Dragi Marijini otroci!
T J lepi knjigi svetega Alfonza *S!ava Marije device« je LS zapisana sledeča zgodba iz življenja sestre Dominike:
Dominika je bila rojena v vasi Paradizo blizu Firenc. Njeni starši so bili ubogi. Deklica je na poseben način ča-stila že od otročjih let Mater božjo. Ce] teden se je vsak dan na čast Mariji devici kaj postila, v soboto je pa raz-delila prihranjena jedila ubogim. šla je tudi vsako soboto na vrt ali na bližnje polje in nabrala tam kolikorraoč veliko cvetja, da je z njim okrasila podobo Marijino z Jezuščkom v naročju. To podobo je imela doma.
Kot deseHetna je stala Dominika nekega dne pri oknu in videla zunaj lepo ženo z zaliin fantičem. Oba sta molila proti nji kvišku roke in jo prosila miloščine. Deklica je š]a iskat kruha, pa zagledala oba pri sebi v hiši, četudi se niso nič odprla vrata. Fantič je imel roke, noge in prsi ranjene.
Dominika je povprašaia lepo ženo, kdo da je ranil otroka. Mati je pa odgovorila: »Ljubezen ga j? ranila.« Dominika je bila vsa prevzeta od lepote in prijaznosti otro-kove. Sočutno ga je vprašala, ali ga kaj bole te rane. Na-mesto odgovora se fi Je deček prijazno posmejal. Nato sta stopila mati in deček k podobi s cvetjem okinčani. Žena je rekla Dominiki: »Povej mi, moja hčerka, zakaj si to podobo olepšala s cvetjem?« Dcminika je odgovorila, da jo k temu naganja ljubezen, ki jo ima do jezusa in Marije. — »Ali ju močno ljubiš?« vpraša žena. Deklica odvrne: »Tako mo6io, kolikor morem.« — "Koliko ju pa moreš?- poizveduje dalje aeznana žena. — »Kolikor mi dasta, da ju ljubim,« je bil Dominikin odgovor. Nato žena: »Le stanovitrio ju ljubi in jima zaupaj; v nebesih ti lx>sta vse povmila.«
141
Ko je deklica zaduhala nebeški vonj, ki je prihajal iz lantičevih ran, je vprašala mater, s kakim mazilom da mu rane maže in ali ne bi mogla tudi njej dobiti takega mazila. — »Z vero in dobrimi deli se kupi tako mazilo,« je odgo-vorila žena. — Dominika poaudt otroku in materi koLLek kruha, toda lepa mati ji reče: »Jed tega mojega sina je Ijnbezen. Le reci mu, da Jezusa Ijubiš, in bo vesel.« Ko je fantič to slišal, je od Ijubfzni ves goreč vprašal deklico, koliko da ljubi Jezusa. — »Tako ga Ijubim,« jc odgovorila, »da noč in dan nanj mislim in da nič drugega ne želim, kakor to, kako bi mogla njemu vedno boij dopasti.« — »Le stanovitno ga ljubi!« odvnie deček, »tako te bo ljubezen še bolj učila, kaj ti je storiti, da mu boš bolj dopadla.« Vonj iz iantičevih ran je postajal vedno močnejši. Dominika je vzkliknila: »Moj Bog, ta vonj me mami, da skoraj umiram od ljubezni. Če je že ta vonj tako prijeten, kaj bo šele v nebesih!«
Pa brž nastane dnig prizor! Mati dečkova se spremeni v prelepo kraljico, lepo oblečeno in obdano s svetlobo; fan-tič se pa sveti kakor najsvetlejše solnce. Vzame cvetice in jih raztrese na glavo ma\i Dominiki. Ona spozna Jezusa m Marijo, pade pred nju na kolena in ju počasti. Prikazen je izginila.
Dominika je potem vstopila v samostan dominikank, kjer je 1.1553. umrla v sluhu svetosti.
Otroci božji! To je bila mala Dominika srečna, ko «c ji je prikazala Marija! Tudi mi bomo deležni te srefe, če že ne na tem svetu, pa gotovo v svetih nebesih. Prizade-vajmo si, da si to sreio, kolikor je v naši moči, zaslužimo. Častimo vneto, zvesto, stanovifno Marijo! Cednost pobožnosti, ki nam veleva moliti Boga, nas vnema, da častimo tudi njegove prijateije, angele in svetnike, pred vsemi drugimi pa njegovo sveto, deviško mater Marijo. Cerkveni učeniki nas pogosto opominjajo, naj skrbimo, da bomo pobožni do nje. Z vso gotovostjo nam zatrjujejo, da je pobožnost do Marije zanesljivo znamenje prihodnjega zveličanja. Sveti Bemard, sveli Bernardin, sveti Bonaven-tura, sveti Alfonz in drugi so znali toliko lepega povedaK o Mariji. — Oh, kalo so jo znali v svojem življenju hidi fastiti!
Naša letošnja vzornika, sveti Alojzij in sveti Stanislav, sta nam prekrasna zgleda prave pobožnosti do Marije  Ni
i42
mi treba o tem na dolgo govoriti, saj poznate vsi njano življcnje.
V maju smo. Potrudimo se, da naše češčenje in ljubezen do Marije še raogočneje vzplamti v naših srcih. Prosimo Jezusa pri svetem obhajilu za to. Preglejmo tudi vse našc vsaJfdanje molitve do Marije, ali jih opravljamo s pravim duhom, pobožno. Kako je z angelovim pozdravom zjutraj, opoldne in zve&r? Kakšna je naša družbena molitev: 6e-iČenamarija z »O Gospa moja«? Kaj pravi sveti rožm venec? Ta mesec se moramo naučiti, da bomo vse te mo-litvice (in še kako drugo) prav pobožno molili. Tudi hcčemo posnemati malo Dominiko v tem, da bomo krasili Marijino podobo doma in v cerkvi. Kako malo žrtev Mariji na čast hočemo tudi vsak dan nji prinesti v dar. Da boste šmarnice zvesto in pobožno obiskovali, se razume samo po sebi.
Dne 21. junija zaključimo Alojzijevo leto. Sestnedeljska Alojzijeva pobožnost bo najlepši zaključek. Dne 15. niaja začncmo vsi to pobožnost Namen naše pobožnosti bodi za letos ta: E vhar is tični Jezus in sveti Alojzij naj nam pr i p omoret a, da bi m i vsi in vsi ljudje  močno,  močno  vzljubili  Marijo!
Da ste mi zdravi, dragi mladi prijateiji! Z ljubim Sinom slednji čas Marija blagoslavljaj vas!