslej edino ime kakega Slovenca, po katerem se imenuje krater na Luni. Bil je tudi član več evropskih akademij in znanstvenih društev. Člani ŠRD Konfin - Sv. Trojica se z veseljem udeležimo proslave v Zagorici v čast Juriju Vegi, ki jo pripravita občini Moravče in Dol pri Ljubljani. Na lepo sončno soboto, 26. marca, smo se vsi ljubitelji pohodništva zbrali na avtobusnem postajališču na Sv. Trojici in odpešačili proti Za-gorici. Društvo ŠRD Konfin - Sv. Trojica je namreč tudi letos organi-
ziralo Vegov pohod. Letos je bil naš vodič predsednik krajevne skupnosti Dob Jure Milanovič. Vodil nas je po poti mimo razvalin Tovorovega gradu, do vrha Murovice in nato po strmem spustu v rojstno vas Jurija Vege - Zagorico.
Prvi postanek je bil na vrhu Muro-vice, kjer je bil tudi cilj tekmovalcev, ki so tekli iz Dolskega (Vegov tek). Tam so nas organizatorji postregli s toplim čajem. Po slabih dveh urah hoje smo prispeli do Zagorice, kjer se je ob 11. uri proslava tudi začela. Po uvodnih besedah obeh županov (P. Zupančič in M. Rebolj), katerih občine na dan rojstva tega velikega matematika, obeležujeta občinski praznik, so o pomenu odličnosti, preboja v takratnih časih in pomenu dela velikega matematika Jurija Vege spregovorili tudi nastopajoči v kulturnem programu. Po končanem programu smo se odpravili nazaj na Sv. Trojico, kjer so nam skupaj z gospodinjo Polonco R. pripravili okusno malico. Ob obedu smo prijetno poklepetali, nato pa smo se odpravili proti domu.
Marija Ravnikar
OB 70. ROJSTNEM DNEVU OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda
Ponosni na vrednote OF, ki so prava usmeritev slovenske zgodovine v prihodnost
Trzin in Lukovica, že 519 članov. Zahvaljujemo se KS Ihan za gostoljubnost in cvetličarni Slovnik iz Ihana za okrasitev dvorane s pomladnim cvetjem, kot znanilcem že težko pričakovane, na srečo tokrat le meteorološke pomladi. Kot navadno, se je tudi tokrat končalo s prijateljskim druženjem vedrih in ponosnih ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v naši mladi državi.
J. Gregorič
Rajko K. in Marko B. sta prinesla žametne rdeče vrtnice in jih razdelila.
Marija Ravnikar
Vrnimo se še malo na začetek druge svetovne vojne, ko so z našo odločitvijo za upor naglo začele poganjati korenine nove in izvirne državnosti, novih moralnih in duhovnih vrednot, organizacije in institucij, kakršnih Slovenci dotlej nismo imeli. V zagatnem in življenjsko nevarnem času se je najprej spontano in množično razvila občečloveška solidarnost - z množicami izseljencev in prisilnih brezdomcev, potem ranjencev in bolnikov. Pridružil se ji je narodni ponos, združen s prastaro kulturo človeškega dostojanstva. Upor iz nič je nemudoma prebudil izjemno inovativnost in ustvarjalnost - skoraj vse je bilo treba izdelovati in graditi iz nič: od orožja do skritih tiskarn in bolnišnic. Nujen je bil lastnem komunikacijski in vodstveni sistem, za zavest lastne državnosti, radio, gledališče, znanstveni institut, šolstvo, denar, tudi umetnost vseh vrst. Kdor se je angažiral za katerokoli od teh reči, je v položaju popolne ogroženosti prav tako tvegal življenje kot partizanski borci, tako pomembne so bile. Vojna je bila totalna, v štirih letih je bilo med deset tisoči Slovencev pobitih tudi več kot sto slovenskih umetnikov, kar že samo po sebi govori o silni samozavesti, morali in odgovornosti za slovensko prihodnost. Da se je Slovenija pri tem tako rekoč spotoma in samoumevno formirala v suvereno državo, po svoje priča zaprtje Ljubljane z bodečo žico in njeno spremenitev v kazensko taborišče. Tako zelo se je zdela okupatorjem pomembna za vse Slovence - neizrecno so jo s tem razglasili za slovensko glavno mesto in od tega nenavadnega mednarodnega priznanja naprej ostaja Slovenija na samostojno državen način; nikogaršnji protektorat ali služnostni del. O svoji usodi odloča sama. Vse to je v orbito zgodovine pognala Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred sedemdesetimi leti. Danes, sedemdeset let pozneje, ko nas mučijo novi problemi, ki pa so pravzaprav stari in večni, le da v novih preoblekah, naj nam bosta nekdanja ucidnost in pogum navdih, da nikoli ne klecnemo v malodušju. 1941. je bilo neprimerno huje in nevarne-je, pa je slovenska volja do življenja zmagala, čeprav je bila z vseh strani obkoljena z evropskim brezupom. Zveza borcev za vrednote NOB, ki so tudi vrednote OF, zato ob leto-
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. aprila 2011.
Rok za oddajo prispevkov je najkasneje v četrtek, 14. aprila 2011, do 10. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
šnjem jubileju še enkrat zagotavlja, da ostaja z vsem svojim članstvom trdno na strani takšnih opredelitev, da je na to tradicijo ponosna in da vidi v njej pravo usmeritev slovenske zgodovine v prihodnost. Vse občane in občanke ob tem vabimo, da se nam pridružijo na različnih prireditvah, s katerimi se bomo spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tako vljudno povabljeni na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, ki jo Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale pripravlja skupaj z Občino Domžale.
Dobrodošli zato v sredo, 27. aprila 2011, v Domu krajanov v Žejah. Pridružite se nam in se skupaj z nami spomnite pomembnih dni naše zgodovine.
Združenje borcev za vrednote NOB Domžale
Izjava o blatenju komandanta Franca Rozmana - Staneta
Udeleženci pete seje Skupščine Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale najodločnejše zavračamo žalitve Mlade Slovenije - podmladka N.Si na račun legendarnega poveljnika slovenske partizanske vojske Franca Rozmana Staneta. S svojo podlo izjavo so pokazali popolno nepoznavanje in sprevračanje slovenske polpretekle zgodovine. Z blatenjem enega najsvetlejših likov slovenskega osvobodilnega boja, ki je bistveno prispeval k poznejši osamosvojitvi Slovenije, sami pobalinsko blatijo tudi vrednote slovenske zgodovine, ki nas v očeh svetovne javnosti legitimirajo kot verodostojnega partnerja v protihitlerjevski koaliciji.
Franc Rozman - Stane velja v relevantni svetovni in naši zgodovinski literaturi za človeka, ki je s svojim osebnim zgledom veliko pripomogel k velikemu ugledu slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Rozmanu ni šlo zgolj in samo za vojaške uspehe, v enaki meri mu je šlo tudi za moralno, etično plat odpora, za odnos do ljudi, ki so bojevali odločilni boj za obstanek slovenskega naroda. Če bi danes imeli v slovenskem političnem vrhu vsaj nekaj ljudi, kakršen je bil Franc Rozman -Stane, bi Slovenija bila resnična oaza na južni strani Alp, ne pa kloaka političnih razprtij in re-vanšističnega sprevračanja narodove zgodovine.
Domžale, 31. marca 2011
Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale
Udeleženci Vegovega pohoda
8. APRIL 20II
društva
11
KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE
Gremo v Brestanico in na Rab
Slovence so po okupaciji in razkosanju Slovenije kot prve množične žrtve nacizma s 140 vlakovnimi transporti vozili na tuje kot živino, jih zaprli v izgnanska taborišča in jih imeli za sužnje. Izgon Slovencev in drugih slovanskih narodov je bil genocidno dejanje zoper človečnost in mednarodno humanitarno pravo. Nasilje nad Slovenci je izvajalo 4.017 nemških in 2.518 italijanskih vojnih zločincev, med izgnanimi je bilo več kot
20.000 slovenskih otrok. Z namenom, da predstavi izgon Slovencev in nasilje nad drugimi slovanskimi narodi, je na gradu Rajhenburg predstavljena celovita tematika tega področja. Člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale se bomo ob 70-letnici od enega najhujših raznarodoval-nih ukrepov okupatorjev - izgona Slovencev - udeležili osrednje prireditve in zborovanja izgnancev v soboto, 4. junija 20ll, pri zbirnem
taborišču za izgon Slovencev -grajskih hlevih v Brestanici pri Krškem. Zagotovili bomo brezplačni avtobusni prevoz. Vsi prijavljeni boste o točni uri odhoda obveščeni. Povabite še prijatelje in znance! Prvi vikend v juliju 2011 pa bomo namenili obisku nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča na Rabu, ogledali pa si bomo tudi Goli otok in Grgar. Prijetne poletno-pomladne dni!
D. I.
V KULTURNEM DOMU V GROBLJAH
Humanitarna prireditev
Ker je letošnje leto namreč v mednarodnih razsežnostih posvečeno pro-stovoljstvu, smo se tudi v KS Jarše-Rodica skupaj z KO RK Jarše-Rodica odločili za humanitarno prireditev za pomoč družinam v stiskah , ki je potekala dne 15. marca 2011 v kulturnem domu v Grobljah.
Prostovoljsko delo je bilo že od nekdaj bolj ali manj osebna odločitev posameznikov, čeprav zaradi vse večjih stisk ljudi postaj tudi vse bolj potrebna dejavnost. Že sedem let se pripra-
vlja zakon o prostovoljnem delu, ki se skuša zavarovati pred možnostjo izkoriščanja in zlorabljanja, kar se na žalost dogaja. Saj že vrabci čivkajo, kako luknjičavi so drugi zakoni in kako jih je mogoče izigrati, čeprav gre res za velike denarje. Le majhen denar je potreben, denar za reveže, ki jih je vedno več. Prostovoljci na vseh področjih vskočimo tam, kjer država s svojimi socialnimi institucijami ni navzoča ali ni dovolj prisotna, se pa lahko z dodatnim angažiranjem razmere bi-
Otroci vrtca Domžale - enota Palček med nastopom za materinski dan
140 nastopajočih v kd franca bernika Praznovali smo materinski dan
S prisrčno prireditvijo, v kateri so nastopali otroci Vrtca Domžale - enota Palček in Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale ter učenci osnovnih šol Domžale, Dragomelj, Rodica, Roje, Venclja Perka in Glasbene šole Domžale, Otroška folklorna skupina Domžale in Andraž Gnidovec s pozavno, smo se želeli zahvaliti vsem materam in očetom ter vsem ljudem, ki nosijo ljubezen v svojem srcu in jo delijo z drugimi. Ljubezen do bližnjega in darovanje za druge je bistvo materinstva, ki ga vsakdo nosi v sebi. Materinstvo, ki ga nosim v sebi jaz in ti in mi vsi, nam torej daje možnost, da postanemo boljši, da si med seboj pomagamo, da negujemo dobre medsebojne odnose. Prav to so nam hoteli in tudi v resnici povedali nastopajoči v svojih nastopih. Vsi nastopajoči, ki jih je bilo okoli 140, so darovali del svojega časa in truda, da so nam pripravili to lepo prireditev, zato se vsem prav iz srca zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi njihovim mentorjem Petri Avbelj, Andreji Marin Soklič, Ivici Janež, Nadi Gr-čar, Lili Sever, Dragi Anžin, Urški
Urbanija Zun, Karlu Leskovec, Tini Verbanič, Tjaši Lesjak, Štefki Zore in Boži Bauer za priprave, pomoč in usmerjanje za nastop. Posebna zahvala gre tudi »našemu« režiserju Lojzetu Stražarju, ki že dvajset let dobrodelno režira prireditev za materinski dan. Iskrena hvala tudi Bla-ženki Mali za zbiranje gradiva nastopajočih in pripravo programa ter za njen čudoviti vezni tekst, ki ga je s svojim prisrčnim načinom tudi podala. Hvala Občini Domžale in Kulturnemu domu Franca Bernika za gostoljubje in pomoč, cvetličarni Tratnik za čudovito cvetje, Župnijski Karitas Domžale za pogostitev nastopajočih, še posebej njenim članicam za domače pecivo. Naj nas ta in podobne prireditve spodbujajo, da bomo še bolj pripravljeni dajati in tudi sprejemati ljubezen, ki je v darovanju za sočloveka. Prav otroci in njihovi starši so naravnost sinonim za dajanje in prejemanje ljubezni iz prve roke.
Dr. Marija Bizjak-Schwarzbartl, dr. med.
V imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale
stveno izboljšajo. Na ta način prostovoljci pripomoremo tudi k varnejšem življenju ljudi, odrinjenih na rob družbe in skušamo blažiti stiske, do katerih je že prišlo. Seveda pa je razvoj prosto-voljstva zelo odvisen od sodelovanja lokalnega okolja, kot je naša KS, ki je omogočila to humanitarno prireditev. So pa tudi posamezniki, ki pričakujejo ali celo zahtevajo pomoč, čeprav morda niti niso upravičeni do nje. In so ljudje, ki se zaradi revščine kar skrijejo. Do teh je treba pristopiti vljudno, prijazno in zavarovati njihovo dostojanstvo. Tak posameznik mora biti pripravljen sprejeti pomoč, saj nihče nima pravice, da bi mu jo vsiljeval. Zato menim, da je potrebno podpirati prostovoljstvo kot zagovorništvo človekovih pravic na vseh ravneh.
Brezplačnemu nastopu na tej prireditvi so se z veseljem odzvali naslednji nastopajoči:
-	Družinsko gledališče Kolenc iz Vač z najboljšo cirkuško predstavo Mala čarovnica v cirkusu, saj je njihov Leon do solz nasmejal tako stare kot mlade gledalce.
-	Skupina Gamsi, ki so s svojimi poskočnimi vižami poskrbeli za pravo vzdušje. Ravno na dan te prireditve, so postali polnoletni, saj se je njihova glasbena pot začela pred 18 leti.
-	Ljudske pevke Predice z godcem Jožetom s starimi že pozabljenimi ljudskimi pesmimi.
-	Ansambel Staneta Petriča s popularno pesmijo Belo obleko si že nosila in drugimi pesmimi.
-	Ob zaključku programa so se nam pridružili tudi mladi Gamsi, ki bodo nadaljevali glasbeno pot svojih očetov, v sestavi: Zan Omahen, Tomaž Avbelj in brata Domen in Tomaž Kovač. Tako kot njihovi očetje so tudi oni poskrbeli za nepozabno doživetje in vzdušje v naši dvorani, tako da so marsikaterega zasrbele pete.
Vsi nastopajoči so poskrbeli, da nam bo ta prireditev ostala v nepozabnem spominu, saj je vsak od njih pripomogel , da je ta zares lepo uspela. V največje veselje pa nam je, da bomo z izkupičkom pripomogli ublažiti marsikatero stisko ljudi. V Krajevni organizaciji RK Jarše-Rodica, v okviru Območnega združenja RK Domžale, skrbimo za socialno ogrožene krajane, starejšim in bolnim blažimo njihove težave, sodelujemo pri krvodajalskih akcijah, ob novem letu pa obiščemo vse starejše občane in jim podarimo skromna darilca. Prostovoljstvo je tudi to, da zahtevamo, naj država deluje na tak način, da bi vse probleme ugodneje reševala, mi pa se bomo trudili, da se bo v prosto-voljstvo vključilo čim več ljudi; na tak način bomo glasni pri opozarjanju na številne napake, ki nastajajo in tudi pri njihovem odpravljanju. Vsem nastopajočim se je v imenu KS Jarše-Rodica zahvalil predsednik Peter Verbič in izpostavil prostovoljno delo z željo, da bi se take prireditve še večkrat izvajale, saj je potrebno podpirati prostovoljstvo kot zagovorništvo človekovih pravic na vseh ravneh.
Nevenka Narobe
društvo lipa domžale - univerza za tretje življenjsko
OBDOBJE
Ocenili smo delo v letu 2010
Člani Lipe smo se zbrali na letnem članskem sestanku z namenom, da ocenimo delo v minulem letu in da izvolimo nove člane upravljanja. Naše programske usmeritve se odvijajo na treh področjih: izobraževanju, kulturi in športu in rekreaciji. Največ interesa je za izobraževanje, ki poteka v:
-	tečajih tujih jezikov,
-	v oblikah družboslovja,
-	računalniškega usposabljanja.
Izobraževanje poteka v 39 oblikah, ki jih obiskuje 442 slušateljev.
Bogata je kulturna ustvarjalnost v Lipi in to na:
-	glasbenem,
-	literarnem,
-	likovnem področju.
Lepi so izdelki naših keramičark, iz-delovalk punčk Unicef in izdelovalk idrijskih čipk. Vsako leto se naše umetnice predstavijo na številnih razstavah v Domžalah, Kamniku, Ljubljani in drugod. Z literarno ustvarjalnostjo članice Lipe zagotovo sodijo v sam vrh te umetnosti v Sloveniji. Ponosni smo, da naše članice na številnih natečajih doma in v tujini posegajo po najvišjih nagradah in priznanjih. Svoja dela članice literarnega krožka objavljajo tudi v lokalnih glasilih in v različnih revijah in na spletnih straneh. V minulem letu so bila izdana:
-	LIPA CVETI - literarno-likovni zbornik Lipe,
-	NI ŠE PADLA SLANA - pesniška zbirka Janke Jerman,
-	VONJ PO CIMETU - zbirka poezije Zlatke Levstek,
-	PREBUJENA IZ SNA - ponatis pesniške zbirke Joži Kokalj,
-	BOLJ V SENCI KOT NA SONCU - pesniška zbirka Anice Gladek, ki je izšla ob prvi obletnici njene smrti.
V 12 oblikah kulturnega ustvarjanja je vključenih 119 udeležencev.
Zanimanje in skrb za fizično kondicijo je med našimi člani v porastu in se odvija v:
-	vajah joge za starejše,
-	telovadbi,
-	pohodništvu,
-	kolesarjenju,
-	plesni rekreaciji.
Športna dejavnost poteka v 7 skupinah, ki jih obiskuje 225 udele-
Poleg rednih oblik dejavnosti, ki potekajo v 58 oblikah in v trajanju 3.480 ur ter jih obiskuje 786 udeležencev, so zelo dobro obiskane naše strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini. V preteklem letu smo imeli osem enodnevnih izletov po Sloveniji in dve večdnevni ekskurziji v tujini.
Kvalitetni program Lipe dopolnjujejo predavanja in srečanja s priznanimi kulturnimi in drugimi strokovnjaki. V minulem letu smo imeli štiri takšna srečanja. Ob upokojitvi marsikdo ne ve, kako bi izpolnil svoj prosti čas. Tisti, ki želite svojemu življenju dati nove vsebine, spoznati nove dežele, njihove ljudi, kulturo, zgodovino, se naučiti tujih jezikov, razviti svoje naravne danosti za literarno ali likovno ustvarjanje ter poskrbeti za
Učenje nemščine v naravi
Razstava Špelc v Češminovem parku
Pohodniki občudujemo lepoto narave skozi vse leto
Na izletih spoznavamo zgodovinske, kulturne in naravne lepote Slovenije.
svoje fizične sposobnosti, boste te potrebe zagotovo uresničili v Lipi Domžale.
Pridružite se nam!
Metka Zupanek Predsednica Društva Lipa
turistično društvo jarše-rodica Gregorjevanje
Člani in članice TD Jarše-Rodica smo tudi v letošnjem letu organizirali gregorjevanje - spuščanje lučk v vodo, da bi ohranili star slovenski običaj. Po slovenski tradiciji so vaščani na predvečer gregorjevega nastavljali pod grmovje razne dobrote, ki so bile namenjene za ptičjo svatbo. Tudi mi smo se skupaj s pisano množico otrok in njihovimi starši zbrali ob sotočju kanala Pša-ta in Kamniške Bistrice in spuščali svetleče ladje . Učenci turističnega krožka na OŠ Rodica so iz kartona izdelali raznobarvne hišice s svečami, na voljo so bile tudi druge ladjice, da je lahko sleherni otrok spustil svojo svetlečo lučko v vodo. Da bi sledili tradiciji, smo člani poskrbeli za tople napitke in za številne do-
brote, le da teh dobrot nismo nastavili po grmovju, ker nam teren tega ne dopušča, ampak smo napolnili mizo z njimi. Ko se je stemnilo, je bil pogled na trepetajoče lučke nepozaben, tako kot je ostalo nepozabno doživetje za marsikaterega otroka , ko je prvič videl svetleče gregorčke. Mnogi med njimi so ob dotiku z vodo ugasnili, zato smo imeli kar polne roke dela, da smo jih ponovno prižgali. Z oživljanjem tega praznika smo tudi dosegli cilj, da smo poskrbeli za druženje vaščanov - mladih in starih - v prijetnem kramljanju, saj namen našega društva ni samo urejanje okolice, ampak tudi združitev ljudi na vasi.
Nevenka Narobe
12
iz življenja in dela političnih strank
8. APRIL 20II
Konec marca sta v okviru priprav na bližnji kongres domžalsko LDS obiskala predsednica Katarina Kresal in generalni tajnik Uroš Petohleb. Več o vsebini obiska v naslednji številki Slamnika.
LDS o ZAKONU O MALEM DELU
Malo delo šteje
Trenutna ureditev študentskega dela je najbolj izkoriščevalska in negotova oblika dela v Sloveniji. Zaradi odsotnosti kakršnihkoli omejitev imajo koristi od njega predvsem delodajalci, posredniki študentskega dela (15 mio EUR v letu 2009), in študentska organizacija (15 mio EUR v letu 2009). Mladim pa prinaša le občasni zaslužek brez kakršnihkoli socialnih in ekonomskih pravic. Še posebej problematično pa je, da zaradi neomejene količine tega dela in nelojalne konkurence rednim oblikam zaposlitve študentsko delo zmanjšuje možnosti mladih za redno zaposlitev. Letno tako predstavlja okoli 30.000 polno zaposlenih oseb, kar je bistveno več, kot znaša število brezposelnih mladih do 26 let (cca. 13.300).
Ill
Zakon o malem delu (ZMD) enotno ureja področje občasnega in začasnega dela in vsem, ki ga opravljajo, zagotavlja vsaj minimalne pravice. Malo delo bodo lahko po novem opravljali tudi brezposelni in upokojenci, in sicer v obsegu do 60 ur na mesec in do zaslužka 6.000 EUR bruto. Samo študenti in dijaki pa bodo imeli možnost koristiti celotni obseg ur na letni ravni in neprekinjeno delati do 720 ur letno. Po podatkih ŠOS bo tako lahko nemoteno še naprej delalo več kot 93 odstotkov vseh dijakov in študentov. Malo delo se bo vštevalo v pokojninsko dobo in seveda tudi v redne delovne izkušnje. Pri zaposlovanju mladih se namreč kot ena najpogostejših ovir pri zaposlovanju izpostavlja ravno pomanjkanje uradnih delovnih izkušenj. Določena bo
spodnja meja urne postavke 4 EUR bruto (3,4 Eur neto), rizični sklad pa bo vsem zagotavljal zasluženo
plačilo tudi v primerih, ko delodajalec ne bo poravnal svojih obveznosti. Zaradi nižjih stroškov dela so veliki delodajalci obstoječe študentsko delo koristili v obsegu do 7 odstotkov vseh opravljenih delovnih ur. Zaradi omejitev v ZMD pa bo iz tega naslova lahko opravljenih največ 2 odstotka vseh opravljenih delovnih ur. Ker delodajalci s kvotami, kot jih določa zakon, ne bodo mogli nadomestiti sedanjega obsega študentskega dela, bodo morali zaposlovati. ZMD zaradi omejitev tako ne bo povečal števila negotovih zaposlitev (kot se je to zgodilo v Avstriji in Nemčiji, kjer teh omejitev nimajo in kjer to delo lahko opravljajo tudi redno zaposleni), ampak ravno obratno, prispevalo bo k nastanku do 10.000 novih rednih delovnih mest.
ZMD vzpostavlja neprofiten sistem posredovanja malega dela in stroške le tega niža iz sedanjih 4,5 na 2 odstotka, večino razlike pa namenja v sklad za štipendiranje, ki se bo z dosedanjih 2 okrepil na 5 odstotkov, in v rizični sklad. Prav tako se bodo postopoma zmanjšala sredstva ŠOS iz dosedanjih 4,5 na 2 odstotka, večina razlike pa se bo namenila za mladinske projekte, prijavljene na razpise Urada RS za mladino. Za sredstva na razpisih se bodo lahko potegovali tudi projekti, ki se izvajajo pod okriljem ŠOS (študentska založba, lokalni projekti študentskih klubov ipd.). Za dodatno socialno varnost študentov in dijakov pa bo poskrbel že sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, na osnovi katerega bo podeljenih 10.000 več državnih štipendij.
Pojdimo na referendum in obkrožimo ZA!
Dragica Dada Bac
SOCIALNI DEMOKRATI
Zakaj smo ZA zakon o malem delu?
Slovenija te dni odšteva zadnje dni pred pričetkom nove referendumske kampanje, ki bo tokrat državljanke in državljane nagovarjala za ali proti uveljavitvi Zakona o malem delu (ZMD). O poplavi referendumskih pobud, ki zmanjšujejo moralno in vsebinsko vrednost instituta ljudske iniciative in neposrednega odločanja, ni potrebno izgubljati besed, saj smo že tako izgubili preveč denarja za izpodbijanje prizadevanj neke politike, da pravočasno izčrpa vodo iz ladje, ki se bo v nasprotnem primeru potopila.
Zato se napredni in v stabilnost usmerjeni steber družbe tokrat osre-dotoča predvsem na to, kako vsem državljankam in državljanom, ne le mladim, predstaviti pomembnost sprejema Zakona o malem delu, ki je daleč od popolnega, a je v danem trenutku najboljša rešitev med danimi. Pravzaprav je to nujen ukrep, ne le za reševanje socialne situacije, pač pa tudi za predrugačenje vrednostnega sistema dela od pasivnosti, k aktivni participaciji na trgu dela, ter od ekskluzivnosti dela, do najširše dostopnosti možnosti za dodatno delo, kjer interes za tovrstno obliko dela obstaja. Ključni poudarki Zakona o malem delu segajo od realno ugodnejših pogojev za delo dijakov in študentov, do podpore medge-neracijski zavezi, da bomo delovno aktivni skupaj močnejši.

Bržkone je tudi najbolj nepoduče-nim jasno, da nelojalna konkurenca ni gonilo napredka in da je lahko le generator nepravičnih odnosov v družbi, pri čemer pa moramo razumeti, da izboljšanje položaja mladih in medgeneracijska solidarnost štejeta zelo malo pri ljudeh, ki jim ta zakon jemlje privilegije, z zakonom podeljene pravice, da negospodarno in mimo vseh pravil, trošijo denar, ki so ga, tudi z odrekanjem znanju in študiju, prigarali dijaki in študenti. In nosilci privilegijev so se odločili, da bodo vse svoje sile usmerili, ne k spremembi nepravične družbene ureditve na trgu dela, temveč k ohranitvi stanja, ki redki peščici daje, mnogim, ki bi želeli le pošteno delati, pa odreka še to temeljno pravico. Pravico do dela. O moralnosti, naprednosti in bistroumnosti tovrstnega početja presodite sami. Slovenska družba je vselej bila in bo, na strani naprednih politik, na strani sprememb in na strani tistih, ki vidijo onkraj svojega lastnega, kratko-
ročnega interesa, na strani družbe in ne na strani zasebnih denarnic. Zato ni napak predvidevati, da bo zakon prestal referendumsko pobudo, da bodo dijaki in študenti lahko v enem letu opravili 720 ur oziroma zaslužili do 6.000 evrov (bruto), ob tem pa bodo pridobili pokojninsko dobo, malo delo bo tudi uradno priznano delovna izkušnja. Malo delo bo uveljavljeno, ker je prav, da upokojenci z malim delom dobijo možnost za legalno opravljanje občasnega dela (do 60 ur mesečno), kar lahko bistveno pripomore k njihovemu aktivnemu staranju, ohranjanju socialnih stikov, psiho-fizičnih sposobnosti, prinaša pa tudi možnosti dodatnega zaslužka (do 6.000 evrov bruto letno). In nenazadnje je prav, da zakon uspe, ker želimo tudi brezposelnim državljankam in državljanom omogočiti ohranitev stika s trgom dela in delodajalci. To je zelo pomemben prvi korak do nove zaposlitve, ohranjanje delovnih navad, nadgraditev znanja in izkušenj, kar jim omogoča večjo zaposljivost. Dejstvo je, da ne glede na vsa zavajanja nasprotnikov ZMD-ja, ta zakon ne ureja določanja višine pokojnin, pravice do regresa, bolniškega dopusta in še najmanj zakon posega v pravico do porodniškega dopusta. Še več, zakon se s tem prav nič ne ukvarja. Zakon le na pošten in pravičen način ureja izredno obliko občasnega dela, ki bo po novem omogočena vsem, pri čemer zakon uveljavlja pravice, ki jih do sedaj ni bilo, odpravlja nesmotrno porabo in razdeljevanje sredstev ter omogoča priznavanje opravljenega dela, ki dosedaj, navkljub visokemu številu opravljenih delovnih ur, študentom in dijakom ni bilo priznano.
ZMD prinaša:
Invalidsko, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje študentom in dijakom, ki ga do sedaj niso imeli, priznajo se jim delovne izkušnje.
Študetje pridobijo zaščito z rizičnim skladom, ki jim bo zagotavljal izplačilo zaslužka v primeru, da jim ga delodajalec ne izplača.
Minimalna urna postavka omejena na 4 eur.
Brezposelni in upokojenci dobijo možnost dodatnega legalnega vira zaslužka.
Brezposelni ohranijo nadomestilo za primer brezposelnosti. Brezposelni pridobijo delovne izkušnje in neposreden stik z delodajalci.
Upokojenci ohranijo pokojnine.
»Kjer je volja, tam je tudi pot!« (modrost izkušenih)
Zaupanje je hvalevredna zadeva. Ko je govora o odgovornih, poštenju in resnici, pa tudi dani besedi zavezanih ljudeh, je zaupanje temelj združevanja in sodelovanja. Ko navedeno umanjka, so ljudje prisiljeni uporabiti najrazličnejša varovala, ki odgovornim, poštenju zavezanim dajejo vsaj delček vzvodov moči, da lahko, če se izkaže za potrebno, odločno stopijo v bran svojim odločitvam in jih tudi ubranijo. Projektno sodelovanje je izraz, ki se je
SDS
v danem "ustroju" delovanja "novega" Občinskega sveta Občine Domžale izkazal kot modra in premišljena poteza tistih, ki ga udejanjamo. Nikakršnih kvazi načelnih koalicij, nikakršnih pod in nad miznih kupčkanj, nobenih spletk in tihih dogovarjanj! Smela, odločna, transparentna, odgovorna, jasna in glasna beseda in zaveza! Na očeh in v ušesih najširše javnosti! Partijsko nedirigirano, strankarsko neomejeval-no, ozkointeresno nezaznamovano! V dobrobit vseh in vsakogar, ki je po zakonu dolžan plačevati davke! Ker smo se, se in se bomo tudi v prihodnje v SDS dodobra zavedali temeljnega pomena našega poslanstva, ki ga je moč ujeti v eno samo misel, ali bolje rečeno domisel: mi smo zaradi vas in nikakor nikoli nikjer - obratno! Vsak, ki vstopa
v politiko, bi se moral dodobra zavedati, da je voljen in izvoljen od ljudstva in za ljudstvo! Da je potem v "službi ljudi", kjer preprosto mora delati za ljudi, ne zase! Če bi se vsi tisti, ki so leta držali v svojih rokah vzvode oblasti in moči v naših krajih, vsaj za hipec zavedali zapisanega, danes ne bi s prstom kazali na nepravilnosti, katerih botri in botrice so - oni sami! Ne bi zavestno, vedno znova zlorabljali potrpljenje preprostih ljudi, ki nimajo več niti toliko moči, da bi se uprli! In te nemoči preprostih ljudi se prej omenjeni, tudi lokalni, vsemogočneži še kako zavedajo. In z njo manipulirajo. V SDS bomo čvrsto in odgovorno, predvsem pa na očeh javnosti, gradili podobo sodelovanja, ki bo moralo obroditi sadove. Sodelovali bomo z vsemi tistimi, ki bodo prisegali na dobrobit vseh nas. Ne le v besedah, temveč v dejanjih. Izreči in zapisati je moč marsikaj. Udejaniti - veliko težje. Mi vidimo prihodnost Domžal v dejanjih, ne v brezplodnih pregovarjanjih, katerih sad so le nova pre- in dogovarjanja! Za to smo tudi vpeli svoje sile v delovanje Občinskega sveta kot najpomembnejšega instituta odločanja. Tvorno in odgovorno.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si
Ženske so se pogosto prisiljene odločati med družino in poklicem 25. marec - materinski dan
Čeprav je praznik mater in mamic že mimo, je prav, da tudi za nas namenimo par besed, ki jih je vredno prebrati in si morda kakšno tudi zapomniti. Vredno je spoštovati, ceniti in vrednotiti besedo mama ... Sodobna ženska se poleg vloge mame znajde še v različnih drugih vlogah. V Sloveniji je veliko uspešnih žensk s področja gospodarstva in politike, ki odlično usklajujejo kariero z vlogo mame in žene. Kljub vsem besedam o enakopravnosti in nenadomestljivi vlogi žensk v družbi, pa še vedno nismo presegli mnenj o tem, da so ženske zaradi pogostejših bolniških izostankov zaradi nege otroka nezanesljiva delovna sila. Zato so še vedno prepogosto deležne šikaniranj in celo mobinga na delovnem mestu, namesto, da bi družba in delodajalci spodbujala družinsko življenje, ki dolgoročno pomeni dodano vrednost za Slovenijo. Raziskave kažejo, da imajo ženske manj prostega časa kot moški, saj poleg vzgoje otrok in skrbi za družino hodijo še v službo, kjer se morajo veliko bolj dokazovati kakor moški. Še vedno se soočajo z bojem za enakopravnost v družbi, čeprav je ta formalno že dosežena. Ženske so se, zaradi navedenega, pogosto prisiljene odločati med druži-
no in poklicem. In kariero ter napredovanje v službi odložiti v čas, ko otroci odrastejo. V Ženskem odboru SDS opozarjamo na težave, s katerimi se srečujejo ženske in matere v naši domovini, in skušamo doseči pozitivno družinsko politiko, boljše pogoje zaposlovanja žensk, pomoč pri uskladitvi družinskega in poklicnega življenja za oba spola in preprečiti razne manipulacije in krivice, s katerimi se srečujejo na svoji življenjski poti.
Naloga vlade je, da zagotovi pogoje, ki bodo ženskam in njeni materinski vlogi prijazni. Do sedaj se je pokazalo bolj malo od obljubljenega in tudi krilatica „Otroci so naše največje bogastvo," iz dneva v dan bolj bledi ... Želimo si, da vloga mame prevzame spet vlogo in pomen, ki je nekoč veljala zanjo. Varnost, ljubezen in spoštovanje.
Urška Kabaj Pleterski Ženski odbor SDS Domžale
ZARES
Z birokratskim odnosom je vse nemogoče
Svetniško delo pomeni mnogokrat tudi krut spopad in soočenje s svetom birokracije, ki ga predstavlja zelo prefinjen način dela pod geslom: nič se ne da. Pri svojem svetniškem delu sem v zadnjem času z ogorčenjem spremljala vsaj dve takšni situaciji in ker sta še kako povezani z našo občino, vam jih bom predstavila. Najprej o »rezultatih« moje januarske svetniške pobude o tem, da občina poišče primerna zemljišča, ki bi jih občanom namenila v najem za vrtičke in pridelavo hrane. Minila sta dva meseca in končno sem dobi-
la odgovor: »Občina se že nekaj časa dogovarja za najem ali odkup, ključni problem je dostopnost in urejenost. Izkušnje iz sosednjih občin kažejo, da je vrtičkarstvo smiselno le na organiziran način, kar pomeni, da mora občina ali kdo drug zagotovi-
ti poleg zemljišča tudi osnovno infrastrukturo, enotno oblikovane ute in najmanj vodo, v nasprotnem primeru se tovrstna območja spremenijo v barakarska naselja, ki kazijo okolico in ogrožajo podtalnico.« To je bilo vse, kar so občinski uradniki lahko odgovorili po dveh mesecih, tik pred setveno sezono. Birokratsko izmikanje in iskanje izgovorov. Sprašujem se, ali je občina sploh zainteresirana, da pomaga ljudem, v času, ko se hrana draži? Ni nihče še nič slišal o urbanem vrtičkarstvu? So se res tako močno trudili? Kje je problem? Biti resnično zainteresiran, nekaj inovativnosti, imeti malo dobre volje, organizacija, delo in naloge, ki se jim je bolje izmikati? Jaz ne bom odnehala, čeprav sem razočarana, ker bo očitno letošnja sezona izgubljena. Drugi primer: točka na seji občinskega sveta, ki nosi naslov Seznanitev s projektom javnega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Projekt, ki ga je pripravila Regijska razvojna agencija in sofinancirali tudi občina in EU. Problem, ki je velik, vsi
vemo. Dobimo spremni tekst, »birokratska latovščina«, ga je označil kolega Miha Brejc in se z njim strinjam. Velike besede, da izvemo, kar vemo vsi: da se nas preveč na delo vozi z osebnimi vozili. Da je javni prevoz neprijazen. Študija, ki je sicer potrebna, a ne rešuje ničesar, vsi problemi bodo ostali tudi poslej. Več 100.000 EUR za študijo, bogato plačano delo za izvajalce. Njihov predstavnik govori odtujeno, brez interesa, samo da mine službena dolžnost. Svetniki razočarani. Škoda časa. Občina brez lastnih predlogov. Na nekatere hitre (in najbrž tudi učinkovite) rešitve smo že večkrat opozorili, jih predlagali. Kot na primer tista o podaljšanju proge 6 do Domžal. Morda bi bilo bolje, ko bi medse čim prej povabili direktorja LPP in začeli konkretne pogovore. Menda Trzin to že počne. Prepričana sem, da bi ta poteza prinesla veliko dobrih rezultatov, s progo 6 (morda nekoliko modificirano, z manj postajališči), bi lahko prišli hitro in direktno do Bavarskega dvora, centra pri Nami, do Filozofske in Aškerčeve, do Viča in Dolgega mostu. Prav gotovo bi to marsikoga spodbudilo, da začne uporabljati javni prevoz, saj ta trenutno ni niti prijazen, niti hiter, niti blizu uporabnikom. Birokrati pa bodo še dolgo in zavzeto pisali študije ^
Cveta Zalokar-Oražem cveta.zalokar@guest.arnes.si
SLS
Rojstvo in vzgoja otrok je plemenito dejanje
Ob materinskem dnevu Slovenska ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki opozarja na težak položaj zaposlenih mater in na dejstvo, da bi morala biti skrb za otroke odgovornost celotne družbe. »Ob dnevu mamic želimo iskreno čestitati vsem mamicam in jim ob tej priložnosti izrekamo tudi posebno zahvalo, da se kljub težki situaciji, v katero so danes potisnjene, odločajo za tako plemenito dejanje, kot je rojstvo in vzgoja otrok,« je poudarila Vesna Starman, predsednica SŽZ pri SLS, tudi sama mama štirih otrok, ki pravi tudi, da »to delo ni le osebna pravica in dolžnost, ampak tudi družbeno koristno delo. Žal je to dejstvo danes porinjeno v ozadje in je zato marsikatera ženska večkrat v težki situaciji osamljena.«
V SLS smo že ob letošnjem 8. marcu spomnili, da se je hkrati z družbenimi spremembami močno spremenila vloga žensk, ob materinskem dnevu pa poudarjamo, da je tem spremembam sledila tudi vloga mater. Še pred 50 leti več kot polovica mater v Sloveniji ni bila zaposlena - skrbele so za
dom, družino in gospodinjstvo. Danes je delež zaposlenih med slovenskimi materami večji od povprečja v EU, kljub temu pa še vedno nosijo glavnino bremena gospodinjskega dela ali, kot poudarja Starmanova: »Ženske morajo danes usklajevati službene in materinske obveznosti, pri tem pa jim zmanjka časa zase. Statistika kaže, da imajo mamice na dan zase le 26 minut. Večina jih je mnenja, da je bilo materinstvo včasih lažje, kar 88 odstotkov pa jih ima slabo vest, ker premalo časa preživijo s svojimi otroki.« Po besedah Starmanove so inovativnost, znanje in izobrazba ključnega pomena pri osebnostnem razvoju in vključevanju na trg dela. Ženske so se že zelo zgodaj začele zavedati pomembnosti znanja. Marija Urbas je bila prva Slovenka, ki je dosegla doktorat, in sicer je leta 1906 na gra-ški univerzi doktorirala iz filozofije. »Posledica tega zavedanja pa je, da se ženske danes odločajo za materinstvo pozneje kot pred leti. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih postopoma povečevala. Leta 1979 so
bile matere ob rojstvu prvega otroka stare povprečno skoraj 23 let, leta 2009 pa že 28 let in pol,« še opozarja predsednica SŽZ pri SLS, ki je prepričana, da bi se več žensk odločalo za otroke že med študijem, če bi živeli v okolju, ki bi bilo naklonjeno mladim družinam.
»Ni prav, da je ženska kaznovana, če se odloči za otroka. Otrok bi moral vedno biti prijetna izkušnja in odgovornost nas vseh. Članice Slovenske ženske zveze pri SLS bomo tudi zato dan po materinskem dnevu, torej v soboto, 26. marca, obiskale Materinski dom v Mozirju ter uporabnicam doma in njihovim otrokom podarile oblačila in igrače. S tem jim bomo olajšale trenutne finančne težave in pokazale, da se čutimo odgovorne tudi za njihove otroke,« še pove Starmanova in ob tem poziva tudi ostale sodržavljane in sodržavljanke, še posebej pa Vlado RS, da se ozrejo okoli sebe in razmislijo, kako lahko pripomorejo k prijaznejši in odgovornejši družbi, družbi, ki se veseli otrok. »Vsaj ta dan podarite del svojega časa za sosede z otroki.«
Rok Ravnikar
8. APRIL 20II
iz življenja in dela političnih strank
13
DESUS
Razvoj ali obstoj?
Vsaka svetovna katastrofa povzroči razglabljanja o tem, ali gre razvoj v pravo smer ali je zadosti poskrbljeno za varnost ljudi in narave. In vedno se ponovi isti scenarij: najprej skope informacije, nato minimaliziranje vplivov kot: izpusti v reko niso škodljivi za ribe, škropivo ni nevarno za čebele, radiacija je pod predpisanimi vrednostmi in tako dalje in naprej. Čez čas se izkaže, da vpliv in škoda za življenje, sploh nista bila nedolžna, ampak so ostale resne posledice na ljudeh, živalih in rastlinah. Ampak mi korakamo naprej, razvoj se nadaljuje še z večjim galopom, pa čeprav v pogubno smer, vse pa vodi k neizogibnemu koncu. Ali res samo še višja gospodarska rast zares povečuje blaginjo in višja plača omogoča boljši vsakdan človeka, ki ga osrečuje?
Nikakor ne! Zakaj tako mislim? Zato, ker se delavstvo oziroma mali človek že stoletja nenehno bori za višjo plačo. In kje je danes po vsem
tem zgodovinskem boju? Sicer marsikdaj doseže višjo plačo, vendar mu le ta ne prinese boljšega življenja. V celoti gledano se življenje spreminja parcialno, izboljšanje enega dela na račun slabšanja drugega in tako iz leta v leto iz generacije v generacijo. Paradoks je v tem, da kljub nenehnemu razvoju revščina narašča, povečuje se število socialno ogroženih, škarje med bogatimi in revnimi so vsak dan bolj razprte in to kljub zveličavnemu razvoju. In krize, ti balzami za bogate, ki postanejo še bogatejši, revni pa še bolj revni in iz dneva v dan jih je vse več.
Globalizacija, ta še pred leti tako zveličavna beseda. Kaj je to danes ali to, da moramo jesti pridelke s celega sveta, ali to, da na svojih njivah ne smemo pridelovati tistega, kar se je pridelovalo stoletja, ali tisto, kar si želimo. Morda to, da se zaradi prevažanja po celem svetu na sredi Atlantika srečata ladji, ki v svojem
trupu vozita izdelke istega namena, ali to, da s tem prenašamo z enega konca sveta na drugi tudi vse slabo za zdravje ljudi in narave. Ob vsem tem napredku pa ugotovitev, da pri nas stroški dela na enoto proizvoda prehitro naraščajo in da naše gospodarstvo ni več izvozno usmerjeno in ni inovativno ter da je premalo dodane vrednosti. Za to so po logiki naših gospodarstvenikov krivi delavci, kajti predvsem oni bodo nosili posledice v nižjih plačah, v zoževanju drugih pravic in v manjši blaginji. Vprašanje je, kako naprej, ali z vse večjim razvojem brez pomišljanja na posledice, samo da bo dosežena višja rast, ali bo v ospredje postavljeno vprašanje obstoja. Očitno je, da razvoj in obstoj nista premosoraz-merna, mnogokrat se je že izkazalo, da velikokrat delujeta eden proti drugemu.
To pa pomeni, da bo le treba razmisliti, čemu v razvoju reči da in čemu ne.
Torej - ali bo prevladal razvoj v škodo obstoja ali vendar le zdrav razum.
Mija Pukl predsednica OO DeSUS
NOVA SLOVENIJA
Pripombe na predlog Proračuna občine Domžale
Občinski odbor Nove Slovenije je pripravil nekaj predlogov za drugo branje občinskega proračuna Občine Domžale za leti 2011 in 2012. Z nekaterimi želimo seznaniti tudi bralce Slamnika.
M.Si
jvovnr sioveaifa
N.Si poziva župana, da se čimprej pripravi strategija razvoja Občine Domžale in da se v ta namen rezervira finančna sredstva v proračunu. Podlaga za sprejem proračuna v občini je njena strategija razvoja. Naša občina strategije nima že več let, zato ni razvidno na kaj se osredotoča njen razvoj. Samo na povečanje števila prebivalcev občine ali še na kaj dru-
Ker v občini ni dovolj prostih mest v vrtcih, tudi letos je bilo zavrnjenih kar precej otrok, predlagamo, da se v proračun za leti 2011 in 2012 uvrsti investicija v otroški vrtec Dob. V osnutku proračuna za leti 2011 in 2012 je zopet izpadla rekonstrukcija Ceste radomelj ske čete. To je cesta, ki povezuje Radomlje in celotno naselje KS Rova. Prvi del ceste na sredini
je bil že rekonstruiran, na popravilo pa čakata še II. faza in III. faza. N.Si predlaga, da se realizira III. faza, ki obsega rekonstrukcijo ceste od prečkanja magistralnega plinovoda do začetka naselja Rova, v dolžini cca. 450 m. Tu ni nobenih težav z lastniki zemljišč. Potrebno je samo urediti cesto.
KS Rova je edina KS, ki nima svoje mrliške vežice. Župan je obljubil, da izgradnja mrliške vežice ni za Občino Domžale noben problem. Vendar je v osnutku proračuna za leti 2011 in 2012 ni, zato N.Si predlaga, da se v proračun uvrsti izgradnja mrliške vežice.
Predlagamo tudi, da se predvidijo sredstva za pokritje drsališča v Domžalah. Tako bo omogočeno drsalcem, hokejistom in ostalim športnikom uporaba objekta vso sezono, ne glede na vreme.
N.Si predlaga, da se v proračunu predvidijo finančna sredstva za pro-tiprašno zaščito ceste Černelo-Dob, ki je cenejša kot vzdrževanje makadama. S to preplastitvijo se bo zmanjšal tudi promet skozi Turnše in Češenik, zato bo lažje rešiti izvedbo ležečih policajev skozi obe vasi. Za zagotavljanje kvalitetne pitne vode predlagamo da se letih 2011/12 izvede zamenjava vodovodnih salonitnih cevi za del Turnš in Češenika.
PETER VERBIC
S^Li ZA DOMŽALE
i*
Delo v društvih okrnjeno -občina
;î
pomagaj
V Domžalah deluje približno 180 različnih društev. Skoraj vsa se ukvarjajo z enakim problemom -pridobivanje financ. Na odboru za javne finance in premoženje smo zato oblikovali posebno pobudo, ki smo jo naslovili na župana, da določi v okviru razpoložljivih resursov osebo (ali jo na novo zaposli),
z namenom pridobivanja Evropskih sredstev, ki bi jih lahko namenili tudi za društva. Kot cenejša rešitev je tudi najem podjetja ali agencije, ki se profesionalno ukvarja s področjem črpanja sredstev. Vsekakor s tem pripomoremo k boljšemu delovanju društev oz. jim omogočamo,
V osnutku proračuna je predlaganih 700.000 evrov v letih 2011-2013 za dokončanje izgradnje Hale komunalnega centra. N.Si zahteva, da se spoštuje sklep občinskega sveta, da se, dokler komisija, katere predsednica je bivša in sedanja podžupanja ga. Jarčeva, ne poda končnega poročila o dosedanji porabi finančnih sredstev v rekonstrukcijo omenjene hale, v halo ne investira niti evra. S tem je soglašal tudi župan Toni Dragar. Poleg tega je potrebno pred potrditvijo vsakega novega vlaganja v halo najprej potrditi investicijski plan vlaganja, ki mora biti natančen, ne pa tak, da za dokončanje zmanjka cca 1.000.000 evrov. Pred potrditvijo te postavke mora biti občinskemu svetu predstavljeno končno poročilo komisije. Iz osnutka proračuna je razvidno, da so na nekaterih postavkah prenesene pogodbene obveznosti tudi še iz let 1999, 2006, 2007 itd. Predlagamo, da se vse nerealizirane in stare pogodbe zaključijo oz. prekinejo.
OO N.Si Domžale
da nadgradijo svoje delo in vsebine. Sama se namreč zaradi zakonskih ovir ne morejo prijavljati na razpise. Ne preostane jim drugega, kot da čakajo na sprejetje proračuna. Skoraj odveč je poudarjanje, da se lahko po enakem postopku koristijo tudi sredstva za novo nastale podjetnike, ali mikro podjetja. V situaciji, ko iz dneva v dan spremljamo, kako nam država draži poslovanje in se celo veliki giganti usmerjajo na delo v tujini, bi moral biti prvi in glavni interes občine, da ponudi novo nastalim podjetjem učinkovite rešitve in podporo.
Vse kar v Domžalah premoremo je točka Vem, kjer se podjetje lahko ustanovi. Nudijo tudi usmeritev na razpis. Pomoč pri birokratskih postopkih, ki običajno spremljajo razpise pa že ni v osnovni dejavnosti točke Vem.
Priložnost, ki jo druge občine že nekaj let uspešno izkoriščajo v občini Domžale polzi iz rok. Časa je do leta 2015. Ga bomo znali izkoristiti v prid tistim, ki bi z njim lahko ustvarili dodano rednost? V svetniški skupini Peter Verbič se zato zavzemamo, da se ponudijo učinkovite rešitve, ki občanom zagotavljajo boljši jutri.
Danijela Horvat Občinska svetinica -Peter Verbič Lista za Domžale
MJada^^ Siovenifđ^
Mlada Slovenija tudi letos pozorna do mater
Mlada Slovenija je tudi ob letošnjem materinskem dnevu pokazala svojo pozornost do slovenskih mater in jih obdarila z cvetjem. Obiskali smo Dom upokojencev Domžale in materam ter ženam čestitali za praznik. Izročili smo jim cvetje - letos so to bile vrtnice - in letake Mlade Slovenije, na katerih je bila pesmica. Mnoge oskrbovanke doma so bile ob obisku prijetno presenečene, z njihove strani pa je bilo čutiti hvaležnost.
Hvala vam za topel sprejem!
Mag. Dominik Janez Herle OO MSi Domžale
POSLANKA ZARES V DZ
Pri malem delu gre za spremembe na bolje
Malo delo je tema, zaradi katere boste odšli na referendum 10. aprila. Sama v zvezi z njim nisem imela nikakršnih pomislekov, saj sem bila vseskozi prepričana, da se loteva področja, ki ga je treba urediti. Študentsko delo kot se je oblikovalo pri nas v zadnjih letih, pomeni ob nekaterih pozitivnih učinkih tudi veliko motnjo ter anomalijo na trgu dela. In tega se najbrž zavedamo vsi. Iz prvotnih dobrih namenov, da bi z njim lahko študentje, ki so v največjih socialnih stiskah, lahko zaslužili nekaj dodatnega denarja, se je z leti in z »našo pregovorno iznajdljivostjo« spremenilo v svoje nasprotje.
Bodimo iskreni in poglejmo, kaj vse se dogaja pod krinko študentskega dela. Izigravanja in izmikanja delodajalcev, da bi redno zaposlovali, zaslužkarstvo in bogatenje študentskih servisov kot posrednikov, preprodaja napotnic za 10-odstotno provizijo, izmikanje plačila višjih obveznosti delodajalcev, podaljševanje študija, nepravilnosti v študentski organizaciji in zapravljanje denarja
^ Zakon bo te stvari reguliral in postavil na pravo mesto, a ob tem ponudil tudi veliko novega in boljšega.
Malo delo bodo lahko opravljali legalno poslej tudi upokojenci (brez vpliva na status, bodo letno lahko zaslužili do 6.000 EUR) in brezposelni. Temu študentje najbolj nasprotujejo, ker hočejo ohraniti svoj privilegiran položaj in se bojijo, da dela ne bo dovolj za vse. Število ur malega dela bo omejeno - tako v obliki ur za tiste, ki delajo (letno lahko opravijo 720 ur in zaslužijo do 6.000 EUR, kar je še vedno dovolj obsežno za povprečnega študenta - doslej je le 7 odstotkov študentov letno zaslužilo več kot 4.000 EUR), kot v obsegu za delodajalce. Zato bo prav gotovo nastalo več novih de-ovnih mest. Primera: v trgovskih centrih morda za blagajnami ne bodo le študentje, pa tudi gostinci bodo morali več in drugače zaposlovati. Študentom se bo malo delo štelo v pokojninsko dobo, priznane bodo delovne izkušnje, določena najnižja urna postavka (4 EUR) in iz rizičnega sklada
zagotovljeno plačilo. Del denarja, ki so ga doslej prejemali kot posredniki študentski servisi, bo poslej v večji meri namenjen za večje število štipendij. Preglednejša in bolj kontrolirana bo poraba tistega dela zbranega denarja, ki je namenjen delu študentskih organizacij in aktivnosti. Tudi pri tem je bilo v preteklih letih veliko nepravilnosti in zapravljivosti. ^rimarna naloga študentov in študentk je, da študirajo in to opravijo v primernem času. Študijska doba je pri nas med najdaljšimi, goljufa se pri pridobivanju statusa, saj so splošno znane tiste šole, ki tega z veseljem podeljujejo, same pa potem dobijo denar za slamnate študente. Zato je nujno potrebna čimprejšnja ureditev evidenc, saj je ogromno denarja izgubljenega na račun slabih študentov, namesto, da bi fakultete gradile na kvaliteti. In za konec. Morda pa prav vse, kar pripravi ta Vlada, le ni tako slabo in bomo vsi skupaj spoznali, da tako pač ne gre več naprej. Spremembe pri malem delu so nujne, dobre in vodijo v večjo preglednost. Odpirajo nove možnosti za mlade (več novih delovnih mest), so priložnost za brezposelne in ohranjajo aktivnost za upokojene.
Cveta Zalokar - Oražem, cveta.zalokar@guest.arnes.si
POSLANEC SDS V DRŽAVNEM ZBORU RS
»Sprenevedati se vseskozi in kar naprej je očitni znake neuravnovešenosti duh^! Ali pa vsaj težko dojemljive pokvarjenosti le-tega!«<
Maximilian Schell
Kameleon je žival, ki se, tako kot vse ostale živali, bori za svoje življenje. To počne tako, da se v trenutku, ko uvidi, da mu preti nevarnost, pa naj bo ta še tako majhna, »prefarba« v nekaj, kar sovražniku (ali vsaj nasprotniku) zmede glavó do te mere, da se kameleon reši. Pa čeprav samo za hip. Večja ko je nevarnost, intenzivneješi je proces »prefarbovanja«.Tudi z ljudmi ni dosti drugače. Nekatere je mati narava očitno »obdarila« z neverjetno sposobnostjo, ki jim omogoča, da brezdušno in brezsrčno in brezsramno prilagajajo svoje izjave, svoje na glas izražene misli, svoja prepričanja in iz vsega navedenega izhajajoča dejanja tako, da vselej in povsod kažejo soljudem podobo, ki je svetlobna leta daleč od tiste prave. Pri tem jih ni prav nič sram. Prav nasprotno. Kot članice ali člani združb (tudi političnih), ki s svojimi ravnanji čisto zares in čisto do konca udejanjajo vse tisto, kar nikakor in nikoli ne pritiče poštenemu človeku, si vseskozi prizadevajo, tako, po tihem, hinavsko, spletkarsko in včasih tudi zlobno, da bi se vse odvijalo samo in izključno tako, da bi kori-
stilo ali njim samim, osebno, ali pa vsaj kliki, kateri pripadajo. Njihova edina svetinja je reklo pisatelja Janeza Menarta: »Spoštuj le tistega boga, ki v banki svoj denar ima!« Ja, denar je za njih edini zveličavni vladar. Pritajeni v lastnem blatu vseskozi pazljivo spremljajo vse, kar se dogaja okoli njih, in če se ne dogaja tako, kot so si zamislili, so sposobni neverjetnih preobrazb. Prisegajo na ljudi, ki z njimi nikoli niso imeli, nimajo in tudi nikoli ne bodo imeli čisto nič skupnega (nekateri so celo že pokojni!), zato je sklicevanja na njih do kraja zavrženo dejanje, ki pa se ga niti malo ne sramujejo. Kot se ne sramujejo vseh ostalih barabij in svinjarij in umazanij, če uporabim izrazoslovje preprostega človeka. Taki ljudje vseskozi pripadajo t.i. »vladajoči garnituri«. Pravočasno opravijo že omenjeni proces »prefarbovanja« in uspe jim »nafarbati« tudi narod. Vsaka štiri leta. Čeprav so ti ljudje (in njihove politične opcije, ali združbe) imeli popolno oblast v svojih rokah leta in leta, tudi v samostojni Sloveniji, in bi lahko zakone in vse ostalo spisali in sprejeli tako, da se ne bi danes spraševali
od kod tranzicijski tajkuni, od kod razvrednotenje vseh človeških vrednot, od kod laži, ki so jih prav oni imenovali kot vrednostni sistem, od kod iskren pogled v oči, četudi veš, da ga nikoli več ne boš zmožen, tega, iskrenega pogleda, saj se ti je v vsem tem času nabralo toliko smeti, da jih nikoli več ne boš mogel počistiti, pa tega - seveda - niso storili. Zakaj že ne? Ker tega niso hoteli storiti! Ker so si očitno hoteli napolniti žepe! Ker njihov pohlep nima meja! Ker so, vsaj nekateri, še danes pijani od oblasti! Ker nočejo in ne morejo preboleti nekega že davno preživetega in s strani svetovne civilizirane javnosti dodobra očrnjenega in obsojenega sistema. Žalostno! V več pogledih. Tudi v tem, da določeni mediji (tudi lokalni) še vedno nekatere priviligirajo. Obeh spolov. In narod vse to plača! Kajti nekateri mediji (predvsem lokalni) so financirani z denarjem nas, davkoplačevalcev. Do kdaj, narod slovenski?
Robert Hrovat www.roberthrovat.sds.si
POSLANKA EVROPSKEGA PARLAMENTA
Globalni in evropski izzivi ob jedrski nesreči na Japonskem
Ob hudi naravni nesreči na Japonskem je svet obnemel v presenečenju in sočutju. Vsak posameznik se je lahko poosebil s trpečimi Japonci. To ni japonska, temveč globalna na-ravno-tehnološka nesreča. Zato tudi ne čudi, da se je dokaj hitro odzvala jedrska stroka, ki je poskušala razložiti, kaj se dogaja. Strokovnjaki so na podlagi skopih podatkov skušali interpretirati dogajanje na Japonskem. Menim, da se je stroka tokrat izkazala, saj smo bili o dogodkih obveščeni res v najboljši možni meri. Upam, da je japonsko dogajanje mejnik, po katerem se bo povečalo zaupanje ljudi v pošteno in strokovno obveščanje. Nasprotno pa se politične akcije kot odziv na jedrske nesreče niso prav nič razlikovale od dosedanjih. Zagovornikov uporabe jedrske energije ni
bilo slišati, njeni nasprotniki pa so se odzvali nemudoma. Zaradi jedrske nesreče v Černobilu leta 1986 je bilo v EU dve desetletji skoraj nemogoče argumentirano razpravljati o vlogi tega vira energije v skupni energetski mešanici. Šele ko je Unija začela snovati skupno energetsko politiko in se je na področju podnebnih sprememb premaknila od besed k dejanjem, jedrska energija ni bila več »prepovedana tema«. Zaradi dve desetletji trajajočega »moratorija« se danes srečujemo s skrajno omejenimi človeškimi viri na tem področju. Štirinajst let sem delala na področju varnostnih analiz za jedrske elektrarne in vem, da morajo te vsebovati najrazličnejše možne scenarije nesreč. Potrebno je proučiti, zakaj je prišlo do nesreče na Japonskem,
kaj je osnovni vzrok in kako se mu zoperstaviti. So bile varnostne analize pomanjkljive? Je bila varnostna kultura v eni od elektrarn slaba? Je bila tehnologija v eni od elektrarn prestara, preživeta, neustrezna za današnje visoke jedrske standarde? Je bil regulatorni organ prešibek, da bi pravočasno ukrepal? z nesreče v elektrarni Fokushi-ma Daiichi se moramo kaj naučiti. Strokovnjaki se bodo morali povezati in združiti svoje znanje. Poznati bodo morali odgovore na vprašanja »zakaj« in »kako«. In pojasniti nam bodo morali, ali in kako se je možno podobnim nesrečam v prihodnosti izogniti.
V Eu moramo poskrbeti, da najdemo prave razloge za radioaktivne izpuste na Japonskem in preprečimo
podobne posledice v Uniji. Politika bo morala ponovno ovrednotiti tveganja, ki nas ogrožajo, in doseči družbeni dogovor o sprejemljivih tehnologijah, med drugim o vlogi jedrskih elektrarn. Oblikovati moramo zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal ustrezne finančne in človeške vire za varno obratovanje kompleksnih tehnologij. Omogočiti moramo razvoj odlične in neodvisne jedrske stroke, njeno kontinuirano izobraževanje in prenos znanja s starejših na mlajše generacije. Manjše države se ne smejo pretirano zanašati na znanje izven svojih meja, temveč morajo poskrbeti za zadostno število domačih strokovnjakov, ki bodo zmogli zagotavljati varno obratovanje jedrskih elektrarn. In poskrbeti moramo za varno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Ali so ministri držav članic pri tej nameri dovolj resni, se bo izkazalo že v naslednjih mesecih, saj je pravkar v postopku sprejemanja nova evropska direktiva o odlaganju jedrskih odpadkov.
Dr. Romana Jordan Cizelj
14
koledar prireditev
8. APRIL 20II
14. marec do 15. april 2011
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PLAKAT MIRU: VIZIJA MIRU - razstava del učencev pod mentorstvom akademske slikarke Vere Terstenjak
16. april do 7. maj 2011
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: »PORTRETI TOGETHERNESS 2010« - razstava ob filmskem festivalu
28. marec do 9. maj 2011
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: PRAVLJIČNI PALČEK - razstava ob zaključku projekta družinskega branja
Sodelujejo: vrtci in šole s področja občin: Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter posamezniki.
Petek, 8. april 2011
KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici
Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar. Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite - prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni!
KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: MATIC MUNC: OBLIKE NASILJA IN SAMOPOMOČ (Nemoč nasilja)
Nasilje je oblika vedenja, ki jo uporabljajo posamezniki in skupine, kadar nočejo ali se ne znajo na življenjske situacije odzvati drugače. Naša komaj polnoletna država je z nasiljem zaznamovana tako v družinskem okolju kot tudi na ulici, v službah, lokalih, na stadionih ^ Vprašanje je sicer, če smo si to sposobni priznati. Vsekakor pa je naša naloga do tistega mogočnega dne, ko nasilja v človeški družbi ne bo več, da ga preprečujemo, prepoznavamo in ustavljamo. To bomo počeli na predavanju, ki ne bo klasično predavanje, ampak delavnica prepoznave in delovanja proti nasilju v naši družbi in naših družinah.
Vabita: DRUŠTVO ŠOLA ZDRAVJA in KNJIŽNICA DOMŽALE Vstop je prost!
KDAJ: ob 20. uri
KAJ: Letni koncert MePZ Klas Groblje - cerkev sv. Jožefa na Viru
Ponedeljek, 11. april 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: URŠKA LUNDER: ODPRTO SRCE - pogovor vodi: Cveta Zalokar-Oražem
Zdravnica Urška Lunder je orala ledino paliativne medicine, področja, ki se ukvarja s pomočjo pri oskrbi umirajočih. Prepletla je svojo osebno zgodbo z zgodbami življenja odhajajočih, nam pokazala vso lepoto in izkušnje, ki jih daje življenje ob umirajočih, razmišljala o stiskah in dilemah, navdihu in sprejemanju smrti. To je knjiga o žareči ljubezni, je zapisala Manca Košir, knjiga, ki vrača umirajočim dostojanstvo, nam pa sporočilo, da je naša končnost prav tak dar kot življenje samo. Pogovor bo vodila: Cveta Zalokar-Oražem Vabljeni!
Torek, 12. april 2011
KDAJ: ob 9. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 12. aprila 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: KAJ SE JE ZGODILO Z NAŠIMI SANJAMI O SVOBODI: Ciklus filozofskih večerov (2. letnik)
Sedmo predavanje: torek, 12. april 2011, ob 19. uri
Naslov: KOMUNISTIČNA HIPOTEZA (Komentar k Badioujevi
knjigi z naslovom Komunistova hipoteza)
Predavatelj: dr. Dušan Rutar.
Vstop je prost. Vabljeni!
Sreda, 13. april 2011
KAJ: Otvoritev fotografske razstave Moški 2011 KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale
Vas zanima, kako ženske fotografinje preko objektiva vidijo moške? Pridite in si oglejte razstavo. Razstava je končni rezultat sodelovanja Centra za mlade in E-fotografije.
Četrtek, 14. april 2011
KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LONČEK KUHAJ (Češka ljudska pravljica) - lutkovno-ustvar-jalna delavnica
Vodita: Mirjam Štih in Nives Podmiljšak Zaželena je predhodna prijava!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: TINA GRČAR: MADAGASKAR - potopisno predavanje
Vabljeni na potopisno predavanje Madagaskar. V četrtek, 14. aprila 2011, ob 19. uri ga bo predstavila popotnica Tina Grčar.
Petek, 15. april 2011
KDAJ: ob 16.15 in 17.15 uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: USTVARJALNA VELIKONOČNA DELAVNICA
Vabimo na velikonočno ustvarjalno delavnico, ki bo v petek, 15. aprila 2011. Za mlajše otroke (4-8 let) bo delavnica ob 16.15 ter za starejše otroke (9-15 let) ob 17.15. Zaželena je predhodna prijava! Delavnico vodi: Nives Podmiljšak Zaželena je predhodna prijava!
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: TRANSURFING REALNOSTI - predstavitev
Transurfing je način razumevanja sebe in svoje okolice, ki transurferju omogoča, da nemogoče stvari (nemogoče iz običajnega gledišča) postanejo mogoče. Omogoča, da lahko s svojim življenjem upravljate tako, kot si izberete.
Transurfing center Slovenije deluje z namenom prenašanja transurfing načina življenja v vsakodnevno življenje. V ta namen po različnih krajih Slovenije izvajamo srečanja na tematiko Transurfinga realnosti. Vabljeni na predavanje po knjigah ruskega fizika in pisca Vadima Zelanda, ki bo v petek, 15. aprila 2011, ob 19.uri. Vstop je prost!
Nedelja, 17. april 2011
KDAJ: ob 18. uri
KAJ: Ponovitev koncerta v okviru Cikla koncertov župnije Brdo, cerkev sv. Luka v Praprečah
Ponedeljek, 18. april 2011
KAJ: Predavanje z naslovom Družina z mladostnikom KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale
Predavanje v sklopu Programa za odgovorno starševstvo. Predava Lili Jazbec, prof.
Torek, 19. april 2011
KDAJ: ob 9. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: IGRALNE URICE
Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava!
Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 19. aprila 2011, ob 9. uri.
Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni!
Četrtek, 21. april 2011
KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: LITERARNI VEČER: JURIJ HUDOLIN - pogovor bo vodila Mirjam Štih
Vabimo vas na literarni večer s svobodnim književnikom Jurijem Hu-dolinom, ki bo v četrtek, 21. aprila 2011, ob 19. uri. Pogovor bo vodila Mirjam Štih.
Vstop je prost. Vljudno vabljeni!
KAJ: Predavanje o fotografiji Počitniška fotografija KDAJ: ob 19. uri
KJE: Center za mlade, Ljubljanska c. 58, 1230 Domžale
Vrnete se z dopusta, sedete za računalnik in želite prijateljem pokazati, kako lepo je bilo na dopustu ^ Potem pa šok. Fotografije niso niti približno takšne, kot je bil vaš dopust. Ni pravih barv, slike so »meglene«, ^ Se je to zgodilo že tudi vam? Pridite v Center za mlade na predavanje o počitniški fotografiji in dobili boste prave napotke za res dobre fotografije. Predaval bo fotograf Marjan Laznik. Predavanje je brezplačno. Vabljeni!
Petek, 22. april 2011
KDAJ: ob 17. uri
KJE: Knjižnica Domžale
KAJ: GIBALNA IGRALNICA
Knjižnica Domžale vabi malčke od 18. meseca do tretjega leta starosti, da se skupaj s svojimi spremljevalci (starši/starimi starši/skrbniki) udeležijo GIBALNE IGRALNICE, ki poteka v sodelovanju s Plesno šolo MIKI. Naučite se novih gibov, orientacije v prostoru in prvih plesnih korakov. Skupaj z nami zaplešite in se igrajte.
Obisk igralnice je brezplačen. Vpis poteka na oddelku za otroke in mladino. Skupina je številčno omejena. Obvezna je prisotnost staršev oz. odrasle osebe.
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
Knjige za odrasle:
Hans Von Storch, Nico Stehr : PODNEBJE IN DRUŽBA, Sophia, 2010
Avtorja se problematike podnebnih sprememb lotevata skozi kritično analizo naših predstav o podnebju in vremenu. V knjigi pokažeta na zgodovinsko in kulturno pogojenost vremenskega diskurza, ki je tudi danes razpet med znanstvena spoznanja in popularne lajične poenostavitve. Tako recimo učinek tople grede ni negativni pojav sam na sebi, ampak je nasprotno, ključen za naše preživetje, saj bi temperature na zemlji brez toplogrednih plinov v atmosferi, ne presegle -10 stopinj celzija. Avtorja pozivata k bolj celovitem reševanju problemov, pri čemer je globalno segrevanje dejstvo, ki ga tudi takojšnje radikalno zmanjšanja izpustov ne morejo zaustaviti.
Metka Klevišar: UMETNOST SOBIVANJA, Celjska Mohorjeva & Društvo Mohorjeva, 2009
Zdravnica, publicistka in prevajalka Metka Klevišar je leta 1995 s sodelavci ustanovila Slovensko društvo hospic. Že 1994. je pri Naši ženi dobila priznanje dobrotnice leta, 1995. je postala Slovenka leta, 2001. pa je dobila nagrado Mesta Ljubljane. Že kot študentka je zbolela za multiplo sklerozo. V številnih člankih, knjigah in predavanjih se loteva tem o zdravju, bolezni in umiranju. Tokrat pa nam govori o umetnosti sobivanja.
Saša Pavček: OBLECI ME V POLJUB, Založba Miš, 2010
Saša Pavček nam je bila doslej poznana kot igralka in tudi avtorica dramskih ter drugih besedil. Sedaj pa nam je odprla še vrata v svoj svet poezije. V pesmih zbirke Obleci me v poljub največ govori o ljubezni. In to na način, ki nagovarja dušo. Z občuteno iskrivostjo, ki se prepleta s trpkostjo, o ljubezni spregovori prepričljivo in realno. Z bogatim jezikom vnaša upanje tudi v bridke zaključke zgodb svojih pesmi. Kot npr. v Kavni usedlini... „Zaokrožaš mi življenje, ga sladkaš, oživljaš... Spijem vse. Z dna krikne par, ki se razhaja."
VCt.HKi
Silke Schneider - Flag: VELIKI NOVI BONTON, Mladinska knjiga, 2010
Številna pravila iz naše ožje okolice so sicer mednarodno priznana, a ne vsa. Na severu Amerike veljajo drugačni nazori kot na jugu. Kitajska, Japonska in jugovzhodna Azija se v lepem vedenju očitno razlikujejo med seboj. V preteklih letih se je marsikaj spremenilo.. V številnih državah so določene kršitve lepega vedenja zdaj že kaznive. Evropejci so sicer pri kodeksu obnašanja in oblačenja manj strogi, kljub temu pa se vam lahko zgodi, da vam bodo prepovedali vstop v katero izmed kulturnih ustanov, če ne boste primerno oblečeni. Knjiga predstavlja osnove lepega vedenja v najpogostejših poslovnih in zasebnih situacijah, primerne in neprimerne načine vedenja v večini svetovnih držav, ter namige za tiste, ki radi potujejo.
Rachel Lane: ZLATA KNJIGA - SLAŠČICE, Meander, 2010
Zlata knjiga - slaščice že s svojim zunanjim izgledom pritegne bralca, da jo vzame v roke in vsaj prelista, če ne že pripravi kakšnega peciva iz te knjige. Knjiga vsebuje več kot tristo receptov, ki so dopolnjeni s privlačnimi fotografijami, ki prikazujejo kako je videti končni izdelek Razdeljena jena poglavja in vsebuje recepte za piškote, rezine, brownieje, mafine, maslene kolače, večplastne torte, crostate, slaščice iz listnatega, vlečenega in kvašenega testa ter recepte za izdelavo slanega peciva.
Dr. Zoran Milivojević: MALA KNJIGA ZA VELIKE STARŠE, Psihopolis institut, 2007
Mala knjiga za velike starše je še ena knjiga o vzgoji naših otrok. Za razliko od drugih, ki so velikokrat prepolne strokovnih izrazov, je napisana zelo berljivo, zato ob všeč tudi staršem, ki niso naklonjeni nasvetom teoretikov. V knjigi je poudarjeno, da vzgoja ni zgolj kaznovanje in omejevanje ali popuščanje, temveč razumna kombinacija vsega.
Knjige za otroke in mladino:
--UweTimm: DIRKALNI PUJS RUDI RILEC, Mladinska knjiga, 2011
^rikupna družina, ki jo sestavljajo oče, brezposelni egiptolog, mama učiteljica in trije otroci se neke nedelje odpelje na deželo. Otroci se hitro naveličajo sprehodov in ko pridejo do vasice, se želijo ustaviti na vaški veselici in sodelovati pri srečelovu. Najmlajša deklica Cupi zadene glavno nagrado, živega prašička. In tako nastopijo težave. Kam s prašičem, če živiš v mestu? Se ga znebiti ali ga obdržati?
Toon Tellegen: JUTRI JE BILA ZABAVA, Mladinska knjiga, 2010
Priljubljenega nizozemskega pisatelja slovenski bralci že poznamo po knjigah Zabava na luni in Mala nočna torta s plameni. Predvsem je uveljavljen kot pisec živalskih zgodb in tudi v knjigi Jutri je bila zabava poveže štiri daljše pripovedi, ki jih povezuje potovanje skozi štiri letne čase. Živali si zastavljajo številna vprašanja, na katera pa le redko dobijo prave odgovore. Tako se sprašujejo, kje se le mudi pomlad? Morda se je izgubila. Morda so ji zamrznila ušesa, pa ne sliši, da jo kličemo. Mogoče ji je zima napoti, odrinimo jo stran. Tako modrujejo živali,.
Kašmir Huseinović: BARVE, Karantanija, 2009
Slikanica govori o mišku, ki spoznava barve. Mišek je sive barve in vsi mislijo, da je navaden, preprost siv mišek, čeprav je mišek slikar, umetnik od glave do peta. Spozna najprej tri osnovne barve, tople in hladne barve. Ugotovi tudi, da vsaka barva izvablja svoj pomen in različne občutke^
Katell Goyer: PRINCESE SVETA, Morfem, 2010
Potovanje okoli sveta v družbi najčudovitejših princes^ Od francoske princese Rosette, italijanske princese Sorence, do Šeherezade, princese Vzhoda in Ozalee, princese ameriških Indijancev. Vmes so še druge, nič manj zanimive. In njihove zgodbe, ki nas odpeljejo na popotovanje po vsem svetu. S čudovitimi ilustracijami.
Medioteka:
Neslavne barabe (Inglourious basterds) - DVD, Con film, 2009
Film se odvija v Franciji v času nemške okupacije, ko Sosanna Dreyfus (Melanie Laurent) prisostvuje usmrtitvi svoje družine po ukazu nacističnega polkovnika Hansa Landa (Christoph Wlatz). Sosanna pobegne v Pariz, kjer si ustvari novo življenje kot lastnica zasebnega kina. Na drugem koncu Evrope poročnik Aldo Raine (Brad Pitt) z zbrano skupino judovskih vojakov izvaja do potankosti načrtovane hitre in srhljive maščevalne akcije.
Prehod - dvd, Cinemania Group, 2009
Slovenski triler je razmislek o svetu, ki ga dandanes neredko samoumevno sprejemamo. Zgodba se dogaja v Ljubljani in Trstu, glavni lik se ujame v past parapsihološke organizacije Zom, ki s t.i. "prehodom" vdira in nadzoruje misli in dejanja posameznikov. Zažre se celo v ljubezenska razmerja in razkraja osnovne človekove vrednote, kot edina zveličavna ostaja le posedovanje moči. Popoln "prehod"je le sredstvo za igro nadzora in oblasti.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
8. APRIL 20II
kultura
15
ŠESTI - ZADNJI KONCERT 13. SEZONE MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA v kulturnem domu franca bernika
Pihalni ansambel Serenade
V KDFB se je na prvi spomladanski dan, 21. marca 2011, sklenila 13. sezona glasbenega abonmajskega ciklusa. Na letošnjem šestem, zadnjem koncertu je nastopil odlični mednarodno sestavljeni pihalno-trobilno-godalni ansambel 15 glasbenikov, ki pa so v vseh treh predstavljenih delih nastopili v malce spremenjenih zasedbah. Ogrodje ansambla SERENADE, ki ga je sestavil in umetniško vodil naš odlični hornist Boštjan Lipov-šek pa je bil le par oboj, klarinetov, fagotov in rogov. Izjemno koinci-denco vseh nastopajočih smo spremljali v treh serenadah skladateljev R. Straussa, Mozarta in Dvoržaka. Na velikem domžalskem odru so se tokrat izmenjevali naslednji glasbeniki: flavtistki Eva Nina Koz-
mus in Milena Lipovšek, oboista Christoph Bouwman in Johnatan
Mauch, klarinetista Ognjen Popo-vić in Jurij Hladnik, fagotista Peter Whelan in Nenad Janković, kon-trafagotist Stanko Koren, hornisti Andrej Žust, Zsombor Nagy, Lenart Istenič in Boštjan Lipovšek, violončelist Igor Mitrović in kon-trabasist Iztok Hrastnik. K nam (poleg omenjenega domžalskega nastopa so imeli pred seboj še koncerta v Celju in Mariboru) so prišli tako rekoč z vseh vetrov in iz različnih - naših in tujih - orkestrov: Simfonikov RTV Slovenija, Oper iz španske Valencije in Ljubljane, Beograjske filharmonije, Škotskega komornega orkestra, Slovenske filharmonije, Festivalskega orkestra iz Budimpešte in Visoke šole za glas-
bo
glas-
Leipzigu. Dva od naših benikov (A. Žust in I. Hrastnik) pa bosta kmalu temu v svojo bibliografijo dodala še Berlinsko filharmonijo in Dunajske filharmonike. Ni kaj, zanimiv in sposoben cvetober samih odličnih instrumentalistov, ki so jim temu primerno sledile tudi same odlične komorne glasbene interpretacije. Ansambel Serenade je vsakič, ko se je pojavil na odru, nastopil v drugačni zasedbi; tako po številu izvajalcev kot po zasedbi inštrumentov, vsakič pa seveda brez dirigenta.
Tako smo v uvodni Serenadi v Es-duru, op. 7 Richarda Straussa, slišali vso trinajsterico pihalcev in trobil-cev. Že to je bila več kot zgledna interpretacija izjemno skupaj diha-jočih umetnikov, iz katerih so seve-
da posamične fraze kar vrele. Bil je to res skupek samih odličnih potez, kjer so »zvezde« delovale ves čas izmenjujoče: zdaj nadrejeno, zdaj spet podrejeno. Maksimalno prilagajanje različnih interpretacijskih ravni je rojevalo nove in nenehno različne barvne in poustvarjene interpretacije. V štiri stavčni Serenadi v c-molu, KV. 388 Wolfganga Amadeusa Mozarta, se je omenjena trinajsterica skrčila na pihalni oktet, ki je deloval zelo tenkočutno. Morda pa jim je v razmerju »idealnega« pevskega kvarteta (SATB) manjkal kanček skladateljeve svilenosti; ampak to je zdaj že niansa, odtenek, ki ga je tudi v podobnih (svetovnih in diskografskih) interpretacijah težko slišati kot »absolutno« popolnost. Zaključek je bil namenjen najdaljši Serenadi tega večera, delu v d-molu, op. 44 Anto-nina Dvoržaka. V tem, skoraj pol ure trajajočem, štiristavčnem delu je bila pred nami spet nova dvanajste-rica: po dve oboi, klarineta, fagota, kontrafagot, trije rogovi, violončelo in kontrabas. Nova kombinacija zdaj pihal, trobil in godal je bila ravno pravšnja apoteoza tega večera, ki ga je bilo po Domžalah (v Celju in Mariboru) kar težko preseči. Težko pa bo preseči tale koncert v Domžalah že v naslednji sezoni, kajti letos je bila vsa šesterica res »z ramo ob rami« na maksimalno usklajeni višini, uravnotežena tako z zasedbami in imeni, mednarodno in nacionalno, kot tudi z zanimanjem občinstva. Ob kar dveh godalnih kvartetih je srhljivo, da se občinstvo sploh še prikaže v dvorano. Tega pa je itak vedno več, vedno bolj je dovzetno in hvaležno in tudi tokrat so si priploskali kar dobršen del ponovitve zadnjega, 4. stavka iz Dvoržakove Serenade (Finale-Allegro molto).
Dr. Franc Križnar
galerija domzale
Američan Roy LaGrone v Galeriji Domžale
Že dolgo časa Galerija Domžale ni gostila tujega umetnika, zato je marčevska razstava veljala za poseben dogodek. Od 10. do 26. marca 2011 je razstavljal ameriški vizualni umetnik Roy LaGrone, ki trenutno živi v Južni Koreji, pred tem pa je živel in ustvarjal v Italiji in Angliji. Pri svojem delu uporablja sodobne tehnologije, zlasti za izdelavo foto-montaž, video projekcij in animacij. Roy LaGrone je v prvi vrsti slikar, ki pri svojem delu uporablja vizualne medije za raziskovanje problematike človeške identitete v 21. stoletju in njenem obnavljanju. V razstavljeni seriji fotomontaž The Beta Projection Series se je predstavil z izvirnim
konceptom prirejanja resničnosti, ki raziskuje idejo transformacije družbeno zavrženih bitij, prostorov in objektov v posvečene projekcije. Iz svojih resničnih življenjskih okolij zbira zavržene predmete, ki jih ske-nira ali fotografira ter jih preobrazi v virtualne podobe, ki učinkujejo po vsebinski in tehnični plati. Največkrat mikro posnetke predmetov uporabi za okvir drugim fotografijam, ki na prvi pogled tudi delujejo banalno: prazno parkirišče, zapuščeno ognjišče ali gradbišče - vselej prostor, v katerega je posegla človeška roka. Toda skupek premišljene kompozicije, sožitja med likovnimi elementi, ki jih črpa tudi iz svojega
slikarstva, in kontrastnih ali nasprotno harmoničnih barvnih odnosov vsebuje vizualno logiko, ki godi tudi zahtevnemu gledalčevemu očesu. Roy LaGrone svojemu delu vselej pristopa tehtno - korektna perspektiva, ostrina, dodelanost in tonsko bogastvo pričajo o poglobljenem študiju fotografije, ki deluje na več nivojih. Vsebinsko fotomontažne podobe ne pomenijo le »fetiširanje«
odvrženega, temveč so tudi rekonstrukcija avtorjevih spominov, ki jih določeni predmeti sprožajo. Gre torej za iskanje izgubljenega časa in prostora z določenimi vizualnimi sredstvi, ki jih uspešno združuje v dobro zgrajeno podobo s psihološko poglobljenostjo.
Katarina Rus Krušelj
menacenkova domačija v domzalah
Večer ljudskih pripovedk z Vesno Pernarčič Žunić
menacenkova domačija v domZalah
Gregorjeve
lučke,
prinašalke
pomladI
V	Sobotni ustvarjalnici v Menačen-kovi domačiji smo 12. marca, na god sv. Gregorja, praznovali gregorjevo. Ta stari kmečki praznik so nekoč praznovali v počastitev podaljšanja dneva. Od tod tudi običaj, da so na predvečer praznika spustili luči v vodo, saj naj bi voda odnesla vse slabo, skrbi in zimo ter s tem pozdravila prihod sonca in pomladi.
V	ustvarjalnici smo se dela z »gregorč-
ki« lotili, kot so to počeli nekoč. Pri izdelavi smo, razen nekaj izjem, uporabili naravne materiale: za osnovo ladjice smo uporabili lesene deščice ali lubje, nanj navpično pritrdili paličico za jadro, papirnato jadro porisali, pritrdili svečko ter celotno ladjico okrasili z barvnimi papirji in drugimi okraski iz naravnih materialov. Med izdelovanjem ladjic smo se pogovarjali, kako v Domžalah in okolici ta običaj še ni pozabljen. Danes kot nekoč gregorčke spuščajo po Mlinščici in Pšati, nekoč pa so jih tudi po Stobovšaku, nekdanjem bajerju v Stobu. Pred začetkom ustvarjanja smo si še ogledali kratko projekcijo o gregorjevem ter različnih šegah in navadah ob tem prazniku. Vsekakor smo v Sobotni ustvarjalnici nadvse uživali. Naslednja delavnica bo v soboto, 9. aprila 2011, ob 10. uri, ko bomo z zeliščarko Metko Maček urejali vrt za Menačenkovo domačijo. Delavnica je namenjena vsem generacijam, tudi najmlajši se bodo ukvarjali s svojim zeliščnim vrtičkom. V primeru dežja pa se delavnica premakne na drugo soboto, 16. aprila. Vabljeni!
Katarina Rus Krušelj
V Menačenkovi domačiji smo v marcu nadaljevali s ciklom ljudskih pripovedk, basni in pesmi. V sredo, 16. marca 2011, smo prisluhnili dvema slovenskima ljudskima pravljicama v znamenju sicer že pokopanega pusta, a zato nič manj aktualnega, saj po ljudskem verovanju praznovanje pusta napoveduje pomlad. Pravljico o kurentu ter O pustu in zakletem gradu nam je pripovedovala igralka Vesna Pernarčič Žunić, ki je izvrstna komedijantka in natančna oblikovalka karakternih vlog. Zato se je tudi zlahka vživela v vlogo pripovedovalke. V prvi kratki pravljici, kjer lahko iščemo podobnosti s svetopisemsko zgodbo o Noetu in njegovi barki, smo s kurentom po vesoljnem potopu reševali človeka, ki je svojemu rešitelju obljubil, da bo
vedno spoštoval njemu posvečeno vinsko trto in ajdo. V drugi Pravljici o Pustu in zakletem gradu smo se vrnili v čas rimskega vojaka, neustrašnega Pusta, ki je z ukano prelisičil vrage v zakletem gradu. V zahvalo je na graščakovo povabilo prihajal vsako leto na tisti dan v grad, kjer so se veselili. Še dandanes svet pustuje in se veseli.
Večer smo zaključili v prijetnem vzdušju ob čaju in pustnih dobrotah, ki so nam jih pripravili v Društvu podeželskih žena Domžale. Naslednjič se zopet srečamo v sredo, 13. aprila 2011, ob 18.30, ko se nam bo pridružila Ljoba Jenče, razisko-alka slovenskega ljudskega izročila, levka in pripovedovalka pravljic. abljeni!
Katarina Rus Krušelj
pe
V

'i
16
kultura
8. APRIL 20II
KULTURNO DRUSTVO JOZE GOSTIC HOMEC - USPESNO ZAKLJUCENI
12. gostičevi dnevi
Krstna uprizoritev opere, razstava Jože Gostič - tenor, sprejem pri hrvaškem predsedniku, Parsifal in Gondoljerji
Za 12. Gostičeve dneve, ki so jih skupaj pripravili Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, Kultur-no-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, SNG Opera in balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb in Opera HNK Split, kot glavni sponzor pa je sodelovala Občina Domžale, lahko rečemo, da so lepo uspeli, da so prinesli nekaj novosti, da so bili še kvalitetnejši, predvsem pa, da tudi po letošnjih lahko rečemo, da s krepijo niti med vsemi sodelujočimi, da velikega tenorista poznamo še bolje, predvsem pa smo nanj vsi skupaj še ponosnejši.
Adel in Mara v Splitu
Po tradicionalnem koncertu solistov ljubljanske in zagrebške opere v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale so se 12. Gostičevi dnevi preselili - prvič - v Split, kjer so številni ljubitelji glasbe, med njimi vodstvo KD Jože Gostič in številni prijatelji s Homca in okolice, prisluhnili krstni uprizoritvi opere Josipa Hatzeja Adel in Mara. Zgodba o ljubezni Adela in Mare je posta-
vljena v 16. stoletje v Dalmacijo. Če je kdo pomislil, kaj imata Adel in Mara skupaj z velikim tenoristom svetovnega formata Jožetom Gosti-čem, lahko zapišemo, da je veliki tenorist prvi p el vlogo Adela leta 1932 v ljubljanski operi. Že z izborom omenjene opere in njeno uvrstitvijo v okvir 12. Gostičevih dnevov se je Opera HNK Split poklonila spominu na tenorista, še bolj pa so ga številni obiskovalci spoznali, ko so v spomin nanj med odmoroma slovesno odprli razstavo Jože Go-stič - tenor avtorice Marije Barbieri. Razstavo o življenju in delu našega opernega umetnika je pripravilo Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba, odprl pa jo je ravnatelj Opere HNK Split Ivica Čikeš. Ob tem so obiskovalci iz Slovenije še enkrat več spoznali, kako cenjen je bil veliki slovenski tenorist v sosednji državi.
Sprejem pri hrvaškem predsedniku
Da sodelovanje med društvi Slovenije in Hrvaške veliko pomeni, je
dokazalo tudi vabilo hrvaškega predsednika Ivana Josipoviča, ki je organizatorje Gostičevih dni povabil na sprejem. To je bila priložnost, ki sta se je vodstvo Kulturnega društva Jože Gostič Homec, posebej je vselej treba pohvaliti Boruta Jenka in Saša Rogi-na, ki bi sicer takoj rekla, da je njima enakih še veliko ljubiteljev opere in Jožeta Gostiča, ter Društvo prijateljev zagrebške Opere, zelo razveselila. Hrvaški predsednik je bil nad predstavljenim projektom Gostičevih dni ter življenja in dela velikega tenorista Jožeta Gostiča navdušen in je obljubil, da se bo v okviru možnosti tudi sam udeležil katere od prireditev v naslednjih Gostičevih dneh.
Parsifal v Zagrebu
Parsifal je opera Riharda Wagnerja, ki jo je v okvir 12. Gostičevih dni
uvrstila Opera HNK Zagreb, najbrž tudi zato, ker naslovna vloga predstavlja eno od Gostičevih najlepših in posebej cenjenih vlog. Prvič se je z njo srečal na odru zagrebške Opere 7. aprila 1939, za njegovo izvedbo pa je v Novostih Stražnicki zapisal: »Naslovno vlogo Parsifala je g. Gostič postavil s tolikšno prepričljivostjo in notranjim doživljanjem, z visokim glasbenim in igralskim stilom, pevsko pa z zanesljivo lepoto in inteligentno deklamacijo, da je to brez dvoma eden od najboljših 'Par-sifalov', ki smo jih videli in slišali z našega odra. Gotovo je to tudi največja in najmočnejša kreacija, kar nam jih je do sedaj podal g. Gostič«. Opero, v kateri Wagner kot v svoji umetniški oporoki povzema svoje moralno vrednotenje sveta, je dirigiral Nikša Bareza, režiser predstave je bil Kurt Josef Schildknecht, v vlogi
Parsifala pa je nastopil ameriški tenorist John Charles Pierce. Obiskovalci iz Slovenije smo kljub več kot peturni predstavi (skupaj z daljšima odmoroma) uživali od prve minute dalje in občudovali klasično postavitev Wagnerjeve opere, ki je navdušila tako po igralski kot scenski in kostumski plati. Posebej smo občudovali splitsko sopranistko Dubravko Šeparović Mušović. Ob tej priložnosti smo se srečali s prijatelji iz Zagreba, med katerimi je bil tudi najzvestejši častilec Jožeta Gostiča in iskreni prijatelj dr. Vladimir Kra-njčevič. Posebno presenečenje pa so nam zagrebški prijatelji pripravili v obliki domačih dobrot. Hvala! Zbor in orkester Consortium musi-cum sta bila zadnja, ki sta nastopila v okviru 12. Gostičevih dni. Skupaj s solisti pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, častnega člana Kultur-
nega društva Jožeta Gostiča, ki se je kot dirigent posebej odlikoval, so pripravili koncertno izvedbo opere Arthura Sullivana Gondoljerji ali Kralj Baratarije, za katero je libreto napisal William Gilbert. V komični operi v dveh dejanjih so peli solisti: Mateja Arnež Volčanšek, Elena Do-bravec, Polona Kopač, Theresa Plut, Rok Bavčar, Peter Martinčič, Matjaž Stopinšek, Marjan Trček in Janko Volčanšek. Opera je bila prijeten zaključek letošnjih Gostičevih dni. Prepričana sem, da bodo 13. Gostičevi dnevi, kljub za nekatere nesrečni številki, srečni, kot so srečni člani in članice KD Jože Gostič, ki že razmišljajo, katere nove plati velikega tenorista nam bodo pokazali v naslednjem letu. Vsem organizatorjem iskrene čestitke, vsem nam pa veliko tovrstnih prireditev.
Vera
knjižnica v Domžalah kot mestni dnevni prostor
Pogovor z mag. Barbaro Zupanc Oberwalder, direktorico Knjižnice Domžale
Kratek pogled v zgodovino
Začetki knjižničarstva segajo v leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Bralno društvo Domžale. O delovanju tako društva kot knjižnice žal ni poročil. Domžalski župnik Franc Bernik v svoji knjigi Zgodovina fare Domžale piše, da je takratno dijaštvo 8. septembra 1904 ustanovilo potovalno prosvetno knjižnico, katere namen je bil, da bi s širjenjem slovenskih knjig napeljevali ljudi k branju in s tem tudi k večji izobrazbi. Ko so dijaki doštudirali in se zaposlili, je knjižnica prenehala z delovanjem in v okviru Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva je leta 1904 zaživela tudi knjižnica. V tem letu so jih prebrali 43, število prebranih knjig je do leta 1908 naraščalo, saj je doseglo kar število 2.038, nato pa je do leta 1914 število prebranih knjig upadalo, saj so jih prebrali samo 664, tak^o, da so v teh letih skupno prebrali 13.660 knjig. Prva svetovna vojna je društveno knjižnico skoraj uničila. Ze prej poškodovane knjige so prišle v roke slovenskim vojakom ranjencem, ki so bili nastanjeni v Društvenem domu, kjer je imela svoje prostore tudi knjižnica. Velik^o knjig je bilo pošk^odovanih in uničenih. Zaradi povojne draginje se je knjižnica le počasi opomogla in je šele proti k^oncu leta 1922 spet imela nad300 k^njig, v letu 1939pa ž^e 663. Knjig so prebrali veliko manj, kakor pred vojno, ker je bila vpeljana izpo-sojnina. Knjižnica si je hotela s tem zagotoviti svoje dohodke in s tem možnost za razširitev. Da bi pa bila lažje dostopna svojim bralcem, so jo leta 1940premestili iz Društvenega doma v kaplanijo. Odprta je bila ob nedeljah in praznikih, za izposojo so skrbeli člani Fantovskega odseka Domžale. Okupatorje knjižnico povsem uničil. Ko so se končale grozote druge svetovne vojne, je učiteljica Gizela Uše-ničnik do julija 1946 v Društvenem domu, sedanji Glasbeni šoli, uredila knjižnico, za katero so Domžalčani dobili 476 knjig iz zbirnega centra v Ljubljani, nekaj pa so jih pridobili še s strani sokolske knjižnice in pa darov posameznik^ov. Ob ustanovitvi je ime
la knjižnica vsega skupaj 540 knjig, število bralcev za to leto ni znano, bilo pa je izposojenih 223 knjig. Leta 1949 je knjižnico prevzelo Sindikalno kulturno umetniško društvo in kot posebno sekcijo ustanovilo tako imenovano Prešernovo knjižnico ter jo upravljalo do k^rmca leta 1955. Leta 1950 so zaposlili knjižničarko Mimi Privšek, ki je to službo vestno in natančno opravdala vse do upokojitve leta 1976. Čitalnico je knjižnica dobila šele 1978, po večletnih prizadevanjih Delavske univerze in Kulturne skupnosti. Prvega oktobra 1960je bila ustanovljena Občinska knjižnica Domžale. Njena dejavnost pa ni bila omejena samo na izposojo knjig v Domžalah, Mengšu in Moravčah. Preko potujoče knjižnice je zadovoljevala potrebe prebivalcev po knjigah v drugih bolj oddaljenih krajih občine, kjer niso imeli lastnih knjižnic. 22. oktobra 1964 je bila knjižnica preimenovana v Občinsko matično knjižnico Domžale. Posebne omembe vreden je 1. julij 1987, ko je bila ustanovljena delovna organizacija Knjižnica Domžale, najprej v ustanavljanju, skupščina Kulturne skupnosti Občine Domžale pa ji je zagotovila zagonska sredstva. Ob koncu leta 1996 je nastala potujoča knjižnica v sodelovanju knjižnic Domžale in Kamnik ter Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. To je seveda le nekaj zgodovinskih utrink^ov. Oktobra 2005 je na stežaj odprla vrata nova, sodobno multimedijsko in računalniško opremljena knjižnica in tako na najlepši način proslavila svoj 101. rojstni dan. Nov kulturni hram zagotavlja prijazno in spodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti obiskovalcev in s tem pomaga ljudem pri uresničevanju njihovih osebnih ciljev, podpira razvoj bralne kulture in vseživljenjskega izobraževanja, omogoča druženje in sprostitev ter spodbuja ustvarjalnost. O tem bi se dalo še mnogo kaj reči, toda sedaj raje prisluhnimo prijazni, za pogovor odprti in vsestransko razumevajoči gospe Barbari Zupanc Oberwalder, direktorici Knjižnice Domžale.
Gospa direktorica, danes je najino drugo srečanje. Prvo mi ostaja v zelo lepem spominu, pa bi vas najprej vprašal, ali imate radi svoj poklic.
Prepričana sem, da je moj poklic eden najlepših poklicev sploh. Biti knjižničar, bibliotekar pomeni posebno poslanstvo. Kdor tega poklica ne opravlja z dušo, tukaj trpi. Delo knjižničarja nasploh premalo poznamo in zato verjetno tudi premalo cenimo. To je eden izmed najstarejših poklicev in v sebi skriva nešteto lepot, poznanih predvsem nam, ki smo s knjižnicami vsakodnevno povezani, ki poznamo delo v knjižnicah in s knjigami v vseh podrobnostih. Vsak dan se naučimo nekaj novega in vsak dan je popolnoma drugačen od drugega. Življenje celotne družbe odseva v naših prostorih. Ljudje berejo tisto, kar jih zanima in kar jih zadeva. Praktično vsa znanja sveta so skrita v knjigah in vsak dan smo obkroženi s tem obiljem modrosti. Če dobro pomislim, je biti knjižničar velik privilegij.
Ali konkretno učenci razredne stopnje pogosteje obiščejo knjižnico kot učenci predmetne stopnje in katere knjige si največkrat izposodijo ?
Opažamo razlike med organiziranimi in individualnimi obiski. Popoldan je več mlajših otrok, ki pogosto prihajajo v knjižnico skupaj s starši, dopoldan pa nas obiskujejo skupine razredov. V letu 2010 nas je obiskalo 47 razredov osnovnih šol, prevladujejo pa učenci predmetne stopnje, saj so nas preko projekta Rastem s knjigo obiskali vsi sedmošolci iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Najbolj izposojene knjige za najmlajše so klasična dela: Pedenjped, Muca Copatarica, Čudežni vrt, Bi se gnetli na tej metli?. Najbolj izposojene knjige za mladino pa so: Matilda, Dragi Zaza, vampirska trilogija Somrak, Mlada luna, Mrk.
Približno koliko knjig je v naši
knjižnici? Ali izposojate tudi knjige v tujih jezikih?
V naši knjižnici, ki pokriva celotno področje bivše domžalske občine, je skupaj 231 tisoč enot knjižničnega gradiva - knjig, videokaset, zgoščenk in ostale multimedije. Samo v Domžalah hranimo več kot 150 tisoč knjig in ostalih zapisov, tako v slovenskem kot v številnih tujih jezikih.
Ali redno sledite novostim na knjižnih policah? Katera knjiga je najbolj brana?
Novosti na knjižnih policah redno spremljamo in se pokušamo hitro odzivati. Praktično vsi bibliotekarji sodelujemo pri izboru knjižničnega gradiva; našo nabavno politiko pa dopolnjujejo tudi uporabniki s svojimi predlogi. Nove knjige hitro najdejo prostor med našimi policami, običajno pa še hitreje zaidejo v roke naših uporabnikov. Najbolj brane knjige v zadnjem obdobju so: Saga o Hallgerd, Formule ljubezni, Župnikov zverinski služabnik, Gospodarji senc, Tek za zmajem.
Ali vas lahko vprašam, katera je vaša najljubša knjiga? Ali ste kdaj razmišljali, da bi tudi sami napisali kakšno knjigo?
Sama sem strastna bralka. Na domačih knjižnih policah imam ponavadi več knjig, ki jih berem. Ena je običajno strokovna, ena leposlovna, vsak dan pa zagotovo preberem vsaj eno slikanico ali pravljico, ki bogati mene in mojo najmlajšo hčer. Opažam, da tudi večji otroci radi poslušajo zgodbe in vedno prisluhnejo, ko s petletnico prebirava knjige. Trenutno berem zbirko slovenskih ljudskih pravljic Za devetimi gorami in Bog majhnih stvari. Sicer pa so mi v zadnjem času blizu azijski in slovanski avtorji. Zelo različni so, vendar ima dobro napisana zgodba podobne zakonitosti. Občasno razmišljam, da bi knjigo
napisala tudi sama, toda ta želja bo verjetno počakala kakšno mirnejše obdobje mojega življenja.
Ob zakonsko obveznih dejavnostih, ki jih knjižnica mora opravljati, se vaša knjižnica lahko postavi še s kakšnimi idejami, koncepti, ali celo projekti, ki jih izvajate in bi jih želeli posebej izpostaviti.
Naša knjižnica je prava zakladnica idej. Promovirati dobro, kakovostno knjigo - to je tisto, kar želimo doseči z našimi številnimi projekti, ki jih izvajamo predvsem v zadnjih letih. Pri delu z najmlajšimi bralci izpostavljamo projekt družinskega branja Pravljični palček, ki ga trenutno zaključujemo. Letos je sodelovalo več kot 1.370 otrok in vzgojiteljic oziroma učiteljic ter prav toliko staršev, ki so otrokom prebirali pravljice in pesmice. Naša novejša projekta nastajata v sodelovanju s Plesno šolo Miki v dveh projektih, Zaplešimo v pravljico, t.j. pravljica s plesno animacijo in Gibalna igralnica za najmlajše. Bralni klub v sodelovanju z OŠ Rodica in OŠ Dob je oblika dela, ki je namenjena spodbujanju bralne kulture otrok v prednajstniškem obdobju. Za skupine otrok smo pripravili srečanja z ustvarjalci - pisateljico Ido Mlakar, pesnico in pisateljico Zvezdano Majhen in ilustratorjem Juretom Kraljem. Tudi na področju bralne kulture za odrasle uporabnike veliko delamo. Posebej lahko pohvalim naš avtorski projekt Pravljice za odrasle, kjer bibliotekarja bereta in analizirata pravljice. S tem zanimivim projektom sta se kolega predstavila tudi v Cankarjevem domu na Kulturnem bazarju 2011. Drugi večji projekt je bralna značka za odrasle - Okusimo besedo, kjer zahtevnejšim bralcem ponujamo »okusno« leposlovno in strokovno gradivo.
Zakaj se vam zdi potrebno imeti takšna projektna dela in kaj želite z njimi sporočiti naši lokalni skupnosti?
Branje kakovostnih knjig človeka zagotovo bogati in prepričana sem, da
je dobra knjiga pot h kakovostnejšemu življenju posameznika in družbe nasploh. Knjige nas popeljejo v neznane kraje, v nove svetove, v drugačne dimenzije. Življenje v knjigah nima omejitev. Po drugi strani pa so v knjigah skrite vse modrosti tega sveta. Samo odpreti jih moramo.
Kako boste pričakali neizogiben prihod e-knjige in kaj menite o miselnosti določenih strokovnjakov o nezdružljivosti knjižnice in e-knji-ge, saj se zdi, da e-knjiga knjižnic sploh ne potrebuje ?
Zaposleni v knjižnicah smo vedno bili usmerjeni h knjigam, uporabnikom in informacijam. Sledili smo novostim, v Domžalah pa smo znani tudi po tem, da smo novosti običajno uvajali med prvimi. Le na prvi pogled je slika takšna, da e-knjiga fizične knjižnice ne potrebuje, toda zadaj so skriti številni dejavniki, ki pričajo o nasprotnem. To je širša zgodba, v katero so zagotovo vpeti tudi založniki.
Se naša knjižnica lahko primerja z našimi knjižnicami na širšem ljubljanskem področju in če, katera so tista področja, ki jih lahko izpostavite kot »boljša in uporabniku bolj prijazna«?
Domžalska knjižnica je zagotovo primerljiva s knjižnicami na širšem ljubljanskem območju. Prepričana sem, da smo z izborom gradiva, s projekti promocije kakovostnega branja in nenazadnje s samim prostorom med najboljšimi v Sloveniji. Zavedamo se, da smo tukaj za uporabnike, za občane Domžal in okolice.
Knjižnica postaja vedno bolj središčna opora lokalni skupnosti, zato se od nje pričakuje vedno večja aktivnost v povezovanju in izobraževanju ljudi. Kako se vam ta povečan obseg dela pozna s kadrom?
To je resnično eden naših večjih problemov. Domžalska knjižnica se ahko pohvali z enim izmed največjih obiskov in izposoj v primerjavi z ostalimi slovenskimi splošnimi
8. APRIL 20II
kultura
17
DRAMSKA SKUPINA KULTURNEGA DRUSTVA GROBUE - USPESNA 18. PREMIERA IN VSI NADALJNJI NASTOPI
Jara meščanka navdušila gledalce
Spo
Košenina in Stane Cotman odločila, da bi v Krajevni skupnosti Jarše-Ro-dica ustanovila kulturno društvo. Po kratkih pripravah je bil 3. septembra 1993 občni zbor novega kulturnega društva, ki bo čez dve leti praznovalo svojih prvih dvajset let, v katerih so oblikovali več pevskih zborov in dramsko sekcijo, za katero lahko rečemo, da je ena od najboljših v naši občini, saj ni bilo leta, ko ne bi uprizorili domače dramske predstave. Pod vodstvom režiserja Evstahija Modra so začeli z igro Naše mesto, ki so jo vadili v kulturnem domu v Dobu. Predstava, katere premie-ro smo gledali 12. marca 2011, Jara meščanka, pa je že 18. predstava Kulturnega društva Groblje. Predstave v zadnjih letih režira Drago Plevel, ki je skupaj z igralci in drugimi sodelavci na oder postavil komedijo znanega komediografa Jovana Ste-rije Popovića, o kateri največ pove razširjeni naslov: Smešna nadutost in pogospodena butica. Poslovenila sta jo Rade Pregarc in Ferdo Delak, priredil in režiral pa Drago Plevel. Na prijetni sceni, kjer je pomembno vlogo odigralo zrcalo, predvsem pa čudovite »nobel« obleke glavnih igralk; bogate vdove, Feme, ki jo igra Mojca Hribar, vdove opankarja, ki je znal le šivati opanke in zbirati denar in je bil, podobno kot njen brat Mitar (Vili Kaker) in ravnoprav zaljubljena hči Eva (Pika Polona Penca) kmeta-vzar. Bogata vdova hoče biti gnadljiva gospa, oblečena po zadnjem modnem žurnalu. Prisega na Pariz in njegovo modo. Pri tem ji uspešno pomaga Sara (Alenke Dovč), »nobel« gospa, za katero šele na koncu izvemo, da je bila kuharica pri »nobel« družini, ne-
kaj pomoči pa gnadljivi gospe ponudi tudi prenovljena Johana (Urške Maje Jamnik), ki ji pri preobleki uspešno sledi, sicer pa računa le na to, kaj si bo s tem pridobila. Sledimo neskončnim željam bogate vdove, ki po moževi smrti želi postati »nobel« in to zahteva tudi od svojih bližnjih, najbolj od hčere Eve, ki ji niti slučajno ni zato, da bi mamici ustregla s poroko z Rožičem, filozofom (Franci Kovač - le kdaj se je naučil tako filozofirati), ne pa s svojo ljubeznijo, Vasilijem (Rok Rode), s katerim v začetku ni zadovoljeni niti njen stric Mitar. V komediji zmešnjav ima pomembno mesto loterijski listek, ki se nenavadno izgubi, pa v zadovoljstvo mladega para na koncu tudi najde - z bogatim dobitkom. Gledalce sta s svojo »nobel« mešanico slovenščine, francoščine, če je treba, tudi angleščine, zabavali Fema in Sara, medtem ko je dekla Ančica (Aleša Tomašič) le štela denarce, ki jih ji je prinašalo naslavljanje nekda-
nje mojstrice z gnadljivo gospo. Po zapletih, v katerih se je filozof Rožič odločal med poroko z mamico, ki je bila prav navdušena nad njim, ali hčerko, po čisto domačim zmerjanjem brata - »kmetavzarja«, ki ga je bila deležna »nobel« gospa, se je komedija razpletla v srečni konec: Eva se bo poročila z Vasilijem, ki je zadel visok dobitek, pri katerem je upošteval število njenih poljubov; mamica pa bo vsaj nekaj časa ostala mojstrica v nekdanji opankarski delavnici. Pa ne zato, ker bi se spremenila, temveč le zaradi bratove obljube, da bo potem lahko kot preprosta ženska odšla v Pariz in živela kar s tremi moškimi ... Kakšna sreča!
Za odrom so pomagali Marjeta Plevel, ki je poskrbela za masko in kostume, Martin Leban in Anton Ko-šenina, ki sta postavila sceno, Boris Presekar je bil šepetalec, tehnika sta bila Matej in Marjan Jeretina, Anton Košenina pa je skupaj z Borisom Presekarjem poskrbel tudi za sceno.
Jara meščanka je prava komedija, v kateri bogata vdova pokaže vso smešno nadutost in pogospodeno butico. Na vsak način skuša preoblikovati svoje najbližje, ki niti slučajno nimajo čuta za nobleso, v »nobel« ljudi, kar pa ji ne uspe, kot ji kljub francoskim vzdihljajem in večnim »ko min fo« (le kaj to pomeni!) ne uspe omrežiti filozofa - stihotvorca, ki še kako dobro ve, kaj je najbolje zanj. Komedija, v kateri tudi ugotovijo, da denarja ne boš dobil, če si pošten, je bila prijetno tekoča in gledljiva, tudi poučna, predvsem pa priložnost za smeh in veselje. To pa je tudi pomembno. Upamo, da bomo komedijo, kjer je treba pohvaliti prav vse, videli tudi na katerem od festivalov. Iskrene čestitke Kulturnemu društvu Groblje, ki so mu pri postavitvi pomagali tudi Občina Domžale, Javni
dejav
Območna enota Domžale, Krajevna skupnost Jarše-Rodica in Lek d.d. Ob koncu je v imenu Zveze kulturnih društev Domžale ustvarjalcem -Dramski skupini Kulturnega društva Groblje - čestitala Tadeja Capuder, mi pa si le želimo, da bi Dramska skupina KD Groblje tudi v prihodnje ob primernih pogojih za delo razveseljevala ljubitelje tovrstnih predstav.
Vera

študijski krožek nadaljuje z delom
Stalna razstava z vizijo zbirke slamnikarstva na Domžalskem
Študijski krožek, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale išče poti, cilje in sredstva, ob pomoči katerih bi čim prej v Domžalah postavili razstavo o slamnikarstvu, nadaljuje s svojim delom. Dobivamo se na štirinajst dni. Zadnja dva sestanka konec marca oz. v začetku aprila sta bila namenjena iskanju odgovorov na najbolj osnovna vprašanja, povezana z našim ciljem. Tako smo na vprašanje KAJ HOČEMO, odgovorili: Hočemo postaviti stalno razstavo z vizijo zbirke slamnikarstva na Domžalskem. Z njo želimo širiti vedenje ter vzbuditi in krepiti zavest o domžalski slamnikarski dediščini. Na vprašanje ZA KOGA, smo odgovorili, da bo razstava namenjena nam, prebivalcem Občine Domžale in širše okolice ter obiskovalcem iz Slovenije in tujine. Kar precej časa smo razpravljali in razglabljali o tem, kakšna je ZGODBA razstave. Ta naj bi prikazala celoten razvoj slamnikarstva na Domžalskem. Vrstni red vsebin pa bo naslednji:
-	začetki slamnikarstva;
-	od slame do kite;
-	od kite do slamnika; pri tem se omeni tudi ostale predmete, izdelane iz slamnate kite (copati, cekarji, podstavki
-	domači slamnikarji;
-	industrializacija slamnikarstva;
-	domžalski slamnikarji po svetu;
-	zaton;
-	spomin.
Zelo pomemben je bil odgovor na vprašanje PROSTOR. Zaenkrat smo odgovorili, da so to zgornji prostori dvorane Godbenega doma Domžale (Knjigarna in galerija Beseda). Ob tem je še kar precej odprtih vprašanj, na katera bo zlasti morala odgovoriti Občina Domžale. Na zadnje vprašanje - KAJ IMAMO, smo lahko ugotovili, da imamo veliko predmetov (Medobčinski muzej Kamnik, zasebna zbirka Matjaža Brojana, morebitni drugi zbiralci), prostor (potreben je še dogovor!), znanje, voljo, željo in vizijo - vse to pa naj bi bilo dovolj, da postavljeni cilj dosežemo.
Vera
knjižnicami, presegamo praktično ^se standarde, število zaposlenih pa tej nadstandardni obremenitvi žal ne sledi. Verjamemo, da nam bodo v pomoč nove tehnologije, ki bodo olajšale predvsem najbolj rutinska dela, v kakšnem drugačnem gospodarskem ciklu pa bomo verjetno lahko več kot le razmišljali o dodatnih zaposlitvah.
V	nacionalnem kontekstu je zadnje čase velika debata o prevelikem številu javnih zavodov, ki jih financirajo občine. Kaj menite o racionalizaciji na tem področju (možnost združevanja zavodov, ukinjanje, ipd.)?
Prepričana sem, da ljudje, ki razmišljajo o tem,poznajo pojem »javno dobro«. Tudi ali pa predvsem v času recesije je nujno potrebno zagotoviti dostop do informacij, znanja, družabnih stikov vsem, še posebej pa socialno ogroženim in prizadetim. Knjižnica je tako odprt javni prostor za vse, da bi zmanjševanje sredstev za njeno delovanje zagotovo imelo kratkoročne, ne le dolgoročne posledice. Zagotovo pa je res, da rezerve obstajajo v informatizaciji in debirokratizaciji celotnega javnega sektorja. Zgodba je celovita in zapletena, tudi rešitev ni enostavna.
V	Domžalsko-kamniških novicah sem 15. marca zasledil povabilo k uporabi nove pridobitve v naši knjižnici »knjigomata«, ki bo nam in vam v pomoč pri hitrejšem izposojanju knjižničnega gradiva. Ali si na knjigoma-tu knjižnično gradivo lahko le izposojamo in ga podaljšujemo
Ali bi lahko povedali kaj več o tem?
Knjigomat je prvi izmed tehnoloških novosti, ki jih bomo slušali umestiti v naše delovno okolje.
V	prvi fazi smo se odločili, da ga bomo uporabljali za izposojo in podaljševanje knjižničnega gradiva, kdaj kasneje morda tudi za vračanje. V načrtu imamo tudi RFID sistem in zunanji knjigomat za vračanje knjižničnega gradiva. Vse novosti sledijo tehnološkemu razvoju in potrebam naših uporabnikov.
Ker sva že pri izposojanju: koliko izposoj ste imeli v letu 2010 in koliko članov ? Koliko gradiva ima knjižnica, mislim številčno
ali procentualno po sklopih kot naravoslovje, družboslovje, lepo-slovje,^ ? Kakšne načrte imate za prihodnost glede tega? Gre morda za še kakšno izboljšavo ?
V	letu 2010 smo imeli v celotni domžalski knjižnici 759.654 izposoj knjižničnega gradiva. Skupaj nas je v naših prostorih obiskalo več kot 318 tisoč uporabnikov. Največ so si izposojali leposlovne knjige, velika je izposoja otroških knjig, v širšem prostoru pa smo znani po tem, da imamo tudi zelo kvalitetno zbirko strokovnega gradiva - tako družboslovnega kot naravoslovnega. Naši uporabniki so naša prva in najpomembnejša javnost. Slediti njihovim potrebam, se odzivati na njihove želje in vključevati strokovne standarde - to so naša merila.
Zanima me tudi kadrovska sestava, letni proračun za knjige in ostale dejavnosti; kakšne dejavnosti poleg izposoje še opravljate?
V	vseh petih knjižnicah in izpo-sojevališču je skupaj zaposlenih 29 ljudi. Vsak teden je knjižnica skupaj z vsemi enotami odprta 157 ur za uporabnike, poleg tega moramo vse gradivo ustrezno strokovno obdelati, opremiti, selekcionirati, izločati skladno s standardi ^ Občina Domžale bo letos za knjižnično gradivo namenila nekaj več kot 76 tisoč EUR, del bomo pridobili na razpisu Ministrstva za kulturo, del pa bomo prispevali sami iz neproračunskih sredstev. Za organizacijo dogodkov in prireditev Občina Domžale letos namenja 24 tisoč EUR. Manjši del sredstev pridobimo na evropskih razpisih.
Dnevno izvajamo biblopedagoške dejavnosti za praktično vse starostne skupine in organiziramo številne dogodke. V letu 2010 jih je bilo skupaj kar 984 - več kot trije na delovni dan. Področje, ki ga lahko izpostavimo in je blizu tudi uporabnikom, je domoznan-stvo. Domoznanstvo je posebna dejavnost, ki obsega zbiranje, evidentiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje tistega knjižničnega gradiva, ki ga knjižnica s svojo celotno dejavnostjo pokriva. Zbiramo domoznansko gradivo za območje vseh petih občin. Osnovni namen domoznanske dejavnosti v knjižnici je, da omogoča
uporabnikom dostop do gradiva in informacij o domačem okolju. Posedujemo bogato zbirko starih razglednic in upamo, da nam bo v nekaj letih uspelo izdati tudi knjigo, v kateri jih bomo predstavili.
In računalniški oddelek? Zakaj ga programsko ne posodabljate z najbolj osnovnimi internetnimi aplikacijami, kot so Java in Flash Player, ker namreč uporabniki ne morejo dostopati do določenih spletnih strani, ki zahtevajo te posodobitve?
V spomladanskem obdobju poso-dab
jamo računalniški sistem. Vsi javni računalniki so opremljeni s programsko opremo deepfreeze. To pomeni, da se računalnik več-
krat dnevno vzpostavi na prvotno stanje. Za prijavo v sistem skrbi poseben program MyPC. Politika Mypcja določa, da se računalniki prižigajo samo med delovnim časom knjižnice. Novi sistem MyPC4, ki ga ravnokar implementiramo, bo omogočal, da se bodo računalniki enkrat tedensko samodejno posodabljali.
In kako je z digitalnimi bralniki in digitalnim gradivom? Amazon Com spletna trgovina ima več
digitalnih knjig kot papirnih
bi bila prava poslastica za ekologijo ^ Ali MKL
Nekaj takšnega 1
- Mestna knjižnica Ljubljana ima 5 bralnikov tipa Kolibri ^ Ali lahko rečete tudi kaj o tem?
E-knjige in e-bralniki so trend zadnjega obdobja. Knjižnice se jim zagotovo ne bomo mogle ogniti, ampak jih bomo morale na takšne ali drugačne načine vključevati v našo dejavnost. V Knjižnici Domžale smo v ta namen osnovali skupino strokovnih delavcev, ki se bodo s tovrstnimi novostmi temeljito seznanili in analizirali trenutno stanje ter skušali predvideti smeri razvoja. Ocenjujemo, da je ponudba založnikov na tem področju v Sloveniji še zelo majhna. Stvari se bodo pričele intenzivneje dogajati, ko se bo slovenski založniški svet odprl tudi za te možnosti, kljub naši veliki želji, da bi storitve ponudili našim uporabnikom že sedaj, po vzoru svetovnih splošnih knjižnic. Ne samo, da je ponudba e-knjig skromna, prav tako je skromna ponudba e-bralnikov, takih, ki bi bili primerni za upo-
rabo v knjižnicah pa trenutno skorajda ni. Tudi ponudba velikih svetovnih trgovcev in založnikov, kot npr. Amazon.com, Barnes & Noble, je trenutno še vedno izključno orientirana v prodajo fizičnim osebam in ne knjižnicam. Kljub temu so nekatere velike svetovne splošne knjižnice našle pot in uspele tovrstno ponudbo vključiti v svoje zbirke, kar je v prihodnosti tudi naš cilj, tako preko bralnikov kot online dostopa. Seveda bomo zagotavljali enako ponudbo fizičnega gradiva kot do sedaj, ponudbo bomo le nadgradili. Verjamemo, da je bodo vesele tako mlade kot malo starejše generacije naših uporabnikov. V domžalski knjižnici sledimo svetovnim smernicam in v naši zbirki so tako že več let vključene plačljive elektronske baze, ki pa so za uporabnike seveda brezplačne: Ebsco Host Research Databases, Grove Music Online, Grove Art Online, Berg Fashion Library, Encyclopedia Britannica Online, omeniti moramo tudi spletne portale, kot so AJPES, lUS-Info, dLib, Kamra in spletne revije npr. Finance, Podjetnik ^ Ponudbo občasno dopolnjujemo. Prednost spletnih revij in časopisov je v možnosti hitrejšega iskanja in dopolnjevanja želenih informacij. V letu 2010 smo digitalizirali lokalne časopise: Občinski poročevalec, Slamnik, Mengšan, Rokovnjač, Novice iz Moravške doline in Odsev, ki se nahajajo v Digitalni knjižnici Slovenije - dLib.si. Z digitalizacijo občinskih glasil smo izboljšali do teh virov in poskrbeli hovo ohranitev.
dosto za nji
sleni v knjižnicah. V zadnjem času namreč ni več težko poiskati informacijo, težava je v tem, ali je ta informacija prava, resnična, točna.
Vprašanj nam še ne zmanjka, pa naj bo za tokrat dovolj, razen če želite še vi, osebno, nagovoriti uporabnice in uporabnike naše knjižnice. Gospa direktorica, najlepše se vam zahvaljujem, tudi v imenu posebej zainteresiranih, za vse vaše besede in velikodušnost. Lepo se imejte in enako pozdravite vse, čez katere ste postavljeni. Glede na to, ker tako z ljubeznijo, kot s profesionalnostjo opravljate svoj oklic, kar ne ostaja skrito našim očem, vam iskreno želim še kakšen mandat, da boste briljirali tudi v prihodnje. Dovolite še, da vam osebno,
kakor tudi vsem vašim doma in v službi, zaželim lepe duhovno in tudi sicer bogate velikonočne praznike.
Domžalski knjižničarji smo ponosni na to, da nas naši obiskovalci sprejemajo, da se k nam dnevno vračajo. Verjamemo, da imamo kakovostno ponudbo in omogočamo kakovostno preživljanje časa. Brechtova misel velja tudi v tem norem, hitrem svetu, ki pogosto ne omogoča niti osnovne refleksije: »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« Zato vabim vse tiste občane, ki nas še niso obiskali, pridite in posezite po knjigah. Zagotavljam vam, da ne bo nikomur žal.
Ivan Kepic
Vse več podjetij se odloča tudi za digitalne revije, ki pa že dolgo niso več le spletne revije, temveč da gre za nov interaktivni multi-medij. Ali drži, da je pri urejanju digitalnih revij najpomembnejše to, da ne gre le za reprodukcijo tiskane revije? Ali velja, da mora digitalna izdaja bralca angažirati bolj kot ga lahko tiskana revija ali katerakoli spletna stran ^ Ali je res, da je v primerjavi s spletno stranjo digitalna revija učinkovitejša za 20-25 odstotkov?
Na splošno velja, da so na svetovnem spletu novice hitrejše - tako tiste preverjene, kot tudi nepreverjene. Selekcija obilja informacij -to bo verjetno eno izmed področij, s katerimi se bomo v prihodnosti še bolj intenzivno ukvarjali zapo-
Kaligrafinja Katarina z veliko ljubeznijo prenaša znanje kaligrafije na svoje »učenke in učence«.
Kaligrafija za otroke
Tečaji kaligrafije se že skoraj leto dni odvijajo v kavarni Veronika v Kamniku, vodi jih kaligrafinja iz Domžal, Katarina Rojc, vsako prvo soboto v mesecu. V Kulturno umetniškem društvu Jožeta Karlovška si prizadevamo, da bi bile tovrstne delavnice organizirane tudi v Domžalah.
Naše babice in starši so imeli v šoli tudi predmet lepopisja, kjer so se učili lepe, estetske pisave, če pogledamo njihove stare zvezke, se ne moremo načuditi lepoti ročne pisave. Računalniki in sodoben način življenja sta lepo, ročno pisavo potisnila na rob, pa kljub temu se v
poslovnem svetu že pojavlja trend, da morajo kandidati za odgovorna prosta delovna mesta k svoji vlogi priložiti tudi motivacijsko-predsta-vitveno pismo, napisano ročno, kajti ni skrivnost, da pisava marsikaj pove o osebi.
Ravno zaradi tega se v našem društvu, Kulturno umetniškem društvu Jožeta Karlovška, prizadevamo, da bi tudi v Domžalah pričeli z izvajanjem brezplačnih delavnic kaligrafije, tako za otroke, kot tudi za odrasle. Verjamemo, da tudi lepa pripomore k uspehu na poslovnem področju.
Katarina Karlovšek
18
kultura
8. APRIL 20II
51. OBMOCNO SREČANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV
Pojem, pojem, če sem star in če sem mlad
Nadaljevanje s prve strani
Koncert prvega dela 51. območnega srečanja odraslih pevskih zborov, 25. marca 2011, v dvorani Kulturnega doma Vir je začel Dekliški pevski zbor Moj spev pod vodstvom zborovodje Petra Pogačarja, ki letos praznuje peti rojstni dan. Predstavil se je z mladostno svežino in programom, v katerem so prišli do izraza mladi glasovi. Moški pevski zbor Lipa Trojane poje že od leta 1984. Pevci pod vodstvom Jerneja Pikla oživljajo slovensko ljudsko pesem, prijetno so presenetili s pesmijo So mi rekli, da te ni, Rudija Bardorferja. Vokalna skupina Dea je javno zapela prvič. Klaro, Vanjo in Urško druži ljubezen do petja, kljub mladosti že ustvarjajo lastne priredbe, pred prikupnimi dekleti pa je še lepa prihodnost. Prvič smo na javnem nastopu zaploskali Mešanemu pevskemu zboru Srednje šole Domžale, nastalem na pobudo profesorjev in dijakov. Vodi jih zbo-rovodkinja Ana Černe. Na kratko -navdušili so že kar na svojem prvem nastopu. Ljudske pevke Kulturnega društva Domžale so pod mentorstvom Mare Vilar zapele tri stare ljudske pesmi, kot jih znajo samo one. Veseli smo, da prav zaradi Marini deklet ne bodo šle v pozabo. Prijetno presenečenje je bil Kvintet Pirnat z mentorjem Luko Pirnatom. Pa ne
le zaradi znane slovenske ljudske Oj, Doberdob in mednarodne The banana boat song, temveč predvsem zaradi želje po nadaljevanju pevskega ustvarjanja svojih staršev. Komorni zbor Mengeški zvon poje že 35 let, rojstni dan s koncertom bodo praznovali aprila. Druži jih prijateljstvo in želja po ustvarjanju vedno novih skladb. Zbor vodi Andrej Prosen. Mešani pevski zbor Šentviški zbor, vodi ga Karel Leskovec, je bil najštevilčnejši, saj so pevci in pevke vseh generacij popolnoma zapolnili sicer velik oder. Pevci in pevke so si podobni v želji spoznavati vedno nove napeve. Njihova Takšna kak je moja žena je na lica poslušalcev privabila smeh. Komorni moški zbor Lek prepeva že 33 let, doma in v tujini, ter se lahko pohvali s številnimi priznanji, ki so jim jih za kvalitetno petje in nastope podelili tudi v tujini. Zbor vodi Milivoj Šurbek, odlikuje pa ga velika zavzetost in številni nastopi. Prijeten koncertni večer s številnimi odličnimi solisti je zaključil Mešani pevski zbor Klas Groblje, njihov je zborovodja Matevž Kink, ki pridno vadi, saj se letos odpravlja na mednarodno pevsko tekmovanje. Malce nenavadna Kaj ti je deklica, je bila kot nalašč za večer, namenjen materam. Strokovnjaki bodo (so) o kvaliteti posameznih zborov povedali svoje, sama lahko rečem, da je bil prvi ve-
izšla je nova domoznanska knjiga Marijana slevca o kraju preserje pri Radomljah
Naš kraj v času, ki je minil ...
Marijan Slevec našim bralcem ni neznan avtor. Ze pred desetletji se je oglašal v naš časopis, tedaj še Občinski poročevalec, z različnimi razmišljujočimi članki. Potem ko se je po premisleku umaknil za več let v samoto, da je lahko uresničil svoje literarne in druge načrte, je uspel nedavno izdati knjigo o svojem kraju - PRESERJAH pri Radomljah. S spoštljivim pristopom do pred-
nikov in njihovega dela je v prvem delu predstavil Preserje z nekaj starimi fotografijami, nato pa v nadaljevanju z zanimivimi razmišljanji in tolmačenju preteklosti posegel na pravzaprav vsa tematska področja, ki obdelana na Slevčev način skoraj v celoti bralcu predočijo kraj, ljudi, čas in dogodke v njem. Slevec je zelo raziskovalno zastavil svoja razmišljanja pri raziskavah hišnih imen, posebno pri razlagah o krajevnem imenu PRESERJE pa bralcu predoči množico zanimivosti, ki jih doslej še nismo mogli prebrati oz. spoznati.
V pričujoči knjigi zaživijo nanovo ljudje iz domala vseh domačij, spoznamo lahko njihove posamične in skupne usode. Avtor je nam in svojemu kraju ohranil vso možno materijo o krajevni preteklosti, ki bi jo bilo kasneje praktično v tem obsegu nemogoče obdelati. Avtor je dal knjigi še sam pečat vsakega človeka - navidez še težko neznatnega in najpomembnejšega je postavil na njemu ustrezno mesto, saj meni, da je vsak od nas postavljeni na ta svet z določenim namenom in poslanstvom.
288 strani obsežna knjiga o domačem kraju je dokument časa za kraj, ki je nekako potisnjen nad uglednej-še Radomlje, Jarše in Domžale, a kot smo ga spoznali, je vendarle kraj z dušo in nekdaj prepoznavno identiteto. Daljši pogovor z avtorjem bomo objavili v eni od prihodnjih številk.
M. Brojan
čer 51. območnega srečanja odraslih pevskih zborov čudovit večer, v katerem smo slišali in videli nezmerno ljubezen do ohranjanja slovenske ljudske in druge pesmi ter veliko pevcev in pevk, ki radi prijateljujejo, se družijo in uživajo v petju.
Da bi jaz znala ...
Nič drugačen ni bil drugi koncert 51. območnega srečanja odraslih pevskih zborov v Grobljah, kjer so obiskovalci popolnoma napolnili dvorano in najprej prisluhnili obema zboroma Društva upokojencev Domžale. Moški pevski zbor Janez Cerar ima več desetletno tradicijo. Fante vodi zborovodja Jože Dolinar in najraje pojejo slovenske ljudske. Vsako l epo kvalitetnejše zapojejo tudi dekleta Zenskega pevskega zbora Stane Habe, ki jih vodi zbo-rovodkinja Marika Haler. Ko enkrat slišite njihovo Rož, Podjuna, Zila, vas ta zlepa ne zapusti. S prvo izvedbo pesmi Toneta Pavčka Črni muc nas je presenetili Mešani pevski zbor Slamnik Ihan, ki jih vodi zborovodkinja Ana Černe, ostali pesmi so izbrali iz bogate ljudske zakladnice. Kvartet Mi, ki poje pod mentorstvom Anžeta Hribarja, si je za svoj program izbral eno ljudsko, eno umetno in eno črnsko, pester program, kakršnih si še želimo. Zenski nonet Vigred združuje devet prijateljic, ki so svoj prosti čas sklenile nameniti petju. Njihova mentorica je Ana Kešnar. Letos so praznovale prvih dvajset let uspešnega petja. Veliko pojejo na različnih prireditvah in imajo najraje priredbe ljudskih pesmi. Mešani pevski zbor Hippemus deluje v okviru Društva mladih Dob. Vodi jih zborovodkinja Mateja Starbek Zorko. Poleg letnega koncerta radi nastopajo tudi na različnih prireditvah, prijetno so presenetili z večno uspešnico Down By the Riverside. Moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica, vodi ga Igor Velepič, se je predstavil z mednarodnim programom, Mešani
pevski zbor Svoboda Mengeš, zborovodja je Aleksandar Spasič, pa se lahko pohvali, da bo drugo leto praznoval štiridesetletnico uspešnega prepevanja. Vsi v zboru so soglasni, da jih druži veselje do petja, pa radi se smejejo in zabavajo ter so radi skupaj. Moški del KZ Limbar Moravče, pevci se krajše imenujejo tudi Narciski, je pod vodstvom Tomaža Pirnata zapel znano pesem Davorina Jenka Vabilo, prisluhnili pa smo tudi rožanski ljudski in K-k-k-Kat-ty, Komorni zbor Limbar Moravče, vodi ga Tomaž Pirnat, pa poje od jeseni leta 1996. Za njimi so številni nastopi ter priznanja, v Grobljah so se predstavili z mednarodnim programom. Marko Tiran vodi Moški pevski zbor Radomlje, ki se lahko pohvali s 40-letno tradicijo ter številnimi nastopi doma in v tujini. Lepo so zapeli makedonsko Bolen mi leži ..., narodno iz Šaleške doline Ko lani sem tod mimo šev nastop pa zaključili še z najbolj znano Ipavčevo Domovini. Precej manj let ima Grajski oktet z mentorjem Petrom Pirnatom. Njihova zgodba se je namreč začela pisati v letu 2006. Odlikujeta jih resnost in zagnanost, ki dvigata kvaliteto njihovega petja. Preden je zavesa za letošnjim 51. območnim srečanjem odraslih pevskih zborov za letošnje leto padla, smo prisluhnili še Kulturnemu društvu Domžalski komorni zbor z zborovodjem Fernandom Mejia-som. Fantje in dekleta pojejo že od leta 1987 in so gostovali po domovini in tujini, posneli kaseto slovenskih ljudskih pesmi ter številne zgoščenke, pohvalijo pa se lahko tudi z uspehi na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Vsi zbori so tudi v Grobljah iz rok Pavla Pevca, tajnika Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale, prejeli spominska priznanja, obiskovalci pa dva res imenitna pevska večera. Hvala, spoštovani pevci in pevke. Naj nas petje tudi v prihodnje povezuje in združuje!
Vera
KONCERT
—''KLAPE
SUBRENUM
Petek, 15. april 2011 ob 20. uri
DVORANA KULTURNEGA DOMA GROBLJE
Prodaja vstopnic: Trgovina Vistra d.o.o., Papirnica Lipa - Preserje in eno uro pred predstavo. Dodatne informacije: 031 357 444
ril
Al£-1 POSLÍIVNE REŠm/E AleB Osohlk&pL
nrâHtaOdsenHiu 4onunpíufiií »poslHil» iï«ï n baiičak omq * piMif i W kmafalnqH: SIL 1% T-1IV » «brb «hId n tiIh i*iibt * pHlirbt^priHofili pipdii* jwio mito ntfim fifciMMlih pmiiiajiiBBi
041 536 109, www.alG.Gl
8. APRIL 20II
kultura
19
prezrti filmski poklici
togetherNESs
4. FILMSKI FESTIVAL : Nenad Jovičić
7 filmov • 1 premiera pogovori z ustvarjalci brezplačni zbornik natečaj za kratki film osrednji dogodek: okrogla miza

/
scenaristika
18.-21. april 2011 • Ljubljana-Domžale
^^ mjjzejsico PRUŠtVO omj;;; g) Cankarjev dom	HEÙÎS A ^
^ 1 '	VBňt Bffln mm
www.festival-togetherness.si
Natečaj kratkega filma 2011
Muzejsko društvo Domžale, v sodelovanju z Občino Domžale, v okviru Filmskega festivala TOGETHERNESS v spomin na prvega filmskega snemalca nekdanje Jugoslavije in umetnika filmske fotografije mednarodnega slovesa, Nena-da Jovičiča, razpisuje natečaj za najboljši kratki film na razpisane teme:
BARVE
POLJUB
OSEBNOST
Pri izboru je najpomembnejša zgodba, ki jo film podaja. Letošnji festival bo posebej posvečen scenaristiki in bo potekal v Domžalah in Ljubljani med 18. in 21. aprilom 2011. Več o festivalu lahko izveste na spletni strani www.festival-togetherness.si.
Najboljšim trem bomo po izboru strokovne žirije podelili plakete, prvouvrščenemu/-i pa denarno nagrado v višini 750 €.
Zmagal bo film, ki bo dobil največ glasov članov strokovne žirije in bo predvajan na zaključni prireditvi 4. FF Togetherness. Zmagovalca bomo o nagradi obvestili po elektronski pošti. Vse avtorje filmov bomo povabili na zaključno prireditev festivala s podelitvijo nagrade 21. aprila 2011.
Vsi kratki filmi in avtorji bodo javno predstavljeni v ponedeljek, 18. aprila
2011, ob 17. uri, v Knjižnici Domžale
ter ob nadaljnjih aktivnostih filmskega
festivala Togetherness.
Informacije so na voljo po telefonu
031/673-102 (Aleš Sazonov) in po
e-pošti: Sazo1a@yahoo.com ter
info@festival-togetherness.si.
Ko smo pred šestimi leti v Muzejskem društvu Domžale prišli na idejo, da je filmsko dediščino Nenada Jovičića treba predstaviti javnosti s posebnim filmskim festivalom, ki bo v središče postavil filmske snemalce in direktorje filmske kamere, smo prednost predstavitve videli v dveh razlogih. Prvi je bil ta, da nikjer v Sloveniji (in širše) niso ocenjevani dosežki filmskih snemalcev, drugi pa, da je pomen filmske kamere običajno zapostavljen tudi v analitičnih ocenah kritikov, čeprav ima kamera pri filmu izreden pomen. Prav tako pa ga imajo tudi avtorji filmske glasbe, osvetljevalci, kostumografi, maskerji, scenaristi, režiserji in igralci. A za razliko od režiserjev in igralcev se o vseh teh pomembnih filmskih soustvarjalcih le malo (ali skoraj nič) negovori. Filmski festival Togetherness po triletnem prikazu dediščine direktorjev filmske fotografije dozoreva v festival prezrtih filmskih poklicev. Letos bo naša pozornost še posebej namenjena scenaristiki. Znani slovenski scenaristi se v svojih prispevkih v novem, III. zborniku med drugim sprašujejo: Zakaj je film pri nas v senci gledališča in literature? Čigave filmske zgodbe režirajo slovenski režiserji, ki so velikokrat tudi kar sami scenaristi? Po katerih kriterijih film dobi oznako »mladini do 15. leta odsvetujemo ogled«? Na podobna vprašanja bodo poskušali odgovoriti gostje aktualne okrogle mize, ki je vsakoletni osrednji dogodek festivala. Aktualni zbornik vsi udeleženci festivala dobijo brezplačno; letos smo mu dodali še posebej oblikovano programsko knjižico. Iz programa posebej izpostavljamo slovensko premi-ero filma Ljubezensko življenje strahopetca (Ljubavni život domobrana) režiserja Pava Marinkovića (Hrvaška), natečaj kratkega filma, ki ga namenjamo mladim, prihodnjim profesionalcem, na sprehod skozi lanski festival Portretov Togetherness 2010 pa vas z avtorjem Žigo Koritnikom vabimo v Knjižnico Domžale.
Program smo pripravili v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko in RTV Slovenija, izvedli pa ga bomo v Slovenski kinoteki, Cankarjevem domu, Knjižnici Domžale in KD Franca Bernika, kjer bo zaključna prireditev.
Za finančno podporo se zahvaljujemo Občini Domžale, sponzorjem in donatorjem.
Taja J. Gubenšek, direktorica FF Togetherness
VABILO NA LETNI KONCERT
MePZ KLAS GROBLJE
in zborovodja Matevž Kink
Program festivala Togetherness 2011		
ponedeljek, 18.4.2011		
ob 9. uri	Knjižnica Domžale	Ko zorijo jagode (po ogledu pogovor)
ob 17. uri	Knjižnica Domžale	Projekcija kratkih filmov iz nagradnega natečaja
ob 18. uri	Knjižnica Domžale	Otvoritev razstave »Portreti Togetherness 2010«
ob 20. uri	Slovenska kinoteka	Vladimir (po ogledu pogovor, brezplačne vstopnice)
torek, 19.4.	2011	
ob 9. uri	Knjižnica Domžale	Ko zorijo jagode (po ogledu pogovor)
ob 11.30 uri	Knjižnica Domžale	Vladimir
ob 19. uri	Slovenska kinoteka	Dorotej
ob 21. uri	Slovenska kinoteka	Ljub. življenje strahopetca (po ogledu pogovor)
sreda, 20.4.	2011	
ob 9. uri	Knjižnica Domžale	Vladimir
ob 11. uri	Knjižnica Domžale	Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda
ob 17. uri	Cankarjev dom, Lj.	Okrogla miza - prezrti filmski poklici: scenaristika
ob 19. uri	Cankarjev dom, Lj.	Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda (po ogledu pogovor)
ob 21. uri	Slovenska kinoteka	Hitler iz naše soseske (po ogledu pogovor)
četrtek, 21.4.2011		
ob 9. uri	KD FB Domžale	Vladimir
ob 20. uri	KD FB Domžale	Zaključna prireditev 4. FF Togetherness (nagrade)
		Operacija Car-tie^ (po ogledu pogovor in zakuska)
♦ Na ^seprireditve	v Domžalahje -vstop prost.	
♦ Brezplačne '^stopnice za dogodila v KD FB Domžale dobite -na blagajni eno -uro predpričetkom.		

grobljeS/
PETEK, 8f APRIL 2011, OB 20. URI V CERKVI SV. JOŽEFA NA VIRU
f PONOVITEV LETNEGA KONC BO V NEDELJO, 17.4.2011, OB 18. URI V CERKVI SV. LUKA V PRAPREČAH
KAKŠNO PETJE PA JE PETJE NA »PLEJBEK«?!
Pevka April udarila na sceno kot meteor
April je zvezda
»Spela Papež pa običajna Domžalčanka, ki rada pije kavo, hodi na pevske vaje in s prijatelji igra activity,« je pevka April, ki je njena medijska podoba, med drugim izjavila novinarki Moniki Kubelj za Reporter, 21. marca 2011. April je eno bolj svežih presenečenj na slovenski glasbeni sceni. Poskrbela je tudi za prava trenja; enim je zelo všeč, spet drugi pravijo, da ni nič posebnega. Sama je že večkrat povedala: ljubi me ali sovraži ^ Sredine si torej ne želi. Prav zanimivo, zanimiva pa je tudi Spela sama, ki je študentka 2. letnika Fakultete za varnostne vede, z glasbo pa se ukvarja že od zgodnjega otroštva. Z njo sva se že večkrat srečala in lahko rečem, da deluje toplo. Čeprav z »nehvaležnim drugim mestom« je zablestela na Emi in s tem na poseben način osvežila dobro ime Mozart bara. Glede svoje uvrstitve je prav ponosno izjavila: »To, da je skladba Ladadidej uspešnica, je več kot zmaga na Emi.« Ljubi me ali sovraži ^ je potem takem kar geslo pevke April. Res zanimivo. Ob tem mi prihajajo na misel svetopisemske Kristusove besede: »Bodi vroč ali mrzel, če boš mlačen, te bom izpljunil iz svojih ust.« Ko so se nekateri zgražali oziroma spotikali ob njeno zunanjo podobo, je enoumno odgovarjala in pokazala v živo, da je na prvem mestu skladba, da torej ni pomembno, kaj nosiš, ampak kaj poješ. Pevka April prisega na petje v živo. »Na žalost je to redkost, a to je bizarno!« je pribila Spela. Kratkomalo je pevka hotela reči, da naj se glasba raje bolj posluša, kakor pa gleda. Sicer pa še vedno velja načelo: »De gustibus non est disputandum«, kar pomeni:
»O okusih se ne razpravlja«. Ali tudi - vsake oči imajo svojega malarja. Zelo me je imponiralo, da tudi pevka April ne pozdravlja, da so mlajši generaciji pogosto ljubše tuje, angleške pesmi. »Dajmo jim več dobre slovenske glasbe, dajmo kakovostno glasbo,« je odločna. Skratka: kdor spozna pevko April - Spelo Papež - je duhovno bogatejši. Spela, iskreno ti čestitam in vse najboljše tudi v prihodnje.
Ivan Kepic
3 ... 2 ... 1 ... GREMO - 11. POLETNI KULTURNI FESTIVAL studenec 2011
Za začetek Eroika in Rožmarinke, prihaja jodlarska kraljica Brigita
Bogata in sproščujoča vsebina kulturnega dogajanja na Studencu že več kot 60 let
polni sedeže pred odrom Poletnega gledališča Studenec. Bogata zgodovina, ko so bile gledališke luči usmerjene v prostor pod kozolcem, šolske dvorane ali na oder pod zvezdami, je temelj, na katerem svojo moderno podobo gradijo člani in članice Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan. Zunanja podoba gledališča se je spreminjala in dogra-
jevala, a njegovo bistvo ostaja, pa ne očem in srcu skrito, temveč odkrito in vabljivo. Tudi letos, ko vas organizatorji vabijo, da poletje z njimi preživite na 11. poletnem kulturnem festivalu Studenec 2011, ki se začenja z dvema biseroma, ki ju ne smete zamuditi. V naslednji številki Slamnika pa še več informacij o letošnjem 11. poletnem kulturnem festivalu, na katerem ste iskreno dobrodošli!
Vera
4. FILMSKI FESTIVAL ■ Nenad Jovičić
M
• Kultajno I dr\jgtvo
liranJare
Škcxsjan pri Domžalah
11. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
\cr\ cn
Sobota 21. maj 2011 ob 20. uri
Cerkev sv. Lenarta na Krtini
I
Petek
27. maj 2011 ob 21. uri
Studenec
ODPRTJE FESTIVALA - KONCERT
PEVSKI TRIO EROIKA
ob spremljavi organista Gregorja Klančiča
in citrarja Tomaža Plahutnika.
Voditeljica koncerta Tadeja Capuder Flegar.
KONCERT
ROŽMARINKE
Članice godalnega kvarteta so: Katja, Tina, Petra in Monika (slednja doma iz Krtine) Predstavile se bodo z ljudskimi in sodobnih skladbami. Gostji večera bosta ljudska pevka Ljoba Jenče, ki bo med drugim predstavila pesem, katero je nekoč prepevala pevka ljudskih pesmi Katarina Sušnik - Bolčarjeva iz Krtine in Marjeta Cerar, sopranistka, prav tako iz Krtine.
Dovolj razlogov za obisk in poslušanje tega koncerta.
JUBILEJNI KONCERT SKUPINE
JODEL EXPRESS Z JODLARSKO KRALJICO BRIGITO
Gostje bodo:
-	ansambel GADI
-	ansambel STANKA PETRIČA
-	ansambel MODRIJANI
-	svetovni prvak na diatonični harmoniki ZORAN ZORKO
-	BRANE KLAVŽAR
-	MIRKO ŠLIBAR
-	Dame domače glasbe (Stanka Kovačič, Cita Galič, Erika Zakonjšek, Jožica Mavsar, Jožica Vidic, Hermina Šegovc, Sestre Potočnik, Anita Zore, Majda Petan, Blanka Svenšek, Barbara Kolarič, Ingrid Grugemann, Jožica Brdnik, Jelka Hafner, Brigita Vrhovnik Dorič, Marija Ahačič Pollak)
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:	Informacije in nakup vstopnic preko spleta:
051 / 61 61 51	www.studenec.net
051 / 61 41 41	
20
kultura
8. APRIL 20II
LIONS KLUB DOMZALE IN TRADICIONALNI LIKOVNI NATEČAJ PLAKAT MIRU
Razstava ob zaključku likovnega natečaja Vizija miru
Lions klub Domžale je v torek, 15. marca 2011, v prostorih Knjižnice Domžale, pripravili kulturno umetniško razstavo likovnih izdelkov, ki so nastali v okviru tradicionalnega likovnega natečaja Plakat miru, ki ga vsako leto organizira tako mednarodna kakor tudi slovenska Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija. Letošnji natečaj z naslovom Vizija miru je bil v svetovnem merilu že 23. po vrsti. In kot je zapisala mlada Julija Cerar: »Da bi na svetu vladal mir, bi potrebovali veliko ljubezni do sebe in do drugačnih. S tem lahko gradimo spoštovanje do vsega živega in tako lahko ostane mir na planetu.« Lions klubi iz vsega sveta vsak v svojem okolju vsako leto sponzorirajo mednarodni likovni natečaj Plakat miru. Namen natečaja je spodbuditi otroke od 11. do 13. leta starosti k razmišljanju o miru, ki ga nato z različnimi tehnikami predstavijo v svojih likovnih delih. Natečaja se je v zadnjih 23 letih udeležilo več kot 4 milijone otrok iz več kot 100 držav. Na ravni vseslovenskega Lions Di-strikta 129 je na letošnjem natečaju sodelovalo 25 Lions kubov, katerim je k sodelovanju uspelo pritegniti več kot 500 otrok iz 78 osnovnih šol in treh enot s prilagojenim programom. V Knjižnici Domžale so plakate razstavljali naslednji mladi slikarji: Polona Kočar, Tina Tomin-šek, Klara Pogačar, Julija Cerar, Kaja
Kovič, Or Spiegel, Zala Tavčer, Ajda Majhenič, Maja Burnik, Teja Kovič in Rok Ropret. Posebna zahvala gre vsekakor njihovi mentorici, Veri Terstenjak, priznani akademski slikarki.
Otvoritev razstave likovnih izdelkov, ki so nastali kot rezultat natečaja, je spremljal kulturni program, ki se je začel z pozdravnim nagovorom predsednice Lions kluba Domžale, Jane Gregorc Bogataj. Ga. Gregorc Bogataj je najprej pozdravila številne prisotne, med katerimi so bili tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, Cveta Zalokar-Oražem, poslanka Državnega zbora RS, in Jordan Polanc, predstavnik Zveze Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija, ki deluje kot mentor in pooblaščenec za natečaj Plakat miru
v slovenskem prostoru. Jana Gre-gorc Bogataj je z velikim navdušenjem pohvalila vseh enajst mladih likovnih ustvarjalcev in zmagovalko letošnjega natečaja v našem kraju, gospodično Klaro Pogačar. Slavnostna govornica večera je bila dr. Metka Arah, članica Lions kluba Domžale, ki je poudarila, da so zelo ponosni na mentorico Vero Terste-njak, še posebej pa na mlade likovne ustvarjalce, ki so z navdihom in zagnanostjo ustvarjali svoja likovna dela na temo Vizija miru. Hkrati je poudarila, da krepitev sožitja in solidarnosti že pri mladih pomeni veliko priložnost, da skupaj spoznamo, kaj je vizija miru ter da je svet prihodnosti svet miru in napredka, mlade pa moramo pri uresničevanju teh vrednot podpirati in jim s svoji-
mi dejanji pomagati. Dogodek je bil tudi izvrstna priložnost, da sodelujočim na natečaju pokažemo, da cenimo njihovo ustvarjanje in trud. Mentorica, Vera Terstenjak, predsednica LK Domžale, Janja Gregorc Bogataj in predstavnik Zveze lions klubov, Distrikt 129, Slovenija, Jordan Polanc, so zato mladim likovnim ustvarjalcem,
ki jih je združila VIZIJA MIRU, podelili priznanja in priložnostna darila. Ob iskrenih čestitkah in dobri volji so jim predstavniki LK Domžale zaželeli še, da bi njihova slikarska dela in dobre želje našle pot do vseh naših src. Kulturni program so popestrili tudi nastopi balerin Natalije Baumann in Maje Blagojevič, citrark Sare Marinko in Maje Vrabec ter Tine Po-ljanšek, ki je zaigrala na harmoniko. Vsi nastopajoči so bili enkratni in so s svojo mladostjo ter kvalitetnimi nastopi navdušili vse prisotne. Iskreno se zahvaljujemo osebju Knjižnice Domžale, ki nam je bilo pripravljeno ponuditi svoje prostore in nam tako omogočilo prijeten večerni dogodek.
Boštjan Pavlič, član LIONS kluba Domžale
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KLAVDIJE KREN
Dotik drugačnega sveta
Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj je 25. marca v Radomljah odprl razstavo svoje fotografinje Klavdije Kren. V galeriji Dom je razstavila 30 fotografij iz Južnoafriške republike, v Kodrovi dvorani pa 30 fotografij iz Peruja. V kulturnem programu je nastopila Maja Černi-goj, altistka, nekdanja članica skupine Perpetuum Jazzile. Razstavo je odprl Janez Kosmač, predsednik društva Mavrica.
Klavdija Kren je dolgoletna članica Mavrice, aktivna na več področjih: tako na službenem, kjer je vzgojiteljica in se ves čas dodatno izobražuje, kot na interesnem, kjer so njene ljubezni alpinizem, jadranje, glasba in fotografija. Prav zaradi razpetosti med toliko dejavnosti, je Dotik drugačnega sveta njena prva samostojna razstava, čeprav svoja dela redno pošilja na razstave in zanje prejema tudi nagrade. Prijatelji so bili prese-
nečeni, ker se ni predstavila z alpinističnimi podobami, a se je fotografi-nja odločila, da predstavi barviti svet z one strani ekvatorja. Slike so pretežno portreti iz vsakdana, nekateri mojstrsko prikazujejo tudi oblačilno kulturo, značaj ljudi in njihova čustva. Skozi fotografije je možno spoznati utrip vsakdana, ki je veliko počasnejši kot pri nas, in delo ljudi na jugu Afrike in na planotah Južne Amerike. Nastale so na dveh projektih, ki se jih je Krenova udeležila v okviru programa Pota. Pota je program mednarodnega skupinskega prostovoljstva, katerega namen in cilj je mednarodno razvojno sodelovanje. Vsako leto se pod okriljem programa Pota organizira 6-8 projektov. Sprva so vsi potekali v tujini, sčasoma pa so udeleženci po vrnitvi domov želeli pridobljene izkušnje uporabiti tudi v domačem okolju. Zato se sedaj eden od projektov, delo z romskimi otroki, izvaja v Sloveniji. Ob fotografijah je razstavila tudi predmete, ki jih je prinesla z obeh projektov. Prostovoljni prispevki z razstave so bili namenjeni za nove podvige Potom. V pogovoru je Klavdija Kren razkrila obiskovalcem zanimivosti iz svojega življenja, predstavila je svoje
»Drevi potrkaj na moje okno!«
Tako se je glasil naslov prireditve 22. marca v Radomljah, v organizaciji tamkajšnjega Turističnega društva in ob sodelovanju Kulturnega društva Mlin ter Likovnega društva Senožeti. Prireditev so načrtovali v počastitev dneva žena, materinskega dne in prihoda pomladi. Kot rdeča nit so se skozi prireditev vrstile pesmi dekliškega pevskega zbora Moj spev iz Ihana. Mladi ubrani glasovi in simpatična dekleta so dala poseben pridih pomladnemu vzdušju, ki so ga organizatorji želeli vzbuditi pri obiskovalcih. Osrednje
Optika Skofic;-cri 1
LJiitif)aTislfji ST, Hfifnialt! T: Ot 7Î1 W
pDTi. peL;3-17in T6'ia íůbůtn:!S TI
dogajanje pa je bilo posvečeno poeziji. Svoje pesmi sta prebirali pesnici Janka Jerman in Zlatka Levstek. Njun izbor je obsegal predvsem pesmi o ljubezni in materinstvu. Obe avtorici sta izdali že več zbirk poezije, iz katerih sta predstavili tisto, kar se je poslušalcev najbolj dotaknilo -doživljanja ljubezni in pomladi. Dogajanja sta popestrila dva mlada plesalca iz plesnega kluba Miki, ki sta dobesedno navdušila dvorano,
saj aplavzu kar ni bilo konca. Mlada, osemletna plesalca, ki sta na državnem tekmovanju v standardnih in latinsko ameriških plesih dosegla tretje mesto, sta pokazala publiki veliko plesnega znanja, ki ga bi težko pripisali osemletnikom. Prireditelji so ob koncu vsem obiskovalkam podarili nageljčke in jih povabili še na otvoritev likovne razstave v galerijo Dom, kjer so člani LD Seno-žeti predstavili ženski akt v sliki in risbi.
pogovor poslanke cvete zalokar-oražem s tomom KRIŽNARJEM v knjižnici DOMŽALE
Kri ni voda; kri je gostejša od vode; ampak nafta je gostejša od krvi
konjičke in razloge, zakaj jo je zlasti Afrika povsem prevzela. Pripovedovala je o fotogeničnosti pokrajin, ljudi in arhitekture ter spoštljivem odnosu do kultur in ljudi, ki jih je na svojih poteh spoznavala in pravici, da vsakdo razmišlja, čustvuje in deluje na svoj način. Opisala je tudi odnos do Mavrice in se posebej zahvalila Janezu Kosmaču, da jo je spodbujal k razstavi. Njena prijateljica Maja Černigoj se je s prepričljivim glasom in preinter-pretacijo besedil, v katere je vpletla fotografinjin odnos do soljudi, njene hobije, značaj in uspehe, prikupila poslušalcem. V eno od pesmi je vpletla tudi m(M)avrico in sporočilo, da je takšne fotografije treba gledati tudi s srcem in da je s pogumnim in mladim srcem treba v svet. Razstavo je odprl Janez Kosmač, predsednik FKVK Mavrica. Čestital je razstavljavki in se obenem z voščilom spomnil tudi materinskega dne. Obiskovalci so se po odprtju še dolgo zadržali ob slikah in si privoščili dobrote, ki sta jih napekli Ivanka Brodar in fotografinjina mama Metka.
Igor Lipovšek Fotografija: Špela Kragelj
V Knjižnici Domžale je poslanka Državnega zbora RS, Cveta Zalo-kar-Oražem, pripravila pogovor s Tomom Križnarjem, v katerem je sodeloval tudi njegov zvesti sodelavec in prijatelj Klemen Mihelič. Skupaj z njim sta najbolj poznana po zbiranju finančnih sredstev za nakup minikamer, ki so bistveno prispevale k izboljšanju varnosti v Darfurju. Hkrati sta sogovornika predstavila tudi zadnjo humanitarno akcijo ustanove H.O.P.E, katere ustanovitelj je Klemen. Z njo zbirajo sredstva za mobilno vrtalno napravo, ki bi ljudem omogočala, da si poiščejo vodne vire. Obstoječi vodni viri so namreč skoraj ves čas tarče bombnih napadov, zato pomanjkanje vode zelo ogroža ljudstva v tem delu sveta. Številni poslušalci, ki so v celoti napolnili večnamensko dvorano v Knjižnici Domžale, so se seznanili z najnovejšo uspešnico Toma Križnarja: Nafta in voda. Za Toma Križnarja smo ljudje prišli iz Afrike, se začeli učlovečevati in, kot nam je povedal, je prvi obisk Sudana pomenil zanj pogled v korenine, kako se je vse skupaj začelo. »Ne bom se kontroliral,« je povedal sogovornici Cveti Zalokar-Oražem in tudi nam ter nas kar po domače opozoril na velike svinjarije, ki se dogajajo v okviru svetovne borbe za vodo in nafto. Predstavil nam je ljudi, ki jih obiskuje. Živijo v tesnem stiku z naravo, ob tem pa se borijo proti zlorabam in suženjstvu. Obudil je spomine na prve obiske v Dar-furju iz leta 1979, pa na čase, ko ga je kot odposlanca poslal tudi umrli predsednik dr. Janez Dernovšek, ki je želel narediti nekaj dobrega in si je upal narediti več kot kdorkoli na svetu. Spomnil nas je, da se Afričane izrinja z njihove zemlje, ki so jo nekoč obdelovali s srcem, ter nas opozoril, da vojne še posebej povečujejo izkoriščanje. Uporabil je tudi znane Hemingwayeve besede in nas spomnil: »Ko Afriki zvoni, zvoni vsem nam.«
Med te ljudi je šel, da bi jih zbudil, da bi se tudi njim »cedila med in mleko kot nam«, predvsem pa da bi vse opozoril, kako krut osvajalec je bila Evropa več kot 500 let. Zmage so prišle z orožjem, ne s srcem. Ne bi smeli pozabiti, da je človeštvo organizem, na katerem je pomemben prav vsak ud. Zato se morajo upreti, se povezati in s skupnim sodelovanjem spremeniti svet. Evropo je primerjal s supermarketom, kjer dobimo vse, ne pa sočustvovanja, plemenitost, pomoč, spoštovanja ... na to smo kar pozabili, kot bi radi pozabili, da krize šele prihajajo in da so različne nesreče opozorilo matere narave, ki čuti bolečino, ki ji jo povzročamo. Še posebej je opozoril,
da je najhujša okupacija - okupacija korporacij, katerih cilj je ustvarjanje kapitala, drugo jih sploh ne zanima. Na kratko smo se zaustavili pri Libiji in Gadafiju, kjer je težko dobiti čisto resnico, humanitarne organizacije in njihovo ukrepanje je prešibko, ukrepati bi morala svetovna politika, ampak ne z orožjem. Kar nekaj vprašanj je bilo namenjenih predstavitvi projekta razdelitve miniaturnih kamer, za katere so se sredstva zbirala tudi v Sloveniji. Z njimi naj bi (oz. že) najbolj ogroženi, predvsem ženske, zabeležili največja grozodejstva ter z njimi seznanjali svet. Oba sta ponosna na to, da se stanje izboljšuje in da je nasilja prav zaradi snemanja bistveno manj. Povabila sta vse, da s finančnimi sredstvi sodelujejo pri naslednjem projektu, nakupu mobilnih vrtalnih strojev za črpanje vode. O dobrodelnih organizacijah Tomo Križnar nima najboljšega mnenja, tudi zaradi akcije Svet za Darfur, največji organizirani dobrodelni akciji v zgodovini Slovenije, katere zbrana sredstva so »šla« neznano kam. Posebej sta Tomo in Klemen poudarjala, da je treba omogočiti, da vodo in z njo življenje damo tistemu, ki nič nima. Pri tem pa je res težko, največkrat nemogoče priti do ljudi, ki umirajo. Skoraj nič bolje ne bo po referendumu, ki je razdelil Sudan, ljudje v njegovem južnem delu ostajajo eno najbolj ogroženih ljudstev.
In kaj bi naredil Tomo Križnar, da bi bil svet drugačen. Verjame, da je rešitev v postavitvi novega sveta na novo, sicer se lahko nekoč zgodi, da tudi mi postanemo begunci. Tega se boji, pa tudi tega, da ne bo nikogar, ki bi se (za nas) boril. Posebej je poudaril našo borbo za naravo in sodelovanje z njo ter njeno varovanje , pri čemer ne smemo pozabiti, da je največ vredno tisto, kar se samo obnavlja. In to lahko naredi le - narava. Ljudje moramo biti solidarni, sodelovati z naravo, le tako lahko preživimo. Zgodovina, ne povsod, pa vendar, kaže, da so si ljudje pomagali, držali skupaj in preživeli. Vsak naj naredi, kar more, da se grozodejstva v svetu ustavijo.
Veliko besed, ki so nam jih namenili poslanka Cveta Zalokar-Oražem ter borca za boljši svet, Tomo Križnar in Klemen Mihelič, najbrž še danes odmeva v vseh, ki smo jim prisluhnili. Bomo kaj naredili za to, da bo svet jutri lepši. Bomo? Bomo, vsak po svojih močeh in ne pozabili besed, ki so še posebej odmevale: »Dokler ne bomo spoštovali drug drugega, si ne pomagali, ne varovali narave, boljšega sveta ne bo. Začnimo takoj, jutri bo morda že prepozno!«
Vera
V likovnem društvu prav sedaj poteka delavnica - slikanje ženskega akta po modelu, ki so se je udeležili tudi nekateri člani likovnega društva Mengeš, saj je upodabljanje človeškega telesa zahteven likovni projekt, ki se ga amaterski likovniki lotevajo bolj poredko. Nad prireditvijo so bili obiskovalci več kot navdušeni in vsi po vrsti so si zaželeli še več podobnih dogodkov.
Danica Šraj
Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale vabi na prijeten pevski večer
v petek, 15. aprila 2011, ob 19.30., v Osnovni šoli Domžale.
Peli vam bomo:
Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale
Moški pevski zborJanez Cerar DU Domžale
Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale - DOMŽALČKI
Grajski oktet.
Koncert poklanjamo vsem ljubiteljem zborovske pesmi ob prazniku Občine Domžale!
Dobrodošli!
8. APRIL 20II
uredništvo
21
Pisma bralcev
objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva
Svetniško vprašanje
Prejel sem dodatno datirano gradivo z dne 18. 3. 2011 - med drugim tudi točko: »Volitve in imenovanja«. Kljub temu, da je preteklo precej časa od 1. seje novega občinskega sveta, ugotavljam, da še vedno ni imenovan glavni urednik Slamnika in uredniški odbor, niti niso imenovani člani sveta javnih podjetij in zavodov. Zanima me konkretno, kako se je zaključil izbor glavnega urednika po javnem razpisu v glasilu Slamnik. Tudi mi ni jasno, ali bomo imeli profesionalnega ali volonterskega glavnega urednika (kaj je predvideno v razpisu in kakšen mesečni dohodek glavnega urednika). V čem je problem, da še ni imenovan uredniški odbor in izdajateljski svet? Kateri od prijavljenih kandidatov je najbolj v vsebinskem in finančnem smislu navdušil naš KVIAZ. Kako je mogoče in v skladu s katerim aktom je dopustno, da Občinski svet Občine Domžale ni bil niti
slučajno seznanjen, da je odgovorna urednica odstopila in da Slamnik vse te mesece ureja njena pomočnica, ne pa ažurno imenovan novi odgovorni urednik ali urednica. Ko sem že pri stroških našega javnega glasila Slamnik, sem preveril stroške glasil številnih občin (večjih - npr.: Koper, Ljubljana itd. in nam enakih - npr.: Kamnik itd.). Ugotavljam, da so ti stroški bistveno nižji, čeprav služijo večji ali enaki populaciji. Glede na gospodarsko krizo je nujno potrebno racionalizirati tudi stroške sicer dopadljivega občinskega glasila (z izjemo pretiranega objavljanja našega župana!). To pričakujem tudi
vS l
L1 CIOCl,	J. V/
v pripravi predloga proračuna. Poleg Slamnika nas o dogodkih v Občini
Domžale seznanjajo tudi Domžalske novice, Domžurnal in Kamniške novice, ki imajo večkrat vsebinsko močnejše članke. Mislim, da je nujno potrebno del denarja, ki ga trošimo za Slamnik zagotoviti tudi drugim medijem z našega področja - poleg omenjenih glasil tudi za Radio Hit, saj opravljajo enako poslanstvo (informiranje) kot Slamnik, ki pa se mu ni treba boriti za svoj obstoj, saj je financiran iz občinskega proračuna. Ali ste razmišljali, da bi oddali Slamnik koncesionarju? Pri imenovanju članov svetov javnih zavodov in javnih podjetij me zanimajo strokovni kriteriji, ki jih ima KVIAZ. Kot vemo, to pri imenovanju občinskih odborov pač sploh ni bilo upoštevano (samo poglejte si strokovno kvalifikacijo večjega števila odborov in komisij - tu je veljal ključ volitev). Prosim, da te kriterije objavite vsaj sočasno s predlogom KVIAZA. Ponovno vprašujem, kateri organ
vpr
(poimensko) JP Prodnik in Cč Domžale-Kamnik je obravnaval in sprejel finančno in vsebinsko poročilo o poslovanju teh podjetij v letu 2010 in finančni ter vsebinski plan za leto 2011. Skladno s trenutno še veljavno zakonodajo v organih upravljanja (skupščinah podjetij) ne smejo sodelovati župani. Skrajni čas je, da lastniki javnih podjetij spremenijo akte in ustanovijo nadzorne svete (ob spremembi aktov tudi definirati pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornih svetov).
Anton Preskar svetnik LDS
Ali malo delo vodi v medgeneracijski konflikt in revščino?
V prvi polovici aprila, natančneje desetega, bomo državljani odločali namesto dobro plačanih poslancev in vladnih funkcionarjev iz bleščečih steklenih palač. Ampak tokrat je mogoč tudi drugačen razmislek - visoki državni uradniki so se ob novem predlogu zakona dokaj hitro poenotili, (morda ker sami ne bodo nič na izgubi), so pa glas dvignili ti-
Nagrajuje KD Franca Bernika
Nagrajenci nagradne križanke številka 3 v glasilu Slamnik so:
1.	Marko Kmetič, Domžale
2.	Metka Žveglič, Ljubljana
3.	Marija Guzelj, Gorenja Vas
Nagrade podarja Kulturni dom Franca Bernika, ki namenja trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave v sezoni 2010/2011.
Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož in sicer:
1.	vikend najem vozila Honda Civic
2.	plastično ročko 4 l olja Castrol SLX
3.	plastično ročko 4 l olkja Castrol GTX
4.	preventivni pregled vozila z meritvami
Pravilne odgovore pričakujemo do srede, 13. aprila 2011.
Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
4	1230 Domžale.
sti, ki jih nov zakon zadeva: delavci, upokojenci, mladi ... Novi zakon namreč te tri nezdružljive in popolnoma različne skupine tlači v eno vrečo, ki se ji reče malo delo. Za vsako malo delo se bodo v skladu s tem zakonom »pulili« tako brezposelni delavci, upokojenci, ki ne zmorejo preživeti s penzijo, in tisti mladi, ki nimajo štipendije oz. jim ta zadošča ravno za en sendvič na dan (samo vsak peti študent prejema državno štipendijo, preostali štirje pa ...?). Gre torej za to, da je predlagani zakon, kot trdijo sindikati, zgolj v službi kapitala in namenjen izčrpavanju delovne sile, ki bo zaradi fizičnega preživetja, namesto normalne, redne zaposlitve, prisiljena poprijeti za brezpravno malo delo. Ekonomist brez dlake na jeziku, Rado Pezdir, malemu delu pravi kar suženjsko delo. Svoje mnenje nam je predstavil Marko Funkl iz Hrastnika, predstavnik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Takole je povedal: »Lahko bi sklepali, da se z vsakim vladnim ukrepom oddaljujemo od ustavno definirane socialne države. Vse zahteve, ki jih moramo izpolnjevati zaradi članstva v evropskih asociacijah, vodijo stran od socialne države, povečujejo razslojevanje in nastajanje bogate elite in revne večine. Tudi zato se je rodil Zakon o malem delu, po katerem se bodo lačne množice podile za delom in se med seboj grizle in obtoževale, saj bodo mladi kazali na upokojence, češ - tile starci nam odžirajo delo, brezposelni bodo zmerjali mlade. Upokojenci pa bodo - ker ne bodo zmogli tekme z mladimi in močnimi - obsojeni na usmiljenje svojih otrok ali brskanje po smetnjakih. Ko se babica, mamica in vnukinja grebejo za isto ponujeno delo, lahko pozabite na medgeneracijsko solidarnost. Še več, ta zakon lahko celo ogrozi pokojninsko blagajno. Namesto pogodb za določen čas bodo delodajalci ponujali malo delo. Kar 80 odstotkov novih zaposlitev je danes sklenjenih za določen čas; ali bo zaposlitev za določen čas postala luksus z uvedbo malega dela? Ker smo Slovenci iznajdljivi in pregovorno »škrti«, se bomo povišanemu obdavčevanju začasnega dela skušali na vsak način izogniti. To pomeni, da bo še več dela na črno in s tem manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. To pa najbrž ni bil cilj. To, da mnogi delodajalci že danes ne plačujejo prispevkov niti za redno zaposlene, najbrž ni nobena skrivnost. Taka bo zgodba tudi pri malem delu in spet bo posledično manj vplačil v pokojninsko blagajno. Smo res dovolj dobro razmislili preden odpremo vrata v pekel kitajskega poslovnega modela, ki mu naši politiki rečejo malo delo?
Danica Šraj
Sistem je odpovedal
Odločila sem se, da se s tem pismom obrnem še na vas. Prosim vse ljudi, ki bi mi lahko pomagali, da mi prisluhnejo.
Sodišče prodaja našo hišo, katero sva s pokojnim možem zgradila na
pošten način, s svojimi prihranki in krediti, ki pa sva jih vse pošteno plačala. Odpovedala sva se veliko stvarem, samo zato, da bi si zgradila dom. Zdaj pa je ta dom na dražbi in se prodaja.
In to samo zato, ker sva v dobri veri in zaupanju pomagala Slavcu Soro-tarju in mu šla za drugega poroka pri njegovem kreditu. Ta človek je izigral naju in druge. Ogoljufal nas je tako, da je z raznimi sumljivimi finančnimi potezami svoje kredite prodajal kot terjatve sumljivim ljudem in se z njimi povezal tako, da delujejo kot skupina, ki goljufa nedolžne in poštene ljudi. Pisala sem na različne naslove v naši državi, a sistem naše pravne države omogoča takim goljufom, da se mirno sprehajajo, meni pa medtem sodišče skuša vzeti hišo in jo prodati za poplačilo terjatev Slavca Sorotarja. Čeprav sem policijski upravi in vsem drugim pristojnim institucijam predložila vse pogodbe in druge dokumente, kljub temu ni pravne osnove za pregon Slavca Sorotarja. In ta človek zdaj mirno gleda, kako nam bodo vzeU hišo zaradi NJEGOVIH kreditov, za katere sva mu šla s pokojnim možem za drugega poroka, ker naju je prepričal, da bo vse plačal on oz. prvi porok GPG. Tega ni storil, nam pa zdaj jemljejo dom. Na koga naj se še obrnem, da bi zaščitila naš dom, ki nam ga jemljejo!?! To je nečloveško, kar počnejo z nami. Prevarantske bande pa še naprej opravljajo goljufije, država in sistem pa jim to omogočata. Nihče ni za to kaznovan, nastradajo samo pošteni ljudje, ki v dobri veri, da pomagajo, lahko izgubijo vse. To je višek groze, da ti jemljejo dom samo za to, Ker si nekomu priskočil na pomoč. Opozarjam vas pred načinom poslovanja Slavca Šorotarja, ki je goljuf in član prevarantske skupine, ki deluje na področju Domžal in drugje. Ti ljudje so med seboj povezani, navzven pa se delajo, kot bi bili v sporu. To je banda, ki nima nobene morale in je za denar pripravljena storiti vse. To so nevarni ljudje, ki nimajo nobene vesti.
Človek postane obupan in ne verjame več v državo, kjer je kriminala vsak dan več in ni nikjer nikogar, ki bi take ljudi, kot je Slavc Šorotar, ustavil. To pripelje človeka na mejo obupa in zato gladovno stavkam.
Jožica Cerar
Ljudje potrebujemo vrtove
Bliža se pomlad. Vsi se je veselimo, ker z njo prihaja življenje, svetloba, tudi ljubezen in novi začetki. Bomo letos pomlad začeli kaj drugače? Vsi se globoko zavedamo kriznih časov, drage hrane, stresnih situacij, preplavljenosti s črnimi scenariji ^ Svet je vse bolj nor, neuravnotežen, krut in pohlepen. In v tem času si moramo pomagati predvsem sami. Kaj ko bi se letos lotili vrta in lastne
Pridelave hrane? Morda za začetek olj skromno, na manjši površini, itih '
VLC KECELJ O.O.O. DOMŽALE	So., JZ5Đ l^mžnlc Tel.: 059 (»1 //i išckBosU^^iol.rMt
SGCDILUiliÓE	
JUIDUIJNTE- — ■ ■	U-HMZKHOf
Fkbnhđfi	HltUCMft' SfU
l.i iipf lilt m	Vnilidi u IbiíJ
ÏIllBIlâstEIB. " ■ ■	■ ■
nMMHW	inBuia ScitncE
KmlntaSfi	JkriitiSi'tl^
IhiM iJIJBI nEvriBiBivi.	PïvstiitK
OtraS^ IB^Mrii^^ ši	
A^^ptagnjn	
RAZŠIEJENr SISTEtt/^TSKI PRBËLEDI ZA VODSTVENE LASEIISKI POàEei NA KOŽI	
toliko lepega. Vrtovi prinašajo radost v naša življenja, na vrtu se počutimo žive in v stiku z zemljo smo povezani tudi z blagodejnim virom energije. Tako zares dejavno in ustvarjalno preživljamo svoj prosti čas in obenem dobimo tudi koristne materialne dobrine, saj pridelamo kvalitetno lastno hrano. Mnogi boste zamahnili z roko, češ, nimamo časa, nimamo znanja, kdo bo pa zalival, ko nas ne bo doma ^ Seveda se je treba potruditi in najti načine ter nasvete, ki nam pomagajo, da to ne bo neka nova dolžnost, polna napora, ampak užitek in nov izziv. Ena od takšnih oblik je permakultura. Zapletena beseda za kologijo v iskanju ki vključuje prijazno
in preprosto pridelavo hrane, od najmanjših površin, izkoriščanja površin
nov pogled na umetnosti možnega, tudi zakladnico znanja za
v urbanih mestnih naseljih, pa vse do obsežnejše pridelave. Vrtnarjenje si lahko z nekaj volje privošči velika večina ljudi. Znani filozof Carl Jung je zapisal, da bi vsak moral imeti košček vrta, pa naj je še tako majhen, da bi lahko ohranjal stik z zemljo in torej nečim globljim v sebi. Torej pogum velja. Kriza je pravi čas, da spremenimo stare vzorce, predvsem mora to početi vsak sam pri sebi. Mati narava nam bo pri tem pomagala. Naši vrtovi bi lahko postali
kraji, kjer bi si zdravili duše, uživali adost življenja in s hrano radostili
sebe in svoje bližnje. Ko se začnemo
celo v loncih in koritih la
hko
skusite. Vrt prinaša človeku la
hko
truditi z lastno pridelavo hrane, začutimo, kaj pomeni okusna in sveža hrana, obenem pa začnemo ceniti tudi ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Kmetje so pri nas bili žal mnogokrat napačno razumljeni, celo poniževani, poklic pa nizko na vrednostni lestvici in med mladimi popolnoma nepriljubljen. To se bo spremenilo, zagotovo, v kmetovanju pa bo vse
več ljudi videlo in spoznalo lepoto in neposrednost stika z naravo in življenjem. Seveda tudi vse, kar počnejo kmetje ni samo zlato, mnogi so obremenjeni z hitrim zaslužkarstvom in nepravim odnosom do soljudi, ki jim dajejo hrano. Hrana postaja tema vsakodnevnih pogovorov. Ni nam več vseeno, kaj nam ponujajo na policah velikih trgovskih centrov, ni nam vseeno, če je hrana pridelana na neetičen in nehuman način, razosebljeno in brez odnosa. Vse bolj se oziramo po lokalno pridelani hrani, še bolj pa po lastni pridelani hrani. V skladu s svojimi zmožnostmi in znanjem. Ljudje potrebujemo vrtove in vrtovi potrebujejo ljudi, pravi veliki guru vrtnarjenja in permakulture Graham Bell. Razmislimo, ali bomo imeli le vrt kot nekakšen muzej, okras in tedensko pokošeno preprogo dobro pognojene (zastrupljene) travice, v katero bomo vlagali ogromno časa za nepomembno korist? Ali pa bomo morda vrt spremenili v otroško igrišče za nas odrasle in naše otroke, kraj veselja in druženja, utehe od ponorelega sveta, raziskovanja narave in živih bitij, ki se naselijo na vrtovih, gojišče zdravilnih zelišč za zimske čajčke in seveda hrane, ki jo bomo sami pridelali ter kasneje pojedli s svojimi bližnjimi. Morda za začetek kupite kakšno knjigo o vrtnarjenju. Če nimate sami zemlje in živite v bloku, se pozanimajte, kje bi si lahko najeli košček zemlje (upam, da bomo tudi na občini kmalu uspeli ponuditi takšne površine). Če ste mlajši in imate še stare starše, jih povprašajte, kako so včasih pridelovali hrano in se pogovorite o vsem, kar še zanjo in vedo.
Skratka - pomlad je čisto blizu, potrebno bo pohiteti, če želite že letos pridelati lastno solato, korenček ali fižol.
Cveta Zalokar-Oražem
In Bsodpa^lliC dMiHi^i
paČatE	CEZ an D lirtůl
EIídt'rrttnicli in hnra lilinMtnv ftHohntvc ^dDtrli*«; D (UR, HN-4
«fUH
"h
S» -sr

!	; niMimi
«TT l'tmkQ P™r I 4TqtH
muyKruMJA uintM- /ttu^ m lUHIG
Hnt*
St-
Pd pfbćabi rdui. ii^foifria IniD' B [DT-1± [^ai i n br 17 31 m bav lïd 3trt1 w
3h J4hi -iinlF^ii^. D iUII.«CHÉ=4
ABAMKAI


UHÏHIIIBII
TUltHi.
5H5r

hlhof I ALTAMIII>4nii * t^inib irEJTliKF airrlmnttfj tHEn>rniHll r ntmlhl «thft Samni mirVEsttAp. HĚŮrirjliini dnm, «Kl jtA^na * jijMu i Hciti, Ititf	Imn«, HťJt^mti, imiJi, tA'bnt«!, UhU'tftU* Rhb line
22
mladi
8. APRIL 20II
Sežiganje pusta v Malem princu
Kot vsako leto, smo tudi letošnji pust v našem vrtcu pripravili ples v maskah, ki smo se ga udeležili vsi otroci in vzgojitelji našega vrtca. Raznovrstne šeme so imele samo eno nalogo - pregnati zimo in to smo se celo dopoldne, s pesmijo, plesom in dobro voljo, trudili narediti. Naslednji dan smo v sklopu spoznavanja starih slovenskih običajev pusta tudi sežgali. Otroci starejših dveh skupin so najprej natančno narisali svojo
pustno masko, nato smo se pogovorili o pomenu sežiganja pusta in na koncu odšli na naše igrišče, kjer smo pripravili ogenj. Sežgali smo risbice z našimi pustnimi motivi in tako naredili še zadnji korak pri preganjanju zime. Na kasnejšem sprehodu smo že čutili, kako je sonce postalo bolj toplo in sklep našega dneva je bil: »Zima je za letos pregnana!«
Andreja Kovač, vzgojiteljica
Otroci iz Vrtca Dominik Savio na drsanju
Čeprav marsikdo zime ne mara, pa je to čas, ki nam omogoča ogromno čudovitih dejavnosti. Eno od radosti smo spoznali tudi z otroki iz našega vrtca. Vzgojiteljice iz starejših dveh skupin smo se odločile, da otrokom ponudimo možnost, da se seznanijo z drsanjem, saj imamo drsališče v bližini našega vrtca in večina od njih še ni imela izkušnje s tem športom. Otroci so se hitro prilagodili ledeni ploskvi in drsalkam ter osnovne drsalne tehnike usvojili v nekaj urah! Nad tem smo bile vzgojiteljice navdušene prav tako kakor otroci nad svojimi sposobnostmi. Komaj so čakali, da naučeno pokažejo še svojim
staršem - morda pa se je tudi med njimi našel kdo, ki se je spet ali pa na novo poizkusil na ledu ^ Sedaj se nam nezadržno bliža pomlad - le kaj bo prinesla s seboj?
Andreja Marin Soklič
Pasovček je moj prijatelj
Zbrali smo se v vrtcu Češmin, da bi utrdili znanje o varnosti v prometu in si za vselej zapomnili, da moramo biti v avtu vedno pripeti in da nas na to opozarja tudi naš prijatelj Pasovček. Učili, ustvarjali, sprostili in zabavali smo se na raznih delavnicah, ki smo jih pripravili z skupnimi močmi, ter
si ob igri in prijetnem druženju z vrstniki spontano vtisnili v spomin,
kaj je red - »RED JE VEDNO PAS
kaj je red -PRIPET!<
Ob tem pa prosimo tudi starše, da ta red dosledno upoštevajo.
Žogice, Marta in Sonja Vrtec Urša
Kreativni natečaj Eko-paket
V	okvjru programa Eko šole smo se na OŠ Dragomelj, v okviru projekta Eko-paket, prijavili na kreativni natečaj, ustvarjanje iz kartonske embalaže za mleko in sokove.
V	projektu sodelujemo že drugo leto. Ugotovili smo, da nam je z lansko letno akcijo pravilnega odlaganja in zlaganja KEMS-a, veliko uspelo. Učenci brez težav pravilno odlagajo in zlagajo embalažo. Zato smo v letošnjem letu več pozornosti namenili prvošolcem. Pri naravoslovnem krožku smo izdelali kolaž Mojce Pokrajculje, ki nas opozarja na to, da moram skrbeti za svojo okolico.
Uvrstilismo semedzmagovalcevsvoji starostni skupini in prejeli nagrado na zaključni prireditvi, ki je potekala na sejmu Altermed.
Materinski dan na OS Dragomelj
V četrtek, 24. marca, sem se v dopoldanskem času mudila na OŠ Dragomelj. Pomočnica ravnateljice, gospa Jasna, me je prijazno povabila na večerno prireditev, posvečeno materinskemu dnevu. Vzela sem si čas in zvečer prišla v telovadnico šole, kjer so se že zbirali poslušalci. Napolnili so pripravljene sedeže, otroci na tribuni so nestrpno čakali na svoj nastop. Zvoki prijetne glasbe so naznanili začetek. Napovedovalec Roman Končar je napovedal prvi sklop nastopajočih in prebral tople pozdrave ravnateljice Metke Murn, ki se zaradi bolezni ni mogla udeležiti prireditve. Predsednik KS Dragomelj-Pša-ta je v uvodnem pozdravu poudaril pomen obeh marčevskih praznikov, ki vsak na svoj način dajeta vrednost ženskam in materam. Dolga vrsta nastopajočih e pripravila imeniten večer.
a odru so se zvrstili najmlajši učenci z otroško govorjeno in zapeto pesmijo, nekoliko večji so zaigrali na instrumente, osem pevcev, učencev šole je zapelo zahtevno Santa Lucijo, bolj verzirani recitatorji so se lotili zahtevnejših besedil. Predstavil se je pevski zbor odraslih pevcev iz sosednje krajevne skupnosti, zvoki harfe so se prepletali z zvoki orfovih instumentov, klarineta, harmonike ^ V živo sem spoznala odličnega oblikovalca tekstov in fotografij, ki nam preko elektronske pošte budijo jubezen do naših naravnih lepot, Janeza Medveška, ki se je predstavil z občutenimi verzi o
jNe
Čeprav sem na prireditev prišla slučajno, so vsi nastopajoči tudi meni polepšali večer. Ob spremljanju programa pa sem pomislil še na nekaj. V vsaki besedi in v vsakem zvoku sem čutila, da je tu vtkano delo posameznikov, njihovih mentorjev in staršev, ki otroke spodbujajo. Med pevci odraslega pevskega zbora sem videla nekaj znanih obrazov, ki se jih kot nekdanja delavka na šoli spomnim iz šolskih klopi. V pevski program so vložili veliko svojih prostih ur, njihova pesem se je ta večer dotaknila naših čustev. Učiteljice na OŠ Drago-melj so pokazale, da poleg predpisanega učenja v otrocih znajo vzbuditi tudi interes za nastopanje, za privabljanje zvokov iz instrumentov in iz otroških grl. In na koncu naj rečem, da sem vesela, da je OS Dragomelj postala center kulturnega dogajanja v kraju. To so pokazali tako tisti, ki so skupaj s šolo to lepo prireditev organizirali, kot tisti, ki so ta program spremljali. Starši otrok so z obiskom pokazali, da jim šola ni samo hram učenosti za njihove otroke, pač pa tudi hram kulture zanje. Vsem, ki so sodelovali pri programu, želim tudi v prihodnje veliko uspeha pri pripravljanju, obiskovalcem pa najlepše užitke pri poslušanju prireditev.
Jožica Polanc
= "J rïl l'ft I	\
M
Mentorica
Zimovanje 2011
»Sneg je, glej zunaj sneg je No, v Domžalah ga ni, če pa gremo malo bolj proti jugovzhodu, pridemo v Kočevski Rog, kjer ga je še veliko! Tam se je od 25. do 27. februarja 2011 dogajalo zimovanje. To ni bilo navadno zimovanje, to je bilo zimovanje stega Domžale 1.
V	petek, ob nečloveško zgodnji uri (beri: 6.40 zjutraj), smo se pred domžalsko cerkvijo vkrcali na avtobus - prezebli, otovorjeni, polni pričakovanja novih dogodivščin. Peljali smo se približno dve uri, od avtobusa do koče pa smo hodili tri ure s polnimi nahrbtniki na sebi in prezeblimi prsti na rokah in nogah. Ko smo prispeli do koče, smo se zbrali zunaj, pred kočo, potem pa so nas razporedili v sobe: fantje posebej, punce posebej, volčiči posebej, klan posebej in voditelji posebej. Ker je bila tema tabora Odkrivanje severnega pola, so nas razporedili v štiri države: Ameriko, Anglijo, Norveško in Švedsko.
Ko smo pojedli večerjo: ribe, ki smo jih ujeli po poti, smo imeli čast gostiti skavtinjo Andrejo, ki je eno leto živela pri inuitih na severnem polu. Povedala nam je, kako živijo in kako lovijo severne medvede. Najbolj zanimiva in obenem čudna stvar mi je bila, ko je povedala, da imajo inuiti šego oz. navado, da žvečijo medvedjo kožo in iz tega naredijo škornje. Ko je bilo predstavitve konec, smo se preoblekli in umili zobe ter skočili v spalke. Ob 23. uri so piskali tišino.
V	soboto so nas ob sedmih zbudili. Hitro smo se oblekli, saj smo morali biti v petih minutah zunaj, oblečeni in pripravljeni na jutranjo telovadbo. Razmigane in prezeble nas je v koči čakal topel čaj in zajtrk. Po zajtrku smo nekaj časa preživeli po vejah, nato pa je prišel lovec. Povedal nam je, kako lovijo medvede ter srnjad in kakšno orožje uporabljajo. Ko je lovec odšel, smo se oblekli v topla oblačila ter v smučarske hlače, voditelji so nam dali šotorke, posode za kuhanje, zemljevid in kompas. Četo so razdelili v dve mešani skupini fantov in punc. Pot ni bila zahtevna in tudi dolga ni bila. Ko smo hodili, smo se pogovarjali in smejali, zato je pot minila hitreje. Ko smo prispeli do cilja, do grobišča, nas je tam čakal Matevž, ki nam je povedal, kaj moramo narediti. Malo smo se kepali, nato pa so prišli volčiči, malo zatem pa je prišla še druga skupina čete. Razporedili smo se po državah ter začeli kuhati makarone. Ker je bil sneg, smo naj-
prej mislili, da ogenj ne bo zagorel, vendar nam je uspelo. Naredili smo še trinožnik, nanj obesili posodo z vodo, počakali, da zavre, skuhali makarone in tuno in pojedli. Ko smo vsi pojedli, smo pospravili, pogasili ogenj ter skupaj odkorakali nazaj v kočo, se preoblekli v suha oblačila ter šli na čaj v kuhinjo. Kmalu zatem so se začele delavnice. Po državah smo šli čez štiri različne delavnice. Prvo je imel Boko, kjer smo naredili zvarek. Drugo je imela Jerneja, kjer smo delali bakle. V tretji smo pekli trde piškote za na rutko, v četrti pa smo si naredili puding, ki smo ga tudi pojedli. Po delavnicah je bila večerja, po večerji pa je bil zabavni večer. Vsaka država je imela kakšen »skeč« oz. igrico. Filip, Urban in Andrej pa so na koncu peli. Ko je bilo konec, smo se umili ter šli spat. Sredi noči so nas zbudili in rekli, da se moramo toplo obleči, saj smo šli ven na Veliko igro. Zunaj smo bili
približno uro in pol, potem pa smo šli hitro noter na čaj ter nazaj spat. V nedeljo so nas ob sedmih zbudili, spet je sledila jutranja telovadba in zajtrk. Po zajtrku smo hitro spakirali vse obleke, spalke in čevlje. Ob 10. uri je bila maša. Vsi smo se oblekli v kroje in v bunde, saj je prvi del maše potekal zunaj, drug del pa smo nadaljevali notri. Po maši smo ruzake odnesli ven, pred vrata, v koči pa smo vse pomili in počistili. Oblekli smo se in zunaj spustili zastave, pojedli golaž in se poslovili. Ob 13. uri smo se odpravili proti avtobusu, spet smo tri ure premraženi in zaspani hodili in ga še pol ure čakali. Peljali smo se dve uri in končno prispeli domov, v Domžale.
Osebno mi je bilo zimovanje zelo všeč, ker je bil cel steg. Upam, da bo tak tabor še kdaj.
Tinkara Otrin - Borbena mačka
■ ""fflaterdoL, '«xía Crucem k«
Giovanni Battista Pergolesi
Stal^^it^^^er '
koncerti:
nedelja, 17. april 2011 ob 19.00 p . .	^ol
(po -večerni maši) v cerkvi sv. ^^to'na PadovanskegoT^^^uoijanû'^'UflSlVji ^^^^ÍIIS
torek, 19. apríl 2011 ob 19.00 Q
vcerkvisv.Martina,Dob	/	^^^S et : 11 11
nastopajoči:
Domžalski komorni zhc sopran: Monika Sitar alt: Mihaela Komočar
^"íííiíaben.-r
Godala Simfoničnega orkestra Domžale - KamnikiBe UJa dirigent: Fernando Mejias
I
Praznovanje gregorjevega
12. marca je bilo gregorjevo. Tega dne so po ljudskem izročilu obrtniki vrgli luči v vodo, ker so lahko delo opravljali že pri dnevni svetlobi.
Na OŠ Dragomelj smo že tretjič obudili star ljudski običaj. Praznovanje je potekalo na igrišču šole, kjer so se zbrali učenci, starši ter sokrajani in vsi zaposleni. Najprej so učenci pripravili kratek kulturni program, med katerim so prepevali stare ljudske pesmi. Lepo je bilo videti otroke, kako veselo prepevajo skupaj s starši ter ostalimi obiskovalci. Sledilo je spuščanje osvetljenih maket ladjic po bližnjem potoku Pšata. Da je bila varnost zagotovljena, so poskrbeli gasilci PGD Dragomelj-Pšata.
Mojca Grad OŠ Dragomelj
r

"-îiv,-^
M


8. APRIL 20II
šport
23

k/.

Domžale
Alja Sitar, najhitrejša slovenska starejša mladinka na 60 m in bronasta članica na 60 m
Ljubljanska atletska dvorana je bila pred kratkim prizorišče Prvenstva Slovenije v dvorani za starejše mladince in mladinke. V kvalifikacijah je bila Iz AK Domžale najhitrejše Alja Sitar (7,60 s), le štiri stotinke pa so za nastop med najhitrejšimi zmanjkale Klari Hribar, ki si je z rezultatom 8,20 s pritekla nastop v B-finalu. Vrhunsko in po željah Domžalčanov se je končalo A-finale. Slavila je Alja Sitar, ki je svoj rezultat iz kvalifikacij popravila še za stotinko sekunde (7,59 s). V ska-kalskih disciplinah sta nastopili Katja Tekavec, osmouvrščena v skoku v višino in šesta v trokskoku, kjer je bila sedma še Nika Medle. Na prvenstvu Slovenije v dvorani za člane in članice je z bronasto medaljo Alje Sitar na 60 m postal del atletske elite. V finalu je le stotinka sekunde ločila Aljo od izenačitve osebnega rekorda 7,55 s, ki ga je postavila februarja 2010. V moški konkurenci je nastopil Luka Marolt, ki je v teku na 60 m dosegel rezultat 7,49 s.
Štirikrat na start - mnogoboj za mlajše pionirje
Na kratko še o mnogoboju v dvorani za pionirje U-12 in U-14 v Slovenski Bistrici. Domžalčani, ki vadijo pod vodstvom Alenke Zavadlav, so tekmovanje zaključili z dvema ekipnima drugima mestoma v kategoriji pod 14 let, posamično sta bila najboljša Anže Farkaš na petem in Tea Podbevšek na sedmem mestu. V kategoriji pionirk starih pod 14 let so poleg Teje nastopile še: Teja Vidic (15.), Zala Šenet (30.) in Sofia Kokot (36.), med 36 pionirji pod 14 let so Anžetu konkurenco delali še: Luka Razpotnik (15.), Klemen Ribaš (16.), Matevž Hribar (26.) in Jakob Jančar (31.). Med mlajšimi od 12 let so nastopili: Matic Ulčar (9.), Tilen Ulčar (17.), Bor Rutar (18.) in Tomaž Stibrič (34.), med dekleti pa Aleksandra Kokot (34.), Erin Kralj (39.) in Špela Tandler (43.).
Petkrat na start - mnogoboj za pionirke in mladinke
»Najbolj groznih je tistih 800 m na koncu. Kar štirje krogi, ker tečeš gor in dol po dvorani ...«, so si vsako leto skoraj enotni mnogobojci, ki so se 5. in 6. marca za naslove državnih prvakov pomerili na Prvenstvu Slovenije v mnogoboju v dvorani v Slovenski Bistrici. S 60 m z ovirami, višino, daljino, kroglo in 800 m so uspešno opravile tudi pionirka Tina Vaupot ter mlajši mladinki Nika Medle in Katja Tekavec. Tina se je odlično odrezala v skakalskih preizkusih, saj je bila s preskočenimi 150 cm v konkurenci 12 tekmovalk tretja, v daljini je z rezultatom 503 cm izenačila pionirski klubski rekord. Skupni seštevek točk je Niko postavil na četrto, Tino in Katjo pa na peto mesto.
Atletski klub Domžale
Bo imel AK Domžale atletinjo na Olimpijskih igrah 2012?
Nastop na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. A je treba trenutek skrbno načrtovati ter poleg tega imeti še športno srečo, saj se odvijejo le enkrat na štiri leta. Gre za športni spektakel, ki za mesec dni pozornost celotnega sveta usmeri v športnike najrazličnejših športov. Naslednje poletne OI bodo 2012 v Londonu in prav mogoče je, da bo barve Slovenije zastopala tudi atletinja Alja Sitar. Atletska zveza Slovenije je predstavila ekipo devetih sprinterk, kandidatk za olimpijsko štafeto 4x100m. Z odličnimi rezultati se je v širši krog kandidatk prebila tudi Domžalčanka Alja Sitar. Pred ambicioznimi dekleti je leto in pol časa za izboljšanje osebnih rekordov, trening šta-fetnih predaj in končno dosego norme. Že avgusta/septembra 2011 bomo nastop štafete morda spremljali na svetovnem prvenstvu v južnokorejskem Daeguju. Čim manj poškodb in hitre teke, Alji in štafeti!
7,26 kg je rezerviranih le za najmočnejše!
V družbi najboljših v suvanju krogle na Prvenstvu Slovenije v dvorani je Petra Pavlič med starejšimi mladinkami 4 kg težko kroglo sunila 10,28 m, kar je zadoščalo za srebrno medaljo, Tjaša Rajh pa je z 8,50 m dobila bronasto medaljo.
V letu, v katerem bo Atletski klub Domžale gostitelj Balkanskih atletskih iger veteranov, sezono domačih tekmovanj odpiramo z
državnim prvenstvom v gorskem teku za štafete,
v nedeljo, 17. aprila 2011, dopoldne na ŠUMBERKU.
Z njim čestitamo naši Občini Domžale ob njenem prazniku in vabimo vse prijatelje teka v naravi, da se nam pridružijo!
Hkrati vas obveščamo, da smo 24. aprila 2011 Domžalčani gostitelji DRŽAVNEGA PRVENSTVA V DOLGIH TEKIH, na atletski stezi v Športnem parku Domžale.
Dobrodošli!
BALKANSKE ATLETSKE VETERANSKE IGRE
Ne le športna, ampak tudi družabna manifestacija
Bernarda pometla s hrvaškimi kopijašicami
48,96 m je bil dolg najdaljši met kopja članic v Splitu na Odprtem zimskem prvenstvu Hrvaške v metih. Kopje je odletelo iz rok članice AK Domžale Bernarde Letnar, ki se na podlagi lanskoletnega osebnega rekorda 55,69 m malce spogleduje tudi z normo za svetovno prvenstvo septembra 2011 v korejskem Dae-guju.
Domžalske kladivašice zasedle zmagovalni podij
Redko se zgodi, da na vseh treh stopničkah stojijo člani istega kluba - Domžalčankam je to uspelo na Zimskem prvenstvu v metih 5. marca 2011 v Celju, kjer se je zlatega odličja v metu kladiva veselila Petra Pavlič (38,33 m), srebrnega Erika Pirnat in bronastega Tjaša Rajh. A trojna zmaga še zdaleč ni bila vse ... Še enkrat je na stopničko, tokrat na najvišjo, po metu diska stopila Erika Pirnat (35,93 m), ki je s tem osvojila drugi naslov državne prvaka za AK Domžale. Tik za najboljšimi so bili srebrni še trije: Bernarda Letnar v članskem kopju (48,74 m), Tamara Cerar v kladivu med mlajšimi mladinkami (39,34 m) in Denis Kumek v metu diska med mlajšimi mladinci (39,00 m). Izkušnje so za tekmovanja v poletnem delu sezone, ki se začne sredi aprila, nabirali še: Eva Mrše, Gabriela Kumek, Saša Cerar, Grega Cotman in Lovro Šli-bar.
Kladivaško zlato za Gabrielo Kumek
12. marec 2011 je bil v Brežicah dan za osvajanje medalj na zimskem prvenstvu Slovenije v metih za pionirje in starejše mladince. Edino zlato odličje je za AK Domžale v metu kladiva osvojila Gabriela Kumek, ki je bila še druga v metu kopja. Dvakratnih stopničk se je veselila še Petra Pavlič, ki je bila srebrna v kladivu in bronasta v disku, med najboljše tri se je v metu kladiva uvrstil še Rok Balantič. Na nehvaležnem četrtem mestu sta tekmovanje zaključila kla-divašica Tjaša Rajh in diskaš Grega Cotman, katerega disk je letel dober meter dlje od petouvrščenega Lovra Šlibarja, šesti je bil še Denis Kumek v disku.
Bojana
»V veselje mi je, da bomo v naši občini gostili starejše atlete in atletinje z območja Balkana in tako na enem mestu združili različne kulture, običaje in izkušnje, ki so se še nedolgo nazaj med seboj močno prepletale, sedaj pa se žal začele oddaljevati ena od druge,« je del teksta, ki ga je za uradno spletno stran BAVI (Balkanske atletske športne igre), ki bodo v Športnem parku Domžale od 2. do 4. septembra 2011, zapisal župan Občine Domžale Toni Dragar ter s tem napovedal, da letošnje BAVI ne bodo le tekmovalna, temveč tudi družabna manifestacija. Organizacijski komite za organizacijo, katere predsednik je mag. Janez Zupančič, podpredsednik Roman Lazar in direktor Tomaž Jarc, se trudi, da bi ob tekmovalnem delu pripravil tudi družabni del, ki je včasih celo bolj pomemben. Tako potekajo prizadevanja v smeri slovesnega odprtja iger, družabnega večera za vse
tekmovalce in tekmovalke, ob tem pa bomo skupaj z občino poskrbeli tudi za druge možnosti, s katerimi bomo udeležence seznanili z našo občino, ter jo na tak način promovirali. Že sedaj pa povabilo vsem ljubite-
ljem športa: pridružite se nam od 2. do 4. septembra 2011 v Športnem parku Domžale in na vseh drugih prireditvenih prostorih ter skupaj z nami dokažite, da smo gostoljubni in da imamo šport radi!
Vera


^9.30 REKREACIJSKI TEK
■ rriH
09.40 NORDIJSKA HOJA
TRASA PO ZELENI OSI KAMNIŠKE BISTRICE DO RADOMELJ^^
PRIJAVE DO 20.05.2011: http://www.ak-donnzale.si, s prijavnico v Slamnil<u. PRIJAVA VKLJUČUJE: spominsko štartno številko, topli obrok na ciiju, brezaikotioino pijačo, nagrade za prvouvrščeno in prvouvršenega ter najstarejšega in najstarejšo udeleženko (-ca), žrebanje štartnih številk za nagrade donatorjev.
i
M

DQmiah
IMIKnO I MEDIA
PROFUNDIS
d.0.0., Domžale
24
šport
8. APRIL 20II
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Prvi mesti tudi na Evropskem kickboxing pokalu
Marec 2011 lahko po doseženih rezultatih in borbenosti članov in članic Kluba borilnih veščin Domžale imenujemo kar odličen, saj je v nedeljo, 13. marca, v Italiji - v kraju Ticinu, na tekmovanju za evropski kickboxing pokal, ter kasneje, 19. marca, na turnirju v Novi Gorici, osvojilo zlate medalje kar pet tekmovalk in tekmovalcev iz kluba. Posebej je treba čestitati Marjanu Bolharju za dve zlati in Žigi Štiftarju za zlato in bronasto medaljo. Čestitamo! Kot smo napisali že v prejšnji številki, so tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale v Italiji na tekmovanju za Europski kick boxing pokal uspešno sodelovali. Če začnemo pri mlajših, sta Jan Dolinar in Aljoša Šlebir osvojila peto do osmo mesto; Simon Groboljšek je bil drugi, eno zlato in bronasto medaljo je osvojil Žiga Štiftar, o katerem lahko berete v posebnem prispevku. Prvo mesto je osvojil Marjan Bolhar, ki je povedal,
da prvega mesta ni pričakoval. »Treniram, pa gre,« pravi mladi boksar, za katerega je prvo mesto med člani na Evropskem kickboxing pokalu 2011, 13. marca v Ticinu v Italiji, največji uspeh doslej. Rad tekmuje, vse tekme so mu všeč, tako doma kot v tujini, in za vse se kar najbolje pripravi. Trenira sam in je hvaležen, ker mu pomagajo doma, v klubu in službi, da lahko dobro trenira. Posebej ceni vzpodbude in pomoč prijateljev, ki mu veliko pomenijo. Tekem v letu 2011 je še veliko, tudi priložnosti za dobre uvrstitve, sam pa si najbolj želi medalje na svetovnem prvenstvu, zato se bo maksimalno potrudil, da bo izbran v slovensko reprezentanco Kickboxing zveze Slovenije.
Da misli resno, je dokazal tudi na turnirju v kickboxingu športne discipline semi kontakta in light contacta in na prvem državnem turnirju v kickboxingu v športni disciplni kick lightu Novi Gorici, 19. marca.
Andraž in Dejan na podelitvi Olimpijskega komiteja Slovenije
Organizirali sta ga Društvo Bu-dokai Nova Gorica in Kickboxing zveza Slovenije, Marjan Bolhar pa je spet osvojil prvo mesto. Tudi sicer so bile članice in člani Kluba borilnih veščin Domžale zelo uspešni, saj sta kadetinji Hana Mihelčič do 42 kg in Nika Močnik nad 42 kg osvojili prvo mesto, kadetinja Teja Mihelčič do 37 kg drugo mesto, med mladinci do 69 kg je bil Jan Dolinar
tretji, enako kot člani - Dejan Bud-ja do 74 kg, Simon Groboljšek do 94 kg in Aljaž Juvančič nad 94 kg, odličen drugi je bil med člani Aljoša Šlebir do 74 kg, kot že zapisano, pa je Marjan Bolhar nad 79 kg osvojil zlato medaljo.
Čestitamo in držimo pesti, da bi jim bi šlo tudi v prihodnje tako odlično!
V.
0
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Regijsko tekmovanje in državno prvenstvo
Mesec marec je prinesel pomembna dogodka, ki ju je gostilo naše mesto. V soboto, 12. marca 2011, je bilo Regijsko tekmovanje za dečke in deklice, v nedeljo, 13. marca 2011, pa Državno prvenstvo za mladince, člane in članice.
Tekmovanja domžalsko-kamniške regije so se udeležili tekmovalci in tekmovalke iz karate klubov iz Kamnika, Mengša, Radomelj, Rodice in Domžal. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ Venclja Perka, in sicer za dečke v borbah, ki so bili razvrščeni v 11 kategorij glede na starost in telesno težo, ter deklice v katah, ki so bile razporejene v tri kategorije glede na starost in stopnjo pasu. Tekmovanje je štelo za uvrsti-
tev na Sankukai državni turnir, ki bo potekal 10. aprila 2011 v Kamniku. Vrhunec pa je bilo državno prvenstvo za m adince, člane in članice, ki je potekalo prav tako v OŠ Venclja Perka v Domžalah. Dopoldan je najprej potekalo predtekmovanje za uvrstitev v veliki finale, ki se je z uradno otvoritvijo pričel ob 13. uri. V polni dvorani so se tako odvijali zaključni boji za naslov državnega prvaka, ki so jih poleg samega tekmovanja popestrile tudi vrhunske demonstracije.
Rezultati DP
Mladinci absolutna kategorija - 1. mesto Tadej Grmek (Forum), 2. mesto Kristjan Bernot (Radomlje),
3. mesto Surya Kotar (Domžale) Članice absolutna kategorija - 1. mesto Karmen Globokar (Ivanč-na Gorica), 2. mesto Teja Medle (Radomlje), 3. mesto Nuša Babnik (Forum)
Člani absolutna kategorija - 1. me-
sto Dean Levačič (Forum), 2. mesto Samo Levačič (Forum), 3. mesto Darko Marič (Forum) Ob tej priložnosti vsem tekmovalcem čestitamo za njihove uvrstitve!
G. J.
V sredo, 9. marca, je bila v VIP dvorani stadiona v Športnem parku Stožice prireditev, ki sta jo organizirala Olimpijski komite Slovenije ter Športna zveza Ljubljana. Na prireditev so bili vabljeni vrhunski športniki iz Ljubljane in okolice. Med njimi tudi Andraž Mrak in Dejan Djurovič, plesalca electric boogieja in člana PK Miki, ki sta za svoja odlična dosežka, 3. mesto na EP in SP 2010, prejela priznanje. Iz vrst plesalcev je priznanje pre-
jela tudi plesalka PD Kazina Klara Lainšček, ki je na SP v show plesih 2010 osvojila naslov svetovne prvakinje.
»Tokrat sem nad podelitvijo navdušen! Lepo smo bili sprejeti in pogoščeni. Po prireditvi sva si z De-janom ogledala rokometno tekmo med Slovenijo in Poljsko. Sedel sem poleg Rajmonda Debevca!« je prireditev z navdušenjem komentiral Andraž.
Saša Eminič
KK PIRUETA
Že v uvodu uspešni
Uvod v novo sezono je pokazal, da so tekmovalci domžalskega kluba za umetnostno kotalkanje in hitrostno rolanje Pirueta dovolj napredovali skozi dolgotrajno zimo. Že na uvodnih dveh tekmovanjih, ki sta bili v Renčah, in sicer eno v obveznih likih in drugo v prostih programih, so tekmovalci dokazali, da se niso zaman trudili, da pokažejo, kaj so se še dodatno naučili. Starejše tekmovalke, ki so v kategorijah od mlajših mladink in mladink, so se vse povzpele na zmagovalne stopničke - na najvišjo se je povzpela Nika BABIČ, na tretjem mestu pa sta pristali TINA OZEBEK in ŠPELA BERLOT.
Tudi med mlajšimi sta se na stopničke povzpeli: na drugo - ANA MARIJA DIVOVIČ in na tretjo - URŠKA ZEVNIK, medtem ko je bila NELI ŽAJDELA na šestem mestu.
Samo štirinajst dni kasneje so se pomerili še v prostih programih. Tokrat so nastopili samo najmlajši, brez starejših, ki pa ji čaka naslednje
tekmovanje v mesecu aprilu. Med najmlajšimi je svoj zmagoviti program pokazala LEJA ŽAJDELA, njena sestra NELI je bila šesta in LARA DOLENC deseta. Naslednje tekmovanje bo mednarodni Pokal Renč na katerem se bo izbrala reprezentanca Slovenije za odmevno tekmovanje Pokal Nemčije, ki bo v mesecu maju v nemškem mestu Hanau. Kotalkarski klub Pirueta pričakuje, da se bodo uvrstili v reprezentanco kar štiri njihove tekmovalke, ki so seveda tudi potencialne kandidatke za nadaljnje nastope, predvsem za evropsko in svetovno prvenstvo, ki sta največji tekmovanji v umetnostnem kotalkanju.
MSD LIGO 2010/2011

/ KARATE DRUŠTVO ATOM SHOTOKAN-DO
Vedno na zmago
Da se ATOMovci poleg slovenskih turnirjev vrhunsko ozkažejo tudi na močnih mednarodnih turnirjih, je dokazal elitni turnir v italijanskem Giavenu 19. marca 2011. Med sedmimi vabljenimi _ reprezentancami je bila poleg Španije, Nizozemske, Portugalske, Madžarske, Maroka ter domače Italije tudi Slovenija, za katero so izmed
ATOMovcev nastopili Tamara, Timotej in Lovrenc Kokalj. Za elitno konkurenco je poskrbela omejitev nastopa na mojstrske pasove v kategoriji od 18 do 39 let in v kategoriji nad 40 let.
Kot je povedal Lovrenc Kokalj, se je na tovrstnih turnirjih uspeh uvrstiti že med prvih osem v polfinale, za finale lahko že »skačeš od veselja«. In
Zmagovalna ekipa: Ambrož Team
če je bilo tako, je bila slovenska reprezentanca ves čas na nogah; Slovenija je imela finalistko in finalista, Tamaro in Timoteja Kokalja, tako v katah do 39 let kot v kumiteju absolutno, Lovrenc Kokalj je bil finalist v katah nad 40 let.
Končni izkupiček? Sensei Lovrenc Kokalj je bil zmagovalec turnirja, Tamara je poleg brona v katah posamično prejela še bron za kate ekipno skupaj s Polonco Hull in Irino Mlinarič, bronast je bil še Timotej Kokalj z ekipo kumite absolutno do 39 let, skupaj z Markom Bunderlo in Miranom Vrbančičem.
Bojana
13. marca se je v telovadnici osnovne šole Venclja Perka uspešno zaključila že peta sezona domžalske lige v dvoranskem nogometu - poznana kot MSD liga.
Največ nogometnega znanja in sreče so letos pokazali fantje iz ekipe Ambrož Tema, ki so sicer pod različnimi imeni v preteklih sezonah že dosegali vidne uspehe. Glede na to, da so v končni nanizali same zmage, so bili letos res »klasa zase«. Njihova člana sta tudi najboljši vratar sezone 2010/2011 Suan Adrovič in najboljši strelec Robert Bojkov, ki je kar 51-krat premagal nasprotne vratarje. Drugo mesto je osvojila ekipa Combi Team, tretje pa Trojica United. Zmagovalni ekipi je bil letos prvič izročen tudi t.i. veliki prehodni pokal, ki ga ima ekipa možnost osvojiti tudi v trajno last, v kolikor bo zmagovalna ekipa lige tri pod istim imenom tri leta zapored. Organizatorji smo ob zaključku sezone ponovno lahko zadovoljni; kljub težkim finančnim razmeram, in splošno znanemu pomanjkanju ustreznih pokritih površin za dvoranski nogomet, smo 18 ekipam in preko 200 aktivnih udeležencem omogočili kakovostno in dostopno športno tekmovanje. Velika večina ekip je že več let stalnica MSD Lige, kar nam potrjuje, da smo s trudom na pravi poti. Za podporo in pomoč pri organizaciji se želimo letos še posebej zahvaliti lokalu 3. Polčas, Mladinskemu svetu Domžale, Zavodu za šport Občine Domžale, Društvu mladih Dob in tudi Osnovni šoli Venclja Perka.
Že sedaj pa vabimo vse nogometne	na igrišču z umetno travo v Špor-
navdušence, da se vključijo v prvo	tnem parku Domžale - več na www.
sezono poletne MSD lige, ki bo le-	msdliga.si.
tos prvič organizirana. Igralo se bo	Rok Ravnikar
8. APRIL 20II
šport
25
16. APRILA - DOBRODOŠLI, SPOSTOVANI PARAPLEGIKI, V DOMŽALAH
13. kegljaški turnir ob prazniku Občine Domžale
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, v katerem sodelujejo tudi paraplegiki iz naše občine, letos že 13. pripravlja tradicionalno kegljanje slovenskih paraplegikov za Pokal Občine Domžale, ki je namenjeno prazniku naše občine. Kot nam je povedala Cvetka Štirn, ena najboljših slovenskih kegljavk med paraplegiki, tudi vodja tega športa v Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, kjer je tudi članica vodstva, paraplegiki iz vse Slovenije že težko čakajo 16. april 2011, ko se bodo zbrali na Kegljišču
v Kamniku, saj žal trenutno v Domžalah kegljišče ne obratuje. Tekmovali bodo za veliki pokal Občine Domžale, pomerili pa se bodo tako člani kot članice in veterani. Glede na sedanje uspehe gospa Cvetka pričakuje dobro uvrstitev njenega društva, predvsem pa prijetno preživet dan med prijatelji iz vse Slovenije, ki se bodo po končanem turnirju zbrali v gostišču Kovač na Količevem, kjer bo slovesnost ob razglasitvi rezultatov in prijetno prijateljsko srečanje. Pričakujejo, da bosta na razglasitvi sodelovala tudi predsednik Društva
paraplegikov ljubljanske pokrajine, Gregor Gračner, in domžalski župan, Toni Dragar.
Tudi letos bodo kegljaški turnir slovenskih paraplegikov ob občinskem
medobcinsko društvo invalidov Domžale
■v
Sport v letu 2010 in plan za leto 2011
prazniku izkoristili za promocijo Občine Domžale, ki se ji že vnaprej zahvaljujejo za pomoč in gostoljubje.
V.
Leto 2010 je za nami in ko se ozremo in naredimo bilanco nad svojim delom, smo ugotovili, da smo bili na športnem področju zelo uspe-
Balinanje
Lani smo se včlanili v Balinarski klub Budničar, ker imajo boljše pogoje za trening, kot jih ima naše balinišče v Športnem parku. Od spomladi do jeseni smo trenirali dopoldneve pri Budničarju, popoldneve pa v Športnem parku. Vztrajnost na treningih se je obrestovala. Tekmovali smo na prijatelj-
skih, regijskih in območnih tekmovanjih, ki so jih organizirala društva invalidov iz cele Slovenije in Zavod za šport.
Seveda pa smo imeli tradicionalno prijateljsko tekmovanje pri Budni-čarju gorenjske in primorske regije. Tekmovale so ženske in moške ekipe. Vztrajnost na treningih se je obrestovala, saj smo bili zmagovalci trikrat, drugi dvakrat in tretji štirikrat.
Kegljanje
Imeli smo zelo slabe pogoje za treninge.
Ekipa DP Mercator Ljubljana ubranila naslov
V športni dvorani v Slovenski Bistrici je 26. marca 2011 potekalo 20. državno prvenstvo v košarki na invalidskih vozičkih. Na zaključno tekmovanje so se po odigranih rednih kolih uvrstile naslednje ekipe: DP Mercator Ljubljana, združena ekipa DP Kranj-DP Novo mesto, DP Celje in DP Maribor. Naslov državnih prvakov je že tretjič zapored osvojila ekipa DP MERCATOR LJUBLJANA, ki je v finalnem srečanju z rezultatom 63:43 premagala
S področnega tekmovanja osnovnošolcev v namiznem tenisu
V telovadnici TVD Partizan Mengeš je bilo nedavno organizirano področno tekmovanje za osnovnošolce v namiznem tenisu. Pravico nastopa je imelo 58 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili najboljši na tekmovanju v okviru svoje regije. Iz domžalske občine so tako imeli pravico nastopa tekmovalci in tekmovalke iz naslednjih osnovnih šol: OŠ Rodica (Topič Peter, Topič Jure, Fašing Žiga, Kobetič Nika), OŠ Domžale (Stankovič Žan, Mušič Kralj Tim, Klavžar Nejc, Doroteja Šuštar, Jera Hrovat), pŠ Venclja Perka (Pavli Tim), Oš Preserje pri Radomljah (Prosenc Matija, Prosenc Aljaž, Kaplja Jaka, Stražar Katarina, Korošec Lara,_ Sušnik Spela, Roglič Nika) in OŠ Dragomelj (Jereb Blaž, Zajc Žan, Horvat Ema, Strniša Hana, Lednik Nina).
Po zanimivem predtekmovalnem delu ter še bolj zanimivem finalnem delu so bili najboljši naslednji (po posameznih kategorijah):
Fantje (1.-5. razred):
1.	mesto - Rutar Bor (OŠ Mengeš)
2.	mesto - Stankovič Žan (OŠ Domžale)
3.-4.	mesto - Topič Peter (OŠ Rodica) in Salja Tilen (OŠ Mengeš)
druStv0 paraplegikov ljubljanske
POKRAJINE
Občni zbor
Odličen dosežek ekipe kadetinj ŽKK Domžale
ekipo DP Kranj. Zmagovalna ekipa se je v finale uvrstila z zmago nad moštvom DP Celje, ki jo je premagala z rezultatom 54:41. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi polfinalnih tekem - ekipa DP Celje in ekipa DP Maribor. Z rezultatom 61:53 je slavila ekipa DP Celje.
Tekme sta sodila Mitja Dečman in Franc Safarič.
Jože Globokar
Dekleta (1.-5. razred):
1.	mesto - Stražar Katarina (OŠ Preserje pri Radomljah)
2.	mesto - Horvat Ema (OŠ Dra-gomelj)
3.-4.	mesto - Majcen Neja in Aga-pito Nina (obe OŠ Mengeš)
Fantje (6.-9. razred):
1.	mesto - Kaplja Jaka (OŠ Preserje pri Radomljah
2.	mesto - Kobal Ema (OŠ Komenda Moste)
3.-4.	mesto - Mušič Kralj Tim (OŠ Domžale) in Hren Gašper (OŠ Mengeš)
Dekleta (6.-9. razred):
1.	mesto - Tofant Ana (OŠ Vodice)
2.	mesto - Horvat Ema (OŠ Dra-gomelj)
3.-4.mesto	- Korošec Lara in Sušnik Spela (obe OŠ Preserje pri Radomljah)
V	ekipnem tekmovanju (ekipo so sestavljali 2 učenca in dve učenki) je prvo mesto dosegla ekipa OŠ Mengeš, drugo OŠ Toma Brejca Kamnik in tretje ekipa OŠ Vodice.
V	nadaljnje tekmovanje sta se uvrstila prva dva v posamezni kategoriji ter prvouvrščena ekipa iz ekipnega tekmovanja.
Tekst in foto: Janez Stibrič
Društvo je Občni zbor pripravilo 23. marca 2011, v prostorih restavracije Motela Kongo v Grosupljem. Po uvodnih formalnostih (izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacij-ske komisije je delovno predsedstvo - Zlatko Bernašek (predsednik), Cvetka Štirn in Rafko Jurjevčič (člana), pričelo z delom. Udeleženci občnega zbora so najprej prisluhnili poročilom - Nadzornega odbora, Disciplinske komisije, poročilom referentov (sociala, interesne dejavnosti, osebna asistenca, prevozi, šport) in poročilu predsednika za leto 2010. Po razpravi so poročila sprejeli in potrdili. Program za letošnje leto, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Zato bo moralo vodstvo društva za njegovo realizacijo vložiti izjemne napore. Še posebej zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij ZPS v prihodnje obetajo nekoliko slabši časi. Znaten izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista društva, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost svoji organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine in tako je občni zbor sprejel sklep, da bo čla-
narina v letošnjem letu znašala 15 evrov, za socialno šibke člane pa simbolično dva evra. Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacij. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje ampak, da ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju Zveze. Kar nekaj članov našega društva je namreč pri Zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka Zveze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo proti koncu leta država povrnila 85 odstotkov stroškov pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje. Predsednik društva Gregor Gračner pa je pripomnil, da so ob vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo, naši prostori že premajhni. Po končanem delu občnega zbora smo se člani in gostje zadržali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim Bingom in dobro glasbo. Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora je direktorica Nina Ličer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), ki izvaja storitve javne službe pomoči družini na domu.
Jože Globokar
Vabi v soboto, 9. aprila 2011, ob 10. uri vse otroke, stare od 3 do 8 let, na tekaško prireditev na igrišču OŠ Preserje pri Radomljah
Tekaške kategorije: 100 m - otroci, stari 3 leta 200 m - otroci, stari 4 leta 250 m - otroci, stari 5 let 350 m - otroci, stari 6 let 450 m - otroci, stari 7 let 500 m - otroci, stari 8 let
Vsak otrok bo zmagovalec, zato bo dobil darilo in ma Prireditev bomo zaključili do 12. ure. Prijavnina 5 €.
V primeru dežja bo tek prestavljen na september. Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Lahko bi_ rekli: končno! V zadnjem kolu 1. ŽKL so kadetinje premagale svoje nasprotnice z rezultatom 42:51. Z zmago so se uvrstile na finalni turnir najboljših štirih ekip v državi. Po treh letih je ta dosežek eden večjih uspehov ŽKK Domžale, kar kaže na kakovostno delo pri mlajših kategorijah. Dekleta iz ekipe kadetinj prihajajo iz Domžal (Sabina Ajkić, Leja Cunja, Barbara Gavranovič, Maja Grintal, Tjaša Krobot, Špela Žura), Trzina (Ula Dremel, Annamaria Prezelj, Vanja Tajher), Kamnika (Lara Klemenc, Manca Smolnikar, Tina Vavpetič), Lukovice (Tjaša Kreft) in Vodic
(Katja Keržič). Da je ekipo v pravih trenutkih motiviral za dobro igro, je zaslužen njihov trener Drago Kle-menčič.
Po končani tekmi so se dekleta postavila pred objektiv foto TRIF. Upamo na dobro igro deklet tudi v nadaljevanju tekmovanj. Vsi lepo vabljeni na ogled tekem, saj je spodbuda s tribun vedno dobrodošla. Ob tej priliki pozivamo tudi druga dekleta, da se nam priključijo v klub. Prav tako bi se zahvalili vsem, ki klubu pomagajo in mu stojijo ob strani.
Barbara Grintal ŽKK Domžale
Na črno-belih poljih
ljubljanska liga 2011
Slavil MKK Podpeč, Saharci peti
Na že 64. ljubljanski ligi je tokrat nastopilo trideset ekip v super, prvi in drugi ligi, v vsaki pa po deset. V super ligi je zanesljivo slavil MKK Podpeč, zanj pa so igrali mojstri Gombač, Črepan in Kolar ter močna mojstrska kandidata Ule in Če-
pon. Drugi je bil Mentor iz Ljubljane, tretja pa povečini mlada zasedba Komenda Popotnik. Domžale so
Športno društvo Želva
nastopile z dvema ekipama. Sahara dogsi so bili peti, ŠD Domžale pa šeste.
Prve tri ekipe so nekako zanesljivo osvojile prva tri mesta, prvo mesto pa tudi ni bilo pretirano ogroženo. Sahara dogsi so igrali zanesljivo in z žarom. Poznalo se je tudi, da je dvakrat nastopil mednarodni mojster Mladen Milenkovič in obakrat tudi zmagal. Sicer pa je Galle na drugi deski osvojil tri in pol točke iz sedmih partij, Vavpetič pa na tretji deski štiri in pol točke, vendar je odigral vseh devet partij. Na četrti desk deski je Janjič zbral tri točke iz šestih partij. Kapetan Košir je ekipi priboril tri točke, Jerina pa dve, tudi ta dva odigrala šest partij. ŠD Domžale tokrat ni šlo, nekateri preprosto niso bili v pravi formi. Zelo pa se je izkazal mojstrski kandidat Bojan Osolin, ki je na četrti deski
osvojil pet točk iz šestih partij in je tudi prejel srebrno kolajne. Kapetan Jože Skok se je moral zadovoljiti s polovičnim izkupičkom iz devetih partij. Izkazala se je tudi Vilma Nadvešnik, ki je odigrala le dve partiji, vendar obakrat zmagala. V super ligi je igrala tudi zasedba ŠS Bor Dob, ki pa je žal izpadla v nižjo prvo ligi, saj se je uvrstila na zadnje deseto mesto. Na prvi deski se je dobro držal Bogdan Osolin, ki je iz sedmih partij osvojil tri točke in pol, pa tudi kapetan Edo Bohorč, ki je na drugi deski zbral tri točke in pol, vendar je odigral vse partije. Vrsti red: MKK Podpeč 26, Mentor 24,5, ŠK Komenda Popotnik 23, Klinični center 1 19,5, Sahara dogs 18, ŠD Domžale 17, Klinični center 16, Višnja gora Stična 13,5, Komenda pogi 12,5, Bor Dob 10. V prvi ligi je pričakovano zmagala mlada zasedba ŠK Ig in se znova uvrstila v super ligo, druga je bila ekipa Kamnik-Zagorje, tretja pa ŠD Vrhnika. Žal je iz te lige v nižjo izpadel Črni graben. V drugi ligi je slavil KPŠD Karel Jeraj, pred Zelenci LPP in ŠK Komendo Utrdbo. Ljubljansko ligo je kot vedno vzorno vodil Franc Poglajen iz Komende.
Jože Skok
26	domžale	S^SSlIMll 8. APRIL 20II
		
Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš
vas v soboto, 30. aprila 2011, vabi na tradicionalni trimski pohod Rašica
Start: izpred novih prostorov PD na Slovenski c. 28 (na parkirišču za občinsko stavbo).
Kdaj: pohod lahko začnete od 7. do 9. ure.
Na začetku boste prejeli kontrolne kartončke, novi pohodniki pa tudi izkaznice pohoda.
Pot pelje čez most čez Pšato in se nadaljuje po drevoredu do Pristave, kjer zavije proti mengeškemu bajerju. Tu že sledimo planinskim markacijam, ki bodo dodatno dopolnjene s smernimi puščicami pohoda. Po cesti, ki
Avto center Knavs v Trzinu
Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V
Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila.
jo dosežemo pri kamnolomu za opekarno, gremo do odcepa za Dobeno. Pri gostilni Ručigaj dobimo kontrolni žig. Sledimo asfaltirani cesti mimo kmečkega turizma Blaž in do vrha Rašice. Tu vam bodo naši alpinisti pritisnili drugi žig. Po grebenski poti nadaljujemo in nekje na sredi povratka nas čakajo taborniki iz Rodu upornega plamena Mengeš. Dobili boste zadnji žig pred ciljem na Mengeški koči.
Na cilju bodo vsi pohodniki prejeli čaj in mengeško enolončnico 'naš biz-gec', kakor jo je imenoval naš rojak Janez Trdina.
Pot je lepa in razgledna, hoje je približno od 3 do 4 ure. Zadnjega poho-dnika pričakujemo do 13. ure.
Več informacij: Miro Šušteršič (041/809-862)
Pridružite se nam in izkoristite prosti dan v družbi planincev!
PD Janez Trdina Mengeš
Romarska pot domžalske dekanije
Pred časom je avtor Franci Petrič v svoji knjigi Slovenske romarske poti opisal znane in malce manj znane romarske poti na Slovenskem in ob tem razložil tudi pojem romanja, ki pravi, da je to popotovanje v veri, ko človek začuti globljo potrebo po stiku z Bogom in se zato z darovi in prošnjami odpravi na njemu posvečene kraje. In ravno to smo na praznik Svetega Jožefa storili verniki domžalske dekanije in se odpravili tokrat prvič na romarsko pot v cerkev Svetega Jožefa na Vir pri Domžalah. V soboto, 19. marca, smo pred 10. uro cerkev poleg domačih faranov napolnili še romarji iz cele dekanije in pričeli z molitveno uro pred sveto mašo, ki jo je pripravila molitvena skupina župnije Svetega Jožefa. Pri sveti maši, ki jo je vodil Janez Šimenc in v kateri nas je nagovoril Anton Štrukelj, smo najprej prisluhnili besedam domačega župnika Jožeta Tomšiča, ki nas je z velikim veseljem pozdravil v tukajšnjem svetišču od tega dne tudi dekanijski romarski poti. O pomenu in življenjski poti Svetega Jožefa je spregovoril Anton Štrukelj in poudaril , da je bil Jožef tisti, čigar obrti se je Jezus izučil in čigar način govorjenja in delovanja je deček posnemal. On je bil tisti, ki ga je sama nebeška Gospa pooblastila z očetovimi pravicami, ko je rekla sinu: »Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Sicer o Svetem Jožefu vemo le malo zanesljivega in zato se moramo zadovoljiti s preprostimi dejstvi, ki so znana iz Svetega pisma. Vendar se za običajnim življenjem malega človeka skriva nekaj velikega: Jožefovo tiho spolnjevanje dolžnosti. O tem trikrat beremo v Novi zavezi: Vstal je in storil, kar je v svoji vesti spoznal kot božjo voljo. Najlepše in največje, kar moremo povedati o Jožefovem življenju, ki je bilo zaznamovano z
Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pajih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.
premontaža
pnevmatik
Ob predložitvi tega kupona vam ob premontaži pnevmatik v Avto centru Knavs priznamo 15 % popust (velja do 15. 5. 2011).
dolžnostmi, s pravičnostjo in z možato pobožnostjo: temu človeku je Bog v očetovsko varstvo izročil in zaupal njega, ki je zveličanje sveta. Smel je sprejeti Svetega in mu dati tudi ime: Jezus, kar pomeni: Bog rešuje. Zvesto in brez velikih besed je služil večni Očetovi Besedi, ki je postala otrok tega revnega sveta. Ljudje so Odrešenika imenovali »tesarjev sin«. Sveti Jožef je zato tudi priprošnjik delavcev, kajti po vrnitvi v Nazaret je moral Sveti Jožef obnoviti dom za Jezusa in Marijo. Nekako v času, ko je Jezus začel oznanjati evangelij, se je Jožef tiho poslovil od sveta ob Jezusu in Mariji. Izpolnil je svojo življenjsko nalogo. Prav zato je postal zavetnik umirajočih in zgled molivcev za srečno zadnjo uro. Obenem je Sveti Jožef zavetnik vesoljne Cerkve in slovenskih dežel, vzornik trdnih očetov, zavetnik družin in patron revnih, delavcev, beguncev. Besedo dve je namenil tudi številu svetišč posvečenih njemu na Slovenskem in še marsikaj , kar o Svetem Jožefu nismo slišali. Ob koncu svete maše smo z litanijami Svetega Jožefa sklenili naše romarsko druženje, ki so ga mnogi nadaljevali z molitvami pred Najsvetejšim še do jutra druge postne nedelje. Nas romarjem so po stari navadi ponudili še popotnico in majhen spomin na prvo dekanijsko romarsko srečanje v cerkvi Svetega Jožefa na Viru.
DJD
CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Ljubljanska 70 1230 Domžale
OPOZORILO
Dne 16. 3. 2011 smo bili s strani občanke Domžal obveščeni, da se je pri njej zglasila neznana mlajša ženska in se predstavila kot delavka Centra za socialno delo Domžale (brez imena in priimka).
Kot razlog obiska je navedla, da je seznanjena z njeno težko materialno situacijo. Obljubljena ji je bila pomoč, s tem da je od občanke zahtevala, da ji izroči bančno kartico, s PIN kodo, njeno EMŠO in davčno številko. Bančno kartico naj bi ji vrnila čez nekaj ur in ji prinesla 50 EUR. Naslednji dan je ugotovila, da ji je bil iz TRR dvignjen denar.
Center za socialno delo Domžale želi opozoriti, da gre v tem primeru za lažno predstavitev socialne delavke na domu.
Želimo opozoriti, da so se delavci CSD ob o obisku dolžni izkazati s službeno izkaznico, v večini primerov so obiski na domu v naprej dogovorjeni.
V kolikor dvomite o identiteti obiskovalca, lahko osebo preverite s klicem na Center za socialno delo Domžale na tel.: 01/724 63 70 in take osebe ne spuščate v svoje stanovanje ter takoj obvestite Policijsko postajo Domžale - tel.: 01/724 65 80.
P
Občina Domžale na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in s kasnejšimi dopolnitvami ter spremembami) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA NAKUP STANOVANJ NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
Predmet razpisa so stanovanja, ki jih bo v letu 2011 za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju odkupila Občina Domžale od pravnih in/ali fizičnih oseb.
Predmet nakupa so stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju Občine Domžale, v velikosti od 55 do 70 m2.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati:
1./	ime in naslov ponudnika - prodajalca,
2./	podatke o velikosti, starosti, legi in stanju stanovanja,
3./	ponujeno ceno,
4./	datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni).
Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve, Ljubljanska cesta 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom »Za nakup stanovanj«.
Pri odločitvah o nakupu stanovanj se bosta poleg ponujene cene v EUR/m2 upoštevala starost in stanje stanovanja. Stanovanja morajo biti izpraznjena, bremen prosta ter takoj vseljiva.
Upoštevane bodo vse popolne ponudbe, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale, najkasneje do vključno 1. 6. 2011, do 12. ure.
Ponudbe, ki bodo prispele po razpisnem roku ali nepopolne vloge, se ne bodo upoštevale - o tem bodo ponudniki obveščeni.
Občina Domžale si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonski številki 01/72-41-110.
OBČINA DOMŽALE
Ob zaključku del na objektih Oskrbovana stanovanj'a Kamnik Vas vljudno vabimo, da se nam ponovno pridružite na Dnevu odprtih vrat, dne 6. in 7. maja 2011 med 10.00 in 16.00 uro.
Na ogled bodo vzorčno opremljena stanovanja. S predstavniki znanih
slovenskih proizvajalcev pohištva, ležišč in dekorativne notranjje opreme boste imeli priložnost, da se sami dogovorite glede opreme stanovanj kar na sami lokaciji.
Lahko boste skupajj z njjimi uskladili vaše želje kar na sami lokaciji, pomagali vam bodo z gradivom in vzorci,
s pestrim in modnim programom izbire blaga ter poskrbeli za vaše prijetno počutje.
S storitvenim programom svetovanja, izmer, šivanja in montaže vas bodo spremljali od začetne ideje do končne postavitve v prostor.
OSKRBOVnNfl STflN®VnNJn v KnMNIKU
tip površine stanovanja stanovanja
kupnina v EURzDDV
Garsonjera 29,87 m^ od 60.205,00 naprej
Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej	naprej
Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61
naprej	naprej
Investitor in prodajalec:
• Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena s
I populaciji.
DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnilsa Telefon: (01)750 72 00 E-pošta: tajnlštvo@dolenjgrad.sl Internet: wvvw.dolenjgrad.si
•	Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna In zdravstvena oskrba.
•	Vsako stanovanje Ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži.
•	Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi Iz obnovljivih virov.
•	Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le S minut hoje do centra Kamnika.
•	Parkirno mesto 10.000 Eur z DDV
•	Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik.
8. APRIL 20II
šport
27
ZAKAJ Niso UBOGALI RODETA?
Počistimo hišo do konca
V Rodetovem umiku z vrha kongregacije za redovnike nekateri želijo videti vse kaj drugega, kot to, da je prišel čas za upokojitev, saj so iz tega poskušali skuhati škandal in kardinala Rodeta diskvalificirati. Svetemu očetu je tudi pisno izrazil svoje prepričanje, da so konkretno legionarji zdrava in pozitivna sila v katoliški Cerkvi. Ker pa to ni bilo vsem všeč, so spletli tisto zgodbo o bogatih darilih, ki ni nič drugega, kot nesramna laž in v resnici moralno diskvalificira tistega, ki si jo je izmislil, je dobesedno dejal Rode. Novinarka Vanessa Cokl ga je v intervjuju, ki smo ga lahko brali v sobotni prilogi mariborskega Večera 5. februarja, vprašala, zakaj se je, vsaj v Mariboru, zalomilo, ko pa se neprebojni finančni zid zdi številnim, predvsem neverujočim, edini umesten med državo in Cerkvijo in se veliko v Sloveniji kliče k finančni samozadostnosti Cerkve. Njeg odgovor nam veliko pove: sem prebral članek o mariborski aferi, ki ga je objavil rimski tednik Espresso, sem osupnil. Nisem mogel verjeti, da je zadeva dobila take razsežnosti in postavila slovensko
jegov »Ko
Cerkev v tako čudno luč. Nikogar ne bi obtoževal. A vendar, nekdo je odgovoren. Vse skupaj je bilo zastavljeno preveč mega omansko, zunaj specifičnega poslanstva Cerkve, pa premalo premišljeno. Žal mi je za podobo Cerkve v slovenski in svetovni javnosti.«
Vsi bolj ali manj vemo, da je okrog vatikanskih financ tudi vedno vroče in da ni dolgo, kar je papež podpisal paragrafe proti pranju denarja. Na to je kardinal odgovoril: »Vse to je v skladu z linijo Benedikta XVI, tako kot v primeru pedofilije. Počistimo hišo do konca. Smo Nemci ali ni-
SPORTNO DRUSTVO ZELVA
(v sodelovanju z Občino Domžale in KS Radomlje)
prireja 13. čistilno akcijo, v soboto, 9. aprila 2011
Vabimo vas na skupno pobiranje odpadkov od 9.30 do 12.30. Zbor bo pri kamnolomu, na ulici pod hribom.
Vsak udeleženec bo dobil bon za malico pri Zlati kaplji, ki bo od 12. ure dalje. S tem bomo počastili mednarodni dan Zemlje.
Bodimo prijazni z naravo! Tel.: 722 73 36 (Olga)
ŠD Želva
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te.
ZAHVALA V 48. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša nenadomestljiva žena, mami, sestra, snaha in teta
Anči Cerar
rojena Šlogar, z Vira pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter darove za cerkev. Hvala župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Vrbančič. Hvala tudi zdravnikom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kolektivu Pekarne Pečjak, Avtogalanta ter družini Hoić in Novak.
Pogrešali te bomo, vedno boš ostala v naših srcih.
Vsi njeni
smo? Ernst und Gruendlichkeit. Resnost in temeljitost.« Kardinal Rode ni »samo« najvišje pozicionirani Slovenec v Vatikanu, ampak je hkrati Rodičan, naš domžalski občan, naš državljan, ki ljubi svojo in našo domovino Slovenijo iz vsega srca in je prav, da ga zato bolje spoznavamo. »Obudimo spomin na konec sedemdesetih let, ko je pri Družbi Sv. Mohorja v Celovcu izšla zelo zanimiva knjižica, katere misli so tudi po tridesetih letih nenavadno sveže, v luči aktualnega cerkvenega škandala celo preporoške. Njen avtor pa je kajpak sedanji kardinal Franc Rode,« je v Dnevniko-vem Objektivu 26. februarja izjavila novinarka Ranka Ivelja in tako priklicala v spomin avtorjeve besede, ko se ozre na predvojni čas: »Naša Cerkev je bila pred vojno preveč bogata. Župnik je bil pogosto tudi gospodarski veljak, samostani so bili na splošno preveč bogati, škofje so preživljali počitnice v gradovih. Cerkev je imela premoženje, ki ji ni bilo potrebno za izpolnjevanje njenega poslanstva ^ Sama bi se morala odpovedati svojim posestim in jih izročiti ubogim. Vendar, kolikokrat se je to zgodilo v zgodovini Cerkve? Ne dostikrat. Zato pa Bog poseže vmes, da razbremeni in očisti svojo Cerkev^ Tisti, ki so opravili ta posel, gotovo niso mislili na očiščenje Cerkve, pa so bili vseeno orodje v božjih rokah in so nehote izvršili božji načrt. Tako smo postali bolj revni in morda manj »ošabni«. Dr. Rode je že konec sedemdesetih let razmišljal o skušnjah posvetnega bogastva in kritično ugotavljal, da je Cerkev proti tem skušnjavam hudo neodporna. Da ne bi mogel imeti bolj prav, kažejo aktualna dogajanja. Kakšne metode je v namen uresničevanja tembolj evangelijske Cerkve dovoljeno uporabljati, so vprašanja, ki si jih v Cerkvi zagota-vjajo šele v novejšem času, posebej še po finančnem zdrsu mariborske nadškofije.
Kot farsa se je potrdilo tudi kardinalovo spoznanje, da mora v dogajanje poseči Bog sam, da se zadeve v Cerkvi razbremenijo in vsaj do neke mere očistijo. Dokler ni namreč udarila kriza, »se ob hazardersko
tvegane, vse manj transparentne, moralno sporne poteze ^ ni obregnil nihče. Vsaj odločno in odmevno ne, kot da ne bi še nihče slišal, da so krize v kapitalizmu ciklične razmišlja Ranka Ivelja. In nadaljuje: »Morda najbolj intrigantna Rodetova misel z današnjega vidika je zato tista o bolj revni in morda manj ošabni Cerkvi«. Da utegne biti slovenska Cerkev po tej aferi bolj revna, je dejstvo ^ A da bi bila Cerkev zato manj »ošabna«? To bi pa pomenilo najmanj to, da odgovorni svojo krivdo priznajo brez fige v žepu, da so pripravljeni javno razkriti svoje zgrešene poteze in zablode ^ Zagotavljanje ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa, da »ne more biti samo krivda, temveč tudi krivec«, je ohrabrujoča in nam vliva upanje.
Glede mariborske finančne afere sem se ustavil le v toliko, kolikor pristojni niso ubogali Rodeta. Nanj smo z ozirom na njegovo zdravo apostolsko stališče lahko ponosni, imamo pa tudi v Domžalah zdrave in zgledne ljudi, ki osvajajo svet z zdravim apostolskim dinamizmom. Tu se res kaže spomniti na portugalski pregovor: Deus escreve di-reito com linhas tortas - Bog piše ravno po krivih linijah. Verujoči katoličani smo dolžni moliti za čim manj boleč razplet mariborske finančne krize, vse pa prosimo za počasnost presojanja, v smislu svetopisemskih besed: Ne sodite, da ne boste sojeni.
Ivan Kepic
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala,
da prideš ti,
in sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te ni.
(Gregorčič)
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Viktorija Cotman -Dorca
roj. Sušnik, z Rodice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mariji Starbek, dr. Bredi Kokalj -Limbek, medicinski sestri Vidi Orehek in patronažni sestri Poloni Kunstelj za strokovno in nesebično pomoč, v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen cerkveni obred, Kranjskemu kvintetu za občuteno zapete pesmi, trobentaču za poslovilno skladbo, pogrebni službi Vrbančič pa za lep poslednji obred.
Vsi njeni
Mali oglasi
od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Ugodni TAXI prevozi! Domžale-Ljublja-na (12 EUR), Domžale-letališče Brnik (15 EUR). BALTAZARS E. Stanković s.p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik, http://www;taxikamnik.si. Tel.: 031/713-421
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. Tel.: 040/41 41 41
Instrukcije matematike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. Urbanija in Partner d.n.o., Škrjančevo 4a, 1235 Radomlje. Tel.: 040/168-454
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLAN-ČAR s.p. Preserje, Kajuhova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01/722 78 97, 041/689-840
NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Tel.: 041/920-149
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. VEZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale. Tel.: 040/268-090
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s.p., Makleno-vec 3, 1225 Lukovica. Tel: 040/550-040
Brez tebe tu vse gre po svoje in svet se drugače obrača, ko dan se začenja na dvoje, spet misel le k tebi se vrača.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica
Jožeta Saška
iz Hudega (1931-2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Naj bo spokojen spanec tvoj, v našem srcu nosimo te s
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Drago Kaplja st.
upokojeni obrtnik iz Radomelj
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil!
ZAHVALA,
V 28. letu starosti, po težki bolezni, nas je zapustil naš sin, brat, stric, vnuk, nečak in prijatelj
Elvis Jularić
iz Špitaliča
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sorodnikom, znancem, sošolcem za izrečena sožalja, cvetje, vence, denarno pomoč in ves trud. Zahvala prav tako g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Posebna zahvala zdravnikom ter osebju z Onkološkega inštituta. Prav tako se posebej zahvaljujemo osebju Hospica za 24-urno pomoč ter skrb za njegovo boljše počutje. Vsem, ki ste pospremili Elvisa, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je prezgodaj zapustila
Klara Završnik
iz Domžal
Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje.
Posebna zahvala govornici Mari Vilar, Godbi Domžale, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in g. župniku na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
PVsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi mož, ati, ata in stric
Janko Auman
z Vira
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani in ste se poklonili ob njegovem slovesu. Hvala za vse darovane svete maše, darove za cerkev, cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Iskrena zahvala gospodu župniku Juretu Ferležu in pogrebni službi Vrbančič. Zahvaljujemo se tudi domačim gasilcem in gasilcem iz bližnje okolice. Vsem, ki ste skrbeli za njegovo zdravljenje in oskrbo ob premagovanju bolezni, se lepo zahvaljujemo.
Vsi njegovi
28
domžale
8. APRIL 20II
LEKARNA DOMZALE - NASVET FARMACEVTA
Novosti v zakonodaji o zdravilnih rastlinah
Konec aprila 2011 se v Evropski uniji izteče prehodno obdobje, ko morajo vse države EU uskladiti svo-
je predpise o tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora. Namen uredbe je zagotavljanje večje kakovosti,
TRADICIONALNO SREČANJE VTUŠTANJU (CEGUNCA) PRI MORAVČAH DNEl. MAJA 2011 S PRIČETKOM OB 10.30
Program
^^^^ Cegunca - Start pohoda planincev* Pihalna godba Moravče 1	Živ-Žav z Andrejo Zupančič
Start povorke oldtimerjev'^'^ ^^^^^^^	Ansambel Nemir
Ansambel Svetlin Prihod planincev Ansambel Gamsi *Moravška planinska pot (organizira PD Moravče) ■**Zbirno mesto od ii. ure dalje pri TvxtawísL. Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Tuštanj^i—f Prijave sprejemamo do 12.30 ure, ^^^^	start ob 13. uri.
4.00 10.30 11.00 13-00 13-00 15-00 17.00 20.00
varnosti in ustreznih informacij za potrošnike, kar prispeva k varovanju javnega zdravja. Zakonodaja zagotavlja objektivne informacije za pravilno uporabo teh izdelkov, s potrebnimi previdnostnimi ukrepi, opozorili, kontraindikacijami, možnimi interakcijami z drugimi zdravili in možnimi neželenimi učinki.
V	Sloveniji je to področje zakonodajno že urejeno od leta 2006, zato na tem področju ne bo bistvenih sprememb.
Zdravilne rastline so glede na njihov učinek razvrščene v kategorije H, Z,
ZR in ND.
V	kategorijo H so razvrščene zdravilne rastline, ki jih lahko uporabljamo tudi kot hrano, če uporabljamo predvidene dele rastlin v primerni stopnji dozorelosti. Pri tej kategoriji niso poznani dolgoročni stranski učinki. Rastline iz te skupine so pogosto sestavine prehranskih dopolni. Sem spadajo: kamilica, kumina, poprova meta, navadna melisa, ko-marček, janež ^
V	kategorijo Z so razvrščene zdravilne rastline, ki so namenjene preprečevanju ter zdravljenju bolezni in pri katerih so bolj ali manj izraženi stranski učinki ob predoziranju. Zato je pri uporabi teh zdravilnih rastlin potrebna previdnost. Rastline iz te kategorije ali izdelki iz njih se praviloma izdajajo brez recepta. Primer so vednozeleni gornik, divji kostanj, navadna arnika, šentjanževka, baldrijan, sena, žajbelj, palmeto ^
V	kategorijo ZR so razvrščene zdravilne rastline, katerih uporaba zahteva zdravniški nadzor, izdelki iz njih se izdajajo le na zdravniški recept. Zanje so značilni pogosti neželeni stranski učinki pri priporočenih odmerkih, pri prekoračenih odmerkih
Društvo narodnih noš Domžale in Menačnikova domačija
Na občnem zboru Društva narodnih noš Domžale so člani veliko časa posvetili situaciji, ki je nastala s prenehanjem upravljavskih pravic nad Menačnikovo domačijo. Društvo je kar šest let, kot dober gospodar, skrbelo za vzdrževanje in obnovo hiše ter njene okolice.
Leta 2005 je Občina Domžale zaupala v upravljanje Menačnikovo hišo Društvu narodnih noš Domžale. To skrb so člani opravljali zavzeto, skrbno, z veliko prostega časa in truda.
V vseh teh letih je bilo v domačiji ogromno razstav, pogovornih večerov, delavnic za otroke (vrtci, šole ...),
delavnic za odrasle (rišelje, kleklja-nje, pletenje kit iz slame in ličkanja ...). Društvo si je prizadevalo, da bi na čim bolj pristen način prikazalo delo, navade in življenje naših prednikov, ki so živeli na tem območju. Rezultat predanosti članov in članic društva domačiji je zelo dober odziv občanov na številne prireditve. Me-načnikova domačija se je s svojo dejavnostjo dodobra vrasla v okolje in s svojimi prireditvami poznana tudi širše. Zahvala za to gre tudi Občini Domžale, ki je dejavnost društva finančno podpirala in predvsem Olgi Pavlin ki je skrbela, da so bila finančna sredstva učinkovito in smo-
pa je značilna strupenost. Sem spadajo: volčja češnja, šmarnica ^ V kategorijo ND pa se razvrščajo rastline, pri katerih je tveganje za zdravje ljudi večje od možne koristi, zaradi česar njihova uporaba ni dovoljena (npr. jesenski podlesek).
Kaj so zdravila rastlinskega izvora?
Zdravilne rastline in pripravki iz njih sodijo med najstarejša poznana sredstva, ki jih ljudje uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Zdravila, ki vsebujejo zdravilne rastline in pripravke iz njih, pravilno imenujemo zdravila rastlinskega izvora.
Zdravila rastlinskega izvora razdelimo na:
zdravila rastlinskega izvora z dokazano učinkovitostjo; tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, pri katerih je učinkovitost verjetna na podlagi dolgotrajnih izkušenj.
Med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora so uvrščena zdravila, ki so v medicinski uporabi najmanj 30 let, od tega najmanj 15 let v Evropski uniji. Druga zahteva je, da so za uživanje (jemanje skozi usta), vdihavanje ali za zunanjo uporabo; ne smejo pa biti v obliki injekcij ter da so primerna za samozdravljenje, to je za uporabo za bolezenska stanja, pri katerih ni potreben zdravniški nadzor. Pri tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora učinkovitosti ni treba dokazovati s kliničnimi študijami, ampak je zanje dovolj, da je učinkovitost verjetna na podlagi dolgotrajnih izkušenj. Čeprav je med ljudmi široko razšir-
jena predstava, da »naravno« vedno pomeni »varno« in »neškodljivo«, pa tudi zdravila rastlinskega izvora prinašajo tveganja. Zato zdravila rastlinskega izvora ureja zakonodaja o zdravilih, ki uporabnikom zagotavlja dostop do kakovostnih, varnih in učinkovitih izdelkov. Za vsa ta zdravila velja, da morajo pridobiti dovoljenje za promet, ki ga podeli Agencija za zdravila in medicinske pripomočke, če predlagatelj z obsežno dokumentacijo dokaže varnost, učinkovitost in kakovost.
Kaj so prehranska dopolnila?
Največ zmede oziroma nejasnosti pri potrošnikih predstavljajo pre-hranska dopolnila, ki so ravno tako kot zdravila v farmacevtskih oblikah (to je v obliki tablet, kapsul, sirupov, kapljic Čeprav so v farmacevtskih oblikah, prehranska dopolnila niso zdravila. Po definiciji so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Prehranskim dopolnilom se ne sme pripisovati učinke na zdravljenje in preprečevanje bolezni. Ta določba zakonodaje varuje pred zavajanjem in lažnimi obljubami, kajti njihovi učinki niso objektivno dokazni z ustreznimi študijami. Izdelki morajo biti jasno označeni z navedbo »prehransko dopolnilo«.
Tako kot doslej, se bodo zdravilne rastline tudi po 30. aprilu 2011 še naprej smele uporabljati v živilih med katera spadajo tudi prehranska dopolnila in čaji. V živilih se smejo uporabljati le rastline, ki so v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin v kategoriji H( hrana).
Da zaključim, na tržnici boste še zmeraj lahko kupili čaje oziroma čajne mešanice, ki pa ne bodo smeli biti poimenovani kot »zdravilni«. Da se lahko nekemu pripravku pripisuje vpliv na zdravje je potrebno pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom ( po domače rečeno pripravek registrirati kot zdravilo). Samo zdravila pred začetkom trženja preverijo neodvisni pristojni organi za zdravila, pri nas je to Agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Dovoljenje za promet z zdravilom izdajo le, če ugotovijo kakovost, varnost in učinkovitost zdravila oziroma pozitivno razmerje med koristjo in tveganjem. Preverijo in odobrijo tudi navodilo za uporabo in označevanje na ovojnini. Trenutno ima dovoljenje za promet 67 zdravil rastlinskega izvora v različnih farmacevtskih oblikah, jakostih in pakiranjih. Problem domačih čajev je tudi, da niso opravljene analize o vsebnosti zdravilnih učinkovin ter o onesnaženju izdelka s težkimi kovinami, pesticidi ter mikroorganizmi, zato je tudi čaje smiselno kupovati v lekarnah in specializiranih trgovinah. Pri odločitvi za uporabo zdravilnih rastlin bodite čim bolj kritični in racionalni. Preverite, ali je izdelek zdravilo rastlinskega izvora, tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora ali prehransko dopolnilo. Kadar imate možnost se vedno raje odločite za zdravilo.
Če se vam je porodilo še kakšno vprašanje, se oglasite v lekarni Domžale in z veseljem vam bomo odgovorili.
Martina Ajd Bežan, mag. farm.
Lekarna Domžale
AVTO SET d.o.o.
Mmo = CEiMimM© mmro
CENFTEV POSiraEXJWWIH VOZIL ZA ZMffUWWUJdlCOTniaLW
trno porabljena. Na občnem zboru je bila z velikim aplavzom sprejeta zahvala vsem članom, članicam in skrbnici Menačnikove domačije Olgi Pavlin, ki so delali za prepoznavnost občine in ohranjali kulturno dediščino za zanamce. Prav zaradi dobrih rezultatov, tako pri obnovi kot pri vzdrževanju Menačnikove domačije, je bilo na občnem zboru društva narodnih noš Domžale, na katerem kljub vabilu ni bilo predstavnikov občine, izraženo veliko razočaranje, da je društvu ostal le poštni nabiralnik. Naknadno pa je novi upravljavec prisluhnil želji in društvu dovolil uporabo prostora. Novemu upravljavcu Menačnikove domačije želimo veliko uspehov ter da bi bil obisk vsaj tolikšen, kot je bil.
Marta Flis
Vhe na bbh meshj: oJ avaioion^. do isAie i
bis r^nliEbiiii poti in v vid.
trigin
AVTO SIT djOLfi.
«HS
DBjOVU £AS:EAl£HiDdâ.dD 1â.ure,EEJWSiaj&(toï7. ars
Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji v Domžalah jev letu 2011 mesečno posvečen različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščine
APRILSKI DOGODKI
86 bodo odvijali v počastitev praznika Občine Domžale
Torek, 5. april 2011, ob 19. url
Odprle razstave: Kipar Franc Ahčin
Po dvaindvajsetih letih in prvič v rojstni hiši postavljamo na ogled dela iz podarjene zbirke kipaija Franceta Ahčina, najstarejšega od Menačenkovih sinov. Njegova dela v žgani gUni, bronu in lesu se uvrščajo med visoke dosežke slovenskega kiparstva.
Razstava bo odprta do 30. aprila 2011. Vstop je prost. Sobota» 9. april 2011, ob 10. uri - delavnica
(v primeru de^a 16. april 2011, ob 10. uri)
Urejamo vrt z zeliščarko Metko Maček
Udeležence vseh generacij vabimo k sodelovanju pri urejanju zeliščnega vrta. Z zeliščarko Metko Maček bomo spoznavali zelišča in izvedeli praktične nasvete o zasaditvi in uporabi zelišč. Tudi najmlajši bodo \iredili svoj zeliščni vrtiček, ki ga bodo lahko raziskovali vse do jeseni. Vstop je prost
Sreda, 13. aprU 2011, ob 18.30 uri
Večer Sudskih pripovedk, basni in pesmi
Ijoba Jenče: Sončna zvezda v gvav'
Iz ljudske zakladnice slovenske besede bomo prisluhnili več kot sto let stari pravljici o princesi, ki seje rodila s sončno zvezdo v glavi, Pravljici o Kristusu in svetem Petru ter pravljični pesmi o deklici, ki se je preo-blekla na fanta, da bi rešila očeta in sestre pred gotovo lakoto. Vstop je prost
MENAČENKOVA DOMAČUA, Cankaijeva ulica 9, 1230 Domžale
Odprto T ČMU odprti

KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, Domžale,
tel. 722 50 50, mfo@kd-domzale.8i, wwv.kđ-dom2
ZELENA JEKLENKA PODARJA
10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA
Izpolnite in poSljiis nagradni kupon, ki vâs skupaj z opisi và^h nâgrâd in drugimi informacijami fa ka na spletnem naslonu www.butanplin.si, pri vseh pooblaSfenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplafni^tevilki OSO 2005.
INFORMACIJE IN NAROČILO
^ VELIKA I NAGRADNA \ IGRA
\ APHL, MAJ Uit
)
BKf^HfPW
K Tsak delmlk od 10. do 11. ure In od 17. do 19. m, ob Mbotah od 10. do 11. n