Najslabši in najboljši lani na Gorenjskem
Elan najslabši, Merkur najboljši
STRAN 11
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
Gorenjska	UPOKOJENCI -
Banka	odprite račun na
	katerega želite prejemati
	pokojnino pri nas
Z letalom in padalom v zakon
Nevesta Nevenka Štalec iz Bistrice pri Triiču in ienin Ciril Bečan, tudi Bistričan, ki iivi sedaj v Lescah, sta se odločila za nenavaden skok v zakonski stan. V soboto sta skupaj z ribenskim iupnikom Romanom Kušarjem poletela v višave, kjer so opravili zaroko, potem pa so vsi trije s tandem padali (krmarili so jih padalci svetovnega slovesa Brane Mirt, Dušan Intihar in Roman Po-gačar) skočili iz letala Silva Orolima in doskočili v Rib-nem, kjer je bila potem poroka, Preiivelt smo, z bofjo pomočjo in pomočjo padalcev, je dejal župnik, za katerega je bil to le drugi skok s tandem padalom, v letenju pa nt več zelenec Reportaio z letalskopadalske poroke preberite na 7. strani.
• J.Košnjek
Danes v šolah ni pouka
Učitelji stavkajo
Z današnjo stavko šolniki opozarjajo vlado na porušena razmerja v plačah med primerljivimi poklici v negospodarstvu.
r
Obisk Gorenjskega glasa na Možjanci
Na Možjanci je bilo več žganja kot vode
Tako je pred leti dejal danes 84-letni Janez Rebernik, starosta vaških odbornikov z Možiance. Odkar so pred dobrim desetletjem zgradili vodovod izpod ZapečmlMjve planine, pa M o/j anca ne Čuti več pomanjkanja vode. FUiTàuU
Kranj, 7. maja - Ko je vlada začela popuščati posameznim proračunskim porabnikom, ki jim plače kroji zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, so se razmerja porušila in šolniki so s plačami spet na repu, nam je povedala Vlasta Sagadin, ki vodi kranjski območni odbor Sindikata vzgoje in izobraževanja Slovenije. To je tudi razlog za današnjo opozorilno stavko v šolah in drugih vzgojnoizo-braževalnih zavodih.
Šolniki so na vlado naslovili tudi troje konkretnih stavkovnih zahtev. Ena od teh zadeva kolektivno pogodbo, ki bi tudi učiteljem prinesla dodatke k plačam, in sicer za delo z mladino in otroki ter dodatek za psihosocialne stike. Terjajo tudi, da se iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih izključi določilo, ki zgolj učiteljem onemogoča avtomatično napredovanje iz nižjega plačilnega razreda v višjega. V tretji zahtevi pa se šolski sindikat
zavzema za višje količnike pri plačah univerzitetnih profesorjev, kjer se najbolj absurdno kažejo porušena razmerja med primerljivimi poklici v negospodarstvu. Medtem ko so denimo zdravniki zase dosegli višje količnike, pa so za njimi zaostali univerzitetni profesorji, ki so jih poučevali.
O tem, kako se bodo iztekla pogajanja o zahtevah šolnikov z vladno pogajalsko skupino za negospodarstvo (vodi jo minister Anton Rop), je odvisno nadaljnje ravnanje šolnikov. Danes je le opozorilna stavka, in to v vseh osnovnih šolah, kjer so jo izglasovali. V osnovnih šolah pa je kljub stavki zagotovljeno minimalno varstvo za otroke. Delajo tudi v vrtcih, stavki pa se pridružujejo tako, da danes ne izvajajo izobraževalnega dela vrtčeve-ga programa. Tudi v zavodih in ustanovah, kjer imajo opraviti z otroki s posebnimi potrebami, danes normalno delajo. • D. Z. Žlebir
TVzjč, 6. maja - V ponedeljek dopoldne so začeli rušiti stavbo na Balosu 8 v Tržiču, kjer bo v pnnodnosti zrasel drugi most na mestni obvoznici. Hišo, v kateri je v prejšnjem stoletju živel ruaarski sodnik, do nedavnega pa je imela pet stanovalcev, bodo podrli ta teden. Nadaljevanje u« S" "^adnji drugega dela tržiške obvoznice je bilo sicer predvideno že aprila, vendar je usoda uresničitve te naložbe po zapletih s sprejemom letošnjega občinskega proračuna še veano negotova. Zaenkrat je torej gotovo le, da bodo Tržičam ostali brez ene od stavb v
spomeniško zaščitenem mestnem jedru, na novosti pa bodo morali še malo počakati. • S. Saje j^gj^olj SÍ FCSC Vfllcí JGSGIlÍCÜnÍ
V Kraniu nroslavili zmago Jugoslavije - V soboto zvečer se je v kranjskem olimpijskem ^^om^Smvi^O turnir za uvrstitev na B evropsko prvenstvo na K Našim^podvig uvrstitev med prve tri ekipe, ni uspel, svojo premoč pa so vse dni v blzenuf'dokirali'vaterpolisti Jugoslavije ki so ob MMlMh bazenu razvili srbske zastave - na sliki), zasluženo osvojili prvo mesto. V soboto zvečer pa it bik> ŽtaSnctudi v Škofji Loki, kjer je domača ekipa Šeširja naredila prvi korak za v^itev v eUtno slovenskoRokometno ligo. Več v Stotinki. • V.Stanovnik, J?otoJ:Furlan
^ČUNALN/^ PROGRAMI
L«B»MUgc " KRANJ• Labor»,ljubljanskac.21,tal.223373
KABELSKA YV
llM A / KAMNIK - DOMŽALE
* Cïvv? 1 Maistrova 16, Kamnik
telefon: 061/817-313
VAŠE OČI IN UŠESA
VAE mobitel
URADNI WNI OKLICI PRODAJALEC J--. ZDAJ'
064/225 060, 860-029
klDRIČEVA Sol KOROŠKA 26. KRANJI
3
SUŠ,
486/80 Se od 122.507,n7rsTT ali 6.631,00 SIT mesečno!
Tel.:064/22 10 40 fto064/22 37 92
Vrata, maja - V spomin na tragično preminulega vrhunskega alpinista in gorskega reševalca Zvoneta Koflerja organizira postaja GRS Mojstrana vsako leto "Koflerjev memorial". Tekmovanje je mednarodno, saj se ga redno udeležujejo gorski reševalci iz Slovenije, Avstrije in Italije.
Tekmovanje poteka na plazu pod severno steno Triglava v dolini Vrat. Na letošnjem 24. Koflerjevem memorialu je sodelovalo 26 postaj GRS; tekmovalo je 64 ekip, vsako ekipo pa sestavljajo 3 člani -gorski reševalci. Zanimivo je tekmovanje tudi po tem, da
ne zmaga najhitrejši, pač pa tista ekipa, ki se najbolj približa srednjemu času • povprečju vseh časov.
Letos je zmagala ekipa JESENICE 3 v sestavi: PER-VANJA, KOCIJANČIČ, ZALOKAR s časom 14:38.80, drugi so bili gorski reševalci ekipe KRANJSKA GORA 1 v sestavi ROBIČ, ROBIČ, KOLENC s časom 14:34.79, tretji pa naši sosedje - ekipa LESACHTAL 2 v sestavi SOPPERSBAG, KURZ, SALLCHER. Vodja proge je bil JANKO AZ-MAN, član postaje GRS Mojstrana. • K. Purkat
SLOVENIJA IN SVET
Bruselj še ni zadovoljen
Pisna obljuba Ljubljane
Na sedežu Evropske unije v Bruslju zahtevajo od Ljubljane pisno zagotovilo, da bo spoštovala evropske nepremičninske zakone.
Ljubljana, 7. maja - Zdaj je vse odvisno od Slovenije, pravijo na sedežu Evropske unije v Bruslju. Tu pričakujejo pismo iz Ljubljane, s katerim bo Slovenija potrdila, da je pripravljena urediti nepremičninsko zakonodajo skladno z zahtevami Unije oziroma zakonodajo v državah članicah. Odbor stalnih predstavnikov pri EU je ugodno ocenil slovenske poteze glede pridruženega članstva, prav tako ugodna pa je tudi strokovna ocena sklepov državnega zbora glede vključevanja v Evropsko unijo. Ko bo slovensko zagotovilo v Bruslju, bo o podpisu sporazuma o pridruženem članstvu med Slovenijo in Evropsko unijo razpravljal novi italijanski parlament. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je udeležil seje ministrskega sveta Sveta Evrope v Strasbourgu. Srečal se je z vrsto kolegov in se pogovarjal predvsem o možnosti za čim prejšnji podpis sporazuma o pridruženem članstvu med Slovenijo in Unijo. Pogovori naj oi pokazali vsaj zmerni optimizem. Sklepi slovenskega državnega zbora in italijanske volitve naj bi bila nova, predvsem pozitivna elementa. Maja je še dovolj časa, da Rim umakne svoj veto na podpis sporazuma s Slovenijo.
Brez popuščanja
V anketi časnika Delo je bilo o odnosih z Italijo po volitvah vprašanih 793 ljudi. 47,9 jih je odgovorilo, da naj naša država do Italije odločneje zagovarja svoje interese. Dobrih 16 odstotkov jih meni, da mora Slovenija s svoje strani pokazati dobro voljo za reševanje sporov, 12,9 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, naj bo Slovenija pobudnik za dogovore med državama. Le 5,2 odstotka vprašanih meni, naj odnosov ne spreminja, 16,8 pa ni vedelo odgovora. Anketa je pokazala, da ostajamo Slovenci zmerni tudi po zmagi levosredinskega bloka na italijanskih volitvah. Odnosi naj bi se sicer zboljšali, vendar sprememb ne bo preko noči.
Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je prejel pismo ameriškega predsednika Billa Clintona.V niem izraža ameriški predsednik Bili Clinton podporo Sloveniji pri vključevanju v svetovne demokratične povezave in institucije, vključno z Evropsko unijo. Amerika želi čim prejšnjo razrešitev nesoglasij med Slovenijo in Italijo, zato jo razveseljujejo zadnji italijanski pozitivni odzivi in sklepi slovenskega parlamenta. Slovenski razvoj je lahko zgled za novo nastajajoče evropske demokracije. Ameriški predsednik je zaželel naši državi še veliko uspehov. • J.Košnjek
Hišna številka - VIBROSER
Tudi v današnjem Gorenjskem glasu najdete nagradno igro "Srečna hišna številka" in zato se tokrat prvič v tem mesecu splača zelo natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka: prvič, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; drugič. Številko. Oboje je natisnjeno v "črni zvezdici" in skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado ■ VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in nor. lahko pomeni večdružinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Kar precej naselij in ulic po Gorenjskem ima enaka imena - Ljubljansko cesto, npr., najdete v skoraj vseh gorenjskih mestih in to tudi velja upoštevatif Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka občasno v torkovem Gorenjskem glasu, terja kar nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 ~ 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče najkasneje do jutri, srede, do 12. ure - kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le PRVI, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino."
Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže. VIBROSER je originalni slovenski izdelek in je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje limfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. .
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Kako bomo v Sloveniji ravnali z odpadki
Dražje odstranjevanje nesnage
Nastajanje odpadkov bo treba preprečevati že na izvoru, so zapisali odpadki, ki jo mora obravnavati vlada. Odstranjevanje nesnage pa cene so v primerjavi z evropskimi nizke.
v Strategijo ravnanja z bo tudi dražje. Sedanje
Ljubljana, 7. maja - Na ministrstvu za okolje, kjer so pripravili osnutek strategije ravnanja z odpadki do leta 2000 oziroma 2010, so zračunali, da sedaj plača slovenska družina za odvoz odpadkov povprečno le 400 tolarjev mesečno. Cene naj bi se, ob še drugih ukrepih, postopoma dvigovale in pristale na 60 odstotkih povprečnih evropskih cen. Komunalna podjetja v prihodnje odvoza odpadkov ne bi zaračunavala več na osnovi velikosti stanovanj, ampak količine odpadkov. V prihodnjih letih naj bi cena odvoza odpadkov na prebivalca dosegla od 3700 do 5000 tolarjev, štiričlanska družina pa naj bi letno plačala za odvoz odpadkov od 15 do 20.000 tolarjev, kar je bistveno več kot danes, pravi državni sekretar za okolje Marko Slokar, ki je skupaj z ministrom dr. Pavletom Gantarjem predstavljal strategijo javnosti.
Ministrstvo za okolje je v strategijo zapisalo še druge ukrepe, ki naj bi
zmanjšali slovenske zagate glede vedno večjih količin odpadkov. Lani jih je bilo v državi skupno nad 8,7 milijona ton, od tega 40 odstotkov odpadkov kmetijstva, gozdarstva ter živilskopredelovalne industrije. Predvsem bo treba preprečevati ali hudo zmanjševati količine odpadkov že pri izvoru (danes "proizvede" letno vsak državljan 400 kilogramov odpadkov), uporabiti odpadke kot surovine, jih vračati, kjer je mogoče, naravi, jih snovno in energetsko reciklirati ter nasploh gospodarneje ravnati z odpadki. Količine odpadkov nai bi tako zmanjšali za 40 odstotkov. Osrednja odlagališča naj bi še ostala (sedaj jih je 53 uradnih, divjih pa je več desettisoč), usposobljene naj bi bile sežigalnice (pod strogim strokovnim nadzorom), kot to počno po Evropi (Avstrija ima 29 sežigalnic), sploh pa ravnanje z odpadki ne bi bilo več samo breme ali strošek, temveč tudi donosna dejavnost. Plačnik naj bi bil proizvajalec
Zavrženih 45.000 avtomobilov
Prav neverjetno se sliši, vendar je res: v Sloveniji se letno nabere 45.000 odpadnih osebnih avtomobilov. Takšna količina zavržene pločevine ni samo slovenski problem, ampak evropski. V Evropski uniji nastaja projekt ravnanja z zavrženimi osebnimi avtomobili. V Sloveniji pri ravnanju z odpadki zaostajamo za razvitimi državami Evrope za 15 do 20 tet. Zato je tudi zelo nizek odstotek koristne izrabe odpadkov, komaj 20-odstotni.
Količine odpadkov so v Sloveniji velike. Skupno jih je bilo lani 8,75 milijona ton. Kar 40 odstotkov predstavljajo odpadki kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije. Velik del teh odpadkov je mogoče predelati oziroma vrniti koristni uporabi. 26,3 odstotka je odpadkov v gradbeništvu, 13,7 odstotka ali 1,3 milijona ton je energetskih odpadkov, 9,7 odstotka ali 920.000 ton je industrijhskih odpadkov, "10,3 aH okrog 900.000 ton pa je odpadkov iz naselij. Industrijskih odlagališč je 13 in so večinoma v severovzhodni Sloveniji, občinskih deponij odpadkov pa 53 (uradnih), popis pa je pokazal, da je divjih, kjer leži vsaj Kubik nesnage, med 50. in 60.000.
Minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar
odpadkov. To načelo naj bi veljalo tudi pri nas.
Reševanje problematike odpadkov bo terjalo veliko denarja. Minister dr. Pavle Gantar pravi, da bi samo letos in prihodnje leto rabili dobre tri milijarde tolarjev, v prihodnjih letih pa še veliko več, kar dober odstotek brutodružbenega proizvoda. Javnih sredstev, tako državnih kot občinskih, ne bo dovolj, zato bo treba
Eridobiti tudi zasebni kapital. Prav denar o tisti omejitveni dejavnik, ki bo preprečeval hitrejše reševanje problematike ravnanja z odpadki. • J.Košnjek
Heroj Svarun med mladimi
ti i__i   m _       • _      m.T___x__*u___     rc       \/ h,un,i; co     <■ n<-oV,,-.sj;i
Bled, 7. maja - Na počastitev 55. obletnice Osvobodilne fronte je Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Radovljica pripravil 26. aprila na Bledu dobro obiskano javno tribuno. Med udeleženci so bili tudi člani mladega foruma Jesenice in Radovljica. Gost zanimive tribune je bil narodni heroj Rudolf Hribernik -Svarun, med drugim je bil tudi komandant Prešernove brigade.
Poudaril je, da morajo prav mladi preseči razklanost, ki smo ji priča v Sloveniji, zato se je potrebno tudi oborožiti z argumenti, dejstvi. Nesporno pa ostaja, da izdajstva, sodelovanja z okupatorjem ni mogoče opravičiti. Nameni nacistov in fašistov so bili znani. Če se tedaj ne bi uprli, nas danes ne bi bilo. Tudi zato je pomen ustanovitve Osvobodilne fronte, edinstvene organizacije, ki je drugod niso poznali, tako dragocen.
V besedi se je sprehodil skozi čas -od let pred vojno, upora, do povojne graditve porušene domovine in današnjega časa. Vedeti je potrebo, v kakšnih razmerah so živeli stotisoči v kraljevini, brez dela, v revščini.
Te razmere so tudi prispevale, da se je slovenski narod tako množično uprl sovražniku, le tedanja oblast in cerkev tega nista storili. Spomnil se je časa med 2. svetovno vojno, pomoči na terenu in prav tem ljudem gre zahvala, da so partizani zmogli včasih nečloveške napore. Opozoril je tudi na prizadevanja za osamosvojitev Slovenije ter izkušnje, ki jih je imela slovenska teritorialna obramba.
Slovenija je sedaj samostojna država in predvsem mladi bodo nosili breme prihodnjega razvoja. Tudi zato je pomembno, da o zgodovini svojega naroda vedo čimveč. R. K.
Jutri seja državnega zbora
Iskanje volilnega soglasja
Ljubljana, 7. maja - Jutri bo novo nadaljevanje 38. seje državnega zbora, ki je bila začeta pred dvema mesecema. Seje ne more in ne more biti konec. Sedaj se zatika pri dveh stvareh: pri predlogu zakona o popravi krivic, ki je v drugi obravnavi, in pri predlogu sprememb zakona o volitvah v državni zbor, ki je v prvi obravnavi. Pri zakonu o popravi krivic so bila predlagana nekatera nova dopolnila, pri volitvah pa je težko najti soglasje. Za sprejetje kateregakoli sklepa je potrebna dvotretjinska večina, kar pomeni, da mora biti za nek predlog 60 od 90 poslancev.
Sestajajo se tudi številna delovna telesa državnega zbora. Med drugim naj bi odbor za notranjo politiko obravnaval pobude za razne volilne referendume. Za enega zbira podpise Socialdemokratska stranka, dva druga pa predlaga državni svet in skupina poslancev državnega zbora. • J.K.
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Slovenska nacionalna desnica
Kdo povzroča razdor
Ljubljana, 7. maja • Slovenska nacionalna desnica v izjavi za javnost ugotavlja, da se povečuje razdor med strankami slovenske pomladi, ki ga s svojo agresivnostjo povzroča predvsem Socialdemokratska stranka Slovenije. SDS s svojim predsednikom pozablja, da se je leta 1992 s 3,23 odstotka komaj uvrstila v državni zbor in da takrat poslanec Janez Janša ne bi
gostal minister brez podpore KD in poslanca Slovenske nacionalne desnice Marjana Staniča. SDS skuša razbijati Slovensko nacionalno desnico in onemogočiti nastop na letošnjih volitvah. Agenti so
se prezgodaj sami demaskirali in se s tem izločili iz Slovenske nacionalne desnice. * J.K.
Jubilej Slovenske ljudske stranke
Ljubljana, 7. maja - Slovenska ljudska stranka, vsa leta parlamentarne demokracije v Sloveniji opozicijska stranka, praznuje te dni osmo obletnico delovanja. Ob jubileju bo jutri zvečer srečanje vodstva stranke in njenih poslancev s časnikarji. Stranka predvideva, da bo na prihodnjih državnozborskih volitvah ena najuspešnejših strank, ki ne odklanja sodelovanja v vladi, odvisno od tega, kakšna bi bila morebitana vladna naveza. • J.K.
Mladi forum na Jesenicah
Jesenice, 7. maja - Konec aprila je v restavraciji Turist na Jesenicah pod vodstvom Vesne Žnidar ponovno zaživel klub Mladega Foruma Združene liste (MF ZL) Jesenice, ki so ga (v skladu s tradicijo kraja) poimenovali Zelezarčki (MFŽ). Na konferenci so sprejeli nova pravila, izvolili novo vodstvo ter imenovali predstavnico MFŽ v Predsedstvu MF ZL. Desetčlanski klub je ob tej prilož-nosit pozdravil predsednik ZL Jesenice Oto Kelih, posredovani oa so bili tudi pozdravi Ivi Žolgar (predsednice MF ZL) in Klemena Tomana
(generalnega sekretarja MF ZL). Predsednica kluba Mladega foruma je Nataša Harej.
Slovensko kmečko gibanje
Težave slovenskega kmeta
Ljubljana, 7. maja • V
Slovenjgradcu je bil zbor Slovenskega kmečkega gibanja pri Slovenskih krščanskih demokratih, na katerem so analizirali razmere v slovenskem kmetijstvu in gozdarstvu. Slovenski kmet se srečuje z uspehi in teževami, predvsem pa se mora kmetijstvo usposobiti za vstop v Evropko zvezo. Slovenski kmetje so med seboj tudi preslabo povezani. • J.K.
TOIMMM GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor
Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 120 SIT
Torek, 7. maja 1996
PO GORENJSKEM
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
Manj denarja za subvencioniranje šolskih malic
------j -------j-
Država da v levi žep, iz desnega pa vzame
Doslej je država za regresiranje šolske prehrane namenjala toliko denarja, da je zadoščalo za doplačevanje malic za petino otrok iz socialno šibkejših družin. Poslej bo subvencij deležna le peščica najbolj ogroženih.
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
Od 1. maja naprej bo veliko manj otrok deležnih subvencionirane šolske prehrane. To je "stranski učinek" nekega drugega ukrepa, namreč spremenjenega zakona o družinskih prejemkih, ki bo razširil krog upravičencev do otroškega dodatka. Kar bodo družine pridobile z otroškim dodatkom, bodo torej izgubile pri šolskih malicah. Odziv družin šele pričakujejo, so nam dejali v nekaterih šolah. Ali bodo nekateri otroci zaradi ukrepa ostali brez malice, ker si starši novega stroška ne bodo mogli privoščiti? Na to možnost opozarjajo tudi poslanci v parlamentu in dodajajo, da širši krog upravičencev pri otroških dodatkih ne sme pomeniti ukinjanja drugih ugodnosti, ki jih imajo revnejše družine.
Petina šolarjev
ima regresirano malico
Za regresiranje šolske prehrane otrokom iz socialno šibkejših družin je bilo v letošnjem proračunu name
nioniV, £.11_________ r^v1 _ 1 „
otrok, so po starem 280 šolarjem regresirajo šolsko prehrano. Nekaj posameznih otrok iz socialno najšibkejših družin je imelo malico tudi povsem zastonj, ostalim pa je država k malicam ali kosilom primaknila
je ono v letošnjem proračunu name- k mancam au iwbiwi»
njenih 613 milijonov tolarjev. Dokler manjši alivečji delež, pač glede na
ni začel veljati spremenjeni zakon o socialno stanje v družini. Poslej bo
družinskih prejemkih, ki povečuje socialno situacijo v družim uravnaval
krog upravičencev do otroškega do- otroški dodatek, v šole pa se bo
datka in že s tem omogoča družinam, zgrnila slaba volja staršev, »jug
da pokrijejo tudi stroške šolske pre- državni dodatek k šolski malici ob
hronn    :»   X_l_l-_ ■    ... _____•
minimalnih plačah veliko pomeni. Na obubožanih Jesenicah je takih družin veliko. V tamkajšnjem centru za socialno delo nam niso vedeli povedati, kako bo z regresiranjem malic v prihodnje, saj o tem še niso dobili nobenega uradnega obvestila. Povedali so Te, da so se s tem zadnja leta
---r~«. .jwjvj   mul  311 USA. C
hrane, je šolsko ministrstvo regresiralo prehrano približno 22 odstotkom učencev iz socialno ogroženih družin. Poslej bodo ta denar delili manj radodarno in bo malica regresirana le še petim odstotkom socialno najbolj šibkim.
Za univerzalni otroški dodatek je v proračunu namenjenih kar šest milijard tolarjev. V šolskem ministrstvu pravijo, da so takšni obliki državne pomoči otrokom že spočetka nasprotovali, češ da bi bile učinkovitejše Linharta v Radovljici P* « ™£ funkcionalne oblike, od štipendij, lotili ukinjanja re^es^anneovšeXia pomoči pri nakupu učbenikov, regre- prehrane Kot nami je P^eüaia siranju prehrane in podobnega. Jasno socialna delavka Nadla Smrt,.bodo je, da zà vse, kar bi Vadi, ne bo dovolj do konca šolskega ^ta sk^ otro denarja, šolska prehrana se namreč
močjo sredstev, ki jim jih namenja občina. Takih otrok je v Radovljici kar precej, 260 od 1271, kolikor jih obiskuje to šolo. Vse Šole se na okrožnico šolskega ministrstva niso
dejstvo, da bodo družine (univerzalni) otroški dodatek po novem prejele šele junija. S slednjim, menijo v kamniški šoli, družine očitno ne pridobivajo veliko. Kjer so družinski
odmeva. Prišlo je le nekaj staršev, češ da malice ne morejo plačati. Več se jih bo na neljubo novost najbrž odzvalo te dni, ko bo šola začela pošiljati položnice. Po novem bi bilo
ukvarjale neposredno šole, centri so pridobivajo veliko. Kjer so aruzinsm pusujau pwiw-w. .- —- — prispevali le mnenja o socialnem Sohodki majhni in je v šoli več otrok, brezplačne malice deležnih le se pet stanju družin.
V osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici pa
financira iz proračuna in ne iz šolskega tolarja. Če bi z regresiranjem prehrane, kakršno je veljalo od začetka leta, nadaljevali do konca leta, bi denarja kmalu zmanjkalo, od
tod tudi odločitev o pokrivanju okrožnico šolskega """»^J^ £ je socialna podoba Tržiča zelo
stroškov za malice le najbolj ogrože- ^ko dobro znašle v Ra^o^ P   problematična, kar se odraža tudi v
nim. Če bo prihodnje leto za malice v zagotavljanje■ malice vsemi o v    Nekaterim otrokom s socialnega
šolskem proračunu namenjena enaka ^^f^^^^SSSm dna ( doslej jih je bilo 20) poleg
vsota denarja kot letos, bodo lahko še povedala, dfamalice zagotavljajo tudi brezplačna
največ desetini šolarjem zagotavljali seminarju ^ff^STSL^& kosila. Starše otrok, ki jim je doslej
otroškega dodatka kmalu zmanjka, z brezplačno malico pa so take družine razbremenjene vsaj ene ali dveh položnic.
Za malico iz otroškega dodatka
Tudi v osnovni šoli Zali Rovt v Tržiču so doslej velikemu številu učencev dodeljevali brezplačno malico. Deležnih je je bilo kar 200 otrok, medtem ko to šolo obiskuje 588 šolarjev. Tamkajšnji šolski svetovalni delavec Stane Grum nam je povedal,
doplačila za prehrano.
Šolski socialni delavci so tik pred prazniki poslali obvestila družinam, ki jih zadane neljubi ukrep ministrstva. Nekaterim je zagotovo močno zagrenil praznični teden, zlasti tistim, ki životarijo z nizkimi plačami in jim doplačilo malice za enega ali dva šolarja malce olajša mesečne stroške.
Veliko socialno ogroženih šolarjev
V šolah na reakcije staršev še čakajo, zagotovo pa odzivi ne bodo več prijetni. V osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah, ki šteje 1180
slednjimi zaradi ukrepa šolskega ministrstva veliko hude krvi, češ da je do otrok zelo nekorektno kar sredi leta ukiniti takšno ugodnost.
Na kamniški osnovni šoli Frana Albrehta, ki jo obiskuje 870 otrok, od tega pa jih ima 160 brezplačno malico, staršev še niso obvestili, da bo manjše število socialno ogroženih otrok deležnih regresirane malice. Tamkajšnja socialna delavka pravi, da bodo počakali do 15. maja, ko bodo stvari jasnejše, jezi pa se nad spremembo poldrugi mesec pred koncem šolskega leta. Drugi razlog, da bodo za ta mesec brezplačen malice razdelili še po starem, je tudi
kosila. Starše otrok, ki jim je doslej pripadala brezplačna malica, so že obvestili o neljubem ukrepu, ki jih bo večinoma prikrajšal za regresirano šolsko prehrano. Tri četrtine staršev se je odločilo, da bo malico pač plačalo, medtem ko je četrtina takih, ki so jo odpovedali. Kot pravi Stane Grum, je bilo vseh dvesto otrok z brezplačno malico do tega nedvomno socialno upravičenih, zato si ne predstavljajo, kako bo v prihodnje, ko naj bi bilo te ugodnosti deležnih le še pet odstotkov otrok, v tej tržiški šolitorej komaj dvajset. Kako bodo zdržali tisti, ki po šoli ostajajo v podaljšanem bivanju? Se bodo tudi temu odpovedali, saj bodo sicer ves dan lačni? Tudi Stane Grum je omenil razburjenje med šolskimi svetovalnimi delavci na posvetu v Portorožu, kjer so najbolj radikalni omenjali celo tožbo zoper ministrstvo za šolstvo, ki ukinja brezplačne malice. Z univerzalnim otroškim dodatkom, ki ga bo poslej dobilo več družin (a najbrž tudi nižje zneske) je staršem sicer dana možnost, da iz tega denarja plačajo otrokom malico v šoli. V nekaterih socialno ogroženih družinah (ki jih dodatno ogroža še alkohol) pa na žalost vladajo takšne razmere, da starši prej kot na otroške mislijo na druge potrebe, bi bila veliko bolj dobrodošla funkcionalna pomoč, kakršna je tudi brezplačna malica.
Slaba volja bo prišla s položnicami
Na eni večjih kranjskih šol, osnovni šoli dr. France Prešeren, je brezplačno malico od 1200 otrok prejemalo 91 Šolarjev na centralni šoli in 21 na podružnicah. Socialna delavka je že obvestila starše o odločitvi ministrstva za šolstvo, da ne bo več financiralo regresiranja malice, vendar za zdaj na ukrep še ni bilo večjega
-----------
odstotkov najbolj ogroženih otrok, vendar šole na nova merila še čakajo.
Ko ukinja brezplačne šolske malice, se šolsko ministrstvo sklicuje na (univerzalni) otroški dodatek. Kaj bo ta prinesel družinam? 1. maja namreč začne po spremenjenem zakonu o družinskih prejemkih veljati nov cenzus za pridobitev otroškega dodatka. Po njem naj bi bili do tega dodatka upravičene družine, kjer mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 123.196 tolarjev bruto. Najmanjši mesečni otroški dodatek bo znašal 2261, najvišji pa 7106 tolarjev. Novi, zaradi spremenjenega cenzusa širši krog upravičencev, bo prvih izplačil (univerzalnega) otroškega dodatka deležen šele sredi junija. Za družine z otroki zneski tega dodatka (ki državo veljajo šest milijard proračunskih tolarjev) niso kdove kakšna pridobitev, zato je razumeti razburjenje med starši, češ da jim država prispeva v levi žep, iz desnega pa jemlje. Tudi politične stranke in nekatera gibanja so že reagirala na ukrep šolskega ministrstva.      • D.Z.Zlebir
AMZS
Iz tehnične baze AMZS Kranj smo dobili podatek, da so opravili 13 vlek poškodovanih vozil in nudili 13 pomoči pri okvarah.
GASILCI
Minuli konec tedna pa k sreči gasilci niso imeli obilice dela. Kranjski gasilci so črpali vodo v stari opekarni v Stra-žiču in konec tedna iskali utopljenko v Sori. Iskanje se še nadaljuje.
Jeseniški gasilci
pa so črpali vodo v jeklarni 2 in opravili tehnično intervencijo na avtocesti Lipce -HruŠica ob prometni nesreči.
GORENJSKI NOVOROJENČKI
V Kranju se je
rodilo 10 otrok. Rodilo se je 5 deklic in 5 dečkov. Najtežja je bila deklica s 4.250 grami in najlažji deček z 2.650 grami. Na Jesenicah pa so se rodili 3 dečki in 2 deklici. Najtežji je bil deček s 3.490 grami in najlažja deklica z 2.510 grami.
URGENCA
Delovni pa so bili dežurni bolničarji v bolnišnici Jesenice. Na kirurškem oddelku so nudili pomoč 123 pacietnom, na internem oddelku 30 pacientom, na pediatričnem oddelku 13 malim pa-cie-ntom ter na ginekolološko porodniškem oddelku so nudili pomoč 10 pacientkam.
Mestni odbor SDS Kranj vabi Kranjčanke in Kranjčane, da podpišejo zahtevo za referendum na Upravni enoti v Kranju (občinska stavba).
- PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK od 7.30 do 15. ure
- SREDA od 7.30 do 17. ure
- PETEK od 7.30 do 13. ure
Podpišite tudi vi za neposredne in poštene volitve!
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
-%-
Teden mladih '96 Šport, kultura, žur...
Kranj - V Klubu študentov Kranj so tudi letos pripravili takoime-novam 'Teden mladih", tokrat z dodatkom '96, saj bodo prireditve potekale od tega do naslednjega petka, točneje od 10. do 18. maja na različnih lokacijah v Kranju. Sest koncertov, tri gledališke predstave, tri lutkovne predstave, projekcije filmov AGRFT, štiri predavanja, trije večeri kitar, odbojkaško tekmovanje, košarkaško tekmovanje, igre brez meja, kolesarska dirka, dirka na roll-erjih, tekmovanje v taroku, v šahu, otvoritve dveh razstav, fotografska, risarska, lončarska delavnica, trije tematski glasbeni večeri, risanje po Prešernovi ulici, pika-do... Skratka dogajalo se bo veliko, točneje, kje, kdaj, kaj in kako pa boste izvedeli v petkovem Gorenjskem glasu. IJK.
Blizu dvesto krvodajalcev
Zgornji Brnik, 29. aprila - Minulo soboto so se v gostilni pri Cilki na Brniku zbrali člani krajevne organizacije Rdečega križa Cerklje, ki zajema krajevne skupnosti Cerklje, Grad, Brnik in Poženik, vodi pa iih prizadevni predsednik Andrej Žar gaj. Krajevna organizacija sodi med najboljše na kranjskem območju. Letos je darovalo kri kar 194 krvodajalcev, razveseljivo pa je, da je med njimi vsako leto več mladih. Na sobotni slovesnosti na Brniku so podelili posebna priznanja 60 krvodajalcem, ki so to plemenito dejanje ponovili petkrat, desetkrat, petnajstkrat in dvajsetkrat. Posebno zahvalo za finančno pomoč so izrekli tudi županu občine Cerklje Francu čebulju.
J.Kuhar
IZ GORENJSKIH OBČIN
4275 Begunje in 4282 Gozd Martuljek:
Novi pošti na Gorenjskem
Na proslavitvi krajevnega praznika skupaj z borci Kokrškega odreda je bila v soboto dopoldne v Begunjah proslava z odprtjem nove Pošte. Pred tem pa je bila odprta nova Posta v Gozd Martuljku.
Begunje, 6. maja - Krajevni praznik ob osvoboditvi Begunj in zapornikov iz zloglasnih medvojnih be-
Ïumskih zaporov 4. maja 945 so krajani in borci Kokrškega odreda v soboto, 4 maja, dopoldne proslavili z odprtjem novo sodobne Poste. Pred odprtjem v Begunjah je bila odprta nova sodobna Pošta tudi v Gozd Martuljku. Na obeh odprtjih
1e bil namestnik direktorja »ošte Slovenije Jože Fošt. V Begunjah je Pošto odprl predsednik KS Begunje
Niko Legat, v Gozd Martuljku pa župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik.
Lepše proslave in praznovanja, kot je bilo v Begunjah, si domačini letos niso mogli želeti. Ob programu, ki so ga pripravili učenci, komandant Kokrškega odreda Stane Prezelj je spomnil na dogodke pred 51 leti, vse pa je pozdravil tudi župan občine Radovljica inž. Vladimir Čeme. Po pozdravu namestnika direktorja Pošte Jožeta Fošta in odprtju so si številni udeleženci proslave
lahko ogledali novo pošto, ki ima štiri sprejemno izročilna delovna mesta in tri telefonske govorilnice. Izgradnja, ki pomeni tudi zaključek urejanja enega dela središča Begunj, s sodobno opremo je na 203 kvadratnih metrih veljala 59 milijonov tolarjev.
Po proslavi in odprtju pa se je praznično razpoloženje začelo tudi na vrtu Gostilne Pri Jožovcu, kjer smo Gorenjski glas, Planinsko društvo Sovodenj in Radio Cerkno pripravili prireditev in tretje izbirno srečanje
citrarjev skupaj z ansamblom Blegoš in Ivanom Ru-parjem.
V Gozd Martuljku pa so novo Pošto odprli v soboto zjutraj. Odprl jo je župan Kranjske Gore Jože Kotnik. Moderna  in sodobno
opremljena* Pošta ima dve sprejemno izročilni mesti in tri telefonske govorilnice, izgradnja na 83 kvadratnih metrih pa je veljala 41 milijonov tolarjev.
A. Žalar - Foto: T. Doki
Županov predlog
V Bohinju nižja "parkirnina"?
Če bo občinski svet na današnji seji soglašal s predlogom župana Franca Kramarja, potem bodo gostje in obiskovalci Bohinja v letošnjem poletju plačevali celo nižjo "parkirnino", kot so jo lani.
Bohinjska Bistrica - Za parkiranje osebnega vozila v prvi coni je bilo lani treba odšteti 800 tolarjev in za parkiranje v drugi coni 400 tolarjev, letos pa je predlog za prvo cono 700 in za drugo 350 tolarjev.
Cenejše naj bi bilo tudi parkiranje z ostalimi vozili (kombiji, avtobusi), letna dovolilnica za občane Bohinja
in za lastnike počitniških hišic in tudi kartica "gost Bohinja", za katero se prizadevajo, da bi poleg ugodnosti pri parkiranju zagotavljala popuste tudi pri vstopninah ter pri gostinskih in drugih storitvah. Predlog je tudi, da letos parkirnine ne bi zaračunavali voznikom motornih koles in koles z motorjem, saj so
lanske izkušnje pokazale, da je to nesmiselno. Za vožnjo po gozdni cesti Stara Fužina -Voje, Vogar - planina Blato je predlog, da bi za osebna vozila plačevali 700 tolarjev "cestnine", za kombije ali terenska vozila pa po 1.000 tolarjev.
V bohinjski občinski upravi ocenjujejo, da bi z znižanjem parkirnine dosegli ugoden odmev v javnosti, ki je lani in že prej ob pobiranju parkirnine v Bohinju (in tudi na Bledu) dvignila precej prahu. Ker naj bi kartica "gost Bohinja" prinašala tudi druge ugodnosti, pričakujejo, da jih bodo letos prodali približno tisoč več kot lani. • CZ.
Danes seja bohinjskega občinskega sveta
0 dežurni zdravstveni službi
Bohinjska Bistrica • Občinski svet bo danes v osrednji točk! dnevnega reda obravnaval predlog, da bi bila dežurna zdravstvena služba na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine Se naprej organizirana tako kot doslej, le da bi občine zagotavljale manjkajoča sredstva in plačevale razliko, Id jo glede na merila republiški zavod za zdravstveno zavarovanje ne prizna. Občina Bled naj bi pokrila polovico manjkajočih sredstev, bohinjska eno petino, prav toliko tudi radovljiška, deset odstotkov pa naj bi z varčevalnimi ukrepi prispevalo Osnovno zdravstvo Gorenjske - enota Zdravstveni dom Radovljica.
Občinski svet bo obravnaval tudi predlog cenika o plačevanju parkirnine in cestnine za uporabo gozdne ceste v letošnji poletni turistični sezoni, pravilnik o načinu vrednotenja Športnih programov, predlog za povečanje oskrbnin, prispevkov staršev in ekonomske cene v bohinjskih vrtcih in problematiko plačevanja uporabe telovadnice v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici.
Na dnevnem redu so tudi predlog odloka o oddajanju poslovnih prostorov v najem, predlog odloka o Komunalnih taksah in pravilnik o fmančnin intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva. • CZ.
ISDN
digitalno omrežje z integriranimi storitvami
Telekom Slovenije
ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske super-avtoceste" z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM.
INFORMACIJE:TeIekomV^
Slovenije \\
PE Kranj
Ulica Mirka Vadnova 13 4000 Kranj ali po telefonu 080 8080
Štiri občine pripravile skupni načrt obnove regionalnih cest
Propadle državne ceste ne poznajo občinskih meja
Občine Železniki, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri so pripravile državi skupni program ureditve regionalnih cest.
Škofja Loka, 6. maja - Po enoletnem premoru, ko so se občinski možje v okviru nove lokalne samouprave več ali manj ukvarjali predvsem z "osamosvajanjem", postavljanjem na lastne noge, težavami delitve premoženja ter najbolj perečimi lastnimi problemi, so jih razmere na cestah prisilile zopet za skupno mizo. Župani štirih občin na področju nekdanje občine Škofja Loka so pripravili skupni program za sanacijo cest.
Ker so v nekdanji občini Škofja Loka že kar nekaj let posvečali posebno pozornost izgradnji lokalnih in krajevnih cest - akcije rekonstrukcij in asfaltacij se vrstijo že desetletje, ni nič posebno čudnega, da praktično v kateremkoli predelu, ali sedaj novi občini lahko opazite primere, ko so lokalne in krajevne ceste v veliko boljšem stanju, kot regionalne. Tudi presenečenj, da so lokalne in krajevne ceste urejene in asfaltirane, do njih pa se pripelješ po slabi makadamski regionalki, je tod mogoče videti. Letošnja zima, ki je bila po dolgih letih zopet normalna, je prav na cestah, za katere naj bi skrbela država, povzročila pravo razdejanje, ponekod celo v taki meri, da so ceste komaj prevozne. Govoriti ob tem o naravni
katastrofi je seveda čisti nesmisel, pač pa se je le pokazalo, kako daleč je država, ki gradi ambiciozni program avtocest, ostale ceste pa se dobesedno spreminjajo v kolovoze.
Na Škofjeloškem, kjer je resno prizadet, otežkočen in za nekatere Kategorije vozil celo onemogočen promet v Selško in Poljansko dolino, so se župani štirih novih občin s svojimi strokovnimi sodelavci usedli skupaj in sklenili pripraviti načrt sanacije regionalnih cest, saj upajo, da bo ob takem skupnem nastopu država imela več posluha za njihove potrebe. Kakšno je stanje, dovolj zgovorno pove podatek, da se je na seznamu za sanacijo v naslednjih petih letih znašlo kar 23 odsekov cest, na občinskem svetu Gorenja vas - Poljane pa so dodali še enega. Kot je povedal škofjeloški župan Igor Draksler , so njihov program na Družbi za državne ceste Slovenije sprejeli in ocenili kot realnega, in po prvih pogovorih so dobili zagotovilo, da bo v celoti uvrščen v nacionalni program sanacije tovrstnih cest. Pri tem kaze omeniti, da sta za uresničevanje na ramenih občin dve bremeni: urediti vsa potrebna lokacijska dovoljenja in zemljišča (z lastniki zemljišč so pogajanja izredno
zahtevna) ter finančni prispevek za vse tisto, kar je ob rekonstrukcijah potrebno urediti v naseljih (komunala, pločniki, razsvetljava ipd.).
In kaj si lahko na Škofjeloškem obetajo v letošnjem letu? Najprej sta tu vhoda v obe dolini: v Poljansko naj bi cesto preplastili od začetka Poljanske ceste do "Kajbeta" v Zmincu, na Selškem pa naj bi temeljiteje sanirali cesto v Soteski med Lubni-kom in Križno goro (ocenjujejo, da bodo zapripravo rekonstrukcije potrebovali še nekaj let). Nadaljevala naj bi se rekonstrukcija ceste v Selško dolino do Dolenje vasi, na hudo prizadetem odseku med Gorenjo vasjo in Trebijo pa naj bi cesto popravili le v "lažji varianti" saj naj bi bila rekonstrukcija uresničena v prihodnjih dveh letih. Po dolgih letih obljub in pogajanj z lastniki naj bi letos stekla rekonstrukcija ceste od Zabnice do Sv. Duha, ker so našli kompromis o nekoliko manjši širini ceste, pa naj bi bili v naslednjih dveh letih realni izgledi tudi za to, da v Lučine regionalni makadam končno dobi asfaltno prevleko. Med 24 odseki pa je obvoznica v Poljansko dolino mimo Škofje Loke edina, kjer puščica v planu kaže v naslednje tisočletje...
Š. Žargi
7. maja 1996
PO GORENJSKEM
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
Dvojna delitev radovljiških svetnikov
Levi in desni - v politiki in na bregu Save
geografskem poreklu ali obratno.
Radovljica • Če so politični programi razdelili radovljiške svetnike na leve in desne, jih je reka Sava še dodatno razdelila na tiste z levega in one z desnega brega.
Med obema (geografskima) bregovoma je vedno čutiti manjša nasprotja, iz katerih se porajajo tudi vprašanja in očitki, češ -desni breg je razvojno zapostavljen, desni breg je jug (Balkan) radovljiške občine...Desni breg je po številu prebivalcev in po tem, kar prispeva v občinski proračun, precej šibkejši od leve-
ga, po zastopanosti v občinskem svetu pa je z desetimi svetniki (od skupno šestindvajsetih) politično zelo močan in vpliven.
Čeprav so svetniki z desnega brega Save različnega političnega prepričanja (pripadajo petim političnim strankam), so pri glasovanju o vprašanjih, ki zadevajo desni breg, največkrat zelo enotni. Dokaj enotni so bili, denimo, tudi takrat, ko so glasovali o tem, da bi občinski denar namenili za posodabljanje državne ceste po Lipniški dolini.
In v okoliščinah, ko se občina deli na desni in levi breg Save, je eden od svetnikov z desnega brega ob pripravi letošnjega občinskega proračuna zahteval odgovor na vprašanje, koliko v skupno vrečo prispeva desni breg. Župan Vladimir Čeme je s skupaj s svojimi službami za dva najpomembnejša proračunska vira, ki predstavljata polovico vseh sredstev, ugotovil, da desni breg prispeva okoli 18 odstotkov. Pri analizi je bil tako natančen, da je prispevke iz vasi Otoče, ki leži na desnem bregu
Save, spada pa v krajevno skupnost na levem bregu, upošteval pri desnem bregu.
Po zadnjih podatkih živi v občini 18.396 prebivalcev, od tega 14.583 ali 79,3 odstotka na levem bregu in 3.813 ali 20,7 odstotka na desnem bregu Save. Od 11.697 zavezancev za dohodnino jih je v naseljih na levem bregu 9.219 ali 78,8 odstotka, na desnem pa 2.478 ali 21,2 odstotka. V letu 1992, ki je bilo po merilih ministrstva za finance tudi osnova za delitev lani zbrane dohodnine, je levi breg prispeval
221,6 milijona tolarjev dohodnine ali 82,5 odstotka, desni pa 47,2 milijona ali 17,5 odstotka. Drugi pomemben proračunski vir je nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Po podatkih iz lanskega novembrskega odmernega seznama radovljiške izpostave za družbene prihodke naj bi posamezniki in podjetja z levega brega Save plačali 52,8 milijona tolarjev nadomestila ali 83,6 odstotka, z desnega brega pa 10,4 ali 16,3 odstotka.
C. Zaplotnik
V radovljiški Prešernovi ulici bo spet gradbišče
Rušenje, novogradnja ■ in 30 stanovanj
Ker se v izpraznjeni stavbi Prešernova ulica 6,8 zadržujejo tudi "problematični" ljudje, |e občinski svet že pred časom sklenil, da jo je treba čimprej porušiti.
Radovljica - V Radovljici se že pripravljajo na nadaljevanje prenove Prešernove ulice. Če se pri spreminjanju zazidalnega načrta in pri drugih odločitvah le ne bo zapletlo, bodo še letos podrli stavbo (z dvema vhodoma in hišnima številkama) Prešernova 6,8 in na njenem mestu začeli graditi novo, nekoliko večjo, v kateri bo predvidoma trideset stanovanj in še dva ali trije poslovni prostori.
Ko je informacijo o nadaljnji prenovi Prešernove ulice že pred časom obravnaval občinski svet, je sklenil, da je stavbo zaradi "problematičnih" ljudi, ki se občasno zadržujejo v njej, ter splošne varnosti občanov, Še posebej otrok, in okoliških objektov treba čimprej porušiti. V izpraznjeno stavbo so namreč že vdrli mladoletniki, starejši in celo skupine, ki so potrebne socialne ali kriminalistične obravnave. Občasni stanovalci kalijo javni red in mir v soseski, nevarnost pa je tudi za požar.
Ker izkušnje pri gradnji Prešernove 13,15 in strokovne ugotovitve kažejo, da se stavbe 6,8 zaradi slabe kakovosti materialov
in nosilnosti ne bi dalo obnoviti, je za pridobitev dovoljenj za rušenje in gradnjo treba najprej spremeniti sedaj veljavne prostorske dokumente, ki omogočajo le obnovo.
V občini se namreč zavzemajo za to, da bi stavbo porušili in na njenem mestu zgradili novo, ki bi bila nekoliko večja od sedanje. V njej bi bilo 30 stanovanj, v pritlilčju pa po zgledu Prešernove 13,15 še dva ali tri manjši poslovni prostori. Izgradnja novih stanovanj bi omogočila razselitev občinske stavbe na Gorenjski cesti 20 (pet stanovanj), "kaplanije" v Radovljici, "generalove vile" v Zgošah (tri stanovanja) in župnišča v Ljubnem, izpolnitev neka-
terih zakonskih obveznosti in sostanovalskih razmerij ter pridobitev nekaj nepro-fitnih stanovanj in stanovanj za prodajo mladim družinam in domačinom. Naložba je ocenjena na dvesto milijonov tolarjev.
V nekdanji radovljiški občini so se za obnovo Prešernove ulice, ki je bila po nemškem vzoru zgrajena na začetku druge svetovne vojne, odločili že v osemdesetih letih. V prvi, drugi in tretji fazi obnove so na mestu starih stavb zgradili nove, v katerih je 73 stanovanj, 12 manjših lokalov ter poslovni prostori Alpdoma in še nekaterih organizacij. Z obnovo so nadaljevali lani, ko so se po zapletu, ali naj bi stavbo na Prešernovi 13,15 porušili in zgradili novo ali jo obnovili, odločili za novogradnjo. Zgradili so 21 novih stanovanj, prostore pa je dobila tudi radovljiška ekspozitura agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. • CZ.
Za posodobitev in razširitev 147 milijonov
ljiški občini za letos
Telekom Slovenije PE Kranj ima v radov dokaj obesežen program.
Radovljica, 6. maja -
Telefonske usluge v občini Radovljica omogoča šest telefonskih central s skupno zmogljivostjo 7.200 prikl-jučkov. Trenutna digitalizacija le-teh je 70
odstotna, na 100 prebivalcev pa beležijo 31,8 telefonskega priključka. Nekoliko manj priključkov je v Lescah (25) in na Brezjah (27,1) na 100 prebivalcev.
Na podlagi programa celovite in popolne digitalizacije central na Gorenjskem ter povečanja gostote priključkov, ki znaša 33 na sto prebivalcev, v Telekomu načrtujejo modernizacijo v radovljiški občini na treh projektih. Projekt Brezje
obsega ureditev objekta za novo centralo s 480 prik-jučki, položitev optičnega kabla, dograditev krajevnega omrežja in postavitev več novih javnih telefonskih govorilnic na Brezjah. Skupna investicija je ocenjena na 40 milijonov tolarjev.
Projekt Begunje obsega zamenjavo obstoječe telefonske centrale z najsodobnejšo digitalno s 1.200 priključki, ki bo povezana po optičnem kablu s centralo v Radovljici. Projekt Begunje je ocenjen na 48 milijonov tolarjev in naj bi bil končan julija letos.
Projekt Kropa vključuje zamenjavo analogne telefonske centrale z digitalno s 720 priključki, optično
povezavo z Radovljico in dograditev krajevnega kabelskega omrežja. Skupna vrednost tega projekta je 44 milijonov. Predvideno pa je, da bodo dela končana novembra letos.
Vse letošnje nalože v občini so tako ocenjene na 147 milijonov tolarjev. Največ težav pa je pri pridobivanju soglasij za projektno dokumentacijo (posegi v prostor). Zato prav pri tem v Telekomu pričakujejo pomoč občine in krajevnih skupnosti. V Telekomu pa so, da bi svojo dejavnost čimbolj približali uporabnikom in naročnikom, organi-zirali informacije na brezplačni telefonski številki 080-80-80. • A. Žalar
Pobuda občinskega sveta Škofje Loke državnemu zboru
Škofja Loka naj postane mestna občina
Vseh kriterijev za mestno občino v Škofji Loki sicer ne izpolnjujejo, ne bi bili pa edina izjema. Skupnost občin na Škofjeloškem?
Škofja Loka, 6. maja - Na zadnji seji občinskega sveta Škofje Loke so sklenili, da bodo državnemu zboru predlagali spremembo zakonodaje, ki bi tudi škofji Loki omogočila, da postane mestna občina. Prepričani so, da bi na tak način le okrepili razvojne možnosti na Škofjeloškem, kjer novonastale občine vedno bolj spoznavajo potrebo po sodelovanju v tem v mnogo-čem zaokroženem prostoru.
V Škofji Loki sicer ugotavljajo, da kriterijev za mestno občino, ki so bili še dodatno zaostreni, kar v nekaj točkah ne izpolnjujejo: po številu delovnih mest in delovnih mest v terciarnem ter kvartarnem sektorju, pa tudi bolnišnice nimajo, vendar hkrati ugotavljajo, da ne bi bili edina mestna občina v Sloveniji, ki vsega ne izpolnjuje. Tisočletna mestna tradicija namreč nalaga tudi obveznosti in drugačen odnos, hkrati pa so prepričani, da je napočil čas, ko bi morali v Ljubljani nekatera bližnja mesta prenehati obravnavati kot le svoje satelite. Poleg same pobude državnemu zboru in vsem parlamentarnim strankam utegne k večjim možnostim za želeni status prispevati tudi razvoj služb in funkcij, ki k takemu statusu prisodijo, dokler pa jim ne bo priznan status "mestne občine", bodo
v rtv« • •
Višje rejnine
•v* v« <
višje preživnine
Kranj, 7, maja -SI. aprilom so se povečale rejnine, in sicer za 7,5 odstotka, tako da zdaj materialni stroški za rejenca znašajo 25.850 tolarjev (do 12 mesecev), 19.880 za predšolske otroke, 23.860 za šoloobvezne otroke in 29.830 tolarjev za otroke, stare nad 14 let. Plačilo za delo rejnice od 1. aprila dalje znaša 11.560 tolarjev mesečno. Konec aprila pa je vlada sprejela tudi sklep o uskladitvi preživnin. Preživnine, določene ali dogovorjene v avgustu 1995 se s 1. aprilom letos povečajo za 5,1 odstotka. Za 5,4 odstotka se povečajo tiste iz meseca septembra lani, za 4,4 odstotka tiste z lanskega oktobra, za 3,8 odstotka bodo višje tiste, ki so bile dogovorjene novembra, za 2,4 odstotka iz decembra, januarja določene pa se aprila povečajo za 1,4 odstotka.
začeli uporabljati naziv "občina mesta Škofja Loka".
Sicer pa se z razvojem mnogih dejavnosti v škofji Loki lahko le pohvalijo: poleg štirih osnovnih šol deluje v tem mestu Center slepih in slabovidnih in štiri srednje šole, ki so vse regionalnega pomena; dobro razvito je otroško varstvo, v okviru Ljudske univerze pa delujeta dva centra za visokošolski študij; dobro je razvita kulturna dejavnost, dobro in celo vzorno po oceni pripravljalca predloga delujejo nekatere javne službe, razvejana in dobro opremljena je infrastruktura, tu deluje več bančnih enot, razvita je informacijska, telekomunikacijska in raziskovalna dejavnost. V Škofji Loki premorejo 14 pokritih in 28 odprtih športnih objektov, kot 1000-letno mesto - kulturni spomenik pa so vključeni tudi v programe Sveta Evrope.
Kar nekaj desetletij je bila značilnost Škofje Loke skrb za policentričen razvoj, zato bi utegnila načrtovana koncentracija in centralizacija pristojnosti in funkcij ta kraj občutneje prizadeti. Mestni upravni sistem ima vse pogoje za izvrševanje nalog in potreb, ki bi jih občina s tem pridobila.   S. Ž.
ZRCALCE, ZRCALCE
Šenčurski izhod na morje
Tudi Šenčurjam imajo izhod na morje, smo slišali na novinarski konferenci, ki so jo priredili ob nedavnem praznovanju prvega občinskega praznika. Njihova vrata v svet je (za zdaj Še) Kranjsko jezero. Ker gre za Senčurske teritorialne vode, so na eni od sej občinskega sveta dali pobudo, naj se jezero preimenuje v Trbojsko. Tisti Z zgodovinskim spominom bodo vedeli, da predlog ni nov in da so o poimenovanju jezera pred leti, ko je zaradi hidroelektrarne v Mavčičah nastalo akumulacijsko jezero, krožile celo tri inačice. Lokalpatrioti na vsaki strani jezera veliko luio najbrž imenujejo vsak po svoje. V Trbojah (in seveda tudi v občini Šenčur) pa jim še posebej godi, da je ime Trbojsko jezero le zapisano v turističnem prospektu DragoČajne, Zbilj in Smlednika.
V petek letni koncert
moškega pevskega zbora Kranj
Kranj • V petek, 10 maja, ob 20. un bo imel redni letni koncert moški pevski zbor Kranj pod vodstovm dirigenta Milana Bajžlja. Koncert bo v veliki avli Zavarovalnice Triglav, na Bleiweisovi 20 v Kranju, povezovala pa ga bo Cilka Plevel. Na progrmau Letnega koncerta moškega pevskega zbora Kranj so med drugim tudi pesmi Oi Triglav, moj dom Jakoba Aljaža, Glorija Charlesa Gounoda, O mraku di Gustava Ipavca, Mojcej Pavla Kernjaka, Večerni zvon v priredbi Sergeja Jaroffa, Mlatiči Kamila Maska in številne druge pesmi. Program koncerta je zelo pester, sestavljen iz pesmi domačih in poznanih tujih skladateljev, ki so od dirigenta in pevcev zahtevali visoko obladanje pevske tehnike. J. Kuhar
V nedeljo
lovsko-sportno tekmovanje
štefanja Gora, 5. maja
- Lovsko društvo Krvavec Cerklje organizira v nedeljo, 12. maja, z začetkom ob 9. uri na strelišču na Šiefanji Gori pod Krvavcem tradicionalno lovsko-Športno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka za ekipe kot posameznike. Najboljši bodo prejeli po-kale   in medalje, najboljša ekipa pa prehodni pokal Občine Cerklje. Hkrati pa bodo tudi svečano odprli novo strelišče. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 30 ekip iz vse Slovenije. Posebna priznanja bodo prejeli veterani nad 60 let starosti. Postregli bodo tudi i lovskim golažem. Uradni trening pa bo v soboto, 11. maja, od 15. ure dalje.
J. Kuhar
			
		na obisku	na MOŽJANCI
Na Možjanci je bilo včasih več žganja kot vode
Tako je pred leti dejal danes 84-letni Janez Rebernik, starosta vaških odbornikov z Možjance. Odkar so pred dobrim desetletjem zgradili vodovod izpod Zapečnikove planine, pa Možjanca ne čuti več pomanjkanja vode.
M oži anca, 4. maja - V nekaj več kot desetletju se je Možjanca z urejeno komunalno infrastrukturo močno približala dolini. Geografsko sicer ni daleč od nje, le dobra dva kilometra od glavne ceste proti Preddvoru. Komaj pet minut vožnje z avtomobilom iz Tupalič traja in že si na slikoviti planoti, kjer se okoli cerkvice sv. Miklavža vrstijo domačije. Samo deset jih je. Počitniških hišic, ki so jih v tem mirnem kotičku v zadnjih desetletjih postavili meščani, je trikrat več. Včasih, ko cesta na Možjanco še ni bila asfaltirana, je bila vaščanom dolina manj dostopna, življenje ob pomanjkanju vode in drugih dosežkov civilizacije pa veliko manj lagodno kot danes. Vse, kar imajo Možjančani danes, pa jim se zdaleč ni padlo z neba. Naredili so si sami, zahvaljujoč tudi posluhu iz krajevne skupnosti.
Izpod Zapečnikove planine je pritekla voda
"Leta 1983 so bih' Možjančani poleti več kot mesec dni brez vode, kajti zemlja ob izviru, od koder se ie napajala vsa vas, se je premaknila in jim "zaprla" vir pitne vode. S cisternami so jim pitno vodo vozili iz doline," se spominja Jože Zorman, tedaj predsednik krajevne skupnosti Preddvor, zdaj pa občinski svetnik. "Ker smo za dovoz vode na Možjanco porabili skoraj ves denar iz krajevnega
Proračuna, smo se na svetu rajevne skupnosti začeli pogovarjati o možnosti ureditve vodovoda. Res smo naročili geološke raziskave, pa tudi fizikalne, kemijske in bakteriološke preiskave vodnih virov. Januarja 1984 smo se dobili na prvem sestanku z Možjančani in pozneje z vikendaši. Piojekt je nastal avgusta, nato pa smo »šli v iskanje potrebnih dovoljenj in soglasij. Aprila smo dobili lokacijsko dovoljenje, nato priglasili gradbena dela (šlo je namreč za ojačitev vodovoda), delati pa začeli oktobra. 16 fizično sposobnih Možjančanov in nekaj Tupali-čanov je tedaj opravilo 3789
udarniških ur in 82 traktorskih ur. Položili so dva kilometra cevi, naslednje leto pa izdelali zajetje, raztežilnik in priključke do posameznih hiš. Otvoritev je bila oktobra 1986. Dotlej je bilo opravljenih okoli pet tisoč prostovoljnih delovnih ur, ogromno traktorskih ur, domačini pa so so Gradbin-čeve in druge delavce vozili iz doline v vas in nazaj, skrbeli za njihovo hrano, skratka 37 tukajšnjih prebivalcev se je izkazalo za fenomen prostovoljnega dela, kakršnega v tistem desetletju v Sloveniji nisem zasledil nikjer drugje."
VaSČani Možjance so se minulo soboto prijazno odzvali našemu vabilu. V pogovoru so sodelovali nekdanji vaški odborniki Janez Rebernik, Mirko Jagodic. Janez V reče k, Franci Stirn, sedanji odbornik Franc Jerič, član sveta krajevne skupnosti Preddvor Lojze Grašič, občinska svetnika Jože Zorman in Marjan Ci-perle ter tajnik občine Preddvor Marko Bohinec
Telefon zvoni v 17 hišah
Odtlej nič več ne drži ugotovitev, da je na Možjanci več žganja kot vode, kar je dejal vaški "veteran" Janez Rebernik, dolgoletni odbornik (še iz petdesetih let). Vaščani pa imajo s tri kilometre dolgim vodovodom, ki pripelje izpod Zapečnikove planine, zdaj samo redna vzdrževalna dela. V zadnjem desetletju se je Možjanci ves čas kaj dogajalo. Vodovodu je sledila telefonska povezava s svetom, za njo še cestna z dolino. Še prej so Možjančani sodelovali tudi pri urejanju avtobusnih čakalnic v sosednih Tupaličah.
Decembra 1985 so na Možjanci začeli uresničevati zamisel o telefoniji. Birokratski zapleti so bili krivi, da se je dolgotrajna zgodba dokončno razpletla šele čez tri leta, o čemer je pisal tedanji predsednik krajevne skupnosti Jože Zorman iz svojih desetletje starih zapiskov. Za božič leta
V soboto Gorenjski glas v Poljanah nad Škofjo Loko
Naslednji obisk ekipe Gorenjskega glasa bo v soboto, 11. maja, v Poljanah nad Skofjo Loko. Vse, ki jih zanima, kdaj se bo začela gradnja prizidka šole, kako bodo rešili preozki
most čez Poljanščico v Premost, kako kaže s čistilno napravo, pa tudi kakšni so načrti novega sveta krajevne skupnosti Poljane, ki bo začel z delom prav ta teden, vabimo, da se nam med 10. in 12. uro pridružijo v gostilni "Na Vidmu". Vsi, ki bodo prinesli naslovljeni izvod časopisa, bodo dobili Glasovo majico, priložnost pa je to tudi za brezplačni mali oglas in za nove naročnike, ki bodo naš časopis nekaj časa prejemali zastonj. V soboto torej nasvidenje "Na Vidmu". • Š. Ž.
Krajankam in krajanom MOŽJANCE, ki so minulo soboto dopoldan prišli v bodočo gostilno na Možjanci št. 3 in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim - razdelili tudi 31 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni igri. Enako, kot je te na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic, vella tudi tokrat Vsi kuponi sodelujejo v treh Žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. Nagradni fond ho vsakič večji, v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, doslej razdeljenih med vsemi sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe sirom po Gorenjski.
Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na MOŽJANCI prejmejo: kupona S038 in 5768 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); 5038 In 5260 (tisočaka vreden bon Gostišča Dežman s Kokrice pri Kranju); kupona $319 in 5750 (Glasovo poletno majico). Čestitamo!
1987 so pridobili gradbeno dovoljenje, potem pa se je ponovila že znana izkušnja z ogromno prostovoljnega dela. Kakih 1300 ur so domačini opravili pri kopanju, postavljanju drogov, montaži kablov, poseku drevja... Toda zapletom še ni bilo konca. Spet je dolgo trajalo, preden je telefon na Možjanci dobil uporabno dovoljenje in preden je v 17 hišah domačinom in nekaterim vi-kendašem zazvonil telefon. To je bilo aprila 1988, iz predsednikovih zapiskov pa je razbrati, da je posamezni priključek stal 1532 nemških mark. V prihodnje pa se kaže tudi možnost pridobitve dodatnih telefonskih priključkov, smo slišali na sobotnem srečanju.
Predsednik vaškega odbora na Možjanci Franc Jerič je bil skupaj z drugimi za delo sposobnimi vaščani za prvomajske praznike nenehno zaposlen. Po aprilski moči so imeli zlasti veliko opraviti na cestah, posipali so pot proti Štejanji gori, čistili so tudi vodovodni rezervoar. Kakih pet do sedem vaških mož, neredko pa se vmes znajdejo tudi Ženske, je aktivnih pri teh opravilih. Možjanca je majhna vas, le deset hiš šteje in še od teh so tri prazne. Ljudi je malo, poleg dela na kmetiji se domala vsi vozijwna delo v dolino. Če hočejo, da jih bo tja pripeljala v redu cesta, da bodo imeli vodo in druge civilizacijske dobrine, morajo za to v prvi vrsti poskrbeti sami. Tudi če v akcijah poprimejo vsi vaščani, jih je za delo še vedno malo. Vas namreč šteje le 37 prebivalcev (domačinov).
znašala poltretji milijon, od občine Kranj pa so na razpisu dobili največjo možno vsoto 800 tisočakov. Ostalo je prispevala krajevna skupnost, pa domačini in vikendaši, da o več tisoč delovnih urah sploh nè govorimo. Cerkvici so pod-betonirali temelje, izdelali dre-
Tretji podvig: cesta
Stara cesta na Možjanco je domačinom povzročala obilo preglavic, saj so pri njenem vzdrževanju porabili več sto delovnih ur. Pozimi se je dostikrat zgodilo, da je ni bilo mogoče splužiti in bi ljudje ostali odrezani od doline, če jim ne bi krajevna skupnost pomagala z bagerjem in jih dobesedno "izkopala" iz snega. Nenehen problem je bilo zimsko posipavanje. "Ljudje včasih niso mogli ne dol ne gor. Dokler krajevna skupnost cestnemu podjetju ni nakazala denarja, dokler niso videli virmana, niso prišli posipat na Možjanco," je dejal Jože Zorman. Ko se je leta 1988 začela nekoliko radodarneje odpirati kranjska občinska mošnja (Zorman je bil tedaj član kranjskega izvršnega sveta), so izkoristili priložnost tudi za Možjanco. Kupili so potreben material za utrditevceste, uredili odvodnjavanje in novembra 1989 asfaltirali prvega pol kilometra možjanske ceste. Ob pomoči Gozdnega gospodarstva Preddvor so razširili kakih 400 metrov ceste (ponekod tudi v živo skalo) in jo z občinskim denarjem tudi asfaltirali. Spet so se pri delu izkazali domačini, ki so pri cesti opravili kakih dva tisoč ur prostovoljnega dela.
Od leta 1990, ko je bila odprta vsa trasa možjanske ceste, v vasi ni bilo več tolikšnih podvigov kot prej. Pač pa so se leta 1993 lotili obnove cerkve sv. Miklavža. Predračunska vrednost del je
se v zadnjih letih močno izboljšali, zaradi česar mladi vsaj ne bežijo v dolino. Na Možjanci je opaziti nekaj novogradenj, kar obeta, da bo vas preživela. Mladi morajo po zaslužek še vedno v (zdaj dostopnejšo) dolino, saj zgolj s kmetijami ne morejo preži-
zvonove, je bilo v vasi veliko veselje. Janez nam je nanizal celo vrsto letnic, ki označujejo razvoj vasi: 1935. leta so zgradili prvi vodovodni rezervoar, 1939 pa drugega. Še leta 1938 je vas sodila pod cerkljansko faro, v občino pa pod Šenčur in da bi bila "godlja" še večja, so otroci
Marjan Ciperle
Mirko Jagodic
Lojze Grašič
Janez Rebernik
nažo s kanalizacijo, naredili vsa kleparska dela, ozemljitve in napravili fasado. Pričakovali so, da bo vse to narejeno v dveh letih, a pridni Možjančani so to uspeh v letu dni.
Cerkvica sv. Miklavža je leta 1993 doživela temelji-tejšo obnovo. Novo streho so ji naredili leta 1981, zvonik je bil obnovljen že sredi šestdesetih let. Letos nameravajo zvonik ponovno prebarvati. Domačinom se zdi samo po sebi umevno, da bodo spet prispevali denar in prostovoljno delo, kot se je to dogajalo v minulih letih.
Za kruhom v dolino
Na Možjanci je samo deset domačij, tri med njimi so že prazne. Pogoji za življenje so
veti, zlasti še, ker pridelek opustoši divjad. Na sobotnem srečanju z Možjančani smo slišali kar nekai anekdot o "bližnjih srečanjih" z jelenjad-jo, ki ne le da preskoči ograjene njive, temveč pride celo v svinjsko kuhinjo. Janez Rebernik ima na to pravi odgovor: nobenega "raubšica" ni več, zato si divjad upa vse do domačij. V preteklosti je bilo za te stvari drugače poskrbljeno.
Veteranovi spomini
84-letni Janez Rebernik, najstarejši moški prebivalec Možjance (sicer je najstarejša 86-letna Antonija Jagodic), je bil tudi dolgoletni vaški odbornik. Njegov spomin pa seže tja do leta 191/, ko so med prvo svetovno vojno iz zvonika možjanske cerkve pobrali zvonove in jih odpeljali v Olševek. Ko so leta 1922 dobili nove
Tudi na Možjanci bo gostilna
Na Možjanci nimajo gostilne, zato smo se ob obisku Gorenjskega glasa v tem majhnem kraju v preddvorski občini želeli povabiti kar k enemu od domačinov. Pa so se Možjančani domenili, da nas bodo sprejeli v hiši s številko 3, ki je ta čas še prazna, vendar v njej domačin Franci Stirn z ženo Tatjano že ureja gostinski lokal.
Štirnova sicer živita v dolini, v Novi vasi. Od tam je bližje v službo (oba namreč delata v obratu Jelovice v Preddvoru), otrokoma Marku in Mihi pa bo dostopnejša tudi šola. A na Možjanco ju očitno zelo vleče. Franci prihaja domov pomagat mami na kmetijo, več let je deloval tudi kot vaški od- Tatjana in Franci Štirn bornik. Zdaj pa je v domači
vasi začel urejati gostilno. Na Možjanco zlasti ob nedeljah prihaja veliko sprehajalcev, pot jih vodi tudi naprej na Stefanjo goro. Te vrste turisti na Možjanci pogrešajo možnost, da si oddahnejo in odžejajo. V gostilni, ki ji Štirnova za zdaj še nista dala imena, saj morata pred uradnim odprtjem še, veliko urediti in opremiti, si bodo nedeljski gostje lahko privezali dušo. Prijazna mlada domačina pa sta jim pripravljena postreči Že zdaj, čeprav gostilna še ni urejena.
Ob našem obisku sta bodoča gostinca v zdaj še prazne prostore nanosila dovolj stolov in miz za vaščane in goste. Z mamino pomočjo sta tudi poskrbela, da smo si ob dveurnem besedovanju splakovali grlo. V imroviziranih okoliščinah sta, vsaj kar se nas, sobotnih obiskovalcev tiče, bodoča gostinca uspešno prestala "test". Predstavniki občine Preddvor, ki so se prav tako udeležili srečanja, so menili, da je Možjanca primerna turistična točka, ki bi morala obiskovalcem nuditi tudi kako domačo dobroto. Te bi lahko nudili na kateri od kmetij "odprtih vrat", misliti pa velja tudi na razvoj kmečkega turizma.
hodili v šolo v Preddvor. Da bi ne bilo razpeti na tri vetrove, so si zaželeli, da bi bilo vse skupaj v občini Preddvor in to tudi dosegli. Prvi požar v vasi je bil po Janezovem spominu leta 1932. Povezan je s smešnim dogodkom, zaradi katerega se je Janezu še močneje vtisnil v spomin. Z atomsta šla zvonit, v naglici pa je fant hlače oblekel narobe. Leta 1950 so na Možjanco napeljali elektriko. 1955, ko je bil zaposlen pri gozdni, so Možjančani naredili prošnjo za cesto, leta 1957 pa so jo pomagale graditi mladinske brigade, Janez pa jih je "vodil od količka do količka". Še po mnogih letih so ga prišli obiskat tedanji brigadirji, kar je priletnemu možaku veliko pomenilo. Janez se je spomnil tudi na prekrivanje cerkve leta 1983, ko je z dobronamerno lažjo dosegel dovoljenje za posek v vaškem gozdu. Ko je o tem poročal župniku, mu je slednji dejal, da mu bo ta greh zlahka odpuščen.
Za Janezom so se na čelu vaškega odbora izmenjali še Mirko Jagodic, Janez Vreček, Franci štirn in Franc Jerič. Vsi so se udeležili tudi našega sobotnega srečanja. Povprašali smo jih tudi po tem, kakšen odnos imajo do dogajanja v vasi lastniki 26 počitniških hišic. Le dva ali trije posamezniki so denimo sodelovali pri izgradnji vodovoda. Kot pravi Franci Štirn, so jim vaščani predlagali, naj se vikendaši naprej dogovorijo med seboj, potem pa s predlogi pridejo k domačinom. A kot kaže, prišleki niti med seboj ne najdejo skupnega jezika.
Do vodovoda, ki so ga sami urejali in vzdrževali (leta 1992 so namestili tudi števce za nadzor porabe), imajo na Možjanci prav poseben odnos. Zato jih kar malce skrbi, ali bodo še naprej ostali upravljala. Predstavniki občine so jim zagotovili, da je bojazen odveč. Celo več, presežek vode, ki je sami ne porabijo, bi lahko celo tržili, je menil Marjan Ciperle, predesednik občinskega odbora za komunalne zadeve. Vendar bi zadeva terjala še nekaj vlaganj, pri čemer pa vaščani pričakujejo tudi sodelovanje vikendašev. • D.Z.Žlebir, Foto: Tina Doki
Letalskopadalska poroka Nevenke Štalec in Cirila Bečana
Blagoslovljena v zraku, poročena pa na tleh
Kranj, 7. maja - Ceremonija je zrasla na zelniku Sokoljega gnezda, šole letenja Radovljica, ki deluje v okviru firme Falcon dolgoletnega modelarja in vrhunskega pilota, tudi akrobata, Silva Orožima (baza Falcona oziroma Gnezda ter njegove flote je na leškem letališču) iz Radovljice. Viktor BeČan -Som (Bečanovi imajo korenine v Bistrici pri Tržiču, sedaj pa so v Lescah) je inštruktor v Sokoljem gnezdu. Zadnje čase je njegov učenec tudi ribenski župnik Roman Kušar, doma z Moravč. Za seboj ima že 20 ur letenja in en skok s padalom tandemom, skupaj s padalskim asom Brankom Mir-tom. Silvo, Som in ribenski dušni pastir so biti hitro soglasni, da lahko iz poroke Nevenke Štalec iz Bistrice pri Tržiču (njen oče Ludvik je tržiška korenina, star 93 let in predvsem gasilec z dušo in telesom) in Cirila Bečana, Somovega brata, naredijo atrakcijo: letalsko-padalsko poroko.Ljudje se poročajo na različne načine in na različnih krajih (v Sloveniji je sedaj najatraktivnejša poroka na Kredarici). Zakaj se ne bi prvič v Sloveniji vsaj
zaročili v zraku? To se je v soboto tudi zgodilo. Po civilni poroki v Vili Bistrica in
odločila, da bosta tokrat ponovila krstni skok, žreb pa je odločil, da je Roman Pogačar (5500 skokov) popeljal na zemljo ženina, Dušan Intihar (opravil je nad 6000 skokov) pa nevesto. Klemen Košir je ženina Cirila pospremil v letalo z ugoto-
Pred skokom. Od leve župnik, nevesta in ženin.
ču. Pred tem se je bilo treba dogovoriti, kakšna bo razporeditev po tandem padalih. Brane Mirt (doslej je opravil nad 5500 skokov) in župnik Roman Kušar sta se
po šrangi na poti do letala Antonov 2 (AN - 2), Anuška imenovan (na šrangi se je hudo potil Klemen Košir), je svatovska posadka zlezla v ohcetno letalo na leškem letališ-
vitvijo, da je žena res skoka vredna, Ciril pa je sporočal, da je padalski skok v primerjavi z odločitvijo za zakon malenkost.
Nato so poleteli. Nad Triglav, kjer naj bi ribenski župnik opravil zaroko. Zaradi oblakov tja niso mogli, zato je bil zaročni blagoslov z izmenjavo zaročnih prstanov opravljen 3000 metrov visoko nad Bledom. Potem pa so se nad Ribnim padalski pari drug za drugim pognali z bližine nebes proti zemlji: najprej Mirt in župnik, nato Pogačar in ženin, kot zadnja pa Dušan in nevesta. Po nekaj sto metrih prostega pada so se kupole tandemov odprle.
Če bo nevesta v zakonu tako ubogljiva, kot je bila v zraku, bo vse v redu, je bil Intiharjev komentar po doskoku. Župnik Roman pa: z božjo in padalsko pomočjo smo preživeli tudi to. In nevesta Neven-ka: Hvala vsem, ki ste omogočili to izjemno doživetje. Ob obletnici poroke ponovno skočimo.Sledilo je še zadnje uradno dejanje na tleh: cerkvena poroka v cerkvi sv. Jakoba v Ribnem, s pričama Marto Bečan in Markom Zaplotnikom.
Padalskemu zakonskemu paru srečno tudi v imenu Gorenjskega glasa. • J.Košnjek
Praznično srečanje s citrarji v Begunjah
Še tretji izbor za nastop na Ermanovcu
Citrarji z ansamblom Blegoš in Ivanom Roparjem so s prireditvijo Gorenjskega glasa, Planinskega društva Sovodenj ter Radia Cerkno na
vrtu Gostilne Pri Jožovcu polepšali praznik v Begunjah.
Begunje, 6. maja - Domačini, borci Kokrškega odreda in številni gostje iz raznih krajev Slovenije pa tudi z onkraj meje so bili v soboto v Begunjah, kjer so že 43. proslavljali krajevni praznik ob obletnici osvoboditve Begunj in zapornikov iz zloglasnih begunjskih zaporov. Po proslavi in odprtju nove Pošte je bilo veselo na vrtu gostilne Pri Jožovcu, kjer je bila sklepna prireditev ob prazniku in hkrati še tretja prireditev Planinskega društva Sovodenj, Gorenjskega glasa in Radia Cerkno ter Žiri za izbor citrarjev, ki se bodo *>. junija srečali na prireditvi na Ermanovcu.
Tokrat se je na vrtu Pri Jožovcu zbralo kar enajst citrarjev. Nastopili in "na ogled", strokovni komisiji so se predstavili predvsem mladi in po večini z zgornjega konca Gorenjske. Čeprav ni šlo za pravo tekmovanje, so vendarle imeli v komisiji precej
^^^^ZZ prevladovala dekleta oziroma ^tfj^?^
XKZtztsK°mCndi VZelÍ SV0J ffiÜMíffl Sdije, kot je\o uspevalo dekle-Če so tako v Cerknem 31. marca jih je bilo tokrat kar pet ki|jj sobto tonv bU ^
kot na Križu 27. aprila med citrarji predstavniki močnejšega_spola. Ven- £°^bu<jnik Jsrečan]a citrar-
jev na Ermanovcu in ki je tudi v Begunjah v imenu Planinskega društva predstavil društvo oziroma Ermanovec in povabil vse na 6. srečanje slovenskih citrarjev, ki bo 9 junija pri Domu Planinskega društva na Ermanovcu, je bil zado-
voljen. Zanimiva pa je skupna ugotovitev, ki se je izluščila po dosedanjih prireditvah in letošnjih treh srečanjih v različnih krajih na Gorenjskem: Med tridesetimi prijavljenimi in nastopajočimi na treh prireditvah je bilo kar devet desetin mladih. Največ jih je od desetega leta naprej, redki pa so, ki so jih imeli več kot dvajset. Tako rekoč vsi so še učencinekatcrih znanih citrars-kih imen na Gorenjskem.
Zanimiva pa je še ena ugotovitev. Kaže, da smo v Gorenjskem glasu na
nek način spodbudili dogajanje in popularnost dveh nekdanjih med Gorenjci oziroma Slovenci znanih in priljubljenih instrumentih. V Besnici v kranjski občini so dosedanja prvenstva spodbudila številne mlade k igranju na diatonični har-moniki-frajtonarici, Ermanovec pa je po nekaj letih prav tako med mladimi zanimanje za citre. In če so v Besnici med mladimi harmonikarji predvsem fantje, potem bodo na Ermanovcu med citrarji letos prevladovala dekleta.
Povabljeni na Ermanovec
Po treh izbirnih srečanjih so na Ermanovec k Domu Planinskega društva Sovodenj 9. junija popoldne povabljeni:
Dejan in Urška Prapromik, Posavec 35, Podnart; Sonja Jelovčan, Na logu 14 b, Škofja Loka; Tanja in Katja Kokalj, Ovsiše 45, Podnart; Blat Kladnik, Kettejeva 14, Kamnik; Polona Vreček, Mačkovo naselje 24, Šenčur; Barbara Žunič, Lute 71, Visoko; Nataša Čelik, Vrhpolje 258, Kamnik; Maruša Oseli, Velesovska 36, Šenčur; Karmen Bonča, Rotna ulica 13, Šenčur; Maja Stupica, Suhadole 19 a, Komenda; Špela, Darja, Aleš in Primot Vranic, Golnik 9, Golnik, Nuša Cvenkel, Otoče 24 a, Boštjan Sušnik, Bohinjska Bela 82, Bohinjska Bela; Marjan Beton, Rupa 39 b, Kranj in Maja Boličkovič, Orehovlje 16, Kranj.
Da so strune citer še bolj izrazito nežno in praznično izzvenele v Begunjah, so pripomogli tudi člani ansambla Blegoš pod vodstvom Romana Fortune z gostom Ivanom Ruparjem z melodijami z nove kasete ansambla Blegoš Življenje je zaklad in s še vedno popularnimi skladbami Ivana Ruparja. Za prijetno in praznično srečanje v sončnem sobotnem opoldnevu v Begunjah pa se še posebej zahvaljujemo tudi občini Radovljica in županu inž. Vladimirju Černetu ter KS Begunje in predsedniku Nikotu Legatu. • A. Žalar
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V Mali galeriji v Mestni hiši je na ogled razstava slik Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran. V Galeriji Prešernove hiše so razstavljene risbe akad. slikarja Hamida Tahirja. V preddverju Iskratel na Laborah razstavlja slike akad. slikar Lojze Logar.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del avstralske Slovenke Stephanie Jakovac. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Andrej Perko iz Škofje Loke. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Ana Cajnko z Akrili.
DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je zaradi obnove električne napeljave zaprta do vključno 4. maja.
VRBA - Prešernova hiša je odprta od torka do petka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro.
BLED - V hotelu Kompas razstavlja grafike Milan Batista.
RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je retrospektivna razstava ilustracij akad. slikarke Marlenke Stupica zaradi velikega zanimanja podaljšana do vključno 12. maja. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem je odprta razstava brezjanskih votivov.
ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Fara razstavlja bakrene reliefe in slike Eva Gašperšič. V kapeli Puštalskega gradu razstavlja akvarele Edi Sever. Zbirke Loškega muzeja so spet odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto.
ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja je na ogled razstava risb in slik samouka, domačina Joieta Zupanca - Lokača. Ogled Muzeja je do 4. maja brezplačen za vse obiskovalce. Muzej bo na praznične dni in v nedeljo odprt od 12. do 17. ure.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava šolskih skupin Človek v besedi In sliki.V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača.
KAMNIK - V razstavišču Veronika na ogled razstava fotografij Stanka Pušenjaka.
LJUBLJANA - V novem krilu Narodne galerije je odprta razstava Macesen Ivana Groharja (iz gorenjskekrajine) .
Nova številka revije Borec
AKTUALNO O SODOBNIH DILEMAH
Prva letošnja, dvojna številka revije za zgodovino, literaturo in antropologijo odpira Številna nova aktualna vprašanja o sodobnosti in zgodovini.
V prvem tematskem bloku zajetne revije Jurij Zalokar pod skupnim naslovom Pot iz ožin ali osvoboditev vere predstavlja svoje kritične poglede na "patologijo" verskih ustanov, ki jim preteklost ni prisluhnila, so pa namenjeni tudi za današnji in jutrišnji dan. Obenem avtor poziva k drugačnim pogledom na vlogo vere. Franci Zagoričnik je v antologiji srbska vojna pisava iz konkretnih pobud zbral primere srbske besedne umetnosti, ki ni podvržena vladajoči ideologiji in vojni propagandi, pač pa je na strani posamičnega opozicijskega nosilca pesniškega mišljenja, čeravno v vsiljenih položajih med samim delovanjem orožja ali med politično in kulturno polemiko. Kot je dejal glavni urednik Borca Jože Dežman, pomeni Zagoričnikov izbor odziv na vojno, ki je glede na to, da se tokovi med Slovenijo in Srbijo šele odpirajo, eden od prvih realnih stikov v kulturnem prostoru. Srbska intelektualna opozicijska drža se tu kaže drugače in ne v luči kot jo poznamo po njihovi uradni in državni podobi, predstavljajo se kot ljudje s pokončno držo, s katerimi je potrebno sodelovati.
V tretjem tematskem bloku uvodničar Milan Vogel, pisec ponapisov Igor Glaseničnik in fotograf Igor Modic predstavljajo Znamenja med Peco in Pohorjem, ki so tako ali drugače povezana z vojnimi časi. • M.A.
ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA
PRESKUS ZNANJA IZ FIZIKE
Marjan Hribar in sodelavci
V zbirki so zbrane naloge, ki so jih v preteklih letih reševali učenci tistih šol, ki so sodelovale v okviru projekta Posodobitev pouka fizike. Naloge so podobne tistim Iz učbenikov in delovnih gradiv, pripravljenih v okviru projekta.
Nekatere naloge imajo več vprašanj, ki vodijo učenca skozi reševanje, druge pa so formirane standardno. Reševalcem priporočamo, da si tudi v teh primerih najprej ustvarijo nazorno sliko, šele nato naj se lotijo reševanja. Koristno je, če si svoje predstave o dogajanju zapišejo in jih ilustrirajo z ustreznimi skicami. V drugem koraku ugotovijo, katere fizikalne količine so pomembne za dogajanja v nalogi, v naslednjem pa, kateri zakoni in zveze med količinami so odločilni. Šele nato se lotijo zapisa enačb in reševanja.
Naloge podobne težavnostne stopnje lahko kandidati za maturo iz fizike pričakujejo tudi v testu s strukturiranimi vprašanji.
Cena zbirke je le 945,00 SIT in jo lahko naročite na naslov: DiDAKTA, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 RADOVLJICA alt po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu št. (064) 715-988.
Štirinajstletna pianistka zmagala na mednarodnem tekmovanju
NAJVEČJA ŽELJA JE NASTOPATI Z ORKESTROM
Bled - Občina Bled je pretekli ponedeljek v salonu Grand hotela Toplice pripravila sprejem za mlado pianistko Majo Fuerst, ki se je dan pred tem vrnila z mednarodnega tekmovanja pianistov v Parizu, kjer je v svoji skupini
dosegla najvišje mesto.
Ko smo se pred dvema letoma pogovarjali s takrat še petošolko Majo Fuerst, je navihana deklica, najraje oblečena v jeans, dejala, da njeno otroštvo ni drugačno od otroštva njenih vrstnikov. Oče jo je dvakrat tedensko vozil na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, doma je pridno vadila, a je še vedno ostalo dovolj časa za šolo in vrstnike.
Ko je v ponedeljek na sprejemu sedla za klavir, ni bila dosti drugačna kot takrat -daljši lasje, ki padajo na obraz, jeans, črna majica. Težko si je predstavljati, da nasmejana najstnica ni klaviaturistka v kakšnem ročk bandu - dokler Maja ni sedla za klavir in odločno, prav nič otroško, še enkrat odigrala program, s katerim je bila tako uspešna v Parizu.
Vtisi iz Pariza?
"Še bi šla tja. Tekmovanje je na konservatoriju Nikolay Ru-binstein potekalo od 20. do 27.
aprila. Z očetom sva prispela se dobro počutifa. Se bolj, ko dvaindvajsetega zjutraj in Že sem ugotovila, da sem bila istega večera sem ob devetih najboljša. Najprej kar nisem nastopila. Spet je bilo tako, da mogla verjeti, oče pa še manj sem nekako "padla" v kategor
Prav tako bi se težko odločila, katera skladba je bila težja, s katero sem imela več dela kot z drugimi..."
Treme še vedno nimaš? "Imela sem jo, ko sem nastopala pri šestih letih. Zdaj pa že dolgo ne več." In kaj sledi Parizu? "Delo naprej. Takoj jutri spet začnem z vajami. Že kmalu bom začela pripravljati nov program. In še to bi rada povedala: moja največja želja je zorkestrom igrati Mendelsson-nov koncert, le tega ne vem, kje bom našla orkester."
Kako se počutiš, ko si po uspehu v Parizu v središču
Maja Fuerst; še vedno pravi, da ni pričakovati, da bi nastopala z ^°«Mab ' me ie sram nisem dolgimi oblekami in lakastimi čevlji. Tudi v Parizu je igrala v navajena Ampak ie dober črnin jeans hlačah in vijolični majici in tako na publiko kot na   .lï.,;.!.      ,..x. j_, •
v k.nWn.red.1. L k*, dober £ j*S?*& Zjihts^°
Grentar, Urška Babic in Alek- Foto: Tina Doki • M.Ahačič
sandra Pavlovič so osvojile
prva mesta v svojih kategori- 111
£2 MED ŠMARNO GORO IN MONT
BLANCOM
Janko Mlakar je prav gotovo eden najbolj branih slovenskih Veselje je bilo potem, ko sem planinskih piscev. Njegova dela nikdar ne zastarajo, saj so polna šal ijo, kjer sem bila najmlajša. Vsi se prepričala, da prav slišim, še  in zanimiva pri obuianju spominov ter dobrodošla pri načrtovanju
ostali so bili stan tam okoli šestnajst let. Konkurenca je bila kar huda. Posebej dobri naj bi bili po pričakovanjih številni ruski pianisti, ki pa se tokrat niso tako zelo odrezali. Med približno sto nastopajočimi so bili tudi mladi .Kanadčani, Japonci, Američani in seveda številni pianisti iz Evrope. Iz konservatorija Emila Komela smo prišle štiri slovenske pianistke in vse smo se dobro odrezale. Tudi Mateja
večje."
Kako se običajno pripravljaš na takšna tekmovanja?
"Več vadim, vendar samo program, s katerim nastopam na tekmovanju. Profesor Gad-žijev nam je pred Parizom pripravil dva koncerta. V Kopru in v Gorici, kjer smo nastopali z istim programom kot potem v Franciji. Sicer pa mi je izbor del, s katerimi sem nastopala, predlagal profesor in moram reči, da mi je zelo všeč.
Premiera v KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Po dvajsetletnem obdobju gledališke dejavnosti je mlada skupina svetoduških navdušencev pripravila premiero Linhartovega Matička in ga v preteklem tednu na odru KUD Ivan Cankar predstavila domači publiki, ki ie do zadnjega sedeža napolnila dvorano. Podvig skupine, ki jo večinoma sestavljajo dijaki in študentje, je uspel, dobri stari Matiček je prav zaradi mladosti in sproščenosti nastopajočih deloval sveže in skupini lahko samo želimo, da bi svoje delo nadaljevala tudi v naslednji sezoni.
Poleg vesele naklonjenosti in zadovoljstva, ki nas obhajata ob predstavi, pa smo hkrati tudi začudeni nad dejstovm, da je na območju Gorenjske svetoduška premiera že tretja letošnja uprizoritev znane Linhartove komedije. Vzroki za tolikšno priljubljenost komedije o Matičku so lahko različni, od spoštovanja slovenske tradicije in želje učiti se pri dramskih klasikih pa do dejstva, da posamezne gledališke skupine med seboj niso povezane in niso seznanjene s posameznimi načrti. A vendarle, ostanimo optimistični in zaupajmo, da bo razcvet Linhartovega Matička, s katerim so gorenjske skupine marsikje
novih izletov. Mlakarjeva dela priporočamo tudi tistim, ki ne hodijo radi v gore, ter rekonvalescentom, ki še niso sposobni fizičnih akcij ah resnih razmišljanj.
Zato ni prav nič nenavadnega, da se je Založba Obzorja Maribor odločila izdati 2. izdajo Mlakarjevih popotnih spisov Iz mojega nahrbtnika. Po temeljitem pregledu, delno novem izboru ter ponovnem pregledu, kar je opravil France Vogelnik, je izbrala tudi nov naslov Med Šmarno goro in Mont Blancom. Poleg hudomušnega zapisa Moje življenje so v knjigi še 4 potopisi, z vsebino po domačih gorah, ter 18 opisov poti po italijanskih, švicarskih, francoskih in nemških Alpah. Vzpenjanje na priljubljeno goro Jungfrau, najlepšo evropsko goro Matterhorn in najvišjo evropsko goro Mont Blanc pa je v tej knjigi opisano večkrat z različnih smeri.
Spremno besedilo na koncu knjige in na ščitnem ovitku je ostalo nespremenjeno, tako, kot ga je napisal dolgoletni urednik Planinskega vestnika Tine Orel. Prvi del knjige je bogato ilustriran s fotografijami znanega slovenskega fotografa Petra Janežiča in s peronsbami akad. slikarja in alpinista Daniela Cedilnika - Dena. Knjiga je natisnjena z dovolj velikimi črkami, tako bo pirjetno branje tudi za starejše. Z novo zunanjo opremo Bronislava Fajona pa je še vedno 28. knjiga v znani zbirki planinskih del Domače gore in ljudje. • Ciril Velkovrh
Gojenci in učitelji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine pripravljajo
TEDEN AFRIŠKE KULTURE
Kamnik - Od ponedeljka do sobote bodo KamniČani lahko doživeli pravo Afriko na več različnih načinov, saj bodo organizatorji črno celino predstavili z njihovo glasbo, predavanji in celo kulinariko.
V sklopu projekta Vsi drugačni - vsi enakopravni so povabili glasbenike ansambla Afro Mafagasy, ki bodo zaigrali in predstavili izvirno afriško glasbo in zanimivosti njihove kulture. Prihajajo iz različnih držav Afrike, zato je tudi njihov nastop zelo pester.
Predstavitev Afrike v Kamniku bo na treh mestih, kjer se bo vedno dogajalo kaj zanimivega za oči in ušesa. V razstavišču Veronika so tako ob otvoritvi prireditve pripravili prodajno prekinile gledališki molk in nedejavnost (kot je tó nekoč storil razstavo batikov in etnografskih izdelkov, poleg tega pa še tudi Linhart sam) postopoma vodil v raznoliko in moderno predavanje o Afriki in glasbi z Madagaskarja. V atriju Zavoda za ljubiteljsko gledališko dejavnost. usposabljanje invalidne mladine so zavrteli tudi film Moja Afrika.
Svetoduškega Matička je režirala Nadja Strajnar-Zadnik, sicer v torkovem popoldnevu bodo v atriju ZUIM predstavili igralka Mestnega gledališča ljubljanskega, pri delu pa ji je oblikovanje frizur ob različnih priložnostih ob tem pa bo še pomagal gorenjski gledališki režiser Peter Militarov, ki je spoznavanje ritualov in tradicionalnih oblačil, ki sodno k Wdfin tudi uiinknvitn sknu&al in nhliknval sceno Predstava  določenemu dogodku. V torek zvečer bodo KamniČani lahko
okusih delček afriške kuhnanke, saj bodo iz nam dostopnih sestavin pripravili tredicionalno afriško hrano. Večer bodo končali
besedilo tudi učinkovito skrajšal in oblikoval sceno. Predstava kaže na občuteno, skrbno in nevsiljivo režijo, ki je svojo moč črpala tako iz radoživega besedila kot iz potenciala bistrih in prožnih mladih igralcev. Le-ti so se kljub nekaterim težavnostim besedila v komičnih situacijah dobro znašli in izdatno zabavali zbrano publiko. Osrednji par Matička in Nežko sta podjetno zaigrala Marjan Hribernik in Polona Čelik, baron in njegova žena
s filmom Gorile v megli.
Tudi tretji dan Afnke v Kamniku, sreda, bo pester, saj bodo v atriju zavoda pripravili tečaj bobnjanja džembe, odkrivali afriške ritme in spoznavali, kako se z bobni sporazumeva na razdaljo. V
, sredo zvečer bodo pekli krompir v soli, polg tega pa bo Joseph sta bila Matej Benedičič in Mateja Zontar, Matija Krajmk je zelo Rakotorahalahy z ^sedo, sliko in pesmijo predstavil Slovencem posrečeno zaigral zbeganega študenta Tončka, Gregor Zontar pa  tako malo znar( Madagaskar.
je bil zabaven v vlogi vedno pijanega Gašperja. Graščinski uradniki, katerih besedilo je precej pokrajšano, so bili Marko Kemperle, Uroš Veber in Jernej Porenta. Poleg naštetih so zaigrali še: Dominika Jelene, Sandra Prosen in Teja Škodler.
Scena Petra Militarova je poenostavljena in nekoliko stilizir-ana, njen osrednji element je veliko okno, ki spreminja namembnost in lahko služi tudi kot vrata ali omara in ki vseskozi določa središče vsega gibanja in dogajanja. Za dober izbor kostumov je poskrbela Neva Mavser-Lenarčič, priredbo znane glasbe, ki spremlja vsakokratno predstavo Linhartovega Matička, pa je prispeval Dejan Mesec. Mtrjam Novak
Četrtkovo popoldne bodo popestrili z afriškimi pravljicami, ki so imele v vsakdanjem življenju afriških prebivalcev zelo pomembno mesto. Poleg tega bodo spoznavali afriško sadje in med drugim videli, kako odpirajo kokosove orehe. Pripravili bodo še koncert afirške etno glasbe.
Petek bo minil vznamenju afriške kulinarike, saj bodo v gostilni Vovk v Kamniku od 12. do 21. ure pripravljali tradicionalne arabske in afriške jedi. Teden afriške kulture, ki ga bodo gojenci in ter učitelji in vzgojitelji Zavoda za usposabljanje invalidne mladine izpeljali s pomočjo številnih sponzorjev, bodo končali v soboto, 11. maja, v razstavišču Veronika. • M.A.
Torek, 7. maja 1996
PO GORENJSKEM, OGLASI
9. STRAN • GORENJSKI GLAS
V Trzinu že sedmič povorka v čast sv. Florijanu
Trzin - V nedeljo dopoldne je bila v župnijski cerkvi sv. Florijana v Trzinu že sedmič slovesnost, posvečena zavetniku gasilcev sv. Florijanu, ki praznuje 4. maja. Na tradicioalni povorki v Trzinu je sodelovalo 160 gasilcev, številne narodne noše in mengeška godba pod vodstvom kapelnika prof. Franca Gornika, ki so spremljali pevce tudi pri sv. maši. ' Prvo povorko so v Trzinu organizirali že 1906. leta, ko so ustanovili Gasilsko društvo Trzin. Pred drugo svetovno vojno je povorka krenila iz Mengša, kjer so se zbrali mengeški godbeniki in gasilci in šli v povorki skozi Loko pn Mengšu do Trzina, kjer so jih pred Kraljevim znamenjem čakali Trzinski gasilci. Skupaj so nato odšli k sv. maši in nato na veselico k Narobetu. Tako so se zbirali ob praznovanju sv. Florijana vse do 1947. leta, ko je država povorke in slovesnosti prepovedala. Velika povorka pa je bila ponovno organizirana po ulicah Trzina 1990. leta, ko je
vojak. Ker je bil tako velikodušen in vedno
uisam/nriina po uucan írzina i*w. »eia, *u je »v,«.«., «v. j~ ~".7.7,j ti"~ Kiuktvu
sodelovalo kar 180 gasilcev. Na letošnji pa je F»P™vlJ«j.P^
sodelovalo 160 gasilcev iz Menšga, Loke pri kmalu pri jubil... Takšno pa je tud P^»nstvo
Mengšu, Radomelj, Homca, Vira, Pšate, Jarše- gasilcev, ki so vedno FP^^J^ffi
Rodica, Doba Dornžal Stob Topol, Dragomlja, kadarkoli se pokaže potreba po nevarnosti imetja
Vogeli in Trzina cTrkvni obred^P* ^vodila ali življenja bližngga.         ^^QQ^^Ip j|j
trzfnski župnik Pavle Krt in g. kanonik Tone povedala Janez Štebe, Pr^mkH^^^
Štrukelj. ZaFsv. Florijana lahko trdimo, da je zelo poveljnik £^nl^J^k^°J^i
znan in čaščen svetnik. Njegovo podobo ne vidimo praznuje 90- etmco delovanja. 9*™}*üove&
samo na gasilskih domovih, ampak tudi na nost bo 6. julija, ko bodo prevzeli v uporabo novo
kapelicah, kako prihaja na pomoč in gasi, kjer je motorno vozilo. Janez Kuhar požar ogrozil hišo ali kakšno drugo poslopje. Sv. Florijan je živel v 4. stoletju na zgornjem Avstrijskem, bil pa je tudi rimski
KOROŠKA 26, TRŽIČ
Komercialista za ambulantno prodajo mesa In mesnih izdelkov zaposlimo.
Pogoji: najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, znanje slovenskega jezika ter izpit B in C kategorije.
Na Planini bo plesni turnir
Kranj - Plesni klub Urška Kranj bo letos v Športni dvorani na Planini orhanizir-al državno kvalifikacijsko
Ervenstvo v latinsko-ameriš-ih in standardnih plesih. To ie že tretji plesni turnir, ki ga je Klubu Urška zaupala Zve* za plesnih organizacij Slovenija. "Tudi naši plesni pari upajo na najboljše uvrstitve," je povedala Ida Vidmar, predsednica organizacijskega odbora za turnir in klubska komercialistka.
Sam turnir bo potekal ves dan in sicer bodo od 10. do 14. ure plešah najmlajši, od 15. ure dalje pa starejše skupine. Izvajali bodo latinsko-amer-iške in standardne plese. Na tekmovanjih se ne ocenjujejo samo plesne tehnike, ampak tudi zunanji videz in nastop. Pomembna je celostna podoba plesnih parov. "Plesalci so tudi igralci," je razložila Ida Vidmar.
Na turnir je prijavljenih že več kot sto parov iz vse Slovenije in različnih kakovostnih ter starostnih kategorij. Plesalci plesnega kluba Urška v Kranju bodo na turnirju zastopali vse kategorije in pričakujejo tudi dobre rezultate. Aktivnih plesalcev
kranjskega kluba je približno osemdeset, na turnirju na Planini pa bo nastopilo 16 plesnih parov. Njihovi plesalci se lahko pohvalijo z velikimi uspehi. Zadnji najbolj odmeven je bil nastop Maje Geršak in Jureta Merharja na Svetovnem plesnem festivalu v Angliji, kjer sta bila izmed 250-tin parov uvrščena med 48 najboljših. Lahko rečemo, da so v dveh letih delovanja kluba v Kranju plesalci hitro napredovali.
Ker zaenkrat svojih prostorov še nimajo, vadijo v OŠ Franceta Prešerna. Glavni trener Miran Pritekelj je povedal, da bi nujno potrebovali nove prostore, kjer bi lahko nemoteno in redno trenirali. Plesni klub Urška je kot majhna družina. In dokler bo v klubu veljalo načelo razumevanja, bo plesnih uspehov še več.
Na sliki Maja Geršak in Jure Merhar
• M. Kubelj
KRANJ, Mladinska 2, p.p. 93 Tel.:064/211-336 Fax:064/221-803 Enota TRŽIČ, Predilniška 6 Tel.:064/51-193, fax:064/50~190 Enota JESENICE, Maršala Tita 57 Tel.:064/81-283, fax:064/81-283
GRADNJE, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVATSJE VE^TANOTAJ^SKLH HIS
DOBRI GOSPODARI
i PRODAJA
TELEVIZORJEV ELEKTRONIKA GORENJE od 6. do 25. maja oziroma do prodaje zalog
10% POPUST
■ ,__vnTvn z gotovino
ZA CjOTOViNO
68.710 44.991 52.990 108.129
ob nakupu z gotovino
REdNE CENE kREfJiT
DIADEM TTX 61 JJMKT 75.900
VOYAGER TTX 51 j&2Hr 49.990
VOYAGER TTX 55 jAMr 58.950
SOFT LINE TTX 70 JjAJMer 120.142
slikA v sliki
FodODNE CENE SO Tudi pRI OSTAllrH TEi£VizORJik
Zelo ugodna ponudba:
S
Svet
Osnovne šole F. S. FINŽGARJA LESCE Begunjska 7, 4248 LESCE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, 12/96).
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati 1. 9. 1996.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako "Razpis".
O izidu bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA
vabi
K VPISU OTROK
v vrtce radovljiške, blejske in bohinjske
občine za šolsko leto 1996/97.
K vpisu vabimo tudi starše otrok, ki bodo v tem šolskem letu obiskovali pripravo na šolo (letnik 1990 in 1991 do marca, pogojno do septembra).
Vpisovanje otrok bo potekalo 13. in 14. maja 1996 od
8. do 16. ure v vrtcih: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Brezje, žorje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Radovljica, Posavec, Srednja vas v Bohinju.
Otrok lista svet kot veliko slikalnico - morda v slikanici vašega otroka manjka doživljajsko bogata podoba vrtca?
Veliko staršev se odloči za vključitev otroka v vrtec prav iz tega razloga. Zato v vrtcih ni več na razpolago toliko mest kot v preteklih letih. Vpis otrok je zopet postal odločujoč.
GLASBENA ŠOLA JESENICE
Kejžarjeva št. 22 4270 JESENICE
Glasbena šola Jesenice bo vpisovala nove učence za šolsko leto 1996/97 v dneh od 8. do 10. maja. Razporedi bodo objavljeni na osnovnih šolah in vrtcih. Vpisovali bodo za orkestralne inštrumente (violončelo, flavto, klarinet, trobento, horn); omejen vpis bo za violino, klavir, harmoniko, kitaro, kljunasto flavto.
Otroci se bodo vpisovali v Pripravnico, predšolski (5- in 6-letni) pa v Malo glasbeno šolo - cicibanov zborček. Na preizkus glasbenih sposobnosti naj pridejo predvsem letniki 1987, 1988, 1990, 1991. Vpis bo v prostorih Glasbene šole Jesneice, Kejžarjeva št. 22.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE C. M. Tita 78, 4270 JESENICE Tel.: 064/81-040, fax: 064/85-039
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA I ZA AOP
v Oddelku za občo upravo In splošne zadeve
Pogoji:
Poleg splošnih in posebnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe - tehnične ali organizacijske usmeritve,
- 3 leta delovnih izkušenj,
- specialna znanja s področja računalništva in poznavanje uveljavljenih programskih produktov.
Izbrani kandidat(ka) bo sklenil(a) delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidat(ke) naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v roku 8 dni na naslov:
UPRAVNA ENOTA JESENICE, Kadrovska služba, C. m. Tita 78, 4270 JESENICE.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem
postopku.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE ŠKOFJA LOKA Upravni odbor Mestni trg 15, Škofja Loka
na podlagi 3. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, štev. 26/95) in na podlagi sklepa Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine škofja Loka, z dne 25. 4. 1996 objavlja
/. RAZPIS
za zbiranje vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
Po tem razpisu bo na razpolago 23 stanovanj v objektu FRANKOVO NAS. 74 a v ŠKOFJI LOKI in sicer.
- 8 enosobnih stanovanj (41 m2) -1,2 dvosobnih stanovanj (56 m2)
- 3 trisobna stanovanja    (88-110 m2).
Stanovanja bodo vseljiva predvidoma v mesecu juliju 1996.
Višina neprofitne najemnine bo predvidoma znašala za enosob-no stanovanje 15.000,00 SIT, za dvosobno stanovanje 19.000,00 SIT in trisobno stanovanje 36.000,00, na podlagi določil pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, štev. 47/95).
II. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
Prosilci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati vse naslednje splošne pogoje:
1. da je prosilec državljan Republike Slovenije
2. da ima prosilec stalno bivališče v Občini škofja Loka,
3. da se mesečni dohodki na družinskega člana gibljejo nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) in po 26. členu zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, štev. 54/92).
Pri tem razpisu se upošteva zadnja znana brutto plača v državi za obdobje (januar - februar 1996), ki znaša 119.886,00 SIT.
4. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem morajo izpolnjevati pogoj, da mesečni dohodki na družinskega člana v letu dni pred razpisom NE PRESEGAJO naslednjega merila:
število članov gospodinjstva	skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana, ne sme presegati spodaj navedenega odstotka nad povprečno netto plačo v državi (v letu dni pred razpisom)
1	80%
2	50%
3	20%
4	5%
5 in več člansko	največ do povprečne plače v državi (oz. 0 %)
Pri tem razpisu se upošteva netto plača v državi (v letu dni pred razpisom), ki znaša 71.279,00 SIT.
III. POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj in državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše.
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
IV. MERILA IN NORMATIVI ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev neprofitnega stanovanja se poleg splošnih in posebnih pogojev uporabljajo tudi merila in normativi.
Merila, ki se točkujejo, so:
- stanovanjski status prosilca,
- stanovanjske razmere - kvaliteta bivanja,
- družinske razmere - invadilnost
- izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca
- delovna doba prosilca, ki ima stanovanjski status podnajemnika ali najemnika profitnega stanovanja
Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo naslednji normativi:
število stanovanjska število sob v stanovanju
članov površina v m2
1 24-30 garsonjera ali enosobno
2 30-40 enosobno, enosob. + kab., dvosobno
3 40-60 enosobno + kab., dvosobno
4 60 - 80 dvosobno, dvosobno + kab., trisobno
5 80 - 90 trisobno, trisobno + kab., štirisobno
Možna so odstopanja navzgor ali navzdol od navedenih površin, kar je odvisno od vrste razpoložljivih stanovanj.
V. DOKUMENTI, S KATERIMI SE DOKAZUJE UPRAVIČENOST DO STANOVANJA:
Prosilci dokazujejo upravičenost do neprofitnega stanovanja z naslednjimi dokumenti:
1. potrdilo o državljanstvu R Slovenije, za prosilca,
2. potrdilo o stalnem bivališču prosilca s točno navedbo, od kdaj stalno biva na območju občine škofja Loka,
3. potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva,
4. v primeru, da prosilec ima stalno bivališče v Občini škofja Loka, pa trenutno stanuje na začasnem drugem prebivališču,
"mora dostaviti tudi potrdilo o začasnem bivanju,
5. najemno pogodbo ali podnajemno pogodbo za stanovanje, ki ga uporablja,
6. potrdilo o premoženju prosilca in njegovih ožjih družinskih članih,
7. potrdila o zaposlitvi prosilca in vseh članov ožje družine, za katero prosi stanovanje,
8. potrdila:
a) o dopolnjeni delovni dobi prosilca in njegovega zakonca na datum razpisa
b) o doseženi stopnji izobrazbe prosilca in njegovega zakonca (lahko tudi fotokopije diplome ali zadnjega spričevala).
9. Potrdila o netto osebnem dohodku vseh članov svoje družine za obdobje od:
a. ) vključno mesec januar 1995 do vključno meseca
decembra 1995,
b. ) potrdila o brutto dohodku za obdobje januar 1996
do vključno februar 1996
V dohodku prosilca in njegove družine se štejejo vsi dohodki družine ali posameznika, dohodki od dela iz delovnega razmerja, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja in preživnine.
10. Potrdila, ki se predložijo za nezaposlene prosilce ali ožje družinske člane, so:
a. ) potrdilo o prijavi na uradu za delo Škofja Loka,
b. ) kopija sklepa delodajalca o prenehanju in razlogih za
prenehanje delovnega razmerja, c.) odločba o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, č.) potrdilo o prejemanju denarne pomoči.
11. Prosilec je dolžan predložiti potrdilo o premoženjskem stanju zase in za vse ožje družinske člane, ter o dohodku od tega premoženja.
12. Prosilec je dolžan točno izpolniti vlogo s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah in priložiti najemno ali podnajemno pogodbo.
V primeru invalidnosti ali bolezni, prosilec to dokazuje z naslednjimi dokumenti:
13. z odločbo o stopnji invalidnosti (invalidi oz. delovno nesposobni občani),
14. V primeru, da ima prosilec odpovedano stanovanje, se upošteva le sodna pravnomočna odpoved stanovanja (odločba sodišča).
15. Mlade družine, to so zakonci do 30 let starosti, obvezno prilože fotokopijo poročnega lista oz. potrdilo pristojnega organa o izvenzakonski skupnosti.
VI. NAČIN IN ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ
Prosilci morajo vložiti prošnjo na obrazcu in z vso zahtevano dokumentacijo v roku 15 dni od objave razpisa. ROK SE IZTEČE 22. 5.1996.
VLOGE SE KUPIJO (400 SIT):
v sprejemni pisarni Upravne enote Škofja Loka,
Poljanska c. 2, škofja Loka, soba 3, v pritličju.
Informacije se dobe v dddelku za javne službe in občinsko premoženje Občine Škofja Loka, soba štev. 17/2, Mestni trg 15, Škofja Loka, kamor prosilci pred vložitvijo vloge dostavijo vlogo in dokumentacijo na vpogled.
VLOGE SE ODDAJO:
Vloge z vso dokumentacijo se oddajo v razpisnem roku od 7. 5. 1996 do 22. 5. 1996 v vložišču Občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, škofja Loka, soba 5 v pritličju.
URADNE URE za VLAGANJE VLOG IN INFORMACIJE:
ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure torek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure sreda od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek       od 8. do 12. ure
Vloge, za katere bo ugotovljeno, da so navedeni neresnični podatki in nepopolne vloge, bodo izločene iz obravnave.
UPRAVNI ODBOR
predsednik ALOJZIJ ČUFAR
Torek, 7. maja 1996
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
11. STRAN • GORENJSKI GLAS
Gorenjsko gospodarstvo tudi lani v rdečih številkah
6 podjetij več kot 6 milijard tolarjev izgube
Izgubo je imelo 30 odstotkov gospodarskih družb, ki je imela 9,6-odstoini slovenski delež, dobiček le 5,1-odstotnega.
Kranj, 6. maja - Gorenjsko gospodarstvo je Se vedno v rdečih številkah, vendar so bile lani nekoliko manj rdeče kot leto poprej, saj je bil lani čisti dobiček za 43 odstotkov večji kot leto poprej. Izguba je lani znašala 13,2 milijarde tolarjev in 2,3-krat večja od dobička. Z izgubo je lansko poslovno leto končalo 981 gospodarskih družb oziroma približno 30 odstotkov vseh na Gorenjskem. Več kot pol milijarde tolarjev izgube je imelo šest podjetij, ki so imela skupaj 63 milijarde tolarjev izgube, približno 60 odstotkov izdelkov so izvozila, v njih pa je zaposlenih 5.700 ljudi oziroma 10,8 odstotkov vseh delavcev.
Po vseh težavah, s katerimi se srečujejo gospodarske družbe, predvsem veliki sistemi našega gospodarstva, je bilo pričakovati, da bo lanski poslovni izid še slabši. Opozoriti pa velja, da vanj niso vključene gospodarske družbe, ki so v stečajnem postopku, konec lanskega leta pa je bilo v stečajnem postopku 26 gospodarskih družb, leto poprej 19, so uvodoma zapisali analitiki kranjske podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informacije Slovenije. Prek kratkim so namreč potegnili črto pod lanski poslovni izid gospodarskih družb z Gorenjske in ga razčlenili v številne podrobnosti.
V majhnih družbah zaposlenih 16,1 odstotka vseh, kar je manj
kot v državi
V skupno poročilo je zajetih 3.344 gospodarskih družb, 296 več kot leto poprej, saj je nastalo precej novih, predvsem družb z omejeno odgovornostjo, podatke pa so oddale tudi nekatere, ki prometa niso imele. Po številu je daleč največ majhnih gospodarskih družb, ki imajo kar 94,5-odstotni delež. Od skupnega števila 52.786 delavcev pa je v majhnih družbah zaposlenih le 16,1 odstotka, kar je manj kot v državi, kjer je ta delež 22,1-odstoten.
Majhne gospodarske družbe so lani ustvarile 19,8 odstotka vsega prihodka, kar je manj kot leto poprej, ko so imele 20,4-odstotni delež. Pri sredstvih pa je njihov delež lani 14,8-odstoten. Delež majhnih je nekoliko upadel, ker se je lani 29 majhnih, predvsem zasebnih podjetij, uvrstilo med srednje velike.
Poslovni izzid gorenjskega gospodarstva še vedno v pretežni meri določajo velike gospodarske družbe, čeprav jih je le 81 in je po številu njihov delež le 2,4-odstoten.
V njih je 70,2 odstotka zaposlenih, dosti več kot vdržavi, kjer je ta delež 60,8-odstoten. Velike gospodarske družbe so imele lani na Gorenjskem slabih 70 odstotkov vsega prihodka in 69 odstotkov vseh sredstev.
Na Gorenjskem
66 odstotkov slovenske
"rdeče" razlike
Gorenjsko gospodarstvo je bilo tudi lani v rdečih številkah, vendar so bile nekoliko manj rdeče kot leto poprej. Lan so namreč odhodki za 1,5 odstotka presegli prihodke, leto poprej pa za 1,8 odstotka.
Negativna razlika (med prihodki in odhodki) je lani na Gorenjskem znašala 6.566 milijonov tolarjev, v vsej Sloveniji pa 9.932 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je bilo na Gorenjskem kar 66,1 odstotka "rdeče" razlike. Še bolj zanimivo pa je to, da skoraj polovica tega zneska oziroma 3.003 milijone tolarjev odpade na radovljiško občino, kjer je bilo potemtakem kar približno 30 odstotkov slovenske "rdeče" razlike. V radovljiški občini pa odpade zlasti na dve gospodarski družbi.
Lanska izguba gorenjskih
odhodki financiranja večji od prihodkov, je nastala tudi na drugi stopnji, kjer je znašala 6.795 milijonov tolarjev; skupaj na obeh stopnjah torej 11.562 milijonov tolarjev. Vendar pa so bili izredni prihodki za 4.996 milijonov tolarjev večji od izrednih odhodkov in celotna čista izguba je tako znašala 6.566 milijonov tolarjev. Gospodarske družbe pa so jo izkazale v višini 7.411 milijonov tolarjev, saj je potrebno upoštevati še davek od dobička, ki je znašal 845 milijonov tolarjev.
Gorenjske gospodarske drulbe so lani imele 9 odstotkov prihodka slovenskega gospodarstva, pri odhodkih pa 9,1-odstotni delet Pri čistem dobičku je bil gorenjski delel le 5, 1-odstoten, pri čisti izgubi pa 9,6-odstoten. Gorenjske gospodarske drulbe so imele na podlagi delovnih ur povprečno zaposlenih 52.786 ljudi, kar je bilo 10,9 odstotka vseh v slovenskem
fospodarstvu. Cisti dobiček na zaposlenega v slovens-em gospodarstvu je lani znašal 233 tisoč tolarjev, v gorenjskem le 110 tisoč tolarjev, Čista izguba na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu pa je znašala 285 tisoč tolarjev, v gorenjskem 250 tisoč tolarjev. Tudi plače so bile na Gorenjskem slabše, saj je povprečna bruto plača v slovenskem gospodarstvu znašala 100.232 tolarjev, v gorenjskem pa 95.036 tolarjev.
gospodarskih družb je znašala 13.203 milijonov tolarjev in 15,5 odstotkov večja kot leto poprej, v prihodkih pa je imela 2,9-odstotni delež, leto poprej 3-odstotnega. Čisti dobiček pa je znašal 5.792 milijpnov tolarjev in bil za 42,8 odstotkov večji kot leto poprej, lani je imel v prihodkih 1,3-odstotni delež, leto poprej 1,1-odstotnega.
Izguba je nastajala že na prvi stopnji
Gorenjske gospodarske družbe so imele izgubo že na prvi stopnji, saj je razlika med izgubo in dobičkom iz poslovanja znašala 4.767 milijonov tolarjev. Ker so bili tudi
Podatke o izvozu in uvozu so prikazali tudi po petnajstih gorenjskih občinah. Po pričakovanju so največ izvozile in uvozile gospodarske drulbe iz kranjske občine, lani je njihov izvoz znašal 557 milijonov dolarjev, uvoz pa 441 milijonov dolarjev. Na drugem mestu so Jesenice s 148 milijoni dolarjev izvoza in 127 milijoni dolarjev uvoza. Na tretjem mestu je Škofja Loka s 115 milijoni dolarjev izvoza in 78 milijoni dolarjev uvoza. Pri preselku pa je vrstni red nekoliko drugačen. Največ ga ima seveda kranjsko gospodarstvo, lani je znašal 117 milijonov dolarjev, na drugem mestu so Železniki s 36,9 milijona dolarjev preselka in na tretjem Škofja Loka s 36,6 milijona dolarjev preselka.
Rezultate krojila
neugodna tečajna politika
Gorenjsko gospodarstvo je izrazito izvozno naravnano, saj z izvozom ustvari 31,2 odstotka vseh prihodkov, medtem ko je v državi ta delež precej nižji, znaša 22,4 odstotka. Rezultate je lani v precejšnji meri krojila neugodna tečajna politika, ki se je na Gorenjskem še bolj odrazila. Inflacija je bila namreč lani 12,6-odstotna, tečaj nemške marke je bil konece lanskega leta le za 7,6 odstotka višji, ameriškega dolarja pa celo 0,4 odstotka nižji kot konec leta 1994-To se je odrazilo tudi v rezultatih zunanje trgovinske menjave, saj se je lani gorenjski izvoz v primerjavi z letom poprej povečal za 26,6 odstotka, uvoz pa kar za 29,5 odstotka. Gorenjski presežek v blagovni menjavi s tujino je lani znašal 252 milijov dolarjev, pokritost uvoza z izvozom je bila 128,8-odstotna, medtem ko je bila leto poprej 131,2-odstotna.
Plače nižje kot v državi
Med stroški si velja pobliže ogledati plače oziroma stroške dela. V bruto plače
so vključena tudi nadomestila, ki jih zaposleni dobe, ko ne delajo in ki bremenijo delodajalce. Za plače so lani gospodarske družbe namenile 15,2 odstotka več kot leto poprej. V primerjavi z rastjo vseh odhodkov je bila rast plač počasnejša za 3 odstotne točke.
Povprečna bruto plača je lani znašala 95.036 tolarjev, kar je manj kot v državi, saj je v Sloveniji znašala 100.231 tolarjev. V primerjavi z letom poprej je bila višja za 13,5 odstotka, kar je natačno toliko, kot so se lani povečale cene življenjskih potrebščin.
Med druge stroške dela sodijo izplačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, stroški prevoza, prehrane, neobvez-neaga zavarovanja, daril, nagrad itd. Mednje pa ne sodijo dnevnice, kilometrine, potni stroški, nastanitve in prehrana na terenu in podobno. Lani so gospodarske družbe med odhodke obračunale za dobrih 13 milijard tolarjev drugih stroškov dela, kar je bilo za 33,9 odstoka več kot leto poprej. Rast je bila torej precejšnja, saj mnoga nova manjša podjetja najemajo delovno silo po pogodbah o delu in poslujejo brez zaposlenih.
Le majne družbe imele večji dobiček od izgube
Majhne gospodarske družbe so lani imele 30,4 odstotka dobička, na velike ga je odpadlo 59,9 odstotka in na srednje 9,7 odstotka. Le skupina majhnih družb je imela večji dobiček od izgube, v skupini velikih družb je bila izguba 2,6-krat večja od dobička, v skupini srednjih pa 4,4-krat večja.
Med izgubarji prevladujejo velike družbe, ki so imele 68,2-odstotni delež lanske izgube, srednje 18,7-odstotne-ga in majhne 13,1-odstotnega. Na seznamu izgubarjev, ki so imeli lani več kot 500 milijonov tolarjev izgube, je Šest gorenjskih družb, ki so skupaj imele 6.265 milijonov tolarjev izgube. V teh šestih podjetjih je bilo 5.712 ali 10,6 odstotka vseh zaposlenih v gorenjskem gospodarstvu.
• M. Volčjak
Najslabši in najboljši lani na Gorenjskem
Elan najslabši, Merkur najboljši
Na seznamu največjih slovenskih izgubarjev je kar deset gorenjskih podjetij, na seznamu največjih dobičkarjev pa le štiri.
Kranj, maja - Podrobno poročilo o lanskem poslovnem izidu gorenjskega gospodarstva seveda ne vsebuje imen, zato smo si pomagali s slovenskim seznanom sto največjih izgubarjev in sto gospodarskih družb z največjim dobičkom v lanskem letu.
Za Gorenjsko lanske primerjave poslovnega izida gospodarskih družb s Slovenijo niso nič kaj spodbudne, saj kažejo, da je bilo na Gorenjskem dve tretjini negativne razlike med prihodki in odhodki. Analitiki kranjske podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje so uvodoma dodali še, da kar polovico te gorenjske "rdeče" razlike oziroma kar 30 odstotkov slovenske odpade na dve gospodarski družbi iz radovljiške občine. Verjetno je to Elan, ki je že objavil podatke o lanski izgubi, kdo je drugi? Ugibanje nas je spodbudilo, da smo našli seznama največjih izgubarjev in dobičkarjev v Sloveniji v lanskem letu, na vsakem je po sto gospodarskih družb z največjo izgubo oziroma dobičkom.
Gorenjska samovšečnost se razblini že pri prvem pregledu obeh seznamov. Na seznamu sto največjih slovenskih izgubarjev v lanskem letu je namreč deset gorenjskih gospodarskih družb, na seznamu sto slovenskih gospodarskih družb z največjim dobičkom v lanskem letu pa so le štiri z Gorenjske.
Začnimo pri izgubarjih in pri že omenjenem Elanu. Izkaže se namreč, da je Elan tudi drugo podjetje iz radovljiške občine: prvo je namreč delniška družba Elan, ki je za lansko leto prikazala 1.111 milijonov tolarjev izgube, drugo pa je Elan Line d.o.o., ki je prikazalo 967 milijonov tolarjev izgube. Skupaj je imel begunjski Elan torej 2.078 milijonov tolarjev izgube in je tako peti največji slovenski izgubar v lanskem letu. Sicer pa je Elan d.d. po svoji izgubi na 19. mestu in Elan Line na 26. mestu v Sloveniji.
Po pričakovanju so med največjimi lanskimi izgubarji gorenjski čevljarji, saj smo o njihovi izgubi že med letom dosti pisali. Kranjska Planika je ob koncu leta izkazala 1.354 milijonov tolarjev izgube in bila na 16. mestu med največjimi slovenskimi izgubarji. Tik za petami je na 18. mestu tržiški Peko s 1.319 milijoni tolarjev izgube. Na seznam pa se je uvstilo še šest gospodarskih družb z Gorenjske: Iskra Terminali Kranj je imel 796 milijonov tolarjev izgube (zdaj je že v stečaju), Železarna Jesenice 718 mlijonov tolarjev, Veriga Lesce 411 milijonov tolarjev, Iskra Ero Kranj 341 milijonov tolarjev, Mercatorjevi Mesoizdelki Škofja Loka 300 milijonov tolarjev in ŽJ MetingJesenice 297 milijonov tolarjev.
Med najboljše na seznam sto slovenskih gospodarskih družb z največjim dobičkom v lanskem letu pa so se uvrstile le štiri gospodarske družbe z Gorenjske. Po pričakovanju kranjski Merkur, ki zelo uspešno posluje že nekaj let, tudi lani pa je bil po dobičku najbolj uspešna gospodarska družba na Gorenjskem. Merkur najdemo prav pri vrhu, na dvanajstem mestu, izkazal pa je 1.075 milijonov tolarjev dobička. Na 72 . mestu je Iskra Tel Kranj s 259 milijoni tolarjev dobička, na 82. mestu Iskraemeco Kranj s 238 milijoni tolarjev dobička in na 91. mestu Aerodrom Brnik s 209 milijoni tolarjev dobička.   • M.V.
TURISTIČNE VESTI
Pri nas sedemsto turističnih agencij
V Sloveniji imamo zdaj zelo veliko turističnih agencij, saj jih je pri Gospodarski zbornici Slovenije registriranih kar 701. Med njimi pa jih ima le 188 zaposlene in sicer jim ima 93 dva ali več zaposlenih, več kot deset zaposlenih pa samo 16, ostale pa po enega. Kar 513 pa nima zaposlenih in ne prikazuje dohodka.
Planinski mejni prehodi
Slovenija ima na 1.334 kilometrih državne meje kar 162 mejnih prehodov, od tega 63 za mednarodni promet, 17 za meddržavni promet, 41 za maloobmejni promet, 21 planinskih mejnih prehodov in mejnih prehodov po posebnem sporazumu in 20 kmetijskih prehodnih mest. Posebej si velja ogledati planinske mejne prehode, ki s pomladjo oziroma poletjem postajajo zanimivi.
Največ planinskih mejnih prehodov je seveda na meji z Avstrijo, kar 16 jih je. Od 15. aprila do 15. novembra so odprti planinski mejni prehodi Kepa, Golica, Stol, Košuta, Kamniške Alpe, Olševa, Koprivna, Peca in Košenjak; od 1. marca do 30. novembra pa so odprti prehodi Sv. Jernej, dva v Radljah, Remšnii, Gradišče; Duh na Ostrem vrhu je odprt vse leto, Peč pa ob vsakoletnem srečanju planincev.
Na meji z Italijo sta po posebnem sporazumu odprtva dva mejna prehoda in sicer prost dostop na vrh Mangarta in na vrh Kanina.
INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE
PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKI SEMINAR ZA MENTORJE, INŠTRUKTORJE V PREDAVALNICI IN PODJETJIH
Center za tehnološko usposabljanje v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije izvaja Pedagoško andragoški seminar za mentorje, inštruktorje v predavalnicah in podjetjih v različnih krajih po Sloveniji. Seminarji bodo potekali tudi na Gorenjskem: Kranj, Radovljica. Informacije o krajih, datumih in tematiki seminarjev dobite na Območni gospodarski zbornici - Združenju podjetnikov Kranj, tel.: 222-584. Prijave sprejemajo na CTDU, Dimičeva 9, Ljubljana, ga. Suzana Kordež.
S prijavami pohitite, saj je začetek prvih seminarjev v Kranju že v mesecu maju.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
NA ŠTIRIH KOLESIH
TEST: HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS WAGON
KOMBINATORIKA
Južnokorejski avtomobilski in industrijski gigant Hyundai nadaljuje svojo pot med vodilne avtomobilske proizvajalce na svetu. Z novo lantro najprej v limuzinski in nato še v kombijevski različici pa bo ta avtomobilska znamka verjetno kar odločno mešala štrene evropski konkurenci.
Že po sami zunanjosti si nova lantra zasluži kar nekaj laskavih ocen. Razlika med bivšo in sedanjo, novo lantro je tolikšna, da je tudi na poznavalce naredila precejšen vtis. Lantra wagon pa je prvi petvratni kombi iz te avtomobilske hiše, kjer očitno delajo povsem drugačne avtomobile, kot so jih bili Hvundaijevi poznavalci vajeni. Okrogline, aerodinamika in oblikovalske poteze, ki so jih vešči na Daljnem vzhodu, so pri tem 445 centimetrov dolgem kara-vanu v prevladi. S povsem zaprtim prednjim delom in skorajda futuristično zasnovanimi režami za dovod  zraka pod odbijačem sta pri tem avtomobilu dodatno poudarjeni sodobnost  in tudi nekaj športnega karakterja, ki ga poudarjajo tudi platišča iz lahke litine. Že
Ervič je oblikovals-o uspel tudi zadek in lantra wagon bi lahko služila za primer, kako združiti
ravno kombijevsko Že prvič posrečeno zaključen zadek.
karoserijo in karoserijske okrogline.
Notranjost je povsem prenovljena in podobnosti s staro lantro in tudi z drugimi Hyun-daijevimi avtomobili sploh ni. Tako kot je pri tej znamki že v navadi, je tudi tokrat avtomobil že serijsko dobro založen z opremo. Osnovni paket GLS, ki je na voljo skupaj v kombinaciji z 1,8-litrškim motorjem tako premore osrednjo ključavnico, elektriko za zatemnjena stekla v vseh štirih vratih, vzvoda za odpiranje prtljažnika
URADNI PRODAJALEC IN SERVISER
Cesta Staneta Žagarja 30, 4000 Kranj
telefon in fax:064/331-656
^ALPO
od 17.538 DEM naprej
Novi SEAT INCA FURGON Nudi največjo
TOVORNO l<ApACÍTETO
ín optímaIno
ZMOqljÍVOST.
Skupina Volkswagen
• mm* wm-*wm * mwq
ObiscÏTE nas v avtosaIonü SEAT na CestÍ Staneta Zaqarja 50 v Kranju ín presenečen! bosTE, kAJ Vam noví SEAT INCA Nudi za svojo ceno.
Hyundai lantra wagon: prvi petvratni kombi iz te jtúnoko-rejske avtomobilske tovarne.
in vratic pokrova posode za gorivo, in po višini nastavljiv volan s servoojačevalnikom. Za udobje voznika in sopotnikov skrbijo še vsestransko nastavljiv voznikov sedež klimatska naprava in radiokasetofon s šestimi zvočniki, vse to seveda za doplačila k osnovni ceni. Pri najbolje opremljenem modelu sta v opremi tudi obe varnostni zračni vreči. Med boljše lan-trine lastnosti zagotovo spada tudi notranja prostornost, še posebej zadnji karavanski del, v katerem je v osnovi sicer za 30 litrov manj prostora kot pri limuzini. S podiranjem zadnje klopi pa je prostora 1260 litrov, kar sicer ni vznemirljivo veliko, vendar pa uporabno za rahlo nadpovprečno količino družinske prtljage.
+ + + oblika ++motorne zmogljivosti ^notranjost I
---prepočasen menjalnik
- -zibanje karoserije na grbinastih cestah -hrup pri višjih hitrostih
kilovati oziroma 130 konjskimi močmi. Brez težav bi tej lantri lahko dodali še kakšno športno oznako, motor pa svoje ambicije po športnosti dokazuje tako s pospeški in končno hitrostjo kot tudi s kar znatnim hrupom v potniški kabini.
/zaradi nove zasnove podvozja je lantra lažje vodljiva in bolj stabilna od svojega predhodnega modela, na grbinastih cestah je še vseeno občutno malce pretirano zibanje karoserije, Čeprav je resnica ta, da avtomobil leži na cesti suvereno tudi v ostreje voženih ovinkih. Med manjše zamere gre šteti za tovrsten avtomobil še vedno nekoliko prepočasen menjalnik, ki ima sicer dobro preračunana prestavna razmerja, in piš vetra, ki je navkljub ugodni aerodinamiki pri velikih hitrostih nekoliko preveč slišen.
CENA do registracije: 27.700 DEM (Hyundai Avto Trade, LJubljana)
Novi lantri so namenili tudi dva nova motorja iz generacije beta. Močnejši, kakršnega je imel tudi testni avtomobil, je tako kot pri prejšnjem modelu 1,8-litrski štinvaljnik s po štirimi ventili na valj in s 94
Gledano v celoti pa gre za zelo soliden avtomobil, ki je hkrati v zelo dobrem razmerju s ceno. In vse skupaj je pravza-
Erav dokaz, da je južnokorejski [yundai že krepko dorasel tudi avtomobilskim znamkam, katerih ime je uveljavljeno že dolgo vrsto let.
Notranjost: enaka kot pri limuzinski lantri.
TEHNIČNI PODATKI: kombi, S vrat, 5 sedežev. Motor, štirivaljni, štirtakt-ni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1796 cem, 94 KW/130 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4450 mm, š. 1700 mm, v. 1460 mm, medos-na razdalja 2550 mm, prostornina prtljažnika 360/1260 I. Najvišja hitrost: 196 km/h (tovarna), 199 km/h (test), pospešek od Odo 100 km/h: 11,1 s. Poraba goriva: 7,21 8,2/ 10,5 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 10,41.
M. Gregorič, slike U.Š.
V tem razkošju ni nic potratnega.
KIA
SEPHIA
5» />
Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej!
A: Električni pomik vseh
stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Servo volan
E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika
F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore
G: Prostoren prtljažnik
H: Garancija: 3 leta ali
100 000 km in 5 let proti prerjavenju
Končno ima vsakdo lahko dober avto!
AK TRADE doo Novo mesto 068 34? 444 • AVTOR Cven d o o Ljutomer 069 81 988 • AVTO CAPRIS d o o Koper 066 33 143 • AVT0HISA MIKLAVC s p Radlje ob Dravi 0602 72 988 • AVT0CENTFR MKOJ'' I P Trbovlje 0601 ?7 8?9 • AVTOCFNTER 10MŠF s p Krtka vas 0608 59 095 • AVTOMEHANIKA M AMBR07IČ Bled 064 741 784 • AV70MOTOR d d Celje 063 441 75? • AVT01INE Ljubljana 061 123 11 41 • AVT0SAL0N PRIMSH0P Nova Gorica 065 28 337 • AVT0SAI ON SK0RJANEC Celje 063 412 245 • FJRANSBERGER E s p Murska Sobota 069 21 238 • GREŠNIK do o Medvode 06' 612 250 • F0RI doo Velenje 063 893 884 • FORi doo Slovenj Gradec 0602 42 986 • JAN AVTO doo Menges 061 722 509 • MULLtR doo. Črnomelj. 068 51 059 • NASMEH doo. Kranj 064 223 857 • PAAM AVTO d o o Zavrt 06? 760 104 761 116 • PS ZA AVTO Ljubljana 061 55/ 16Ü. 557 021 • P&D d o o Maribor 06? ??1 596 • TEHN0AVT0 d o.o Sevnica. 0608 8? 606
MESETAR
Pravilnik o porabi kmetijskega denarja
Bohinjski občinski svet bo na seji danes, v torek, med drugim obravnaval pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Pravilnik bo določil, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko pridobil proračunska sredstva in kdo bo odločal o upravičenosti posameznih zahtevkov. Če bo občinski svet soglašal z županovim predlogom pravilnika, bodo do podpor, premij in regresov upravičeni kmetje i stalnim prebivališčem v občini Bohinj in zadruge ali druge pravne osebe s sedežem v občini. Zahtevke bodo lahko uveljavljali na podlagi razpisov, natečajev ali javnih objav, ki jih bo občina objavila enkrat ali dvakrat na leto. Predlog za razdelitev denarja bo pripravila komisija za kmetijstvo in gozdarstvo (vodi jo svetnik Dušan Jovič), potrdil pa občinski svet. Namensko porabo denarja bosta spremljala nadzorni odbor in občinska uprava. Prejemnik, ki bo denar porabil za druge namene, kot ga je dobil, ga bo moral takoj vrniti in plačati še zakonite zamudne obresti. Občina bo denar namenjala za strokovno izobraževanje, uvajanje novih tehnologij v rabi travinja, izboljšanje kmetijskih zemljišč, osemenjevanje živine na gorsko-višinskem območju, zavarovanje živine, higiensko pridobivanje mleka, prevoz mleka z gorsko višinskih območij in s planin, vzdrževanje gozdnih cest, celostni razvoj podeželja in obnovo vasi, naložbe v kmetijstvo, živilstvo in v dopolnilne dejavnosti, pitanje živine in povečevanje prireje na osnovi doma pridelane krme in za druge ukrepe.
Gobe so tudi velik posel
Iz "zelenega poročila", ki ga je o razmerah v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na eni od sej pa ga bo obravnaval tudi državni zbor, je razvidno, da gobe niso le gobarska strast (nabiranja) in kulinarični užitek, ampak tudi velik posel. Podatki, do katerih je država prvič prišla na podlagi uredbe 0 zavarovanju samoniklih gliv, kažejo, da je predlani odkupovalo gobe 44 podjetij na 134 odkupnih postajah. Skupaj so odkupila 1248 ton svežih gob, od tega 498 ton jurčkov, 239 ton štorovk, 121 ton črne trobente, 129 ton ježkov, 246 ton lisičk in 15 ton drugih vrst gob. Poleg svežih gob so odkupila še 5,5 tone sušenih gob in 1,3 tone zamrznjenih gob in gob v slanici. Izvozila so za 10,5 milijona dolarjev gob, uvozila pa za poldrugi milijon dolarjev.
"Nore" krave in nižje odkupne cene
Čeprav v Sloveniji doslej še niso ugotovili bolezni BSE ali t.i. bolezni norih krav, posledice občutijo tudi naši govedorejci in mesno predelovalni obrati. Ob tem, ko je prodaja govejega mesa v zadnjem času upadla od 20 do 50 odstotkov, ponudba živine pa se ni zmanjšala, so mesarji reagirali tako, da so začeli zniževati, odkupne cene. V Mesninah dežele Kranjske, ki odkupujejo živino tudi na Gorenjskem, so že 22. aprila znižali odkupne cene za pet odstotkov. Ker zadruge zaračunavajo rejcem nekoliko različne marže, znižanje odkupne cene različno vpliva na končno ceno-Ponudba živine je velika, samona Škofjeloškem čaka na odkup okoli tristo goved.
090/41-29 090/42-38
VEDEŽEVANJE 090 44 09
NOVI
Voyager
dve zračni blazini (US full size) ABS* klima*
bočne ojačitve
avtomatski pomik stekel*
avtomatsko pomična in
ogrevana zunanja ogledala
dvoje drsnih vrat
triletna garancija oz. 110.000 km
sedem let garancije na karoserijo
Pooblaščeni prodajalec: AVTOHIŠA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015
' dodatna oprema
VREME
Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme s padavinami, nič bolje pa nam ne obetajo za sredo in četrtek.
LUNINE SPREMEMBE
Ker Je v petek, 3. maja, polna luna nastopila ob 13.48, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu do nastopa zadrtega krajca (v petek ob 7.04) veliko dežja
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM
VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 13. 5. 1996
Pop6VkG"
1. DAL TI BOM VSE - JAN PLESTENJAK
2. SKUPAJ - MARTIN LUMBAR
3. KO PRIŽGEŠ NOV DAN - DMP
NZ viže:
1. DOBRODOŠLICA - MESEČNIKI
2. PRIMI SE ZA GUMB - ansambel BLEGOŠ
3. NE BOM TE PROSIL - ansambel BRODNIKI Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
1. ENA, DVA TRI-DON JUAN
2. SANJE - ansambel PETRA FINKA
VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče
Glasujem za: Popevka:
Narodnozabavna viža:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Jubilejni Alpski večer na Bledu
Glasba je veselje
Bled, 6. maja - Tisti, ki so v soboto zvečer prišli na Bled na jubilejni 10. Alpski večer zaradi narodno zabavne glasbe, so prišli na svoj račun. Na uspeli prireditvi pa so "zahtevnejši" opazili tudi spodrsljaje
j -- i-------Tx:
Napoved se je uresničila. Na Bledu v soboto ni bil navadni večer. Bila je tradicionalna nar-odno-zabavna prireditev, ki so si jo prišli ogledat polee Gorenjcev tudi številni ljubitelji narodno zabavne glasbe in slovenskih ansamblov iz raznih krajev Slo-
Prejšnji torek smo tule zastavljali vprašanji, kje se pase čreda ovac in po čem je ta predel v Julijskih Alpah znan tudi ljubiteljem slovenskega filma. In tako ste tudi reševalci naše uganke ugotovili, da gre za Sleme med Tamarjem in Vršičem, kamor se na izlet odpravijo mnogi planinci, V 60. letih pa so tu snemali priljubljeni mladinski film po literarnem delu pisatelja Josipa Vandota Kekčeve dogodivščine. Prejeli smo kar zajeten kupček vaših odgovorov, in ko smo žrebali, se je iz njega izločilo naslednjih pet dopisnic z vašimi naslovi: 1. Damjan Lavtar, Stirpnik 2a Selca; 2. Marija Kožuh, St. Rozmana 11, Kranj; 3. Katja Ekar, šolska ulica 24, Preddvor; 4. Ivanka Šuštar, Tavčarjeva 17, Jesenice; 5. Helena Juvan, Hafnerjevo nas. 99, Škofja Loka. Čestitamo!
Tokrat pa pojdimo približno od kraja, po katerem smo spraševali prejšnjikrat, še malo naprej po cesti, in prišli bomo do kraja, ki ni več na Gorenjskem. Kateri kraj je to, morate seveda ugotoviti VI in nam odgovore poslati do petka, 10. maja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebancev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Slovenci smo strašno resno vzeli nov drutbeni red: trlno gospodarstvo kapitalizma in demokracijo. Tu ni pardona: na vseh področjih in s polnimi usti, če s polno paro v praksi še ni motno, v zgodbo o tranzi-cijskem uspehu.
V tranziciji vsakogar malo premetava sem in tja, zato pa vendar je tranzicija ali prehod iz enega stanja v drugo. A treba se je zagristi, treba je vztrajati, se boriti in tako dalje, pa bo ratala tista zgodba.
Na ialost pa vsem noče biti jasno, da se je treba malček tudi irtvovati, potrpeti..Vlada, vsaka vlada, bi najraje videla, da bi raja vsaj v teikem prehodu tranzicije s stavkami dala mir, a raja noče dati miru. S stavkami in drugimi javno izraienimi oblikami nezadovoljstva in protesta našo vlado kar naprej in naprej nekdo gnjavi. Zdaj štraj-kaio študenti, zaaj policaji, zdaj zdravniki, zdaj spet učitelji. Malo manj štrajkajo kakšni kovinarji, ker si ne upajo. Ze tako in tako so delavci po firmah zadovoljivo prestrašeni in se bojijo za svoje delovno mesto, zato si ne upajo kar tako mnolično na ceste in pred fabrike. Aha, baraba, bi dejal kakšen novodobni slovenski manager ali delodajalec, ti mi boš štrajkal in vpil, da zaslutiš samo kakšnih 30 jurjev! Na cesto, svojat nehvaletna!
Tisti iz javnih sluib ali javne porabe so pa pri stavkah lahko bolj korajtni. Driava je v bistvu dobra delodajalka in svojih nameščencev v javnih sluibah nikakor ne pošilja na borzo dela.
Spomnimo se samo, koliko črnila smo prelili ob pisanju, koliko da bo lokalna samouprava imela manj zaposlenih. Jok, brate! Nihče ni bil na cesti, četudi so se po občinah šli strašne reorganizacije. Še več: po občinah potihem in počasi, a vztrajno kadrujejo: zdaj kapne en novi zaposleni, jutri sta te dva, tretji dan pa ie trije...
Na Češkem, recimo, poznajo administrativne stavke. Če stavkajo zdravniki, ne stavkajo tri tedne in celo ne en dan ali dva, ampak udarijo vikend varianto. Iz protesta nad slabimi pogoji in plačami nagajajo svojemu zdravstvenemu ministru tako, da poročil o vzrokih smrti ne pošiljajo pristojnim sluibam na občini, ampak kar ministru sa-
Glosa
Puščoba stavkovnega vala
Pri nas poznamo zgolj in le klasične .stavke: nič delati in prizadeti kar najširši krog prebivalstva. Kaj, ko bi kdo poskusil s kakšno administrativno stavko, ki bi tudi privzdignila pristojno ministrstvo?
Zanimivo pri naših stavkah pa je, da stavkajoči redno uberejo najbolj bolečo varianto. Se pravi: stavkati do konca, da bo ostalo prebivalstvo stavko začutilo tudi na lastnih ramenih. Nič solidarnosti do prizadetih, kje pa!
V tem pogledu so, kot beremo, na Češkem, ki je tudi driava v tranziciji, nekako bolj solidarni.
memu. In je zmeda in je revolt.
Nadalje se v svojem sindikatu zmenijo tako, da na ministrstvo exprés in nujno kot darilo pošljejo vse obnošene in raztrgane bolniške halje in ortopedska obuvala, ker za nove ni denarja. A si zamišljate goro teh paketov pred vrati ministrstva?
V ostalih javnih sluibah, kjer sonezadovoljni s svojimi plačami, sindikati zelo radi zberejo
vse plačilne listke in jih v znak protesta in opomina spet pošljejo na pristojno jim ministrstvo. Da ne govorimo o organizirani akciji, ko nezadovoljni delojemalci v javnih sluibah pokupijo vse smešne razglednice in jih z duhovitimi pripombami spet ši-bajo na ministrstva. Deiala Švejka pač. In kako bi se pri nas obnesel tak sindikalni boj?
Se ne bi obnesel, ker ga verjetno sploh ne bi bilo. Pri nas bi vse to smatrali za neke vrste pobalinstvo, nezrelost, kajti ta deiela ni deiala Švejka. A na Češkem ob vseh takih in podobnih protestih minister znori in skače do stropa, saj ni ravno mačji kašelj, če ti potrdila o vzrokih smrti šibaš na napačni naslov. Zmeda je med prebivalstvom in uradniki lahko silno huda in situacije jako nerodne...
V tej deieli gre v stavkovnem valu po tradicionalni varianti, vse zares, vse dovolj dolgo in vse do magari tragičnega konca. Pri nas opozoriš na svojo slabo plačo samo tako, da nosiš transparente, sediš v učilnici in nič ne delaš, vmes pa tekaš na dolgotrajna in do onemoglosti izčrpujoča pogajanja z ministrom. Pomembno pa je, da se vse ustavi.
Saj - vse stavke so legitimne in Z vsemi se narod več ali manj tudi solidarizira. A toliko jih ie je in vse so tako preklemano puščobne in neizvirne, da bo rkmalu ie komaj koga zanimalo, kdo da danes stavka. Se da tudi drugače in z bolj izbornimi, a nič manj učinkovitimi prijemi... • D.Sedej
blov in skupin. Vendar pa bi najbrž marsikodo seveda ob Alpskem kvintetu, Lojzetu Slaku, Primorskih fantih in Alfiju pričakoval in želel slišati še kakšna znana in v tem trenutku popularna imena. Res pa je, da je trg danes zelo pester in poln
TUDI DRUGJE JE LEPO
'Vsak.četrtck.na %adiu Triii ■ voditeljica oddaje Janja 'Bedič in vsak, torek, v Qorenjskfm glasu.
Ste si it ogledali zapeljive fotografije, ki vas spominjajo na oleandre, Sare, šumenje morja in vreščanje galebov? Ste ie kdaj pomisiiii, da je naše Primorje vsem Slovencem pravzaprav zelo blizu? Od Ljubljane do JÇppra je pičlih 117 km. Torej se lahkff z delčkom dobre volje odpravite v Slovenska primorje. Tam si naberete velik\ zalogaj energije in optimizma. Najprej se ustavimo na gradu Sourb (črni 'Kal). Stoletja pomembna točka razgleda na Triaškj zaliv. 1/ okplicije prijeten prostor za oddih. 9{flto nadaljujemo mimo voske črni OÇal, kjer nas preseneti za en meter nagnjen zvonili cerkyiu sv. Valentina, st spustimo v dolino Hiiane. še nekaj kilometrov ■ ie smo v "Kopru. V pristanišču se vkjcamo na eno od številnih turističnih bark* 9{a naši levi je strma obala s cesto, ki vodi v Izolo. Tako lahkff opazujemo našo turistično obalo, dolgo 42 km od'Debelega Kjiča do reki 'Dragonje. íe vidimo ladjedelnico, z njo pa staro Izolo, ki je bila nedavno otoki it i' m ^uun pogled ustavi ob Simonovem zalivu. 'Malo naprej se obala dvigne v strm kjif (visoka tip obale s prepadno steno). To je flišna ■ sivkasta kfimnina, ki se plastovito lomi. i\p vrhu stene nad zalivom Svetega Krila opazimo belo zaveso. Tu so iene ribičev molile za srečno vrnitev mol z morja. íe st peljemo mimo Strunjanskfga zaliva (pomembne soline in rastline). (Mogočna cerkev sv. Jurija se dviguje visokfi nad morjem. Poleg beneški zvonit^ in krstilnica. To je 'Piran. Mesto s tipičnim beneškim videzom, zavijemo okoli (Rja Madone, Punte, skočimo še v 'Pomorski muzej - akyarij, ogledamo si Tartinijev trg, hišo benečanko iz 15. st. 9{adaljujemo mimo 'Bernardina. In it smo v Tortoroiu, središču slovenskega turizma. V bližnji Luciji so zgradili veliko marino. V^aša pot se bliža tudi največjim solinam v Sečovljah. Lt-tt so zaradi svojih naravnih posebnosti vpisane v W^LSCOV seznam mednarodnih pome mbnih močvirij. Ziopet se vračamo, se nam slikj ponovijo.
še ves teden vas bo spremljal vonj po morju, in slišali boste šumenje valov. Voinjo s panoramska ladjo si morate vsaj nekaj dni pred izletom zagotoviti pri eni odkpprskih ali izolskih turističnih agencij. i\p cilju si boste rekli, (e kdaj so minile te urice.
Nagrajenec tega tedna Qrega Kfvs, "Ravne 17, Triii
PS- katere kraje telite spoznati: (PIŠITE ■ Radio Triii, Balos 4, za oddajo Tudi drugje je lepo. "V
m    i mm- -
Jože Burnik, Edi Semeja, Jože Antonič in Janez Per • imena, brez katerih ne bi bilo 1. Alpskega večera in ne trenutka z njimi na 10. Alpskem večeru.
venije in nekaj avtobusov iz tovrstne ponudbe. Za malce sosednjih držav. Kot se za jubi- "zahtevnejše" pa je bil Alpski lejni deseti Alpski večer spodo- večer na nek način vendarle celo bi, je bil zanimiv scenarij skrbno "preveč tradicionalen". Blejski delo prof Ivana Sivca, jubilejno gostinski oziroma hotelski de-sceno v športni dvorani pa je lavci še vedno niso znali izraču-pripravil Rihard Murn z Jezers- nati, koliko hrane in pijače kega. Za razpoloženje in pestro morajo pripraviti, da je ne bo barvno sliko, ki jo je posnela in zmanjkalo. Tisti, ki so imeli na
že v nedeljo prenašala v oddaji Po domače TV Slovenija (pod-
Eisal se je režiser Jože Klo-oves), pa so poskrbeli naro
skrbi' red v parterju in na tribunah, so očitno imeli tudi tokrat precejšnje težave sami s sabo. saj so na začetku, ko je bil
Doves;, pa so posmucií uuu-
dno zabavni ansambli, gorjanski pod vprašajem celo začetelc TV
godbeniki in foklorna skupina, prenosa, morali neobičajno po-
Profesionalna in predvsem brez- mirjevati. Jože Antonič nam je
hibna pa je bila na večeru tokrat prav zato naknadno sporočil, da
tudi "vrnitev" napovedovalca se s Stanetom Knificem kot
Borisa Kopitarja. organizatorja javno opravičuje-
Organizatona Jože Antonič ta. Še najbolj tradicionalno do-
Stane Knific sta v izjavah sledni v svoji podpori so bili
(»»•nlni ""Wnvitplü med kater-
in Mane rs.nmc sia v í/javan  wtuui * "Yi'.rp— , ponovila ocene, da je vsaka številni pokrovitelji, med kater
Oto Pestner in Janez Pen V skladbi in tudi sicer Dobra prijatelja.
imi je bil tudi letos Gorenjski glas. Da ne bo pomote, pa velja na željo prireditelja poudariti, da je bil med pokrovitelji tudi Fructal Ajdovščina. In na koncu velja poudariti: 10. Alpski večer je potrdil, da bo prihodnje leto tudi 11. Alpski večer. Ansambel Alpski kvintet pa bo čez približno poldrugi mesec (29. junija) v Gorjah proslavil svojih trideset letuspešnega dela. • A. Žalar
prireditev, čeprav je tradicionalna, zahtevna. Kar zadeva organizacijo, po vsebini in namenu, pa je tudi letošnja v tradicionalnih okvirih prejšnjih Alpskih večerov. Naibrž je bila res vsebinsko najbolj zahtevna prva prireditev s tem imenom na Bledu. Za vsakoletno potrjevanje pa je vendarle potrebna tudi določena izvirnost. Ta se je morda kazala v sestavi ansam-
KOLOVRAT DOMAČIH
vsako nedeljo ob 14.30 na Radiu Tržič in vsak torek v Glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje, dne 5. 5. 1996: TRIGLAVSKO IN SERVISNO PODJETJE LISJAK, KRANJ d.o.o., Gregorčičeva 8 tel. 064/211-333. Trogovina s talnimi in stenskimi oblogami, itisoni. tapisoni, topli podi, tekači, zidnimi tapetami, lepili, z izvajanjem zaključnih del v gradbeništvu, dostavo... Nagradno vprašanje: Kaj nudi pokrovitelj poleg prodaje v trgovini?
LISJAK
KUPON:
Odgovor: Naslov:
Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 za Kolovrat domačih. Veliko sreče pri žrebanju za bogato nagrado in nasvidenje čez teden dni Voditelj oddaje Marijan Murko
Poskusimo še mi
Testenine za hitro kosilo
Ponudba testenin je danes izredno velika, tako da ni težav pri izbiri. Vsak lahko najde svoje najljubše makarone, raviole, rezance in podobno. Toda čas kuhanja je zanje zelo različen. Če neke testenine kuhate prvič, se ravnajte po času kuhanja, ki je naveden na ovitku. Med kuhanjem pa še sami poskušajte, kdaj bodo za vas ravno prav kuhani. Saj veste, v sredini morajo biti še trdni. Če kuhate makarone kot prilogo, jih potrebujete za osebo ok. 60 g. Ce pa bodo makaroni glavna jed, potem količine podvojimo. Testenine potrebujejo za kuhanje veliko vode. Tu velja železno
Eravilo: na 100 g testenin 1 I vode. »a se nam testenine med kuhanjem ne bodo sprijele, dodamo vodi 2 jedilni žlici olja.
Testenine z mesno omako
30 dag testenin, sol, 5 dag masla.
Omaka: 5 dag olja, 15 dag sesekljane čebule, 50 dag mlete
foveaine ali svinjine, 2 stroka esna, sol, 1 žlica paradižnikove mezge ali 50 dag vlože-nega paradižnika, majaron, poper.
Testenine skuhamo v veliki količini osoljenega kropa. Od-cejene damo nazaj v kožico in jih zabelimo z maslom.
Omaka: Na maščobi prepra-žimo čebulo, ko postekleni, dodamo zmleto meso in česen ter solimo. Pražimo in ko se mesni sok posuši, prilivamo po zajemalkah juho ah krop. Du-šimo 50 do 70 minut. Proti koncu dušenja dodamo paradižnikovo mezgo ali nasekljan vložen paradižnik, poper in majaron. Vre naj še 10 minut. Testenine naložimo po dolgem na ogret pladenj in jih prelijemo v mesno omako.
Pa še to: Če hočemo hitro kosilo, lahko omako pripravimo že dan prej.
Špageti po milansko
30 dag špagetov, sol.
Omaka: 8 dag mesnate slanine, 1 žlica olja, 3 stroki strtega česnma, 1 žlica paradižnikove mezge ali konzerva vlolenega paradižnika, sesekljan peteršilj, nariban parmezan.
Omaka: Na olju spražimo sesekljano slanino, dodamo česen in zmečkan paradižnik ali paradižnikovo mezgo. Premešamo in pustimo nad ogn-^ jem, da se ukuha.
Medtem skuhamo špagete, jih odcedimo, stresemo v omako, premešamo, dodamo peteršilj in razdelimo po krožnikih. Potresemo z nariba-nim parmezanom.
Makaroni z gobami
30 dag makaronov, sol. Omaka: 50 dag gob, 6 dag maščobe, 10 dag sesekljane čebule, 2 stroka česna, sol, poper, peteršilj.
Makarone skuhamo v veliki količini osoljene vode. Gobe očistimo, operemo in narežemo na lističe ali kocke. Na maščobi spražimo drobno narezano čebulo, dodamo gobe, sesekljan česen, solimo, popra-mo in pražimo toliko časa, da se sok posuši. Odcejene makarone zmešamo z gobovo omako. Nazadnje jed potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Testenine s skuto
25 dag polžkov ali rezancev, sol, 5 dag masla, 3 dag drobtin, 30 dag skute.
Testenine skuhamo v osolje-nem kropu. Kuhane odcedimo, damo v kožico in zabelimo s prepraženimi drobtinami in skuto. Premešamo in takoj, ko se skuta segreje, damo na mizo, sicer se začne skuta vleči.
Makaroni z žajbljem in smetano
Po tem receptu za spremembo testenin ne skuhamo prej, temveč za gotovo jed uporabimo surove.
250 g srednje debelih naloml-jenih špagetov ali polžkov, 500
ml mleka, 250 ml sladke smetane, 1 strok česna, 8 do 10 listkov žajblja ali 1 čajno Žličko suhega žajblja, 30 g zrn piniie, orehov ali pistacije, vse grobo sesekljamo, 100 g gor-gonzole.
Suhe makarone zmešamo z mlekom in smetano in stresemo v posodo za narastke. Solimo, česen stisnemo, zmešamo z žajbljem in zrni in dodamo makaronom. Posodo z makaroni postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pustimo 45 do 50 minut. 10 minut pred koncem dodamo sir v koščkih in vse skupaj rumeno zapečemo.
Sladica za danes
Jabolka s
kokosovim nadevom
6 jabolk, 1 dl mleka. Nadev: 3 dag kokosove moke, 1 illca drobtin, 4 dag sladkorja, 2 ilicl v rumu namočenih rozin, 1,5 dl kisle smetane.
Jabolka operemo, jim iz-dolbimo peščišče in drugega ob drugega položimo na z vodo oplaknjen pekač. Jabolka nadevamo, prilijemo v pekač mleko in pečemo 50 minut pri 180 stopinj C.
Nadev: v ponvi svetlo spražimo kokosovo moko, odstavimo in zmešamo rozine, sladkor, drobtine in smetano.
ZDRAVNIK SVETUJE (9i
Piše: dr. Iztok Tomazin, specialist splošne medicine v Zdravstvenem domu Tržič.
DEPRESIJA I.
Različne oblike depresije so najpogostejša duševna motnja, ki prizadene ljudi. Ocenjujemo, da v hudi obliki prizadeva 2-3 odstotke, v milejši obliki okoli 10 odstotkov prebivalstva, k depresivnemu reagiranju pa je v določenih okoliščinah nagnjena večina ljudi! Ženske zbolevajo pogosteje kot moški.
Depresija ni le prehodna slaba volja ali žalostno razpoloženje. Gre za bolezen, ki zajame človeka kot celoto - vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje, vedenje in številna telesna dogajanja. Depresivni ljudje sami zelo močno občutijo mučnost in znake svoje bolezni, medtem ko jih drugi, pogosto tudi naj bližnji svojci, skorajda ne zaznajo. Za učinkovito pomoč je zato zelo pomembno pravočasno spoznati najpogostejše znake depresije tako pri sebi kot pri bližnjih ljudeh. Ti znaki so zelo raznoliki in izrazito individualni:
* dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine,
* črnogledost, občutja brezupa,
' občutki nevrednosti, krivde in nemoči,
* izguba zanimanja in veselja do nekoč dragih stvari in dejavnosti,
* motnje spanja: nespečnost, zgodnje zbujanje, pretirano spanje,
* izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
* pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost,
* misli o smrti, samomoru,
' težave z zbranostjo, spominom in odločanjem,
* nemir, razdražijivost,
* izguba apetita in teže ali pretirana ješčnost in rejenje,
* telesni znaki: glavoboli, motnje prebave, različne bolečine.
Ob depresiji se le redko pokažejo vsi našteti znaki hkrati, med boleznijo pa se lahko pri istem človeku tudi spreminjajo. Kadar so najbolj izraženi telesni znaki depresije, so ostali znaki pogosto zabrisani, kar lahko celo zdravniku otežuje ugotavljanje pravega vzroka bolnikovih težav.
Trajanje depresije je zelo različno - od nekaj tednov do nekaj mesecev in dlje. Mnogi bolniki se vse življenje spopadajo z obdobji razvite bolezni. Enako velja za "hudost" te bolezni - od okolici neopaznih motenj, ki grenijo bivanje le bolniku samemu, do težjih oblik, ki človeka onesposobijo za normalno življenje v družini in družbi. V najslabšem primeru se depresija lahko konča tudi s samomorom.
Prihodnjič: Depresija II. - samopomoč in pomoč bližnjih.
TVS 1
10.00 Videostrani
10.10 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
10.25 Hov! 10.45 Roka ročka
11.35 Izubljene civilizacije, angleška
dokumentarna serija
12.25 15. republiška revija MPZ
Zagorje, ponovitev 1. oddaje
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče, ponovitev
13.35 Zgodbe iz školjke
14.10 Videostrani
14.50 Dlan v dlani
15.05 Made in Sloveia, ponovitev
15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
16.20 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka
18.30 Kolo sreče, igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 Šport
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.35 Film tedna: Igralec, ameriški barvni film 22.45 Dnevnik 3
23.15 Seaquest, ameriška nanizanka 0.00 Wimbledonski zastrupljevalec, angleška nadaljevanka 0.50 Poročila 0.55 videostrani
TVS 2
8.00 Euronews 8.45 Bajke na Slovenskem 9.15 V žarišču 9.45 Obiski, ponovitev 10.35 Za narodov blagor, ponovitev predstave 12.45 Kolesarska dirka po Sloveniji 13.15 Finale EP v namiznem tenisu, ponovitev 14.15 Pony express, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.55 Gospod Bean, ponovitev 16.20 Seaquest, ponovitev ameriške nanizanke 17.05 Angel Falls, ponovitev ameriške nadaljevanke 18.00 Po Sloveniji 18.46 Papež iz puščave, dokumentarna oddaja 19.15 V vrtincu 20.10 Finale PPZ v nogometu, prenos iz Bruslja 22.05 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 22.35 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 0.20 Euronews
KANAL A
8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Video strani 14.15 S pot tedna 15.00 TV prodaja 15.20 Risanka 15.50 Tropska vročica, ameriška nanizanka 16.40 Poslovna tveganja, ponovitev dokumentarne serije 17.10 Živeti danes, ponovitev 17.40 TV-prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Tropska vroAca, ameriška nanizanka 21.00 Dance Session, oddaja o plesu 21.30 'Splošna praksa, ponovitev avstralske nanizanke 22.25 TV prodaja 22.45 S pot tedna 22.50 Video strani 0.00 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum, P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev 13.30 Točka pravice, ameriška nanizanke 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 Avtodrom, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humorističlna nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Imela bova otroka, ameriški barvni film 22.00 MAS H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 0.30 POP 30, ponovitev 1.00 Videostrani
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program 10.50 Pot v Avon-lea, ponovitev 11.50 Avtomobilistična oddaja: Avto 3 12.25 Z glasbo v srcu, ponovitev 14.00 Družinski studio 15.00 TV prodaja, ponovitev 16.30, Otroški program 18.00 Feniks, nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Preprost človek, film 21.45 Dom in svet 22.15 Arsen Lupin, nanizanka 23.15 Pot v Avonlea, ponovitev nanizanke 23.35 Feniks, ponovitev avstralske nadaljevanke
HTV 1
12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Bolečina v srcu, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.36 Otroški program: Pomemb no in nepomembno, nanizanka 14.50 Ljctbim svoje mesto 15.05 Poročila 16.10 Portreti hrvaških skladateljev: Franjo Lučič 15.40 Naši likovni ustvarjalci 16.15 Otroški program: Ko odrastem 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Virus 19.30
Dnevnik 20.10 Poslovni klub 20.45 Kulturna krajina 21.45 Jaz sem pesefn, glasbena oddaja 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Vse ima svoj namen
HTV 2
14.35 Video strani 14.50 TV koledar 15.00 Hrvaški operni pevci, ponovitev 15.30 Sedem nevest in sedem bratov, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.15 O življenju čisto resno 18.00 Hrvaška korablja, dokumentarna oddaja 18.30 Hrvaška kulturna dediščine 19.00 Hugo, Igrica 19.25 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogometni pokal UEFA, prenos 22.05 Walker, Teksas Ranger, 2/25 del ameriške nanizanke; Chuck Norris
AVSTRIJA 1
13.00 Otroški pgoram/David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix 15.05 Duck Tales 15.25 Mini čas v sliki 15.40 Babilon 5 16.25 A-Team 17.10 Katts & Dog 17.05 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom 19.05 Roseanne, serija 19.30 čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Nogomet 22.30 Kraj zločina: Zadnji umor, nemška TV kriminalka 0.00 Cas v sliki 0.05 Berlin Tunel 21, ameriška drama 2.20 čas v sliki, ponovitev 2.50 Schiejok, ponovitev 4.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
AVSTRIJA 2
12.10 Mogočna Himalaja, ponovitev dokumentarca 13.00 Čas v sliki 13.10 Na prizorišču 14.25 Santa Barbara, serija 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Igre luči, nemška TV romanca 21.45 Pogledi od strani - Moda 22.00 čas v sliki 22.30 Kamikaze, dokumentarni film 23.16 Pobeg na Florido, dokumentarni film 0.00 Jenny - Naravnost v srce, ameriška drama 1.35 Nogomet, ponovitev 3.15 Pogledi od strani 3.20 Santa Barbara 4.05 Kultura Vldeo-noč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 217. 19.25 Iz arhiva 19.48 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Abeceda učenja mladih psov 20.34 Župan z vami: Mestna občina Kranj - Vitomir Gros, dipl. ing., voditeljica: Beti Valič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 217. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Pred plesnim turnirjem 21.46 Halo, halo... - kontaktna oddaja zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Martina Vidali) 22.45 Poročila 217. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani
LOKA TV
Videostrani, non stop
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna tekmovanja ob 50 letnici kovinarstva v Železnikih 20.50 Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna (ponovitev) 18.31 Bud-nica pihalnega orkestra Lesce (ponovitev) 19.03 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani
TVSISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Večer z BIO BIRONOM - oddaja o medicini -kontaknta oddaja 22.00 Telemarket 22.05 Dih nove dobe - izobraževalna oddaja, avtor dr France Susman 23.00 Telemarket 23.05 Napoved sporeda za četrtek 23.10 Videostrani
KINO
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.30 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Lokalna samouprava 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kozmetični nasveti 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.10 štiri tačke 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.20 No vinar ksi prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Skrito geslo 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Napoved večernega programa 19.50 EPP 20.00 Parnas 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja.
Sreda bo potekala v znamenju zanimivih rubrik in dobre, raznovrstne glasbe. Nalpej bomo pobrskali za zanimivimi Informacijami, nato spremljali in komentirali. S knjižnjega trga smo tokrat izbrali spomladanski del 4. letnika zbirke XX. stoletje, oddaja bo na sporedu ob 17.30. Uro prej se bomo napotili v kino. V spored uvrščamo še druge prispevke, od obvestil do drugih zanimivih informacij in novosti iz sveta glasbe. PripraMi pa smo tudi radijski Juke box.
R TRIGLAV
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 6.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 KOČIJA FORMULA 1 (stari hiti) 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Voščila 18.30 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 7.15 Novice 7.00 Horos-kop7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.16 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.26 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.16 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 New age glasba 2.00 Satelit
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.36 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.36 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program
CENTER amer. dom. spekt. JUMANJI ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ amer. rom kom. NEKOČ IN ZDAJ ob 17. in 19. uri, amer. erot thrill. JADE Ob 21. uri ŽELEZAR amer drama ZBOGOM, LAS VEGAS ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. ns SVET IGRAČ ob 18.30 uri, amer. film ZADNJI DNEVI ob 20.30 uri
4^
TVS 1
10.00 videostrani
10.2« Pravljica o mali marjetici in pomladi
10.35 Batman, ameriška nanizanka 11.00 Vrnitev kral]evega pingvina, ponovitev kanadske poljudznanst-vene oddaje 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani
15.35 Tibetanske zgodbe, dokumentarna serija
16.00 Pro et contra, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Živ žav
18.00 Fallerjevi, nemška nadaljevanka 18.35 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, ameriška humoristič-na nanizanka 20.35 Tednik 21.25 Moški, ženske 22.40 Dnevnik 3
23.20 Seaquest, ameriška nanizanka 0.05 Poročila 0.15 Videostrani
HTV 2
15.45 Videostrani 16.00 TV Koledar 16.10 Ekran brez okvirja, ponovitev 17.10 Za pest dolarjev 17.40 Razpotja federacije 18.10 Moje trapasto življenje, ameriška nanizanka 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Izenače-valec, angleška humoristična serija 21.05 Klic v sili 22.00 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.30 Martin v oblakih, hrvaški film
TVS 2
9.00 Euronews 11.00 Papež iz puščave, ponovitev nemške dokumentarne oddaje 11.35 Zgodovina Vatikana, ponovitev 2. oddaje 12.35 Finale PPZ v nogometu, ponovitev 14.16 Poletna noč na zemlji, švedski barvni film 15.50 Seinfiels, ponovitev ameriške nadaljevanke 16.15 Seaquest, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poslujemo - To |e za
AVSTRIJA 1
6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Salve smeha 9.10 Alf, ponovitev 9.36 A-Team, ponovitev 10.25 Babylon 5, ponovitev 11.00 Srečna dama, ponovitev ameriške komedije 13.00 Otroški program: David 13.25 Confetti Paletti 13.40 Perrine 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Hero Turtles 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Duck Tales 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Babylon 5 16.25 A-team 17.10 Katts & Dog 17.40 Kdo je šef? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stockinger, avstrijska kriminalistična serija 21.05 Na jug! 22.00 Smrt na Rainbow drivu, ameriška kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Prijem iz teme, angleška psihološka kriminalka 1.05 čas v slikif ponovitev 1.35 Sciejok, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Ujetniki viharja, ponovitev ameriške drame
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva - Varnost ob papeževem obisku 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche Welle 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche Welle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Meto Lokar 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz Iz Tržiča In 96 Mhz Iz Kovorja.
Pozdravu iz studia ob 13 30 sledi oddaja Izbrali smo za vas, govorili bomo o poklicih. Ob 14 40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih
TVS 1
10.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.50 Denis Pokora, ameriška nanizanka
11.15 Tommy, ponovitev angleškega filma
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.40 Terra X, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije 15.25 Potrtret slovenskega glasbenika: Anton Dermota 16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka
17.36 Drugi mednarodni otroški festival Varšava '95
18.00 Fallerjevi, nemška nanizanka
18.30 Hugo, TV igrica
19.00 Včeraj, danes, jutri
19.05 TV nocoj, napovedniki
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.05 Sorodne duše, angleška nanizanka 20.40 Poglej in zadeni 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.45 Šport
22.55 Mavrični reporter, švicarski film 0.40 Poročila
21.45 Materinski dan, dokumentarna senja 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Izgubljeni svetovi, dokumentarni film 23.45 Poročila
HTV 2
16.15 Triler 17.15 Turbo limach show 18.30 Besede, besede, besede... 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, humoristična serija 20.45Približevanje točki nič, ameriški film 22.25 Latinica 23.45 Frankenstein, ameriški film
AVSTRIJA 1
Dežela Račje
TVS 2
8.40 Poslujemo - Je to za vas? 9.10 V žarišču 9.40 Znanost od blizu, ka-
7.35 Am, dam, des 7.50 ugank 8.00 David 8.35 zgodbe 9.05 Alf 9.30 Kdo je tukaj gospodar? 9.55 A-team 10.40 Babilon 5 11.25 Neptunova Odiseja, kanadski film 13.00 David 13.40 Perrine 14.05 troci za otroke 14.30 Hero turtles 14.55 Artefix 15.05 Animaniacs, nanizanka 15.30 Minizib 15.40 Babilon 5 16.25 A-Team 17.15 Katts & Dog 17.40 Kdo je tukaj gospodar? 18.05 Polna hiša 18.30 Alf 19.00 Tenis s Tomom 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Oddelek za nujne primere 21.00 Nepristranski pogledi 21.15 Ordinacija v Bulowbognu 22.05 Ptice trnovke IV, ameriška nadaljevanka 0.25 Čas v sliki 0.40 Umor na mavričnem dovozu 2.10 Čas v sliki
RA KRANJ
5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled denvnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Center za mlade v Domžalah 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski phs-pevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski pnspe-vek 16.50 EPP 17.20 Novinarski pnspevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek H.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni
Çirogram z Darkom Torkarjem v oddaji àkismo 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj
R TRŽIČ
AVSTRIJA 2
8.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas
popoldne pa bomo izpolnjeval gla- znanstvena nadaljevanka
sene želje poslušalcev. Od 17.30 Podoba podobe 10.55 Umet-
naprej bodo na svoj račun PriS" niSki večer: Aragon, dokumentarna
ljubitelji narodno zabavne glase in hjo Dediščina šogunov,
šal v oddaji Pod kozolcem. Tudi na «    i     dokumentarna nadafievan-
llfl* w2Ü J°k' ÍPILtS^· V žariScu   v sliki 905 Schiejok, ponovitev 10.05   nagrado smojnlslill, prispeval pa jo | JjfJJjgj Teni8i cetrtfinale turnirja
Domžal
20.35 Vsemu navkljub, avstralska nadaljevanka 21.25 Podoba podobe 22.15 Umetniški večer: Portret evropskega pisatelja: Aragon 23.10 Dediščina šogunov, angleška dokumentarna nadaljevanka 0.10 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
KANALA
8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitve izdelkov 10.45 Video strani 15.20 Spot tedna 15.25 TV prodaja 15.46 Risanka, ponovitev 16.15 Tropska vročica, ameriška nanizanka 17.10 Dance session, ponovitev 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Pot flamingov, ameriška nadaljevanka 21.00 S srcem po divjem zahodu, ameriški barvni film 22.45 Splošna praksa, avstralska nanizanka 23.35 Spot tedna 23.40 TV prodaja 0.00 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H.. ponovitev 13.00 Edera, italijanska nadaljevanka 14.00 Imela bova otroka, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka 18.30 Krila, ameriška humoristična nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka 21.00 Melrose Plače, ameriška nadaljevanka 22.00 M.A.S.H, ameriška nanizanka 22.30 Policaji, ameriška dokumentarna nanizanka 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev 0.00 POP 30, ponovitev 1.00 Video strani
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški program, ponovitev 10.60 Pot v Avonlea. nanizanka 11.50 Družinski studio, ponovitev filma 13.30 Preprost človek, ponovitev filma 15.10 TV prodaja 15.30 Dobro lutro. Slovenija 16.30 Otroški program 18.00 Feniks, avstralska nanizanka 19.00 Dnevnik 20.00 TV tribuna 22.45 Poročila 22.00 Pot v Avonleo, nanizanka 23.20 Feniks. ponovitev 13. dela avstralske nanizanke
Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.35 Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.06 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Original Alpenland Quintett 21.06 Vera, TV klepet 22.00 čas v sliki 22.30 šiling, gospodarski magazin 23.00 Svet nad prepadom 0.36 Šport 0.50 Pogledi od strani 0.55 Santa Barbara -Kalifornijski klan, ponovitev 1.40 Modern Times, ponovitev 2.10 Kultura 3.05 Videonoč
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.45 Test slika 18.56 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 218. 19.25 Miha Pavliha (otorška oddaja, v živo. pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na vldeostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Pred praznikom občine Šenčur S tiskovne konference v Šenčurju 20.30 Znani In neznani obrazi: Miro Podržaj 21.10 Poročila 218. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Pivnica In gostilna Pinkl v Zg. Bitnjah 21.40 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 218. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani
bo pokrovitelj.
R TRIGLAV
5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC)
Slovenian open, prenos iz 15.00 Kolesarska dirka po Sloveniji reportaža 15.30 Moški, ženske 16.30 Sorodne duše, angleška nanizanka 17.00 Arktični lovci, japonska poljudnoznanstvena oddaja 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije, 15. od-
8.30 Telegraf 10^0 Gibljive slike S^ff^SaJ àm^ jutri 1*00 10-30 Nov.ce_J1l.00 Podjetniški^CIK  °0'as|ovenijl        Planet šport 19.26
CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasbena rubrika 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - Radovljica 15.30 45. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan
Denis Pokora, ameriška nanizanka 20.00 EPP, TV nocoj, napovedniki 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Pesek časa, ameriška nadaljevanka 21 25 Studio City 22.26 TV avtoma-gazin 22.55 Novice iz sveta razvedrila 23.20 Zavrtimo stare kolute, 2. oddaja 23.50 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 0.20 EP v gimnastiki: (M) ekipno
AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Umor, je napisala 11.05 Avstrija danes 11.35 Avstrija danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Alpe Donava Jadran 13.40 Umor, je napisala 14.26 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Derrick 21.20 Odprtje dunajskega festivala 22.40 čas v sliki 23.05 Sodobni časi 23.35 Newyorske skrajnosti 0.05 Emotion 0.36 Lokomotiva -Kako je železnica spremenila svet 1.20 Angel iz druge roke, ameriški film
TELE-TV KRANJ
RŽIRI
LOKA TV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Scena, glasbena oddaja 21.30 EPP blok 21.35 Izmenjava programov LTV... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
18.50 Utrip občine Železniki 19.00 Serijski film 20.00 Povabljen pred mikrofon - intervju ob 50 letnici kovinarstva v Železnikih
ATM TV KR. GORA
5.30 Prva jutranja kronika RA SLove-nlje 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narod-no-zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.15 Novice 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne v živo 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.25 Kuharske dobrote rgl 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.46 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.16 in 19.15 Novice 18.16 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer -Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit
KANALA
8.00 TV prodaja 8.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Predstavitev izdelkov 10.45 Videostrani 15.50 Spot tedna 15.55 TV prodaja 16.15 Risanka, ponovitev 16.45 Pot flamingov, ponovitev 5. dela 17.40 TV prodaja 18.00 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 CNN poroča 19.30 Risanka 20.00 Dežurna lakarna, 5. del španske humoristične nanizanke 20.30 On ve, da si sama, ameriška grozljivka 22.06 Splošna praksa, ponovitev 23.00 S srcem na divjem zahodu, ponovitev ameriškega filma 0.40 TV prodaja 1.00 Spot tedna 1.05 CNN poroča
POPTV
10.00 Santa Barbara, ponovitev na daljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev nanizanke 13.00 Med prijatelji, ponovitev oddaje o narodnozabavni glasbi 14.00 Naš dom, ameriška komedija 15.30 Obraz tedna, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Srce na nitki, nanizanka 18.00 Brisco County jr., nanizanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 Odpadnik, nanizanka 23.00 Damien - Slabo znamenje 2, film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev
... Videostrani 18.46 Test slika 19.55 TV napovedaik 19.00 EPP blok - 1 19.06 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 219. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Jure Šink, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Ansambel Planika 20.30 Minute za upokojence - sodeluje: direktor ZPIZ Vinko Šimnovec, voditeljica: Branka Jurhar, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila 219. 21.25 EPP blok -3 21.30 Večer z dr. Susmanom 22.30 Elena z vami, gostja: Helena Blagne 23.10 Sendi Zupane v avto moto baru Šenčur 23.40 Rave - party v Radovljici 00.28 Poročila 219. 00.29 Z vami smo bili... nasvidenje 00.30 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.31 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561
Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Triičain 95 Mhz iz Kovorja.
študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ue kasneje bomo izbirali recept tedna, v akcijo se je vključila Vila Bistrica. Nekaj pred četrto popoldne pa bo teklo glasovanje za Gorenjca meseca. Lahko boste sodelovali v mini kinu kvizu, se sečali z novostmi na štirih koleish, intenzivno uporabili možganske zavoje v kvizu TRŠ in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Pa ne pozabite: ob 13.40 bo na sporedu ponovitev 4. lekcije tečaja nemščine.
R TRIGLAV
RADIO TRIGLAV V HOTELU JELOVICA NA BLEDU POD GESLOM "NAJ BO DOBRO - BOLJŠE" 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porod nišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Jelovica škofja Loka 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Naj bo dobro - boljše 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Naj bo dobro boljše 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan
RŽIRI
LOKATV
20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.00 EPP blok 21.05 Robi gre na olimpiado, portret invalidnega športnika ... Videostrani
TV ŽELEZNIKI
HTV 1
7.16 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Slikarstvo 10.20 Gostje v studiu 10.30 Kanada 11.00 Lepote čabarskega področja 11-30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.46 Car-touche. francoski film 14.35 Otroški program: Zgodba o glasbenem instrumentu 14.40 Mladi Robin Hood, otroška nanizanka 15.05 Poročila 15.10 Združene države Amerike, ponovitev 15.40 Lepote čabarskega področja 16.16 Otroški program 16.45 Hrvaška danes 17.45 Knstal-no cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Ruska mafija, dokumentarec 21.10 Zeljka Ogresta in gostje 22.10 Dnevnik 22.30 Slika na sliko 23.00 Triler 0.00 Poročila
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Lepo je biti muzi-kant s citrarko Danico Butinar (ponovitev) 18.43 Prvomajsko srečanje na Pristavi 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program-Deutsche Welle 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Penos seje mestnega sveta MOL ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani
RA KRANJ
KINO
R OGNJIŠČE
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.06 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik
Žneva 15.00 Pop. Inf. oddaja 16.06 estitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.16 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program
TV 3
8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Otroški in mladinski program: Vdihni globoko, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Pot v Avonleo, ponovitev 29. dela 11.50 Zdravje na tri, ponovitev 12.50 Družinski studio, ponovitev 14.00 TV tribuna, ponovitev 15.00 TV Prodaja 15.30 Dobro jutro, Slovenija, izbor 16.00 Otroški in mladinski program 18.00 Feniks, 18. del 19.00 Dnevnik 19.30 TV prodaja 20.00 Sedmi novčič, film 21.46 Dom in svet 22.15 Pot v Avonleo, 30. del 22.45 Feniks, ponovitev 18. dela
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Ziri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje veak dan od 20.30 do 21. ure. -19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja *v živo iz TV studia ... Brez komentarja
ATM TV KR. GORA
... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik18.16 EPP blok 18.18 Prvi glas Gorenjske, 2. del (ponovi tev) 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani
5.30 Prva jutranja kronika RA SLove-nija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbi rate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 12.30 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.15Novice 7.00 Servisne informacije 7.00 Hor oskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi taksno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D.J. program 15.15 RGL komentira In obvešča 16.45 SPoznajmo se... 16.00 črna kronika 16.15 Evropa v enem tednu 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Arturjev ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut PogačniK 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra
R OGNJIŠČE
TV ŠIŠKA
m en amor krim MANEKENKA IN DETEKTIV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA ?me?5révET IGRAČ ob 20.30 un ŽELEZNIKI amer. akcij, drama ZADNJI DNEVI ob 20.30 uri
HTV 1
7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.06 Izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.40 Mož z zlato roko. ameriški film 14.36 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobra ževalni program 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.46 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Aplavz, prosim, glasbena oddaja
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
KINO
5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop inf oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa poj dem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program
BLED amer zgod film JEZUS ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer ns SVET IGRAČ ob 20 30 uri. amer. film ZADNJI DNEVI ob 20.30 ur. CERKLJE amer. trill SEDEM ob 20. uri
PAGLAVCI IN FRCAFELE
LITERARNA DELAVNICA
USPEŠEN UČENEC
čevlji očiščeni, obleka oprana... Naslednjega dne so jadralno letalo tako rekoč nesli na dva kilometra oddaljeno vojaško letališče... Z veseljem in ponosom se spominjam tistega časa in dobro se mi zdi, da je prav 6. junij, dan, ko sem opravil prvi polet za zlato značko jadralnega pilota, v naši novi državi tudi dan letalstva."
Pilot Silvo
O pilotu Silvu Orožimu iz Radovljice ste v našem časopisu že marsikaj zanimivega prebrali. Naj dodamo še to, da je bil dolga leta pilot velikih potniških letal, zdaj pa ga Radovljičani in okoličani poznajo po akrobacijah, ki jih počne nad njihovimi glavami v malo manjših letalih, po letalski šoli Sokolje gnezdo in še po čem. Ker je vse njegovo življenje povezano z letali, ni čudno, da se je kot enega najprijetnejših dogodkov v svojem življenju spomnil dogodka, povezanega z letenjem. To je njegov prvi prelet prek tristo metrov z jadralnim letalom Lastovka. "Bilo je šestega junija leta 1962, ko sem zjutraj iznad letališča v Lescah z jadralnim letalom Weihe (lastovka po naše) poletel proti Bosni. Polet, ki je trajal 7 ur in 35 minut, je bil dolg več kot 300 kilometrov in je bil za tiste čase zares velik podvig. Mislil sem pristati v Osijeku, pa sem zaradi slabih vremenskih razmer polet zaključil v majhni bosanski vasici Zlosela na Kupreškem polju. Vaščani so me gledali, kot da bi med njimi pristal kozmonavt. Hodili so okoli letala in me spraševali, kje ima motor... Potem pa so me tako ljubeznivo in gostoljubno sprejeli medse, da mi je še danes lepo, ko se spomnim nanje. Pogostili so me, tisto noč sem prav gotovo spal v najboljši postelji v vasi. In ko sem se zjutraj zbudil, so bili moji
REKLI SO REKLI SO  REKLI SO
Izvenšolske dejavnosti
Vodice, 4. maja • Šola je pomembna, vendar našo mladino poleg učenja zanima še marsikaj drugega. V prostem času pridejo na vrsto stvari, k! jih počnejo najraje.
Minam Kristan, osnovnošolka: "Moja največja ljubezen je ples. Zdaj že dve leti plešem pri klubu Bolero, pa tudi nastopila sem že na državnem in mednarodnem prvenstvu. Poleg tega tudi kolesarim in rolam."
Laura Ciperle, onovnošolka: "V prostem času rada berem, se rolam in tudi učim se. Imam pa eno veliko željo - rada bi igrala odbojko in mislim, da tudi bom. Samo ne vem še, pri katerem klubu."
Gorazd Rozman, študent: "Kadar imam čas, igram na kitaro pri novi skupini, ki pa še nima svojega imena. Mogoče bo Skupina pod odrom. Kitaro igram že približno šest let, naučil pa me je učitelj v osnovni šoli. Letos sem se priključil tudi Vodiški godbi."
Peter Černivec, osnovnošolec: "Največkrat igram košarko, včasih sem jo tudi treniral. Pred kratkim pa sem dobil rolerje, ki jih tudi velikokrat obujem. Pa učim se seveda." • M. Kubelj
VASA POSTA
Kljub prvomajskim počitnicam se vas Je tudi minuli teden nekaj oglasilo s svojimi prispevki. Ana in Eva Bandelj, Darja AUč, Katarina Krmelj Jožica Kržišnlk, Tomaž Bernik in Mojca Langerhoíc z osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka so pod vodstvom mentorice Olge Volčič pisali o zelenem Juriju. Primož Čebutj, Patriota Šenk in Katja Sluga iz osnovne šole Olševek pa pred kolesarskimi izpiti pišejo o takšnih in drugačnih dogodivščinah na dveh kolesih. Tudi PRIMOŽ ČEBULJ iz 3. razreda olševske šole komaj čaka, da bo dobil izpit. Mi pa ga za njegov zapis nagrajujemo z izletom! Pisale so nam tudi mlade novinarke in mentorice glasila Stezice iz osnovne šole Bistrica pri Tržiču in nam poslale letošnje glasilo.
Pripravljamo se na kolesarski izpit
S kolesom sem se začel voziti, ko sem bil še čisto majhen. Moje prvo kolo je imelo tri kolesa. Bilo je rdeče barve. Kot sem rasel jaz, so bila večja tudi kolesa. V lanskih poletnih počitnicah pa sem dobil pravo moško kolo. je črne barve z zelenimi napisi. Ima osemnajst prestav in vso dodatno opremo. Zelo rad se vozim z njim, nerodno je le to, da smem na cesto le v spremstvu odraslih. Zato sem se odločil, da v tretjem razredu opravim kolesarski izpit.
S tečajem smo začeli prvega aprila. S pomočjo učitelja smo začeli spoznavati prometne znake in predpise. Naše znanje smo preizkušali s testi. Dobili smo tudi majice s črko L, da smemo priti s L·lesom v šolo, čeprav še nimamo izpita. Po končanem teoretičnem delu bomo začeli z učenjem vožnje. Komaj čakam, da dobim izpit.
• Primož Čebulj, 3. razred OŠ Olševek
Prometna nesreča
Nekoč sem videla prometno nesrečo. Na križišču sta trčila dva avtomobila. Bila sta zelo razbita. Prišli so reševalci in policaji. Strah me je takih prometnih nesreč. Takšno nesrečo je imela tudi moja mamica. Bilo mi je zelo hudo. Vsem voznikom želim, da bi bolj pazili na cesti, predvsem na nas, otroke. • Patrícia Šenk, 1. r. OŠ Olševek
Na Jurjevo (24. aprila)
Jurjevo praznujemo še danes na Slovenskem. Ker v tem času ozeleni narava, je jurjevo tudi važen pastirski praznik. Na Slovenskem je ime Jurij v različnih oblikah izpričano od 9. stoletja naprej. Jurij je bil vojščak višjega rodu, doma v
Sobotna raglja in Gorenjski glas sta pripravila super nagradno igro: Štirim, ki nam boste skupaj a tem kuponom poslali predlog z* RaglJIno rubriko "Dolga pot v Solo", bomo rezervirali sedež v Glasovem Izletniškem avtobusu zadnji majski torek. 20. mala. ko bomo obiskali Muljavo In Dolenjske Toplica. Rubriko "Dolga pot v šolo" bržčas že poznate - če ne, jo »poznajte spet v soboto, med &.03 in 9.30 uro, ko Je na prvem programu Rad\a Slovenija na
sporedu Sobotna raglja. Napišite nam na kratko o sošolkah in sošolcih, ki imajo do šole dolgo, res dolgo, najdaljšo, najtežjo, najnapor-nejšo pot - nekaj vrstic o poti, ime, priimek in naslov sošolca, ki mora dolgo pot dvakrat dnevno prehoditi. V Sobotni raglji bodo ob koncu leta napravili lestvico slovenskih šolarjev z najdaljšo potjo do šole, sproti pa bomo vse rekorderje predstavljali v Sobotni raglji in v Gorenjskem glasu.
NAGRADNI KUPON:
Kupon poSHJam (Ime, priimek in naslov):
Izpolnjen kupon In tvoj predlog za rubriko "Dolga pot v Solo" poSIJI čimprej na RADIO SLOVENIJA - SOBOTNA RAGLJA, Tavčarjeva 17, 1550 LJubljana. Izmed prispelih kuponov bo Tanja Pirš, urednica oddaje, nagrajence določila to soboto, 11. maja, ko Sobotna raglja gostuje v LESAH pri Tržiču.
Kapadociji, pod Dioklecijanom pa je umrl mučeniške smrti. Njegov grob je v palestins-kemm mestu Lydda (Diospo-lis). Vse drugo o njem je spletla legenda. Njegov znameniti boj z zmajem se pojavi šele v 11. stoletju. K njegovi priljubljenosti je gotovo pripomoglo njegovo junaštvo, zato je razumljivo, da si ga je viteštvo izvolilo za svoj vzor in zavetnika, in da je postal tudi zavetnik mnogih dežel in mest. Popularen je postal tudi zaradi križarskih vojsk. Sveti Jurij, ki mu je posvečena tudi kapela na Ljubljanskem gradu, je zaščitnik (patron) mesta Ljubljane. Na Slovenskem je bil sveti Jurij zelo v čislih, njegovo čaščenje pa je bilo razširjeno zlasti na vzhodu. Vse to kaže, da je najbrž nadomestil med Slovani neko pomembno pomladansko božanstvo. Pomladno boštvo je imelo nalogo ozeleniti travo, da je mogla živina spet na pašo in da so posevki spet oživeli. In tako nam postanejo razumljive nekatere šege in navade, ki proslavljajo mlado zelenje z mladim soncem vred in začetek paše. • Jožica Kržišnik, 5.a, OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Zeleni Jurij
Zeleni Jurij
pomlad v deželo je prinesel, rožic lepih nam natresel, drevje v listje se odelo, vse je o pomladi pelo.
Zeleni Jurij, ko zreš na polje, kmet postal je dobre volje, vse hiti, sadi in grabi, cepi drevje, žaga, lomi, vrt gnoji, da jesen mu obrodi.
Jurjevo je dan veselja, tudi trta naj rodi, vse poganja in kali, se pomladi veseli.
Na Jurjevo se veselimo, saj pregnali smo to zimo, zemlja se ogrela je, da sprejme seme vase vse.
• Mojca Laneerholc, OŠ Peter Kavčič, Škofja Loka
Porotniki so si vzeli počitnice
Danes na strani, prepovedani za odrasle, manjka rubrika Mladinska porota. To ne pomeni, da smo jo ukinili, in da na svoja vprašanja in probleme ne boste več dobili odgovorov svojih vrstnikov.'Pomeni le, da so si porotniki tokrat vzeli prvomajski "kolektivni dopust", in da bodo prihodnji teden spet na voljo za vse vaše dvome. Na odgovore zdaj čakata Igor, ki ima težave pri sklepanju prijateljstev, in Monika, ki jo pesti strah pred maturo.
Šah kot možganska telovadba
Četrtošolec Domen Žlebir, učenec osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah, sodi med tiste šolarje, ki po šolskem uspehu sicer niso v samem vrhu, pač pa povsem nepričakovano zablestno na kakem drugem področju. Domen se izkazuje na šahovskih poljih. Šahira dve leti, od drugega razreda je tudi v šolskem šahovskem krožku, s katerim se udeležuje šolskih, občinskih, medobčinskih in državnih tekmovanj. Je najmlajši član desetčlanskega moštva in drugi najboljši, premaga ga samo kolega osmošolec.
Kako si začel šahirati?
"Naučil me je ata. Z njim tudi zdaj veliko šahirava, ko smo v šoli za letos s šahovskim krožkom že končali. V drugem razredu sem se potem vpisal v krožek, da bi se še kaj več naučil. V krožku nas je letos deset, naš mentor pa je šahovski mojster Brane Deželak."
Kako potekajo srečanja šahovskega krožka?
"Najprej se kako uro učimo: poteze, mate, načrtovanje cele igre, potem pa pol ure igramo."
Koliko šahovskih potez domisliš vnaprej? V kolikih si sposoben matirati nasprotnika?
"Mislim za kake štiri poteze naprej. V tolikih lahko dosežem tudi mat. Najhitreje sem doslej zmagal v štirih potezah, ko smo lani tekmovali na republiški ravni."
Kakšne rezultate si dosegel na letošnjih tekmovanjih?
"S krožkom se udeležujemo občinskih, gorenjskih in državnih tekmovanj. Letos sem bil na občinskem tretji, na gorenjskem pa četrti, na državnega pa se tokrat nisem uvrstil."
S kakšnimi nasprotniki igraš?
"V krožku igramo drug z drugim, tudi z mentorjem Branetom sem že igral. Z njim sem remiziral, to je največ, kar sem dosegel. Na tekmovanjih je veliko dobrih nasprotnikov. Primerjam se z enako starim šahistom z os-
novne šole Lucij an Seljak: z njim sva si po znanju skoraj enaka. Sicer pa je zdaj, ko ni več krožka, težko dobiti dobrega soigralca. Šah pogrešam, zato grem k atu, da odigrava kakšno igro. Zdaj sem že kar dober, a se še vedno zgodi, da me premaga. Odvisno od tega, kakšen dan imam."
Zaradi česa te je pritegnil ravno šah? Kaj bi rad na tem področju dosegel?
"Ne vem, zdi se mi zanimiva igra. Sicer pa bi se rad pri šahu še veliko naučil.
"Kako ti gre v šoli? S čim se poleg šaha Še ukvarjaš?
"Po uspehu sem pravdober. Hodim pa še k računalniškemu krožku in rad hodim v hribe, čeprav se v planinski krožek še nisem vpisal. "
FILMSKA NAGRADNA UGANKA
Dvanajst opic
Do leta 2035 neznani virus je pred desetletji uničil 99 odstotkov človeške populacije. Da bi ugotovili vzroke smrtonosne bolezni in poskusili najti zdravilo zanjo, pošlje skupina preživelih znanstvenikov na nevarno pot v preteklost' prostovoljca", zapornika Jamesa Cola. Znajde se v letu 1996, kjer pa ga zaradi njegovih apokaliptičnih svaril spoznajo za norega in vtaknejo v psihiatrično bolnišnico. Tam pristane v družbi še enega oznanjevalca konca sveta, Jeffreya Goinsa, ki je vodja fantomske organizacije ekoter-oristov Armada 12 opic. Cole iz zavoda pobegne in pri tem ugrabi zdravnico dr. Reilleyjevo, ki pa kmalu začne verjeti rtiracnim napovedim popotnika iz prihodnosti.
Futuristični triller Dvanajst opic je režiral Terrv Gilliam, med igralci pa najdemo tudi trenutno najbolj "vroča' hollywoodska zvezdnika. V tokratni nagradni uganki vas sprašujemo po njunih imenih. Napišite jih na dopisnico in do konca tedna pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 4000 Kranj (za filmsko nagradno uganko). Tudi tokrat bomo izžrebali štiri dopisnice in nagrajencem poslali brezplačne vstopnice za katerokoli od filmskih predstav v eni od kino dvoran Kinopodjetja Kranj v Kranju, Tržiču ali na Jesenicah.
Med odgovori na prejšnjo nagradno uçanko (glavni igralci v filmu Jade so David Caruso, Linaa Fiorentino, Chazz Palmintieri) pa smo izžrebali naslednja imena: Jana Berguš, C. Alojza Travna 3 a, 4270 Jesenice, Štefka Tršan, Valburga 42 a, 1216 Smlednik, Jan Križaj, Alpska 61, 4248 Lesce in Slavko Marčen, Gorenjskega odreda 14, 4000 Kranj, čestitamo!
(MmMcJM^GLAS
za vaŠ stik z gorenjskim trgom
, 7. maja 1996
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
BORZNI GRAFIKONI    Poslovni klub Vila Bistrica
Aprilski pregled investicij v vrednostne papirje, uvrščene v borzni kotaciji A in B na Ljubljanski borzi, smo pripravili na že običajen način. Prikazali smo izračunane donose za posamezne delnice. Pri izračunavanju donosov nismo upoštevali porasta drobno prodajnih cen, v aprilu je ta znašal 1,2 odstotka, ter bančnih in borznih provizij. Podatke o ceni posameznega vrednostnega papirja smo črpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana. Tudi v aprilskem pregledu investicij smo v grafičnih prikazih izpustili zmagovalce in poražence na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev. Lastniki nakupnih bonov blagajniških zapisov BS četrte izdaje so sicer izgubili 27,36 odstotka kapitala, lastniki tretje izdaje pa 11,38 odstotka.
Slovenski borzni indeks je od 1. aprila, ko je bila njegova vrednost 1273,85 indeksnih točk, do torka, 30. aprila, padel na 1077,67 indeksnih točk. V tem obdobju je torej izgubil 196,18 indeksnih točk, kar pomeni, da je padel za - 15,40 odstotka.
Se največje kapitalske donose so v aprilu dosegli lastniki naslednjih delnic: prednostnih, Hipotekarne banke Brežice, 7,69-odstotni donos, SKB banke, 5,78-odstotni donos, Pro-banke, 4,81-odstotni donos, Komercialne banke Triglav, 3,59-odstotni donos, z delnicami Term Čatež, 1,30-odstotni donos ter z delnicmai Nike, 1,25-odstotni donos. V aprilu so bili padci tečajev delnic, povezanih s poslovnim sistemom Dadas, kar obilni. Največji padec so doživele delnice Dadasa, -65,96 odstotka, Primofina, -46,69 odstotka, Mladinske knjige^ Založbe, -38,32 odstotka in Finmedie, - 34,63 odstotka.
R.S.
APRILSKI ZMAGOVALCI
10 00*/. 8 00%
6 00% 4 0O%
2 00% 0 00%
J 7.69%					
L	■	5.78%			
1	È	.j	m	4.81% ■■i	
	1		1	iS m	1.25% ■■■
HBP SKBR PRB k BI' T<R SIKU VIPP
APRILSKI PORAŽENCI
Tržič, maja - V Tržiču ustanavljajo poslovni klub Vila Bistrica, že ime pove, kje bo imel sedež, med člane pa so povabljeni managerji in podjetniki iz Tržiča.
Tržiški direktorji so se že doslej sestajali, decembra lani pa so se odločili, da ustanovijo poslovni klub. Iniciativni odbor ie prejel ponudbo Vile Bistrica, ki ponuja svoje prostore in storitve za sedež kluba. Sestavili so pravila delovanja poslovnega kluba in zdaj zbirajo prijave članov. Pričakujejo prijave vodilnih managerjev družb, bank, zavarovalnic, organizacij in ustanov ter uveljavljenih posameznikov iz poslovnega, družbenega, političnega, ekonomskega, provosodnega, odvetniškega, zdravstvenega, kulturnega, izobraževalnega, podjetniškega m drugih področij.
Slovenska praksa odnosov z javnostmi
Kranj, maja - Ameriška založba Lawrence Erlbaum Associates je pred kratkim izdala knjigo "Mednarodni odnosi z
{avnostmi: primerjalna analiza". Za nas je posebej zanimiva, :er je eno osrednjih poglavij posvečeno slovenski praksi odnosov z javnostmi.
Prvi del knjige je teoretičen, drugi del pa je posvečen praksi in vsebuje prispevke iz štirinajstih držav in regij. V tretjem delu pa avtorji razmišljajo predvsem o izobraževanju na področju mednarodnih odnosov z javnostmi.
Avtorji poglavja o slovenskih izkušnjah so Dejan Verčič, direktor ljubljanskega PR Inštituta in ameriška znanstvenika Larissa in James Grunig. Pravijo, da na dolgi rok najbolje delujejo dvosmerni simetrični odnosi z javnostmi, ki jih dopolnjujejo tudi drugi modeli. Poudarjajo pa potrebo, da so praktiki odnosov z javnostmi zastopani v vodstvu in razpolagajo z vsemi ključnimi informacijami ter tudi sami lahko nastopajo kot managerji.
Kmečka družba zadovoljna z nakupi
Kranj, maja - Pri Kmečki družbi so zadovoljni z dosedanjimi nakupi delnic podjetij, doslej so porabili približno petino certifikatskega kapitala.
Na zadnji, peti dražbi sklada za razvoj je Kmečka družba kupila deset paketov delnic, posebej so zadovoljni z nakupi delnic vinske kleti Jeruzalem iz Ormoža, Dnevnika iz Ljubljane in Radenske iz Radencev. Po najvišji ceni je bil kupljen paket delnic Dnevnika in sicer 8 odstotkov nad izklicno ceno.
Kmečka družba je doslej kupila še pakete delnic naslednjih podjetij: Celjske mesnice, Jeruzalem Ormož - Kmetijstvo, Živilska industrija Fructal, Cetis Celje, Hotel Slon Ljubljana, Luka Koper in Minerva Žalec.
Kmečka družba je doslej zbrala več kot 23 milijard tolarjev certifikatskega kapitala, do septembra certifikate še zbira v Kmečkem skladu 4. Za pakete delnice podjetij je doslej porabila približno 20 odstotkov zbranih certifikatov.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAKUFNI/HtODAlNl	NAKUPNI/HIODAJNI	1 NAKITN1/W00AJN1
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 ITL
A BANKA (Kranj.Tržič) M.70
AVAL Bled 89,30
AVAL Kranjska gora 89,00
BANKA CREDITANSALT d.d. L| 89,40
EROS (Stari Mayr), Kranj 89,30
GEOSS Medvode 89,40
GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,30
HRANILNICA LON, d d.Kranl 89,50
HKS Vlgred Medvode 89,00
HIDA-tržnlca Ljubl|ana 89.50
HRAM ROŽICE Mengei 89,40
ILIRIKA Jesenice 89.00
INVEST Škofje Loka 89,50
LEMA Kranj 89.40
MIKELStraHice 89.30
NEPOS (Skorja Loka, Trata) 89,50 NOVA LB Kamni, Medvode, Sk. Loka 89,50
PBS d.d. (na vseh poštah) 88,00
ROBSON Mengei 89.20
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 89.40
SKB (Kran), Radovljica, Sk. Loka) 88.70
SLOVENIJATURIST Boh Bistrica 89,40
SLOVENIJATURIST Jesenice 88,60
ŠUM Kranj 89,40 TALONi* postajaTtsta&Lokt,Zg.Bltn|i 89,40
TENTOURS Domžale TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk UBK d.d. šk. Loka WILFAN Kran|
WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN TrUc
POVPREČNI TEČAJ
89,20 89,50 89,20 89,40 89,40 89,50 89,21
90,10 89,80 89,90 90,40 89,60 89.70 90,20 89.90 90,30 89.75 90,00 90.00 89.85 89,80 89,90 89.70 90,40 90.20 90.00 89,79 91.50
89.90 89,70 89.70 90,20 89,90 90,50 89,70 89,80 89,70 90.00
12,49 12,65 12,60 12.60 12,60 12,64 12,30 12.65 12,50 12,65 12,65 12,50 12.65 12,64 12,63 12.65 12,59 11,80 12.65 12,67 12,50 12,64 12,50 12,64 12,67 12.60 12.62 12,58 12,65 12,66 12.68 12.58
12.80
12,78
12,78
12,90
12,75
12,73
12,82
12,75
12,80
12.73
12,75
12.78
12.73
12.72
12,70
12.72
12.97
12.80
12,85
12,77
13.05
12,78 12.73 12.74 12,80 12.73 12.92 12.73 12,72 12.73 12.79
8.55
8.50
8,65
8.50
8.60
8.70
8.45
8,65
8,60
8.68
8,68
8.60
6,75
8,70
8,70
8,75
8,65
7.30
8,65
8,70
8.50
8,70
8,60
8,70
8,75
8.70
8.70
8.65
8,73
8,70
8,75
8.64
9,10
8,95
8.95
9.00
8,75
8,90
9,16
8,90
8,90 8.85 8.94 9,10 8.95 8,90 9,96 8,90 9,22 8,98 8,90 8.90 6.93
9,10 8,90 8,90 9,10 8,85 9.00 8,90 8,90 8.85 8.96
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 12,60 totarjev
Podatke za tečajnico nam s sprememb menjalniških toča
Podatke za tečajnico nam sporočalo men|alnlce, ki al prldrzu|e|o WjfJ"* " ijev glede na ponudbo In povpraievanje po tuJjnrajgg
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE
Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Marina Portorož. RD, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel: 125-10-14, 125-70-56, 126-31-98, 126-32-34 Druga odkupna mesta: Andotehna Ribnica 061/862-222, Infico Kranj 064/212-167, Fiba Koper 066/37-014,
Hranilnica Val Izola 066/62-720. V kratkem bomo imeli odkupna mesta tudi v drugih krajih Slovenije, tudi na celotnem Gorenjskem!
Konferenca Ljubljanske borze
Kranj, maja - Ljubljanska borza bo tradicionalno 13. konferenco pripravila od 19. do 21. maja v kongresnem centru Bernardin v Portorožu.
Konferenca se bo začela v nedeljo, 19. maja, nato pa bo potekala še v ponedeljek in torek. V nedeljo popolne bo konferenco odprl direktor borze Draško Veselinovič, ki bo podelil nagrade delniškim družbam za kakovostno obveščanje delničarjev. O privatizaciji bo govoril dr. Edo Pirkmajer, o preobrazbi gospodarstva Uroš Korže in makroenomskih razmerah dr. Janez Potočnik. Tudi naslednje dni bo sodelovalo nekaj zanimivih sogovornikov, med širšimi temami velja omeniti reformo pokojninskega sistema, o kateri bo spregovoril Tone Rop, o politiki dividend bo spregovoril dr. Dušan Mramor.
PRODAJNI CENTER STARI DVOR 'i_škofja Loka, Kidričev« 2*. tel.: 634 - d00	
MOŠKO GORSKO KOLO ROG, 18 prestav z opremo 26.990,00	AVTOM08/LSKA PRIKOLICA AMIGO A5, NOSILNOST 600 kg 90.750,00
VRTNA KOSILNICA GUTBROD 3,5 KM - 51 cm 1 26.906,00	PRALNI APARAT PAVARINI 8.100 29.090,90
HLADILNA TORBA 25 1 3.343,20	SENČNIK BOMBAŽ DELJIV, Z NAGIBOM 3.276,00
VRTNI STOL 999,00	ZEMLJA ZA ROŽE UNIVERZALNA - 50 I 886,80
BREZŽIČNI LIKALNIK MOULINEX 14.981,00	I BTV VOYAGER 51 cm ekran, teletekst 49.303,00
.....CENE SO ZA GOTOVINO!___	
HÉléífiGI VRTNE MjTjj	ÜTOU. ttŽALNIKI, ROSTIU...!
™ kovinOtehna	NEMOGOČE JE MOGOČE!!!
Evropska konkurečnost
Kranj, maja - Društvo ekonomistov Celje bo pripravilo posvetovanje o uveljavljanju tržnega gospodarstva pri nas, ki bo maja potekalo v Celju.
Letošnje posvetovanja so naslovili "Kako je Slovenja pripravljena na evropsko in svetovno konkuenčnost", saj bodo pozornost namenili vključevanju Slovenije v EU. Uvodoma bosta aktualne gospodarske razmere osvetlila minister za gospodarstvo Metod Dragonja in predsednik GZS Jožko Čuk. Nato pa bodo pripravili tri sklope razprav in sicer o prenovi poslovnih procesov, o sodobnem managementu in o obvladovanju ekonimike podjetja.
Sejem vina v Zagrebu
Kranj, maja - Zagrebški vele-sejem bo od 8. do 12. maja priredil drugi mednarodni sejem vina in opreme za vino-graništvo in vinarstvo.
Pričakujejo več kot 200 domačih in tujih razstavljal-cev, ki se bodo predstavili na 2.800 kvadratnih metrih razstavnih prostorov. Ker je se-jem izrazito poslovno naravnan, pričakujejo približno 2 tisoč poslovnežev, pripravili bodo tudi nekaj posvetov
JAKA PLATIŠA 13 KRANJ, Tel.:326-995
0
—i i—
SEJEM INFORMATIKA
7.-10.5.1996
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
LJUBUANSKI SEJEM
T
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Semenarna praznuje 90-letnico
Dvainpolkratno povečanje izvoza do leta 2000
V prihodnje želi uveljaviti standarde ISO 9001 in lastne blagovne znamke.
Ljubljana - Začetki današnje Semenarne segajo v leto 1906, ko je Maks Sever odprl v Ljubljani prvi trgovino s semenom na drobno. Z uspešnim trgovanjem (kasneje v družabništvu z Josipom Urbančičem) je izrinil iz Ljubljane avstrijsko in madžarsko konkurenco, ustanovil podružnice v Zagrebu, Trstu in Beogradu in začel širiti ime podjetja Sever & Comp. tudi zunaj naše dežele, po vsej Evropi in v Ameriki, kjer so še posebej cenili njegove suhe gobe. Po drugi svetovni vojni je Severjevo podjetje postalo državno podjetje, ki se mu je potlej pridružilo Še več drugih semenarskih podjetij in obratov. Večkrat se je reorganiziralo, nazadnje lani, ko se je preoblikovalo v delniško družbo, ki je v večinski lasti zaposlenih.
Semenarna, ki se ukvarja predvsem s pridelavo in prodajo semen in sadik, deloma pa tudi s proizvodnjo krmnih žit in hrane za male živali, želi postati uspešno vodilno slovensko semenarsko podjetje, organizirano po evropskih standardih in s pomembnim deležem izvoza, ki naj bi bil leta 2000 že dvainpolkrat večji od sedanjega. V semenarstvu bo razvijala lastne žlahtniteljske programe pri žitih, krmnih rastlinah in vrtninah ter vlagala v širitev zmogljivosti za dodelavo in skladiščenje semena in sadik. Načrtuje tudi uveljavitev standardov ISO 9001 in lastnih blagovnih znamk, povečanje tržnih deležev na domačem trgu in razvijanje mreže vrtnih centrov.
Na trgu se za zdaj pojavlja s petimi lastnimi blagovnimi znamkami. Kalia obsega semena vrtnin in cvetlic, sadike, cvetlične čebulice in gomolje ter vrtno orodje, Valentin izbrana semena najboljših vrtnin in najlepših cvetlic, Perun semena poljščin in semenski krompir, Dar zrnati merkantil in dodatno živinsko krmo, Bonami pa hrano za pse, mačke, ptice in glodalce, kletke in opremo, akvaristiko in teraristiko, kozmetiko ter drobno opremo in posipe za male živali. • CZ.
PAŠA SE JE ZAČELA - Čeprav je bilo med prvomajskimi prazniki muhasto vreme, se je za kratek čas le toliko osušilo, da so prvi živinorejci na nižinskih območjih Gorenjske že spustili živino na pašnike v bližino kmetij. (Naš posnetek je z Zabretove kmetije v Bobovku pri Kranju.) Na višjeleieče hribovske pašnike jo bodo lahko odgnali šele čez približno en mesec, ko bo sonce že stopilo zadnje zaplate snega in "oživilo" travno rušo, ki je bila v minuli zimi kar dolgo skrita pod snežno odejo. Država bo tudi letos spodbujala organizirano planinsko pašo z različnimi premijami, ponekod pa jo bodo še dodatno pospeševali z denarjem iz občinskega proračuna. • CZ.
V kmetijsko gozdarski zadrugi Sava Lesce
Zakupnine bodo poslabšale rezultate
Če bo zadruga za posestvi Bled in Poljče morala plačevati skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (pretirano) zakupnino za zemljišča, bodo dodatni stroški močno obremenili poslovanje posestev in celotne zadruge.
Lesce - Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je po dveh letih negativnega poslovanja (predlani 1,5 milijona tolarjev in leto prej 12 milijonov tolarjev izgube) lansko poslovno leto sklenila z 83 milijona tolarjev dobička, ki ga je po sklepu nedavnega občnega zbora namenila za pokrivanje izgube iz prejšnjih let. Na ostanek dohodka so vplivali predvsem dobro poslovanje posestev Bled in Poljče, večji promet v zadružnih trgovinah in tudi i/guba v sadovnjaku Resje pri Podvinu. V zadrugi se bojijo, da bo letos poslovanje zaradi cenovnih nesorazmerij in plačevanja zakupnine za zemljišča na posestvu Poliče in Bled spet negativno.
Kot sta povedala novi predsednik zadruge, kmet Janez šebat iz Smokuča pri Žirovnici, in direktorica Duša Boštjančič, so jim Ljubljanske mlekarne, ki odkupujejo mleko z obeh posestev, 1. marca ukinile dodatek za koncentracijo prireje in odkupa. Na posestvih, ki sta lani redili skupaj povprečno 451 molznih krav, bodo izpad dohodka poskušali nadomestiti z večjo mlečnostjo, kar pa bo ob nesorazmerju med cenami kmetijskega reprodukcijskega materiala in odkupno ceno mleka tudi precej težko. Poslovanje jim bo še dodatno obremenila zakupnina, ki jo bodo za zakup državnih zemljišč bržkone morali plačevati državi oz. njenemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Koliko zemljišč (od skupno 400 hektarjev) bo ostalo v zadružni lasti in koliko jih bodo prenesli v sklad, za zdaj še ni znano, ker zadruga in sklad šele pripravljata razmejitev. Sadovnjak Resje je lani "pridelal" sedem milijonov tolarjev izgube. Razlog za negativno poslovanje je v tem, da približno polovica sadovnja-
Janez Šebat, predsednik zadruge: "Kmetje se premalo zavedajo pomena zadružništva. Nekateri še vedno menijo, da gre za kardeljanske zadruge, in ne vedo, da so zadruge kmetove in da skrbijo predvsem za pospeševanje gospodarskih koristi članov."
ka zaradi obnove nasada ni obrodila, izpada pa ob veliki konkurenčni ponudbi ni bilo mogoče nadomestiti z višjimi cenami sadja.
Kmetje nezadovoljni s plačilnimi roki
Zadruga je lani s kmetij odkupila dobrih sedem odstotkov več mleka kot predlani, živine pa približno enako. Ob tem, ko klavnica blejske Špecerije že tri leta ne odkupuje živine od zadruge, so edini odkupovalec
Duša Boštjančič, direktorica zadruge: "V zadrugi si želimo, da bi država sprejela predpise, ki bodo zadrugi omogočili prodajokmetovih izdelkov. Zdaj je tako, da lahko prodajamo njihov krompir, ne moremo pa skute, salam, sirov..."
Jeseniške mesnine (JEM), ki jo odkupujejo enkrat na mesec (vsako drugo sredo v mesecu), ob večji ponudbi pa po potrebi. Ker kmetje niso zadovoljni s plačilnim rokom, ki se zavleče tudi do dveh mesecev, je občni zbor dal nalogo upravnemu odboru, da se poskuša dogovoriti s klavnico za izboljšanje odkupnih pogojev, ki so še
f>osebej slabi za zasilno zak-ano živino.
Promet v zadružni trgovini v Lescah je bil lani 16 odstot-
Zadruga ima novo vodstvo
Člani zadruge so na nedavnem občnem zboru izvolili novo vodstvo. Na tajnem glasovanju so med dvema kandidatoma (in z možnostjo pripisa tretjega) za novega predsednika zadruge izvolili kmeta Janeza Šebata iz Smokuča, za podpredsednika pa mag. Antona Dolenca iz Vrbenj pri Radovljici V upravnem odboru so še: Katt Flajs iz Vrbenj, Edo Podpečan z Brezij, Marjan Praprotnik iz Ljubnega, Jože Gregori iz Podkorena, Franci Hlebanja iz Loga, Anton Berdajs iz Dvorske vasi in Vinko Toman z Brega pri Žirovnici. V nadzornem odboru so Jože Pezdirnik z Dovjega, Izidor Hlebanja iz Srednjega vrha in Janez Kunčič z Lancovega.
kov večji kot predlani, v Kranjski Gori pa za 11 odstotkov. Čeprav trgovini po mnenju predsednika in direktorice zadruge še ne poslujeta v enakih pogojih kot zasebne, jim počasi postajata konkurenčni. Občni zbor je zavezal vodstvozadruge, da letos še poveča promet trgovin in izboljša njuno konkurenčnost.
Člani plačujejo nižjo zakupnino
Leska zadruga ima 247 članov ali pet več kot ob ustanovitvi. Obvezni članski delež je bil na začetku 200 mark v ustrezni tolarski vrednosti, predlani pa so ga povečali na 400 mark. Ob tem, ko zadružna pravila članom ne določajo obsega poslovanja z zadrugo, jih približno tretjina z njo sploh ne sodeluje. In v čem so člani na boljšem od nečlanov? Zadruga bo ob morebitni uvedbi kontingentov za mleko (ali druge pridelke) najprej odkupila "blago" od članov. Člani zadruge plačujejo za zadružna zemljišča 30 odstotkov nižjo zakupnino, pri nakupu kmetijskega reprodukcijskega materiala v zadružni trgovini pa imajo možnost, da plačujejo z enomesečnim zamikom (brez obresti) oz. tedaj, ko dobijo denar za mleko ali druge pridelke. Zadruga je le svoje člane obvestila o možnostih za pridobitev državnih podpor. Nečlani plačujejo za vzdrževanje zbiralnic mleka za četrtino višje stroške.
V zadrugi je za nedoločen čas zaposlenih 41 ljudi in za določen čas sedem - skupno torej 48, kar je 31 manj kot prea petimi leti. Za nedoločen čas bodo zaposlovali šele potlej, ko bo znano, kakšna bo usoda njihovih posestev. Če bodo državi morali plačevati (pretirano) zakupnino, ne bodo vzdržali. • C Zaplotnik
GORENJSKA TELEVIZIJA
TELE-TV
Kranj
vuk dan od 19.00 do 23.00 ur* ob nodoljah od 9.00 do 14.00 uro
Dopustniška pravila za psa
Floki gre na dopust
M-KŽK
SUPER CENE od 4.05. do 15. 05.
-20%
ZAŠČITNA SREDSTVA IN QNOJIIA PLANTILA, UNICHEM
SPOMLADANSKA RESA 350,00 SIT
SLOVENKA 90,00 SIT
VABIMO VAS V NAŠE CVETLIČARNE: $ AURA.     na Zlatem polju tel.:212-737 $
$ MAJA na Planini $ PINO     v Stražišču
tel.:325-787 tel.:311-600
Približuje se čas dopustov. Če ste se odločili, da gre z vami tudi vaš štirinožni hišni ljubljenec (recimo mu Floki), je dobro, da tudi zanj pripravite "dopustniški seznam'* potrebnih stvari in "prtljago". Vsaj v Društvu za odgovoren odnos do malih živali priporočajo tako!
* Če potujete v tujino, se vsaj en mesec pred začetkom dopusta pozanimajte za potrebna cepljenja, ki veljajo v tisti državi. Informacije dobite na konzulatih ali v Avto moto zvezi Slovenije.
* Vzemite s sabo mednarodni certifikat o cepljenju in pasjo potovalno lekarno.
* Pozanimajte se, ali v državi, kamor potujete, obstajajo nevarne pasje bolezni, in kako se je pred njimi mogoče zaščititi.
* Priskrbite si za psa tablete proti potovalni slabosti.
* Če boste med dopustom bivali v hotelu ali v kampu, zahtevajte pisno potrditev rezervacije "s psom".
* Priskrbite Flokiju dovolj gotove hrane za ves čas dopusta. Če to ni običajna hrana, ga navajajte nanjo že dva
tedna pred potovanjem. Pri suhi hrani dodajte več vode kot sicer.
* Kantico za vodo pred potovanjem napolnite s svežo vodo.
* Vzemite s sabo tudi posodo za hrano, spalno odejo, najl-
jubšo igračo, nagobčnik in povodec.
* Priskrbite obesek za vratnico in nanj napišite domači naslov in naslov, kjer boste preživljali dopust.
* Med vožnjo načrtujte dovolj kratkih postankov.
* Ne dovolite, da bi Floki med vožnjo molil glavo skozi okno avtomobila (nevarnost vnetij). Pes naj iz vozila izstopa ob robu ceste.
Društvo podeželskih žensk od Rateč do Rodin
Ob narcisah o prazniku narcis
Bled - Članice društva podeželskih žensk od Rateč do Rodin se bodo v soboto ob osmih zvečer zbrale v gasilskem domu v Javorniškem Rovtu. Dogovorile se bodo o sodelovanju na Prazniku narcis na Planini pod Golico, poslušale pa bodo tudi predavanje Lidije Pogačar o vzgoji, presajanju in negi rož. Svetovalka Majda Loncnar priporoča vsem, kt le morejo, da pridejo na srečanje uro prej, da si bodo lahko nagledale še lepote narcis.
Pa še tole! Članice društev podeželskih žensk iz jeseniške, kranjskogorske, blejske, bohinjske in radovljiške občine bodo v ponedeljek, 27. maja, odšle še na izlet v Belo krajino. Ogledale si bodo kmetijo, na kateri redijo jelene in se ukvarjajo s predelavo lesa, obiskale kmeta Pluta, ki ima poleg odlične vinske kapljice tudi ajdovo moko, in tkalko domačega platna in izdelovalko pisanic iz Adlešičev, ter se ustavile na kmetiji, kjer pridelujejo jagode in jagode predelujejo v marmelade in sokove. Cena izleta je 3.500 tolarjev. Prijave sprejemajo do 20, maja na GG Bled (tel.št. 741-800, Liljana vavpotič ali Ditka Mandeljc). Ce bo prijav preveč, bo izlet še 6. junija. • CZ.
1
KOLESA ROLLERJI
Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN
- popravilo koles, rezervni deli in oprema
IoMerj/ ROCES, BAUER, ULTRA - WHEELS - ščitniki in ostala oprema VALY-2AGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064 215-750
UREJA: Vilma Stanovnik
AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja
Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/46-211
SYSTE
0 tednu dni se je v soboto končal kvalifikacijski turnir za nastop na g«*^^
IUG0SL0VAM KRAUEVALIVUDAU
ugoslovanska vaterpolska reprezentanca je bila iuj b sunl|jivíin posredništvom ni nela pa je tndi najbolj hrnpno podporo s tnbnne vJJWi^,^ pJ0Íakati še vsaj dve leti. spelo priti na Malto, pa tudfnašfbodo morali na Evropsko
xanj, 4. maja • Kljub temu, da Slovenija tekmi za pomembno tretje mesto in v restižni tekmi za prvo mesto na kvalifi-acijskem turnirju za evropsko prvenstvo lupine B, ki bo junija na Malti, v soboto
1 imela svojega predstavnika (razen lednarodnega sodnika Matjaža Rakov-i), je bilo zaključni dan kvalifikacij na ranjskem olimpijskem bazenu še kako ivahno. V tekmi za tretje mesto sta se ajprej pomerili ekipi Turčije in Češke, v lper finalu pa še Jugoslavija in Belgija, laša reprezentanca je v boju za 7. mesto [v petek zvečer zanesljivo premagala kipo Švice.
Slovenska reprezentanca je uvrstitev ialto —
praktično zapravila že k° je za gol razlike izgubila
•trmi    L~   • *T"',W   *C   pO prVl
Lino' WJ-C M g°r razlike i^gubi^ z
ÏDe?atSt,es, USOd° P,a Je končno apečatila še s porazom (ponovno za gol
razlike) z ekipo Poljske. Ker je nato pričakovano visoko (5:15) izgubila še z ekipo Jugolsavije, je imela pred petkovimi obračuni le dve točki, ki jih je osvojila z zmago nad ekipo Velike Britanije. Britanci so bih brez osvojene točke najslabše izmed devetih moštev, ki so se v Kranju potegovala za evropsko B prvenstvo (menda pa so se dobro izkazali v pitju, saj so v vseh gostilnah, ki so jih v tednu dni obiskali, praktično izpraznili zaloge piva).
Tako so se naši vaterpolisti v petek zvečer v tekmi za sedmo mesto pomerili z ekipo Švice in jo premagali kar 14:4 (5:1, 4:1, 2:1, 3:1). Tretje mesto iz zadnjega konca pa prav gotovo ni bilo to, kar so naši pričakovali pred turnirjem. Ker pa je ekipa še mlada, pa razloga za preplah ni, treba se bo le še bolje pripraviti in izkoristiti nove priložnosti.
Ker ekipa Slovenije ni igrala ne za tretje mesto ne za prvo, je bilo pričakovati, da bo konec tedna zanimanje za vaterpolo v Kranju popustilo. Vendar pa še zdaleč ni bilo tako. Mnogi so ne tekmo za tretje mesto ponovno prišli zato, da vidijo, kakšno taktiko so si Turki izbrali, da premagajo Čehe. Že na prejšnjih tekmah (tudi s Slovenijo in Jugoslavijo) je bilo namreč ob bazenu slišati veliko pripomb o delu predsednika turške vaterpolske zveze (tudi člana LEN) Toygarlija, ki naj bi bil glavni krivec za pristransko sojenje Danca Nielsena, tega pa naj bi na "odločilne" turške tekme delegirala hrvaški in nizozemski delegat. Toda Čehi so, ob bučni podpori vseh navijačev iz tribun (tudi ti so očitno spoznali turško vladanje), zmagali in tako z rezultatom 6:5 osvojili tretje mesto, ki še vodi na Malto.
Že pred tekmo za prvo mesto pa sta si pot na sredozemski otok zagotovili reprezentanci Jugoslavije in Belgije, ki sta se v finalni tekmi pomerili še zgolj za prestiž. Zanesljivo so ponovno slavili Jugoslovani, ki soz rezultatom 13:4 dokazali, da so bili v Kranju pač razred zase in da po kvaliteti sodijo med najboljše reprezentance sveta in še zdaleč ne v kvalifikacije za B evropsko prvenstvo. Jugoslavani so imeli na tribuni vse dni veliko navijačev (največ v četrtek, ko so igrali s Slovenijo in v sobotnem finalu), ki so na tekmo prišli s srbskimi simboli, vendar pa so se izkazali z športnim navijanjem.
lííí"1^8 p7° mest0 ie eWPa Jugoslavije dokazala, da je bila v Kranju za razred orjsa od ostalih
Igor Milanovič, leganda jugoslovanskega vaterpola in eden najboljših igralcev sveta
V KRANJU SO NAS LEPO SPREJELI
Jugoslovanska reprezentanca, ki si "vzeli" Turčiji ali Sloveniji ali kateriko-
zaradi embarga mora ponovno utirati li drugi drlavi mesto za igranje v B
pot v vrh svetovnega vaterpola (kamor evropskem prvenstvu na Malti. Razlika
že dolgo sodiL i* no ir«,Ji:«i--«--- v kvaliteti naše in ostalih ekip je pač
evrnnin S°dÍ)' JC na kv«Hfikaciie za
prišla kot PrVenrtV° ?kupine B v KranJ ogroma, zato ne bi ielel komentirati
ODraviri pi}?1'avoni ■ lo vlogo tudi našega ie vnaprej zagotovljenega prve-
Lden najboljših igralcev ga mesta tukaj v Kranju. Na vsak način
iebSf ï ? SVftU Igor Mi,anovi* Pa Pa sem bil zadovoljen z igralci, ki so va„"„.r   v  .8* selektorja jugoslo- nastopili za reprezentanco Jugoslavije,
vanske reprezentance.
bi?amz°8a na k™Uflkacijah v Kranju je
kljub temu, da je v njej manjkalo nekaj najboljših."
Ste bili zadovoljni s sprejemom v Kranju, z gostoljubnostjo prirediteljev in domačinov?
"No, to pa je druga tema, o tem bi lahko veliko govoril. S športne strani tekmovanja lahko rečem, da smo imeli izredno dobre pogoje za delo, za trening, za vse, kar ekipa pač potrebujemo na določenem tekmovanju. V slovenskem in kranjskem vaterpolu delajo ljudje, ki imajo radi šport in znajo poskrbeti za športnike. Prav tako pa lahko rečem, da sem osebno zelo zadovoljen, ker sem spet prišel v Slovenijo, saj v Kranju nisem bil od leta 1988, ko smo od tukaj odšli na olimpijske igre v Seul. Vsi prijatelji, ki sem jih poznal od prej in ki sem jih spoznal na novo, so bili izredno gostoljubni, tako tukaj na bazenu kot na cesti. Resnično lahko rečem, da sem srečen, ker sem prišel v Slovenijo in zagotovo bom sedaj prihajal pogosteje."
Cilj jugoslovanske reprezentance je novo, da se letos izkaze
»za vas prav gotovo načrtovana
.h edf 51 V treba biti najprej na val?'    rePrezentanca Jugoslavije po
igre nikakor ne sodi v skupino     "Prav gotovo je to naš cilj, mislim pa,
, gotovo, da se letos izkaie na olimpijs-kvalT'    reprezentanca Jugoslavije po  kih igrah, morda celo z zmago?
drla      t    '"KUKur ne soai v SKupino       rrav guwvo je w tukn' S k?Jerimi íe i&rala kvalifikacije  da bi bili zadovoljni *«; v Kranju. Brez potrebe smo  Ijo." • V.Stanovnik,
z vsakršno meda-Foto: J:Furlan
Z odličnim sojenjem pa se je na turnirju v Kranju izkazal domači sodnik Matjaž Rakovec, ki je na najbolj "delikatno" vprašanje (mnogi še danes mislijo, da bi imeli naši reprezentantje ob boljšem sojenju več možnosti za Malto) po koncu turnirja povedal: "Mislim, da dogovorov o sojenju ni bilo, vendar pa je potrebno vedeti, da je kvaliteta večine reprezentanc na nivoju skupine C in da so k nam poslali tudi sodnike na tem nivoju. Nekaj je bilo gotovo tudi "kalkuliranja", predvsem
f>ritisk Turčije, ki se je na koncu "ujela v astno mrežo". Kljub temu se je na zadnjih tekmah izkazalo, da napovedi slovenske reprezentance (naprimer, da je druga skupina lažja) ne veljajo, saj sta se kar dve reprezentanci iz te skupine uvrstili na Malto, ludi vpliv sodnikov očitno ni bil odločilen, saj so tako Čehi kot Belgijci premagali Turke, kar pomeni, da je bi jih z dobro igro lahko tudi ekipa Slovenije."
• VStanovnik, Foto: J.Furlan
VESLANJE
ČOP POZNA LE ZMAGE
Konec tedna so naši najboljši veslači nastopili na prvi letošnji veliki mednarodni regati. Ta ie bila v slovitem Piedilucu, na njem pa je nastopili več kot 300 veslačev iz 17 držav.
Izvrstno se je izkazal svetovni prvak v enojcu Iztok Čop iz Studenčic, ki je oba tekmovalna dneva v Italiji tekmecem dopovedoval, da bodo tudi letos, če ga bodo hoteli premagati, morali vrteti vesla hitreje. Čop se je pred odhodom na tekmovanje pripravljal zlasti na napad odličnega Švicarja Xena Mullerja in glavne-
Éga domačega aduta Giovannia ■ i i        Calabreseja, vendar pa ju je na ^^^^^ tekmah obakrat zanesljivo nrehi-H    ■ tel. Uspeh si je zlasti želel Švicar, II ki je vseskozi silovito napadal fl      I na5cSa šampiona, vendar pa mu fa    fl      I       kot dru8° mesto v obeh rm.    flH^^H nastopih ni uspelo. Blejski veslači so nastopili tudi s četvercem brez krmarja v
Eostavi: Sadik Mujkič, Milan Janša, Denis Žvegelj in Jani [lemenčič, vendar pa so se v močni konkurenci morali zadovoljiti s petim mestom. K slabši uvrstitvi je prispevala zlasti bolezen (vnet zob) Denisa Žveglja.
V dvojcu brez krmarja sta v soboto nastopila Mujkič in Klemenčič in zasedla peto mesto, v dvojnem dvojcu pa sta veslala Erik Tul in Luka Špik, ki sta bila peta.
V Piedilucu je nastopila tudi naša edina ženska predstavnica, mladinka Romina Štefančič in bila v soboto četrta, v nedeljo pa tretja. • V.S.
TENIS
V Domžalah se je začel sedmi Renault Slovenian Open
KRAŠEVEC DANES S PRVIM NOSILCEM
Domažale, 7. maja • S kvalifikacijskimi boji se je na teniških igriščih Ten - ten v Domžalah v soboto začel letošnji, sedaj že tradicionalni uveljavljeni ATP Challenger Renault Slovenian Open. Turnir bo potekal ves ta teden, končal pa se bo z nedeljskim finalom.
Žal je v kvalifikacijah izpadlo vseh 11 naših teniških igralcev, najbližje uvrstitvi na glavni turnir pa je bil Blaž Trupej, ki ga ie v četrfinalu premagal Argenitinec Arnold. Tako sta edina Slovenca, ki bosta nastopila na glavnem turnirju Andrej Bizjak (igral je včeraj) in domačin Andrej Krasevec, ki se bo danes pomeril s prvim nosilcem sedmega Renault Slovenian Open Norvežanom Christianom Ruudom, 66. na ATP svetovni teniški lestvici, turnir je vreden 150 tisoč ameriških denarja in točk pa bo "pobral'
RENAULT UOVlHUUtOrVtH
RENAULT
Letošnji domžalski dolarjev, največji delež
zmagovalec, ki bo znan po nedeljski finalni tekmi. Do sedaj je bilo v Domažalah pet različnih zmagovalcev: leta 1990 in 1992 je bil najboljši Šved Larsson, leta 1991 Jugoslovan Živojinovič, leta 1993 Argentinec Orsanic, leta 1994 Avstrijec Skoff, lani pa je Domažale osvojil Španec Burillo.
Letošnji favoriti so, poleg prvega nosilca Ruuda še Rus Andrei Cesnokov, Danec Frederik Fetterlein, Šved Thomas Johansson, Francoz Jean - Philipp Fleurian, najbolj slovito ime pa je Španec Emilio Sanchez. • V.Stanovnik
HOKEJ NA ROLERJIH
V SOBOTO ZAČETEK PRVEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Kranj, 7. maja • Kot kaže se v svetu vse bolj popularen "inline hockey" oziroma hokej na rolerjih hitro uveljavlja tudi pri nas.Tako bomo že danes popoldne v ljubljanski dvorani Tivoli lahko priča dveh zanimivih tekem, ko se bosta pomerili reprezentanci Evrope in Amerike (ob 19. uri), še prej pa bo ob 17. uri zanimiva tekma med Olimpijo Hertz in Acroni Jesenicami. Konec tedna pa se začenja tudi prvo slovensko državno prvensto v hokeju na rolerjih,'ki bo potekalo po turnirskem sistemu, zanj pa je po večini slovenskih krajev (tudi na Gorenjskem) veliko zanimanja.
Hokej na rolerjih je zelo podoben tistemu v ledenih dvoranah, le da ekipa namesto na drsalkah nastopa na rolerjih. V moštvu je 14 igralcev, od tega jih je na igrišču hkrati po pet. Ker ni modrih črt, ni prepovedanih podaj in je manj prekinitev, s tem pa je igra še bolj dinamična.
Turnirji bodo v Sloveniji zaenkrat potekali v dveh kategorijah (do 15 let in nad 15 let), prvi pa bo organiziran to soboto v Ljubljani. Naslednjo soboto bo turnir v Celju, 26. maja pa bo na Bledu. Prvo junijsko nedeljo bo turnir v Zagrebu, nato v Velenju, na Jesenicah pa bo prvi roler turnir 22. junija. Tekmovanje se bo 29. junija nadaljevalo v Kranju, nato pa bodo turnirji še v Mariboru, Novi Gorici, Portorožu in finalni ponovno (od 2. do 4. avgusta) v Ljubljani. Vsak turmir se bo točkoval posebej - za mesta od 1. do 10. Osem najboljših ekip pa se bo uvrstilo v finale.
Čeprav prijave za turnirje sprejemajo za vsakega posebej, je zanje že veliko zanimanja, saj so obetajo tudi lepe denarne nagrade. Predvsem pa je ekipam pri nas in po svetu spodbuda, da bo roler hokej na sporedu olimpijskih iger Že leta 2000. • V.S.
NOGOMET
VISOKO PRESENETILO
V drugi ligi so bili nogometaši Nakla prosti, ker je moštvo Radeče papir izstopilo iz lige.
Kranj, 7. maja - Naklanci so z 29 točkami deseti in v bistvu že rešeni izpada. V nedeljo jih čaka doma tekma z Vevčami Avtoekipo, ki ima štiri točke manj od Naklancev.
V tretji ligi zahod je bil gorenjski nastop zelo uspešen. Visočani so presenetili in vodilnim Goriškim opekarnam vzeli točko. Izid je bil neodločen 1 : 1. Ta točka pa visoku v boju za obstanek veliko ne pomaga, saj so doma pred tem zamujali veliko lepše priložnosti. Triglav Creina pa je gostovala pri Taboru Sežana in zmagala z 2 : 1. Kranjčani igrajo na tujem boljše kot doma. Če bi tudi doma zmagovali, bi bih pod samim vrhom lestvice, tako pa so v sredini lestvice. • J.K.
MALI NOGOMET
TURNIR KMN TANGO
Škofja Loka, 6. maja - KMN Tango iz Škofje Loke prireja turnir v malem nogometu. Organiziran bo to nedeljo, 12. maja, na igrišču za Osnovno šolo Peter Kavčič (v Šolski ulici). Žrebanje bo v četrtek ob 20. uri v okrepčevalnici Raj, kjer že zbirajo prijave. Prijaviti se je moč tudi po telefonu 621 - 023. Pnjavnina je 7 tisoč tolarjev. Prve štiri ekipe bodo prejele pokale in praktične nagrade, organizatorji pa bodo poskrbeli tudi za lačne in žejne. • V.S.
ATLETI ICA
NA DOBRČO NAJHITREJE DOLENC
Mošnje, 5. maja -športno društvo Mošnje je bilo 1. maja organizator že 16. teka iz Mošenj na Dobrčo. Letos je nastopilo petindvajset tekmovalcev in ena tekmovalka. Na 8000 metrov dolgi progi s 1000 metri višinske razlike, ki je
Eotekala iz Mošenj preko Črnivca in Slatne do koče na iobrči, ie bil najhitrejši Klemen Dolenc, ki je edini od tekmovalcev razdaljo premagal prej kot v eni uri, natančneje v času 59 minut in 42 sekund.
V kategoriji članov do 30 let je bil najboljši Boštjan Horvat (Begunje) 1.00.11, drugi je bil Miran Kolman (Bazen Železniki) 1.05.26, tretji pa Boštjan Potočnik (KT; Šmarna gora) 1.06.39. V kategoriji članov 30 do 40 let je bil prvi absolutni zmagovalec Klemen Dolenc (Stop team), dugi je bil Mitja Kovačič (Škofja Loka) 1.04.46, tretji pa Tone Horvat (Mošnje) 1.11.20. V kategoriji članov od 40 do 50 let je bil na Dobrči najhitreje Jože Štefe (Peko Tržič) 1.07.39, druei je bil Pavel Erlah (Križe) 1.15.33, tretji pa Dare Mihevec (SD Lom) 1.21.31. Med člani od 50 do 60 let je zmagal Rok Štros (Ljubno) 1.13.52, drugi je bil Jure Kokalj (Zapuže) 1.19.55, tretji pa Franc Hrovat (Mošnje) 1.22.02. Med člani nad 60 let je bil najhitrejši Jaka Reš (Mošnje) 1.20.45, v ženski kategoriji pa je nastopila le Olga Grm (Lesce) in pritekla na Dobrčo s časom 1.13.08. • V.S.
V Železnikih so praznovali tudi športniki
NOGOMET, KOŠARKA IN TENIS
Železniki, 5. maja - Ob SO-letnid kovinarstva v Železnikih je Športno društvo Selca pod pokroviteljstvom Dometa, Nika In Tehtnice pripravno več športnih prireditev.
Kljub slabemu vremenu je bil na travnetem igrišču Rovn v Selcih organiziran nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 16 ekip. Zmagala je ekipa Domela pred Pizerijo Zlatica, Partner in 14. januar.
Na praznično sredo, 1. maja, pa je bil v telovadnici osnovne Šole v Železnikih organiziran tudi košarkarski turnir, na katerem je sodelovalo 11 ekip. Zmagala je ekipa Florjanmi Gorenja vas, druga je bila ekipa Galamaboys ševlje, tretja mesto pa je zasedla ekipa Plavalni bazen Železniki. Konec tedna, v soboto in nedeljo, pa so na teniških igriščih v Selcih organizirali Se tenis turnir. Na njem je sodelovalo 29 tekmovalcev, zmagal pj. je Janez Gorisek. Drugi je bil Kalman SoČak, tretji Mano Thaler, Četrti pa Rok Pogačnik. "Kljub temu, da se je v večini naših prazničnih športov sezona šele začela, je bila udeležba na turnirjih dobra, s Športnimi prireditvami pa smo lepo počastili 50. letnico kovinarstva v Železnikih, ■ je ob koncu dejal Marko Lotrič. V Selški dolini pa pravijo, da bodo ta in naslednje mesece še organizatorji različnih športnih prireditev. Tako so v nedeljo zaceli z igranjem v rekreativni nogometni ligi, za igraje pa So uredili tudi teniška igrišča. • VS.
ŠPORTNO RITMIČNA GIMNASTIKA
KONEC MAJA NA PLANINI
Športno ritmično gimnastiko uspešno gojijo v nekaterih šolah ter klubih v različnih krajih Slovenije. Že četrto leto v Sloveniji poteka državno prvenstvo v "C" programu ŠRG (športno ritmične gimnastike), ki pa je deljeno na šolsko in klubsko DP. Letos DP za šole potekalo 27. aprila v OŠ Ivan Cankar na Vrhniki, klubsko DP pa bo organiziralo ŠD Kranj (sekcija za športno ritmično gimnastiko) 26. maja v športni dvorani na Planini v Kranju.
Tekmovanja na Vrhniki se je udeležilo 114 tekmovalk iz 28 različnih slovenskih šol. Iz gorenjskega dela Slovenije je sodelovalo 13 deklet (vsa vadijo pn ŠD Kranj pod vodstvom Nike Veger, Polone Lazar in Sonje Turk).
Rezultati: A program: 1. do 4. razred: 1. Trček 8.40 (OŠ IC Vrhnika), 2. Mateja Zalokar (OŠ F. Prešeren Kranj); 5. do 8. razred: 1. Petra Justin (OŠ Jakob Aljaž Kranj); B program: 1. do 4. razred: 1. Tijana Andjelkovič (OŠ Stane Žagar Kranj), 3. Živa Gašperšič (OŠ Stane Žagar Lipnica), 4. Čubrilovič (OŠ Stane Žagar Kranj), 8. Sebegha (OS Matija Čopa Kranj), 21. Keleman in Valentič (obe OŠ Jakob Aljaž Kranj); 5. do 8. razred: 2. Andreja Zalokar (OŠ France Prešeren Kranj), 3. Andreja Kancilja (OŠ Predoslje Kranj), 15. Gašperšič (OŠ Stane Žagar Lipnica), 17. Žagar (OŠ Jakob Aljaž Kranj), 25. Mitič (OS Stane Žagar Lipnica). • S. Turk
I
Škofjeloški rokometaši so v soboto zvečer premagali ekipo Delmarja iz Izole
PRVA STOPNICA DO PRVE LIGE
V nabito polni dvorani Poden so rokometaši Šeširja v prvi tekmi za uvrstitev v prvo rokometno ligo zasluženo premagli Primorce - Na drugo tekmo v "vročo" Izolo že v soboto
Škofja Loka, 4. maja - Tako
Eolne dvorane Poden, kot je ila minulo soboto, mnogi
Erivrženci športa v Škofji oki ne pomnijo, gotovo pa je, da so jo bili najbolj veseli
domači rokometaši, ki se ponovno borijo za igranje v elitni slovenski rokometni ligi. Tokrat so na poti k ponovni uvrstitvi med prvoli-gaše napravili velik korak, saj so večino tekme vodili in na koncu tudi zasluženo slavili.
Vendar pa se sobotna tekma ni začela po pričakovanju domačih gledalcev, vodstva kluba in igralcev, saj so rokometši iz Izole začeli z boljšo in bolj požrtvovalno igro. Temu so sledili tudi zadetki v golu Šeširja in vodstvo gostov. Sredi prvega dela so se nato Ločani vendarle razigrali, postavili stvari na svoje mesto in po zaslugi razpoloženaga Marka Berceta ter mladih reprezen-tantov Miha Kešeta, Bojana Jakca in Boštjana Freliha tudi
"Gotovo smo Imeli v današnji tekmi tako dobre kot slabe trenutke, vendar pa mislim, da smo zasluženo zmagali in potrdili kvaliteto našo ekipe. Pri tem nam je zelo pomagala tudi publika, saj je bila to res prva tekma z enkratnim vzdušjem. Mislim, da smo se navijačem z najboljšimi močmi In zmago zahvalili za podporo. Sedaj v Izolo na drugo tekmo odhajamo neobremenjeni, Izgubiti nimamo nič, na vsak način pa bomo Igrali na zmago. Üpam, da bomo dovoli zbrani, da se bomo spet borili in da nas bodo pri tem znova podprli tudi domači navijači, ki jih vabimo s seboj v Izolo," je po tekmi v Škofji Loki povedal Miha Keše.
ROKOMET
RADOVLJIČANI "POMAGALI" SAVI
Najpomembnejši dogodek je bil v škofji Loki, kjer so Klobučniki naredili prvi korak k vrnitvi v prvo ligo. Z 20-17 so premagali Delmar v prvi finalni tekmi končnice v drugi ligi.
V Radovljici je verjetno prišlo do odločitve, kdo bo prvak tretje lige in bo napredoval v višji rang. Radovljičani so premagali vodilni Krim in tako pomagali Savi, da je spet prevzela vodstvo, ki ga zdaj ne bi smela več izgubiti. Pa naj še kdo reče, da Gorenjci ne držimo skupaj. Sicer pa je bilo tokratno tretjeligaško kolo izenačeno, saj so zanesljivo zmago slavili le Jezerjani, na ostalih tekmah pa je bilo zanimivo do konca.
V drugi ženski rokomenti ligi je bila odigrana le ena tekma. Ločanke so gostovale na Galjevici in izgubile. Druga ekipa šeširja pa bo odigrala tekmo v sredo.
Pri kadetih Ločani ne poznajo poraza. Tokrat so se "stresli" nad sosedi iz Stražišča. Isto so štorih Radovljičani v Žabnici. Tretja tekma pa se je končala brez zmagovalca.
Pri st. deklicah je bila Planina prosta, v sosedskem obračunu v Stražišču pa so slavile Ločanke.
Rezultati: 2. liga ženske: Krim Elekta "B-ŽRK Šešir 21-19, Zagorje-šešir "B preloženo na sredo.
3. liga - moški: Duplje - Besnica "B" 15-19, Preddvor Gorjanc - DOM Žabmca 26-26, Jezersko-Šešir "B" 32-25, Radovljica Špecarija Bled-Krim 23-22, Kamnik-Sava 23-26.
Kadeti: Šešir-Sava 30-6, DOM Žabnica - Radovljica Špecarija Bled 9-20. Besnica-Preddvor 17-17.
St. deklice: Sava-Šešir 6.20. Martin Dolanc
RAFTING
DRUGO MESTO RAFTINE NA KOLPI
Potem, ko so že prejšnjo soboto člani SČD RafTina iz Radovljice organizirali 8. Ekorafting na Savi Bohinjki in Savi, so se za 1. maj udeležili še tradicionalne prvomajske tekme v raftingu na reki Kolpi.
Po večdnevnem nalivu, ko je Sava Bohinjka skupaj s Savo zelo narasla, so se prejšnjo soboto najpogumnejše posadke vendarle odločile in se udeležile že 8. Ekoraftinga. Za razliko od prejšnjhi let je bilo tako letos na vodi le deset čolnov, ki pa so kljub zelo deroči vodi vseeno nabrali 60 velikih vreč smeti.
Ta, bolj trening, kot Ekorafting se je še najbolj poznal domači ekipi RafTini, ki je v sredo na Prvomajski tekmi na Kolpi (tekma v spustu) zasedla odlično drugo mesto. Premagati so se pustili le ekipi aktualnih svetovnih prvakov Bobrom I. iz Ljubljane. Drugo ekipo Bobrov (dvakrat četrti na tekmah za DP) pa jim je uspelo tokrat premagati. Ob tem uspehu je predsednik SČD RafTina Martin Pimat povedal: "Po dveh tekmah za državno prvenstvo smo bili dvakrat osmi, kar je nekako načrtovana uvrstitev. Po res norem Ekoraftingu se nam je na Kolpi odprlo in z drugim mestom sem res zadovoljen. Upam, da nam bo podobna uvrstitev uspela tudi na eni od tekem za DP, saj treniramo vsak dan, če imajo tekmovalci čas, pa gremo v enem dnevu tudi večkrat na vodo. Goran Lavrenčak
Škofjeloški napad je tokrat igral ubrano, po zaslugi razpok ženega "veterana" Marka Berceta, pa so Šeširjevci vodstVj Izolanov v začetku tekme kmalu obrnili v svojo korist.
povedli. Vse bolje sta igrala tudi Talovič in Kukavica in Ločani so šli na odmor z dvema goloma prednosti (11:9).
Tudi drugi del tekme so klobučniki začeli z napadalno igro, vratar Andrej Peternelj pa je "zaklenil" svoj gol, tako da so si Ločani z minute v minuto nabirali večjo gol razliko. Takrat pa se je lepo in borbeno srečanje začelo "seliti" na tribuno, kjer so navijači obeh ekip "pozabili" na športno navijanje. Kljub množici policistov (ti so bili zaradi slabih izkušnej dobro pripravljeni na divjanje navija-
iat<
orali
takff
inC
čev), je delegat srečanja nek« minut pred koncem tekmf 1 zahteval izpraznenje tribune primorskimi navijači.
Po živčini igri so nat<_ rokometaši Izole uspeli pori omiliti na tri gole razlike, t! da je ekipa šeširja ob konc slavila z rezultatom 20:17.
Ločani že to soboto odhajaj' na drugo srečanje v Izol' (navijači se lahko za odhod 1 1 njimi prijavijo v bifeju hajtaa Poden), če bo potrebna tretjCe tekma, pa bodo v Izoli igra* ' spet naslednjo soboto, 18. maj*kai • V.Stanovnik, Foto: J.FurlaK pn
>ri
:f
KOLESARSTVO
i
IA.11
IN'
ïas Ser
DAVID ROZMAN PRVI
V Bršljinu pri Novem mestu je bilo že tretja dirka kategorij, dečkov A, B in C, ki je štela za pokal DANE. u
Na krožni progi je bil najhitrejši v kategoriji dečkov ROZMAN DAVID, ki je v šprintu prepričljivo ugnal vijg: tekmece. Starešinič iz Črnomlja je bil 20, dobro pa se je uvmT tudi ŠILAR SAŠO - SAVA, ki je bil 5. V kategoriji dečkov A je Wg* najboljši KREVS - Lenart, 6. pa je bil KOZJEK Drejc - Sava. Sl]
M.Z. Do
ŠILAR IN BLAŽEK R ZMAGALA NA BLEDU ««
Bled, 4. maja • V soboto je bila na Bledu 25. dirka ob Blejske' i jezeru. Kolesarji so nastopili v vseh kategorijah, razen amaterje1^
Na startu je bilo 240 kolesarjev iz vse Slovenije in tudi Hrvaškfg Med starejšimi mladinci je na 59 km dolgi progi zmagal ŠILA-j,, UROŠ - Sava Kranj, KORENJAK BENO pa je bfl 4. Mlajtjri mladinci so vozili 35 km, prvi je bil BLAŽEK DOMEN - SAVAn 2. pa KAVČIČ Jure, prav tako iz SAVE. Med dečki A je V najhitrejši KREVS iz Lenarta, KOZJEK iz Save pa je bil 7.
Dečki B kategorije so vozili 8,9 km, zmagal je ŠTAREŠINČ i; Črnomlja ROZMAN DAVID pa je bil 2. Na 7. mesto se je uvrs« s FRELIH Luka prav tako Sava Kranj. Pri dečkih C je zmag osvojil STOLIČ - N. Gorica, ŠVAB MIHA - Sava je bil 2 ROZMAN Janez - Sava pa 7.   M. Zelnik
TEDEN DNI "PO SLOVENIJI"
Kranj, ó.maja - Z včerajšnjim prologom v Ljubljani se j«
znaša nekaj več kot 31 tisoč nemških mark.
Dirka "Po Sloveniji" bo skupaj dolga 990 kilometrov, po včerajšnjem prologu v Ljubljani pa bo danes na sporedu etap/ Metlika - Metlika, jutri bodo kolesarji vozili od Podčetrtka dO Radencev, v četrtek od Radencev do Ljutomera in nato še od Ljutomera do Beltincev. V petek bo proga vodila od Beltince^ do Grosuplja, edina etapa, Ki bo segala tudi po Gorenjski, pf bo v soboto, ko se bodo kolesarji podah prek Vrhnika Medvod, Kranja, Tržiča, Brezij, Jesenic in Vršiča do Bovca« Dirka se bo v nedeljo končala v Novem mestu.
Med 17. ekipami iz 11. drŽav je petnajst amaterskih in dve profesionalni, Slovenijo pa zastopajo Štiri moštva, med drugirtf tudi amaterji Save v postavi: AleS Pagon, Rajko Petek, Uro* Gnezda, Tadej Križnar, Bojan Ziherl in Tadej ValjavecJvied profesionalnimi ekipami bo vozila tudi delno naša ekip' Cantine Tolo - Co. Bo, v kateri sta tudi Martin Hvastja ifl Borut RovSček. • VJS.
ODBOJKA
MLADE BLEJČANKE NAJBOLJŠI
Žirovnica, maja -Na območnem prvenstvu za deklice v mifl odbojki, ki je bilo konec aprila v Žirovnici, je nastopilo kar ose' ekip, ki so se pomerila na štirih igriščih. Dekleta, ki so rojena 1983 ali kasneje, so pokazala kar precej odbojkarskega znanj1 tako da je bilo nekaj tekem zelo zanimivih. Po končne1 razigravanju ekip so bile najboljše mlade odbojkarice Bleda pred Jesenicami 1 in ekipo Mehanizmi Kropa. B. M.
KEGLJANJE
, V TRŽIČU ODLIČNI REZULTATI"
I Tržič, 5. maja - Od 18. do 28. aprila je v Tržiču potekalo V.
0 odprto prvenstvo v keglanju. Na njem je nastopilo 166 J kegjjačev, doseženi pa so bili izredno dobri rezultati .
1 Da je kegljanje v Tržiču priljubljen Šport, so vse dni g dokazovali tudi gledalci, ki so mnogokrat prostor za gledalce i zasedli do zadnjega kotička. Zlasti so bili navdušeni nad m nastopom reprezentanta Borisa Urbanca, ki je z 976 podrtuiu > I keglji postavil nov rekord kegljišča. Odlično so nato kegljali
I še drugi reprezentantje, vrhunec nastopov pa je bil nastop
■ takorekoč domačina Borisa Benedika, ki je izboljšal rekord 1 na 999 podrtih kegljev. Boris Benedik (Iskra Emeco) je s to
■ številko zadel tudi prvo mesto na V. odprtem prvenstvu M Tržiča. Drugi je bil, prav tako z odučnim rezultatom 993
| kegljev, Uroš Stoklas (Dadas Rudar), Boris Urbane (Iskra 1 Emeco) pa je zadel tretje mesto z 976 keglji. Od četrega do destega mesta so se uvrstili: Zdravko Štrukelj, Ralt Koen, Albin Juvančič, Mario MuŠanič, Srečo JezerSek, Luka Ukalovič in Karel BoŠtar.
V restavraciji Raj je naše reprezentante in vodstvo sprejel tržiSki Župan Pavel Rupar, ob tej priložnosti pa je predsednik Kegljaške zveze Slovenije Likovnik tržiškim kegljačem *J podelili pokala in kolajne za osvojeno 3. mesto v II. državni m ugi za minulo sezono.
ttf Po besedah Štefana Ahačiča so vsi nastopajoči hvalili ! urejenost kegljišča in organizacijo turnirja, pa tudi gledalce, I ki so se množično zbirali ob kegljišču. Organizatorji pa se
:lct vsem sponzorjem zahvaljujejo tudi za denarne in praktične
rnf nagrade. • VA
SMUČARSKI SKOKI
TRIGLAV ZA PET TISOČ TOČK PRED ILIRJO - CENTER
Kranj, 5. maja - V tekmovanju za najboljši klub v smučarskih skokih je letos z veliko prednostjo zmagal Triglav Kranj, ki je tako že štiriindvajsetič ovoji! naslov državnega prvaka. Skupaj je točke
in mpHnarnHn« tekmovanja).
1
n<?
AVTO - MOTO ŠPORT
t
3ZMAGA ZUPANA V BUDIMPEŠTI
diL PrVa dirka za državn<> prvenstvo Slovenije je bila v Budimpešti, lírfa/inanem dvirka,i$iu Hungaroring so se pomerili motociklisti iz etjceske, Slovaške, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
'■^ "orenJski tekmovalci so se ponovno odlično odrezali. V ajkategoriji do 125 cem GP je zmagal Miha Zupan iz Struževega mpn Kranju, na 3. mesto pa se je uvrstil Milan Špendal iz Orehka pri Kranju. Oba sta člana AVTO-MOTO RACING KLUBA RANJ. Vozila sta na motorjih znamke Honda. Najbolje med vsemi pa se je odrezal v kategoriji do 250 cem GP iwatucÍ? u ^iri P" Kranju, ki vozi motor znamke Yamaha, član liNUlHERM RACING TEAMA RIBNICA, saj je z najboljšim .asom vseh kategorij na tekmovanju premočno zmagal. Drugouvrš--eni Vladimir Capka je za njim zaostal 23 sekund, to je bil češki ^»ekmovalec na motorju Honda, tretjeuvrščeni, Madžar Robert Orosz.
ti je prav tako vozil na motorju Honda, pa je za njim zaostal 24 f sekund. V točkovanju za državno prvenstvo Slovenije je Albin Štern yjpsvojil 1. mesto, na 3. mesto pa se je uvrstil član AMD Domžale ^iran Hudovernik, sicer iz Cirč pri Kranju, ki tekmuje na motorju ^j/namke Yamaha. Po nekajletnem premoru se je na tekmovanje vrnil >• çiTpcd d rašnik iz Raaovljice, član AMD Žrri in v kategoriji >u.fc,R BIKE 750 cem osvojil 3. mesto. Zmagal je član AMD Domžale Marjan Malec iz Postojne.
ROZMAN PETI
Na Janževem vrhu je bila druga dirka za državno prvenstvo Slovenije v motokrosu, na kateri je sodelovalo 75 tekmovalcev iz ^1 slovenskih klubov.
Aé V razredu do 125 cem je nastopil Tržičan Aleš Rozman in šVpS11 5' mesto' zma8al Pa Je Kampuš, član MOTO TURISTA ^.kNART. Rozman vozi za AMD Lemberg. Vrstni red po dveh \Jy .h. kategorije do 125 cem je sledeč: Vodi Kampuš 70 točk, ^iriig točk, 3. mesto pa si s 43 točkami delita Javšovec
VOJilO 17 klubov (DOKai LOtma m iimimunin.
Vrstni red: 1. Triglav 13511, 2. Ilirija Center 8419, 3. Tržič 4544. 4. Alpina 2791, 5. Stol 2229, 6. Velenje 2136, 7. Dolomiti 1335, 8. Ljubno 404, 9. Mislinja 363, 10. Račna in Fužinar 183.
SK TRIGLAV NAJBOLJŠI TUDI V NORDIJSKI KOMBINACIJI
Kranj, 5. maja - Smučarska zveza Slovenije je pred dnevi objavila dokončne razultate tekmovanja za pokal Cockta v nordijski kombinaciji. Letos je bil najboljši Triglav, ki je naslovu moštvenega državnega prvaka dodal še zmagovalce pn nordijski kombinaciji. Zélo dobri so bili tudi Žirovci, ki so bili drugi in so
Erehiteli Tržičane za 82 točk. Skupaj je točke osvojilo osem lubov. Člani: 1. I. Cuznar (Triglav) in
F. Jekovec (Tržič) 160, 3. Perko (Tržič) 100; ekipno: 1. Tržič 275,2. Triglav 265, 3. Alpina 236 Mladinci 18 let: 1. I. Cuznar (Triglav) 200, 2. Poljanšek (Alpina) in Robnik (Mislinja) 140; ekipno: 1. Alpina 448, 2. Triglav 265, 3. Mislinja 140 mladinci 16 let: 1. Kosmač (Alpina) 200, 2. Šturm (Alpina) 160, 3. A. Zelnik (Triglav) in Stanonik (Alpina) 110; ekipno: 1. Alpina 596, 2. Tržič 268, 3. Triglav 193; dečki 15 let: 1. Šimic (Triglav) 300, 2. Kravcar (Tržič) 190, 3. Lang (Tržič) 166; ekipno: 1. Triglav 700, 2. Tržič 570, 3. Alpina 120; dečki 13 let: 1. Brankovič (Triglav) 200, 2. Čavlovič (Triglav) 160,3. L. JoŠt (Tržič) 120; ekipno: 1. Triglav 597, 2. Tržič 346, 3. Mislinja 195; skupaj: 1. Triglav 2420, 2. Alpina 1743, 3. Tržič 1661, 4. Misinja 637, 5. Velenje 487. JJ.
Roman Perko
ALPSKO SMUČANJE
lozman. • M. Jenkole
8
REKORDNA UDELEŽBA NA KOFLERJEVEM MEMORIALU
Vrata, 5. maja • 64 ekip gorskih reševalcev iz Slovenije, Italije in Avstrije se je v nedeljo pomerilo na smučarskem tekmovanju za 24. memorial Zvoneta Koflerja, alpinista in gorskega reševalca, pod severno triglavsko steno v Vratih.
To je nov rekord prizadevnih članov Postaje Gorske reševalne službe Mojstrana, ki vsako leto maja organizirajo to tekmovanje. Zanimiva so pravila, saj zmaga ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip na progi.
To je letos uspelo ekipi postaje GRS Jesenice v postavi: Boris Pervanja, Rudi Kocjančič in Igor Zalokar. Načelnik postaje GRS Mojstrana Janez Brojan je bil po tekmovanju nadvse zadovoljen: "Veseli smo, da je udeležba vsako leto večja, kar pomeni, da se vsi gorski reševalci na smučišču pod Triglavom dobro počutijo. Posebno zahvalo za pomoč moram izreči občinama Jesenice in Kranjska Gora. Veseli pa smo bili tudi, ker je bil med gosti predsednik države Milan Kučan."
Rezultati: 1. GRS Jesenice, 2. GRS Kranjska Gora, 3. GRS Lesachtal (Avstrija), 4. GRS Kamnik, 5. GRS Forni Avoltri (Italija). J. Rabič
ŠAH
PAPEŽ J0VAN - PAVEL DRUGI -VELIKI LJUBITELJ ŠAHA
Francoski časopis 'KROP EŠEK" je pred štiridesetimi leti objavil dva šahovska problema, katere je Karol Vojtila, sedanji Papež Jovan Pavel drugi, komponiral 1946 in partijo, Id jo je odigral v Krakovu s prijateljem Vandom Zartoblivijem.
Kot je videti, je partija zelo zanimiva in dinamična in po eni napaki partnerja je Papež matiral nasprotnika.
Zanimivo je, da je Papež Jovan Pavel drugi večkrat osebno pošiljal razne šahovske probleme in konpozicije redakciji "EROP EŠEK" v Parizu, katere so bile objavljene in vsebinsko zelo zanimive.
Zartoblivi - Vojtila Krakovo 1946
1. d4 d5, 2. Sc3 Sf6, 3.Lg5 Sbd7, 4. Sf3 e6, 5.e4 h6, 6.Lh4 g5, 7. Lg3 Se4, 8.Se4 de, 9.Sd2 Lg7, 10. h4 Ld4, 11. Se4 Lf6, 12. hg Lg5, 13. Sg5 Dg5, 14. Lc7 Dc5, 15.Ld6 Da5+, 16. c3 Db6, 17. Dd2 Sf6, 18. Df4 Sd5, 19. De5 f6, 20. Dh5+ Kd7, 21.La3 Kc7, 22. Df7+Ld7, 23.o-o-o Tad8, 24. c4 Sb4, 25. Df6 Sa2+, 26.Kbl Db3, 27.Le2 Lc6, 28. Td8 Td8, 29. De6 Sc3+, 30. Kcl Se2+, 31. De2 Td3, 32. De7+, Kb6, 33. Dc5+Ka6, 34. Db4 Da2, 35. Th6?, Dal+, 36. Kc2 Ddl mat. Navedeno partijo, probleme in kompozicije mi je posredoval argentinski velemojster Miguel Najdorf, ki je po rodu Poljak, 1959 na Bledu v času turnirja kandidata za svetovno prvenstvo v šahu. Desimir Bukovac
Športna unija Slovenije je pripravila novo akcijo
VETER V LASEH -TUDI NA JESENICAH
Kranj, 6.maja - Pri Športni uniji Slovenije se zavedajo tesne
fiovezanosti med športom in zdravjem, njihov cilj pa je razvoj porta, zlasti športa mladih. Mladi prek športa sproščajo pozitivno agresivnost, z boljšo telesno in psihično kondicijo pa so laže kos vsakodnevnim stresnim situacijam.
Mladim ponuditi vesel, sproščen in dinamičen pogled na življenje je tudi glavni smisel akcije "Veter v laseh, s športom proti drugi", ki se ta konec tedna začenja po različnih koncih Slovenije. Na Gorenjskem bo prireditev v soboto, 11. maja, na Jesenicah. Mladi se bodo pomerili v košarki (tekmovanje trojk), v odbojki (tekmovanje četvork) in v rolanju na različno dolgih progah. Začetek tekmovanj bo ob 10. uri pred športno dvorano Podmežakljo. Prijave sprejemajo na vseh šolan in na ŠZ oz. ZTKI Jesenice po telefonu 81-579.
Mladi bodo tudi risali s kredami, poskrbljeno pa bo za bogat kulturni in zabavni program. Prireditev je dobrodelna, potekala pa bo do 19.ure, ko bodo razglasili rezultate. Pokrovitelja prireditve sta župana občin Kranjska Gora in Jesenice, Jože Kotnik in dr. Božidar Brudar. • V.Stanovnik
VIHAR USTAVIL VZPON
Ljubljana, 6. maja - Slovenska himalajska odprava na Mt. Everest je uspešno postavila bazni tabor na višini 6.400 metrov. Ker je to doslej najvišja alpinistična baza, so imeli višinski nosači kar nekaj težav z zdravjem. Naši himalajci se dobro počutijo, tako da so uspeli nadaljevati vzpon iz baze do višine 7.600 metrov. Nato so bili prisiljeni na počitek, ker se je na gori razdivjal vihar. Kot je sporočil vodja odprave Viki Grošelj, je to za himalajsko okolje pričakovan pojav, ki dobro nabrušeni ekipi ne bo odvzel volje za nadaljevanje. Drugi tabor načrtujejo na višini 7.800 metrov, tretjega pa 8.300 metrov visoko. Vsi so usmerjeni v glavni cilj, da bi Jezerjan Davo Karničar dosegel najvišji vrh na svetu in se od tam nato spustil na smučeh. • S. Saje
Zli
p'l
evt pil
cer ca-
iii
s<
is
mi1
ne'
la
Je bilo ttvljenje na Blejskem otoku tudi razlog, da ste postali veslač?
"J° je bil tudi razlog. Sploh pa sem imel veslanje rad. Po vsakem treningu sem moral veslali Se 500 metrov do doma. Sanjal sem, da bom skifist, vendar sem spoznal, da moraS biti za to posebne vrsie človek."
Potem ste pristali v četvercu in z njim dosegli največje uspehe.
"Z Milošem Janšo sva veliko veslala skupaj Potem sta bila še sošolca Nečimer in Fon, vendar sta nehala. Jaz sem moral v vojsko in ko sem prihajal na dopust, so me stalno prepričevali, naj se vrnem k veslanju. Ko sem šel k vojakom, sem namreč šport opustil. Maja leta 1970 sem se vrnil v četverec, v katerem sta bila razen Janše in mene še dva starejša veslača Mandič in Slavko Janjuševič. V nekaj mesecih smo postali dobri in bili ie septembra na svetovnem prvenstvu kandidati za kolajne. Psihično nismo zdrlali in nismo prišli v finale. Ustrašili smo se uspeha. Bili smo v formi. V Polfinalu smo veslali skupaj z obojimi Nemci in Rusi. Do 1000 metrov smo vodili, potem pa so n°s eni Nemci prehiteli. Namesto da bi neobremenjeno veslali, smo se spraševali, kje so Rusi, kaj delajo za nami. Preveč smo bili Prepričani, da nimamo kaj iskati."
Se je dve leti kasneje, na Olimpijadt v Muenchenu zgodba ponovila? Tudi tam ste bili favoriti, pa ste odpovedali.
"Podobno je bilo. Takrat treningi niso bili tako načrtni kot danes. Forma je bila slabo načrtovana. Forma se čuti, posebej pri veslanju. "j smo bili, tal, na vrhuncu 14 dni pred °">npijado. Takrat smo Kubance nalgali za 14 sekund, na olimpijskih igrah pa so oni nas za ajsei sekund. Strašno slabo sem se počutil veslal sem na mestu strokerja, to je veslača, ki tole ritem. Govorili so nam tudi, da je v
GORENJCI NA OLIMPIJSKIH IGRAH
PIŠE: JOŽE KOŠNJEK JURE POTOČNIK z Bleda, veslač (Muenchen 1972)
ŽIVLJENJE Z OTOKOM IN ČOLNOM
Jure Potočnik z Bleda, 47-letni lesni galanterist in izdelovalec spominkov, je moral v čoln, če je hotel z Blejskega otoka na Bled Postal je vrhunski veslač, kasneje pa'je igral hokej, kegljal na ledu in prevezal blejske veslače po svetu. Sedaj ponovno vesla v veteranskem osmercu.
Ve, kaj hoče in zna to doseči. Bled je resnično pojem v veslanju, saj gre za manjši kraj z
Muenchenu proga v zavetrju. Zato smo trenirali v Bohinju, kjer ie jezero zelo mirno. V Muenchenu pa je bilo malo valov in smo bili popolnoma zbegani."
Veslanje je strašno naporen šport "Danes je vsak šport, če se ga lotiš resno, naporen. Vendar se je od takrat, ko sem sam tekmoval, do danes veliko spremenilo. Leta in leta sem videval te razlike, saj sem v blejskem klubu skrbel za transport, prevaial veslače in čolne s tekme na tekmo, zbujal tekmovalce, nakupoval in skrbel za vse mogoče reči. Mene je bilo vedno strah utrujenosti po tekmi. Ta utrujenostje grozna. Danes pa veslači odpeljejo dve ali celo tri tekme dnevno, pa je to zanje nekaj čisto običajnega, kot bi šli na sprehod. Mi smo redko odveslali dve tekmi dnevno. To je posledica drugačnega načina treniranja."
Bled in blejski veslači ste nekaj izjemnega. Je ta generacija sposobna v Atlant i osvojiti kolajno?
"Cop je zanesljivo kandidat za eno od kolajn. On je pravi strogi profesionalec. Natančno ve,
----1-----1.: x„/„ ..^A„.
manjšim zaledjem. Ce bi bili tako uspešni nogometaši, bi zganjali veliko večji hrup. Vendar mladi prihajajo v klub. Včasih so prišli in se hitreje naveličali, danes pa pridejo in vztrajajo. Starši jih vozijo na trening in čakajo. Dobro bi bilo, če bi se vključili tudi v delo kluba. Včasih smo bili bolj sami in iive duše ni bilo blizu."
Vi ste se od aktivnega dela v klubu poslovili?
"Predlani sem se umaknil. Pred tem sem bil odgovoren za transport. Nismo se več povsem ujeli, naveličal sem se voziti okoli in sinova nesreča so bili razlogi za umik. Raje sem malo sam. Veslati sem pa začel pri veteranskem osmercu skupaj s Krašovcem, Ferčejem, Žus-tom in še nekaterimi. Pa hokej sem igral včasih in veliko let kegljal na ledu. Vendar imam na veslanje in potovanja z veslači nekaj lepih spominov. Posebno na svetovno prvenstvo leta 1991 na Dunaju, ko sta bila Čop in Žvegelj srebrna, ko smo od veselja in sreče skakali v
Jure Potočnik doma, na svojem domu ob blejski farni cerkvi. - Slika: J. Košnjek
kal ^odoTsajje bila to prva kolajna za samostojno
ïtoleekVa^ Slovmij°' W*?, Se Z ^knZlvala
^h^uess&e. »jasama«
veslač?med tekmovalci, je on špica med trenerji,   bile samo barve slovenske zastave.
Lep del iivljenja ste preživeli na otoku in v čolnu. Ste kdaj padli v vodo?
"Ne spomnim se. Najbolj nevarno je iti iz čolna, če greš prehitro z eno nogo na obalo. Kot otroci smo s čolnom hodili v šolo. Z bratom in sestro smo bili na isti izmeni in vedno smo se prepirali, kdo bo veslal na obalo. Nobenemu se namreč ni ljubilo. Nobenega problema pa ni bilo, če je bilo treba iti na Bled na jago."
Kolikokrat ste plavali z obale na otok aH obratno?
"Zelo redko. Ne vem, če se je to zgodilo trikrat. Na otoku smo imeli svoj kotiček za kopanje, vendar pretirano navdušeni za plavanje nismo bili."
Oblikovanje lesa je vaš poklic Kako to?
"To je v druiini. Oče, ki je v iivljenju marsikaj počel in znal, se je ukvarjal tudi z lesom in izdelovanjem spominkov. Pozimi, ko je bila mrtva sezona, smo se na otoku s tem preiivljali."
KOMENTAR
Za poštene volitve
Jože IVovale, z. itnanji sodelavec
Med prazniki vsi niso po-čiv ali, se zabavali ali potovali po svetu. Sašo Lap je odkril v svoji Slovenski nacionalni desnici pravcato zaroto. Janševi socialdemokrati pa so preštevali zbrane podpise za referendum in za odpoklic poslanca ter analizirali število zbranih podpisov po posameznih občinah. Tudi sindikalni šef Združene liste Dušan Semolič se je končno zbudil iz triletnega zimskega spanja in verjetno ga je tlačila huda mora, saj je zagrozil kar z generalno stavko.
Varnostniki so v petek točno ob enih zaprli vrata na kranjski občini. S tem so preprečili ljudem vstop v prostore upravne enote in jim onemogočili, da bi že v petek podpisali obe pobudi Socialdemokratske stranke. Kljub temu je samo v petek v Kranju preko dvesto ljudi podpisalo obe pobudi Slocial-demokratkse stranke. V celotni Sloveniji pa so v petek socialdemokrati zbrali skoraj tri tisoč podpisov, kar pomeni, da so v Šestih dneh skupaj zbrali že preko dvanajst tisoč podpisov. Kot je pokazala analiza, so se na Gorenjskem najboje odrezale občine Kranj, Tržič in Škofja Loka, medtem ko so manjše število
podpisov zbrali v Radovljici in na Jesenicah.
V Socialdemokratski stranki pravijo, da jim celotno akcijo zbiranja podpisov močno otežujejo mediji, ker menijo, da se je stranka znašla v medijski blokadi. Veliko ljudi sploh ne ve, da na sedežih starih občin lahko podpišejo obe pobudi socialdemokratov. Poleg tega pa so nekatere zmedle različne pobude za referendume. Bistvo obeh pobud Janševih socialdemokratov je v predlogu za spremembo volilnega sistema. Sedaj imamo proporcionalni volilni sistem, ki omogoča, da postanejo poslanci tudi politiki, ki na volitvah sploh niso sodelovali. Če bomo dobili večinski volilni sisem, potem bo vsak volilni okraj direktno izvolil svojega poslanca. Z drugo pobudo se socialdemokrati zavzemajo za spremembo ustave, ki naj bi omogočila možnost odpoklica poslanca. Sedaj to ni mogoče, zato poslanci lahko nemoteno prehajajo iz ene stranke v drugo, predvsem pa skorajda nikomur niso odgovorni. Poslanci skrbijo predvsem za lastne privilegije in astronomske plače. Ko je ustavno sodišče ugotovilo, da členi zakona o poslancih, ki so jim omogočali upokojitev s 25 leti delovne dobe, niso v skladu z ustavo, so si poslanci takoj začeli izmišljati nove
zakone. Če plače poslancev primerjamo s plačami drugih poklicnih skupin, potem lahko ugotovimo, da polsanci dobivajo večje plače kot univerzitetni profesorji, kar je brez dvoma svojevrsten absurd. In ne le to. Večina poslancev sedanje koalicije med Liberalno demokracijo in krščanskimi demokrati si je v zadnjih letih pridobila precejšnje premoženje. Znane so afere s poslancem LDS Janezom Kopačem, ki si je pridobil kar dvehiši in dve stanovanji. Tudi drugi poslanci LDS so si priskrbeli več sanovanj. Afera R+3 % je pokazala, da poslanci najprej razmišljajo o lastnih materialnih koristih, ne pa o dobrobiti svojih volivcev.
Sašo Lap je iz svoje Nacionalne desnice izključil "skrite agente" socialdemokratov, ker naj bi hoteli preprečiti nastop njegove stranke na volitvah. Nekateri menijo, da Lap v zadnjem času tesno sodeluje z Liberalno demokracijo, saj ga je celo Jelinčič obtoževal paidašenja z liberalnimi demokrati. Lap je pred kratkim tudi obljubil, da bo vložil poslansko vprašnje glede Miklavčičevega stanovanja na Bledu, toda potem je bilo vse tiho...
(Jože Novak
je simpatizer SDS)
Ali je razvoj lahko ideologija?
mag. Blaž FCvtjvindžič, zunanji sodelavec
Lahko. Razvoj je lahko ideologija kot sistem prepričanj in vrednot. Razvojna ideologija je dinamična ideologija, ki rešitve za probleme oblikuje, inducira sproti. Glavna vrednota in cilj razvojne ideologije je skladen razvoj.
Nosilci razvojne ideologije indukcije razvoja ne počnejo na ravni neke velike nerazdeljene celote, ampak v določeni organizaciji ali na določenem območju. Pri tem se povezujejo s komerkoli, ki lahko kaj koristnega prispeva. Za razvoj se ni možno zavzemati sam, s soliranjem, ampak skupaj z drugimi, z ustvarjanjem koalicij.
Malo manj visokodoneče bi zvenelo, če bi namesto razvojna ideologija rekli razvojna filozofija oz. miselnost, saj ne gre za ideologijo v ožjem pomenu besede.
Poznamo tudi statične, mirujoče ideologije. Te imajo zaprt, notranje skladen sistem prepričanj in vrednot. Za vsak določen problem imajo že vnaprej pripravljen odgovor. Iz svojega sistema odgovorov ga samo še izvedejo, deducirajo. Najrajši svoje odgovore sami deducirajo na velike nerazdeljene celote, recimo države. Za te
celote predpostavljajo, če je treba tudi miže, da znotraj njih ni razvojnih posebnosti in razlik.
Marsikdaj tak vnaprej pripravljen statičen ideološki odgovor ni najbolj po meri določenega problema. Pa nič zato. Cilj statičnih ideologij ni skladen razvoj življenjskega okolja, ampak razvoj življenjskega okolja v skladu z določeno ideologijo, z določenim sistemom prepričanj in vrednot. Te statične ideologije so ideologije v ožjem pomenu b e -sede.Gorenjska regionalna stranka Zveza za Gorenjsko se je odločila, da bo njena ideologija ne-ideologija skladnega razvoja. Ni klasična stranka enakomislečih samih po sebi, ampak zveza enako ciljno orientiranih - k projektu Gorenjska. Torej zveza za - Gorenjsko.
Slovenske regionalne stranke so povezane v koalicijo Zveza deželnih strank. Temelj koalicije je spoznanje, da se za razvoj nI možno zavzemati sam, ampak v povezavi z drugimi.
Da ne bi z ustanavljanjem koalicije preveč čakali, sta pri njenem nastajanju poleg Zveze za Primorsko in Deželne stranke Štajerske sodelovala tudi iniciativna obora
za Ljubljano in Gorenjsko. Ustanovni zbor Zveze za Gorenjsko, ki je bil po oblikovanju koalicije Zveza deželnih strank, je to odločitev iniciativnega odbora naknadno potrdil. Tudi iniciativni odbori po drugih slovenskih regijah bodo v delo koalicije vključeni takoj in ne šele po izvedbi ustanovnih zborov.
Slovenske regionalne stranke niso "proti" (ideologijam),
ampak so "za" (skladen razvoj). Ideoloških dilem ne zanikajo, ampak jih praktično presegajo z razvojnimi prizadevanji. Zavzemajo se za vzpodbujanje razvoja na gospodarskih in kulturnih in ne na političnih temeljih. Tak program je tudi družbeno povezovalen, saj pomeni preseganje zgodovinske ideološke razklanosti slovenske družbe.
Regionalne stranke se namesto ideološkega vrednotenja in temu sledečega izključevanja ne-vrednega zavzemajo za učinkovito in uspešno oblikovanje razvojnih dejstev. Oprijemljivih dejstev in ne zgolj naj-stev, ki naj-bi-bila. Ideološka barva jih ne zanima.t Uspešni zaključni računi poslovanja tudi nimajo ideološke barve. So samo uspešni.
(avtor je član ZZG)
Zmeraj se vračam k tebi, domači kraj
Petra je doma visoko v škofjeloških hribih. Njihova hiša se stiska skoraj tik pod vrhom. Le nekaj hitrih korakov naprej stoji cerkvica, ki odpre svoja vrata le enkrat, dvakrat na leto. Petra že od rane mladosti skrbi zanjo. Seveda skupaj z očetom, ki je prevzel to dolžnost po svojem očetu.
"Ni lepšega kot so naši hribi. Ko pride pomlad, se velikokrat znajdem na tejle točki in gledam, kako se narava odeva v zeleno barvo. Poglej travo," mi je rekla in sklonili sva se.
Od blizu sva se zagledali v rušo, iz katere so silile posamezne zelene bilke. Krpe zapoznelega snega so še zmeraj ležale v kotanjah in drobni potočki so močili breg, ki sva ga raziskovali. Telohi so letos odeveteli kar pod snegom. .
"Saj ni moglo biti drugače," se je Petra nasmehnila in s pogledom objela svet, ki je nama ležal na dlani. Zgoraj je bil lep, sončen dan, le v dolini so bili sem ter tja zaviti v meglo.
"Včasih se mi zdi, da mi bo razneslo srce, če bi morala zapustiti ta kraj!" je bolj zase zašepetala Petra. "Priznam, da je poleti, ko se začne košnja, zelo naporno. Veliko parobkov moramo pokositi in pospraviti ročno, ker drugače ne gre... toda ti dnevi Ztneraj minejo... občutek, da sem del tega, pa ostaja ... zmeraj.." Brez besed sva potem še nekaj časa stali in občudovali gore, ki so se kazale v daljavi, ter prisluhnili prvim glasovom kukavice.
Petrina mama je ta čas pripravila obilno malico. Narezala je domačo salamo, pršut in iz prtiča je zadišal sveže pečeni kruh. Skuhala je tudi metin čaj, da je že pri vhodu prijetno zadišalo. Petrina mlajša bratca sta že nestrpno čakala za mizo, da se vsedeta. Brez dovoljenja se nisa upala hrane niti dotakniti.
Petra se je pokrižala, preden je segla po kruhu. Pravijo, da tako dobrega ne zna speči nobena druga!" se je zvonko zasmejala Petra. Toda mama jo je brž pokarala, da se
USODE
PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ
tako ne sme, ker da ni hujšega kot zamerljive gospodinje. Vsaka misli, da je najbojša!
"Kdo pravi, da ne?!" se tedaj zasliši med vrati. Domov se je vrnil oče, ki je odšel v dolino že v zgodjih jutranjih urah. Položil je mami roko na ramo in jo stisnil. Fanta sta se mu zapodila k nogam in glasno vpila: "Oči, oči, kaj si nama prinesel?"
S Petro sva se neopazno izmuznili iz kuhinje od koder se je še zmeraj slišal glasen vrišč in smeh. Odpeljala me je v "hišo", kjer se je od peči širila prijetna toplota. Velika lesena miza pod oknom je bila pokrita s prtom, na njej so se sušili rezanci. Številne nabožne slike so pričale, da v tej hiši živi verna družina.
"Tudi meni pomeni vera zelo vleiko," je začela Petra. Brez nje bi bila velikokrat še bolj sama in izgubljena kot se mi zdi, da sem včasih. Imam dobre starše, toda dnevi prinesejo številne dileme in probleme, ki jih moram reševati sama. Če bi se navadila, da se z njimi spopada kdo drug, potem bijih vse življenje odlagala na druga ramena."
Toda k Petri sem prišla zaradi nečesa drugega. Ker poznam veliko mladih, so mi ti že večkrat pripovedovali o njej. Kako daleč mora pešačiti, da pride na avtobus, ki jo odpelje v dolino do glavne postaje. Nato se presede še najmanj dvakrat, preden pride do svoje šole v Ljubljani.
"Obiskujem tretji letnik gimnazije. V osmem razredu nisem vedela, naj grem na medicinsko srednjo šolo ali se naj pridružim vzgojiteljicam. Najraje bi odšla med misio-narke. Kam daleč, kjer bi pomagala otrokom. Vsakič, ko pred seboj zagledam žalostne otroške oči na shujšanem obrazu, me stisne pri srcu, ker ne morem pomagati."
"Toda potem bi bila ločena od svojih hribov," sem ji rekla. "Vem," mi je resno pritrdila. "Toda v življenju se je za srečo potrebno tudi žrtvovati."
"Ž.e... samo.."
Petra me je resno pogledala, da sem v hipu požrla besede, ki sem jih že imela na jeziku.
"Vsako jutro vstanem pemajst minut čez štiri. Pripravim si zajrtk, da ne grem od
doma s praznim želodcem. Najbolj sem vesela, če je zunaj lepo in suho vreme. Potem jo lahko uberem po bližnjici skozi gozd in si tako skrajšam pot za več kot deset minut. Ne, ni me strah, da bi me napadla kakšna žival. Tudi tega se ni bati, da bi kakšen tujec zataval tako visoko. Spodaj so tukajšni domačini naredili leseno lopo, v kateri lahko počakam, da pride delavski avtobus. Tudi ta nikoli ne zamuja. Točen je kot ura. V dolini se presedem še enkrat. In potem še enkrat v Škofji Loki. Šele tu si vzamem čas, da iz torbe potegem zvezek ali knjigo in začnem ponavljati snov. Prej ne, ker me potem boli glava od tisega "pre-kopicovanja" preko številnih cestnih lukenj. Na ljubljanski avtobusni postaji odhitim na mestni avtobus in če imam srečo, sem v šoli nekaj minut pred poukom."
Ali sošolce kdaj skrbi zate, če zamudiš?
"Ja, jih. Nekoč sem jih povabila, naj me obiščejo. Sem gor so prisopihali kot bi živela na Triglavu. Potem so postajali naokoli in se čudili, kje da imam pamet, da se vsako jutro odpravljam tako daleč v šolo. Ni in ni jim šlo v glavo, da sem lahko tako trapasta. Toda od takrat se do mene obnašajo drugače. Tudi v razredu je bolj prijateljsko vzdušje. Ni čudno, ko pravijo učitelji, da smo razred, ki je trden in složen kot "kamen most"."
Toda večji del letošnje zimne si pa vendarle preživela v Ljubljani?
"Res je. Z mamo sva iskali stanovanje že takoj po prvem snegu. Pol Ljubljane sva prehodili, preden sva bili zadovoljni. Saj ne, da bi vihala nos zaradi sobe. Ne, to ne. Le ljudje so bili marsikje zelo čudni. Tako bi pri neki družini morala vsako jutro voditi v vrtec dva majhna otroka. Toda istočasno je gospa dala vedeti, da bi morala biti še za varuško in gospodinjo. To je bilo nemogoče, saj se nam pouk marsikdaj zavleče pozno v popoldne. Nekje drugje so od mene pričakovali, da bom vodila na sprehod njihove pse.Nekaj neverjetnega se mi je tu zgodilo. Ko sva z mami vstopili v stanovanje, so psi sedeli na kavču, imeli pred seboj nekakšno mizico in jedli. Želodec se mi je dobesedno
obrnil! Nekej drugje so sobo oddajali zato, da bi lahko negovala njihovo mamo. To bi z veseljem počela, če bi imela čas. Toda.... Šele po posredovanju našega župnika smo preko njegovih znancev poklicali neko družino, kjer sem se počutila varno. Bili so prijazni z menoj in kadar so le imeli čas, so si kuhali doma, ter še mene povabili na kosilo. Vsak večer sem lahko poklicala domov. Komaj sem Čakala na te minute..."
Te sošolke niso nikamor povabile?
"So. Zelo so se trudile. Bile so prijazne z menoj. Posebej še Martina in Jana. Nekajkrat smo šle v kino, gledlaišče in na orgelski koncert. Bilo je zelo zanimivo!
Mogoče bi se celo navadila, da lahko zjutraj potegnem do sedmih, toda bolj, ko je kopnel sneg, bolj me je vleklo domov. Moji Ljubljančani tega niso mogli razumeti. Tisti dan, ko sem pakirala, sem (to so rekli oni) plesala in pela po sobi. Tako sem bila sečna!"
Petra je pokleknila na peč in porinila dlani pod odejo na peči. Povabila me je, naj naredim še jaz tako.
In potem sva se greli in klepetali o drobnih radostih, ki jih je imela tudi Petra v izobilju. O tem, da rada prebira knjige, da tudi sama kdaj napiše kakšno pesem in o tem, da ni bila še nikoli zaljubljena. Počasi, besedo za besedo mi je izdala, kakšnega fanta si želi.
"Samo kaj mi pomaga, ko takih ni!" se je spet zasmejala, tokrat Že veliko bolj sproščeno in nagajivo. Na žalost sem ji morala pritrditi. Takega, kot si je ona želela, bo bolj težko našla...
Pokazala mi je tudi klekljane prtičke, ki jih je delala med počitnicami. Nekatere je imela že na razstavah, da so jih lahko občudovali tudi drugi. Na steni za pečjo pa sem šele sedaj opazila več priznanj, ki jih je dobila za odičen supeh v šoli in za prva mesta na matematičnih tekmovanjih.
Ko sem odhajala, me je skupaj z mamo in bratoma pospremila do avta. Potem je še dolgo stala zgoraj ob poti in mi mahala. In v tistem trenutku sem ji potihem zaželela le to, da bi v življenju, ki je pred njo, srečevala ljudi, ki bi znali ceniti njeno dobro, odkrito in prijazno srce!
D
Pr
de,
si
ga j
na 5 PR,
"pn pra\ eko' nije, izde nar, oko stra, pub nate kda dok Člen sme sobi PRi ora. Žag torji vrta klac hrui vil, vise NA DE no i oko "čis je r oko in o 1
Rep pra: poti edit tek DE Ura nije leta in h ter ( vi. 1 pro:
tem jam pra spo Krc Del sp^ Pog dele Z da i zbu nek nan nev Bih na stat sme dne delt bile bru In nap ničr mi i ni i pra: je l prei edi Zgrt bloi star kot je i grai ju i prei vali pra tedt to Veh kon sem jim Pra. Po Za sed ZEi
izgl la, pra. pop očii
W Torek, 7. maja 1996
PISMA
23. STRAN • GORENJSKI GLAS
PREJEU SMO
o. :a b-e-ev čini ih ije oo
ie
o-
en ne
tirni se na in ak no re-•o-ke
se xo-kl-
ga in
oj-\ej-
ki rva ki-udi
So
Praznik dela ali delovni praznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika v svoji tretji knjigi na 974. strani v razlagi besede PRAZNIČEN pozna tudi "praznični mir". Morda je prav ta praznični mir narekoval vladi Republike Slovenije, da je 4. avgusta 1995. leta izdala UREDBO o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Ta na skoraj petih straneh Uradnega lista Republike Slovenije št. 45 zelo natančno določa, kaj je hrup, kdaj ter kje se sme povzročati določena vrsta hrupa. V 19. Členu navaja, da se hrupa ne sme povzročati med 19. uro v soboto in 8. uro v ponedeljek, PREPOVEDANA pa je uporaba kosilnic, Škropilnic, Žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, TUDI NA PRAZNIK,  ČE JE DELA PROST DAN. Višino ravni hrupa za posamezna okolja uredba točno določa in "čisto stanovanjsko območje" je n.pr. takoj za neposredno okolico bolnišnic, zdravilišč in okrevališč.
1. in 2. maj sta praznika Republike Slovenije. Njegov praznični videz naj bi mu potrdile zastave, Številne prireditve, nrmnitni •*,.*••
dva primera javnega "praznovanja" enega od državnih praznikov in spoštovanja naše zakonodaje. V naselju in drugje smo zasledili še precej primerov ljudi, ki želijo le delati in nikdar počivati ter praznovati. Kdo je sedaj kriv za tak podcenjevalni odnos državljanov do praznikov Republike Slovenije? Vsi SLOVENCI! Stanislav Jesenovec (Borec za
pravo državo Slovenijo)
z e
o
■>, z
ll k
V
z
k-
ki
:o je
>/i ni d) la
ni ai
ih u. na ila za i.
j* ?e-ila olj
ki
;«
ko pa
\je rva
' in še
n v to,
ala
rito
editve, praznični mir in počitek vseh ljudi. PRAZNIK DEL, kot ga opredeljuje Uradni list Republike Slovenije št. 67, 27. oktobra 1995, leta v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Dva dni smo vsi zaposleni prosti. Da bi praznovali svojo temeljno človeško in državljansko pravico, Delo. Žal je praznik Dela, morda tudi po spodbudi voditeljice Radia Kranj Metke Volčič, postal Delovni praznik. Ves čas je spraševala v prvomajskem pogovoru o tem, kaj kdo dela in ne, kako praznuje.
Zato se prav nič ne čudim, da me je - verjetno še koga -zbudil na ta praznični dan nekaj pred deveto zjutraj namesto pihalnega orkestra nevihtni ropot pločevine. Bila je prava kovinska ujma na vse, v našem "čistem stanovanjskem okolju", ki smo želeli malo polenariti po dnevih, ko se borimo za svoje delo in delovno mesto. Ker je bilo to premalo, je zapela še brusilka, pa žaga, kladivo,...! In potem je mirno delal naprej. Oba (delovna) praznična dneva. Z vsemi naštetimi in drugimi početji. A to še ni bila krona prvomajskega prazničnega dela. V Sloveniji je že dolgo v navadi, da se pred praznikom temeljito uredi okolica stanovanjske zgradbe. Individualne ali pa blokovne. A, glej ga zlomka, stanovalka enakega izvora, k-ot prej omenjeni hrupnež, je povabila k prazničnemu grabljenju zelenice, pometanju pločnika in kidanju listja pred blokom, še pet stanovalk. Na praznik Dela, na praznični dan, po dnevih, [ tednih in mesecih časa, da bi to opravile n pr. že pred Veliko nočjo ali pred Praznikom Dela. In kljub ne pov-Vsem primernemu vzgledu so \jim naslednji dan, še vedno {prazničnega 2. maja, sledili \Po enakem obdobju neskrbi *.za okolico še stanovalci sosednjih vhodov. DAN ZEMLJE in skrbi za njen izgled je bil vendar 22. apri-i   * 1. in 2. maj pa sta J praznična dneva in vsekakor I popolnoma neprimerna za t očiščevalne akcije.To sta le
Letos stiskanje pasu, v preteklosti pa potratnost
(Gorenjski glas, 30. aprila 1996)
V časopisu Gorenjski glas je bil dne 30. aprila 1996 pod naslovom "Letos stiskanje pasu, v preteklosti pa potratnost" objavljen članek novinarja Stojana Sajeta. V članku novinar predstavlja javnosti povzetek ugotovitev revizije poslovanja Občine Tržič v preteklem mandatnem obdobju, predvsem pa zaključnega računa proračuna za leto 1994, premoženjske blagajne in sklada stavbnih zemljišč Občine Tržič.
Namen avtorja članka nam ni znan, je pa članek nesprejemljiv v delu, ko navaja "ugotovitve" revizije o brezplačnem prenosu občinske lastnine na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, z.o.o., Kranj, urejanja stavbnega zemljišča in glede posojila Stanovanjski zadrugi Gorenjske, zo.o., Kranj. Nesporno je, da bralec članka, ki podrobno ne pozna problematike gradnje neprofitnih stanovanj na Mlaki, v članku ne dobi pojasnitve, prej-narobe, za kakšne vrste prenosov občinske lastnine gre, kakšen je namen teh prenosov in na kakšni podlagi je Občina dala posojilo zadrugi.
1. Brezplačni prenos "občinske lastnine" Občine Tržič na Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, zo.o., Kranj se nanaša:
- na prenos družbenih stanovanj (neprofitnih in socialnih), na podlagi Pravilnika o posebnih pogojih delovanja
druge Gorenjske, zo.o., Kranj ,
Rok vračila posojil oz. obračuna vloženih sredstev je 25 let, obrestna mera 3 %.
Poravnava obveznosti za vložena sredstva naj bi se zagotavljala iz dela najemnin, najemnih stanovanj in stanovanjskih hiš v Občini Tržič in dela najemnine novo Zgrajenih neprofitnih stanovanj. Pomembno pri tem je dejstvo, da obveznosti za poravnavo anuitet ne posegajo v proračunska sredstva, temveč v najemnine, le-te pa v Občini Tržič znašajo ok. 35 milijonov SIT letno,
Kako so evidentirane na Občini posamezne listine, Stanovanjski zadrugi Gorenjske, zo.o., Kranj, ni znano, želeli pa bi, da se avtorji člankov, ki obravnavajo občutljive teme, kot so premoženjsko-prav na vprašanja, izogibajo površnosti ali posploševanja, da s tem ne bi zavajali bralcev. Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj Predsednik zadruge Franci Teran
neprofitnih stanovanjskih organizacij (UR. L. RS, št. 64/ 93). Namen prenosa je bil, da Stanovanjska zadruga in Občina oblikujeta materialno osnovo za gradnjo neprofitnih stanovanj v občini Tržič v okviru Stanovanjske zadruge Gorenjske, zo.o., Kranj, ki naj bi postala organizirani nosilec neprofitne stanovanjske gradnje v občini Tržič. Prenos je bil izveden po sklenjeni pogodbi dne 18. 8. 1994, aneksa št. 1 z dne 24. 8.1994 in aneksa št. 2 z dne 3. 4. 1995.
• na prenos komunalno opremljenega stavbnega zemljišča (464 ml) po pogodbi št. 466-02/94-03 z dne 31. 3. 1994.
Oba prenosa sta torej izvedena legalno in jih ni odkrila revizija, kot je navedeno v spornem delu članka. Namen teh prenosov je bil, da se izpolnijo pogoji za najem ugodnega stanovanjskega kredita iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Viri financiranja gradnje neprofitnih stanovanj po prvem razpisu (razmerja veljajo še danes), so bili naslednji:
- 40 % posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije;
- 40 % posojilo Občine Tržič;
- 20 % posojilo oz. naložba neprofitne stanovanjske organizacije, Stanovanjske za-
Ali je lahko tudi sklep sodišča nemoralen?
Razumljivo in v demokratični družbi dopustno je, da stranka v sodnem postopku, ki je izgubila spor na sodišču, kljub temu skuša za svojo stvar pridobiti javnost. Ni pa razumljivo in v demokratični državi ni dopustno, da stranka, ki na sodišču izgubi pravdo, začne javno sramotiti sodišče, ki je vodilo postopek. Prav to pa se je zgodilo v t.im. "zadevi Godešič". KS Godešič je na steno zvonika pri vhodu v cerkev dala vzidati ploščo z imeni in podatki vseh med vojno padlih sovaščanov, kljub izrecni prepovedi svojcev padlih partizanov in kljub pisnemu mnenju škofijskega ordinar-iata, ki je župnijski urad opozoril, da ni nikogar mogoče prisiliti, da bi bilo ime njegovega svojca napisano na plošči. Svojci so tak poseg upravičeno šteli za kršenje pravic svojih pokojnih in so sprožili postopek na sodišču. Sodišče je presodilo njim v prid, prav tako pa je presodilo Višje sodišče v Ljubljani, kar pomeni, da je sodba pravnomočna, in da jo je v skladu z načeli in prakso pravne države potrebno udejanjiti, to je, napise, za katere niso imeli dovoljenja, odstraniti.
Namesto tega pa se je v sredstvih javnega obveščanja pojavil sestavek, ki izjemno žaljivo ocenjuje delo sodišča in sodnikov, ki so v postopku sodelovali. Posebej omembe vredno je dejstvo, da je omenjeni sestavek podpisal g. Stanislav klep, ki je v sodnem postopku kot zagovornik tožene stranke.
V demokratični pravni državi je tak javni napad na sodišče nepojmljiv, saj pomeni izpodbijanje avtoritete sodišča in grobo žal j en je sodnikov. V pravni državi je sodnik dolžan soditi po zakonih in po svoji vesti. Pravilnost ali nepravilnost v sodnem postopku lahko ugotavlja le višji oz. nadrejeni organ. O moralni ustreznosti in pravnem znanju sodnikov lahko sklepa le državni zbor ob njihovem imenovanju, nikakor pa ne stranka v postopku. Javno žaljenje sodišča zaradi obsodbe, ki jo je izreklo, je nedopusten napad na avtoriteto sodišča in delo sodnikov, zato bi ob tem morali ustrezno ukrepati tudi pristojni državni organi. Žaljivi dopis pa presega tudi meje, ki v demokratičnih državah veljajo za javno komunikacijo.
Še posebej nedopustno pa je, da takšne žalitve izreka odvetnik, ki je bil v omenjenem postopku zagovornik tožene stranke. Tudi odvetniki so del pravnega sistema in je zato logično, da za njihove nastope v javnosti veljajo določene omejitve. Odvetnik ima v sodnem postopku vedno pravico in možnost, da uveljavi vsa pravna in druga dejstva, ki se mu zdijo relevantna za primer; ima pravico, da v imenu in za račun stranke uporabi vsa dopustna pravna sredstva. Nima pa pravice, da po končanem postopku, če se sodišče ni izreklo njegovi stranki v prid, javno kleveta in žali sodišče in sodnike, ki so v postopku sodelovali in izraža dvome o njihovi morali in pravnem znanju; g. Klep pa je storil prav to, saj v omenjenem sestavku piše: "Razlaganje sklepa sodišča, da zahtevek temelji na zakonu o varovanju osebnih podatkov, ne kaže na visoko razgledanost in  visoko pravno znanje... Sklicevanje sklepa na varstvo osebnih podatkov ne posega v tem primeru samo na področje splošne izobrazbe, marveč tudi na področje intelektualne poštenosti. Prepričan sem, da bi višje sodišče v drugem senatu prvega sklepa ne potrdilo..." Takšno ravnanje odvetnika ni samo človeško nemoralno, vprašljivo je tudi z vidika poklicne etike. Kaj bi se zgodilo z našim pravnim redom, če bi vsak odvetnik, ki izgubi primer, začel javno kampanjo za diskreditacijo sodišča? O takšnem ravnanju bi se morala izreči in ustrezno ukrepati tudi Odvetniška zbornica Slovenije.
Stranki, ki sta v postopku, to sta KS Godešič in župnijski urad kot upravitelj zgradbe, na kateri sta sporni plošči, pa bi svojo privrženost demokraciji in pravni državi dokazali le tako, da bi sklep sodišča čimprej in brez velikega hrupa izvršili. Območna organizacija ZB in udeležencev NOB Predsednik: Franc Gaber
Gorenjska od regije do dežele
S tem naslovom nisem ravno parafraziral naslova članka mag. Blaža Kujundži-ča, ki se je glasil Od Pintarja do Gorenjske, v Gorenjskem glasu, 30. 4. 1996. Govoril bi o poti Gorenjske dežele, od njenih nekdanjih političnih delitev in okrnitev do nje same, integralne, celovite in samostojne dežele.
O deželi namreč ne odloča tista Ljubljana, ki si lasti položaj slovenske "prestolnice", kot da je Slovenija nekakšna fevdalna kraljevina ali cesarstvo. Seveda Ljubljana nima svojega cesarja (razen v zgodovini), z gotovostjo pa lahko govorimo o fevdalizmu na vseh področjih družbenega (in umetniškega), gospodarskega in političnega življenja.
Nasproti državnemu centralizmu sem postavljal po-licentrizem, utemeljen na slovenskih deželah. Bil sem na mnogih srečanjih z razgovori o deželni ureditvi Slovenije. Kazalo je, da sem se uspešno upiral že sami rabi pojma regije, ki pripada administrativnim delitvam in vladanju.
Gospod KujundŽič mi zdaj preko Gorenjskega glasa govori o ustanovitvi gorenjske regionalne stranke. Namesto deželne misli se ponavlja regionalistična miselnost. Tako pritlehno delujejo tudi "gospodarska razvojna vprašanja", ki si jih v svojem članku zastavlja in odgovor-
ov pričakuje od drugih (strank). To ponavljanje gre tako
daleč, da KujundŽič govori o "Stari Gorenjski'' (kaj bi le to bilo?!), ki da vključuje "se-vernoljubljansko" (kaj pa je spet to?!) in "domžalsko-kamniško" območje. Izgleda, da se zdaj obnavlja neka Stara Gorenjska (ki je v resnici nikoli ni bilo - bila je Zgornja Kranjska ali Gorenjska); mogoče bi bilo bolje Mlada Gorenjska. Ta Stara Gorenjska bo še naprej regija (morda razširjena gorenjska regija) v pomenu, ki naj bi bil blizu deželnemu.
Izgleda tudi tako, da je velik del Gorenjske še naprej "severnoljubljanski", a to ni res. Razen če je vsa Slovenija ljubljanska, kakor se Ljubi-jancem zljubi in bi se naša država imenovala rajši IJubl-janija, da te države ne bi še naprej zamenjavali s Slavonijo ali Slovakijo (tudi zastava bi se tako rajši uvrstila med afroazijske džungelsko podu-hovljene).
Še bolj res je, da je Ljubljana na Gorenjskem (ne na Dolenjskem, ne na Notranjs-'kern, ali na Štajerskem ali na Primorskem, še posebno pa ne v Prekmurju ali onstran meje v Bosni ali Rje drugje). Ljubljana je ozemeljsko na Gorenjskem ne glede na to, koliko je v njej priseljenih prebivalcev iz drugih slovenskih in tujih dežel.
Mag. KujundŽič omenja tudi Kranjsko, kamor naj bi idejo za gorenjsko regionalno stranko prinesel slikar Polde Oblak, ki mu tudi naprti, da je za razširitev ideje evropskega in slovenskega regionalizma navdušil "ljubljanske in gorenjske" izobražence M. Sedeja ml, F. Zagoričnika in E. M. Pintarja. Ta "razširitev" je malce preveč pionirska in bombastična. Tudi ni Širinev tem, da pisec navedene osebe prikrajša za njihova osebna in uradno veljavna imena; tako človeka nadomesti slog.
V resnici je tako, da sva se s Poldetom Oblakom v zadnjih sto letih komaj par krat videla. Se lepo pozdraviva, vendar da bi kdo koga za kaj navduševal, o čemer piše gospod KujundŽič, to sploh ni res. Zase že lahko rečem, da me lahko navdušuje kaj drugega. Morda pesem, slika, nekateri ljudje in druga bitja in nebitja. Morda Gorenjska dežela brez strank.
Regionalizem že v osnovi odklanjam. Policentrizem temelji na deželah in seveda tudi na vračanju vsega, kar si je centralizem (centralistična Ljubljana) prigrabil, skupaj z ozemljem, na katerem Ljubljana Stoji in pripada Gorenjski.    Franci Zagoričnik
dvatisoč leti, ki se je glasil nekoliko razločneje: "Križaj ga, križaj ga!"
Kaj prinaša papež v svojem diplomatskem kovčku? Je morda milijarder? Kaj je prinesel našim sosedom Hrvatom?
Slovenski narod si želi samo kruha in iger.
Tega nam Sveti oče ne prinaša. Njegova obleka je bela, jasna in čista. Prihaja z odprtimi rokami, v katerih je iskrenost, blagoslov in toplina. Poljubil bo našo slovensko zemljo, ki nam jo je že Bog blagoslovil od Triglava, Štajerske, Dolenjske do Jadrana.
A mi, kako jo znamo spoštovati Nanjo pljujemo kot na največjega sovražnika (naj omenim samo rudnik urana Žirovski Vrh).
Kdo je prvi priznal našo samostojnost? Ta, mi je bolj kot mi vzljubil našo domovino. Sami pa se hlinimo, kdo ima več zaslug za našo samostojnost, po drugi strani pa smo roparji lastnega naroda.
Kdo po pozdravil papeža? Marsikdo izmed naših voditeljev izbrancev. Bo ta pozdrav iskren ali Judežev? Zakaj ga ne bi pozdravila najštevilnejša slovenska družina v svojem plemenitem sijaju?
Bo našim duhovnim pastirjem jasno povedal, kje je oaza miru, da se bo čreda slovenskega naroda obrnila tja in ne bo tavala po puščavi in preobilno hlastala po zakladih, ki jih jesta molj in rja.
Se bo spomnil naše tako nejasne in še vedno boleče zgodovine. Se ustavil ob grobovih, ki vpijejo na vest slovenskega naroda, mnogokrat zaman.
Nas bo pohvalil, da imamo tako dobre zakone, pošteno demokracijo, v kateri je splav (umor) pravica? Mladina, up njen je spolnost, mamila, užitek in edina računica - se ne splača.
Za rojstni dan prihaja, a ti ga niso sprejeli, ker niso razumeli znamenja časa. Nasedli zavajalcem in zaupali v svojo lastno prihodnost. Bog je ostal v kotu le kot simbol ali okras in ne kot živa priča za ves svet.
Zato geslo "Oče potrdi nas v veri", se bi lahko glasilo "Oče utrdi nam vero". Vero v smiselno prihodnost, vero do domovine in lastnega naroda Vero v Boga. In če nas bi vprašal tiste, ki se bomo tega obiska udeležili: "Kaj ste prišli gledat? Trs, ki ga veter maje?" Naj bo naš jasen odgovor: "Ker vas imamo radi." Zahvalili bi se mu za trud, ki nam ga je izkazal v težkih trenutkih do naše domovine in za blagoslov, ki nam ga bo prinesel.
Papeža ne nucamo (potrebujemo)
Dragi prijatelji, ta glas se močno širi po naših cestah, službah, medijih, celo v zdravih slovenskih družinah. Moč ga je bilo slišati že pred
Torej papeža ne "nucamo", ker ga nismo vredni. Naj le pride, ker smo ga potrebni in naj zavihti bič resnice, kot je to storil že Kristus v templju med prodajalci.
Franc Arnolj, Poljane
Nagrajenci nagradne križanke
DMO SPECTRAVISION DMO SPECTRAVISION, Staretova 21/a, Uubljana, tel.: 061/125-40-63
1. nagrada: PAR SONČNIH OČAL DMO;
Gartner Darja, Ul. Milene Korbarjeva 21, Kranj
2, nagrada: PAR SONČNIH OČAL SPECTRAVISION; Doležal Zdenka, Samova 28, Ljubljana
3. nagrada: PAR BRALNIH OČAL SPECTRAVISION; Rezka Polajnar, Valjavčeva 11, Kranj
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
- Perne Tone, Mlaka 23/a, Komenda
- Zakotnik Silva, Sutna 75, Žabnica
- Marjanovlč Emil, Vrečkova 4, Kranj
S HALO - HALO GORENJSKI GLAS fi? TEL.: 064/223 111
Naročilo ta ob|avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na
Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod ixidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
VOZNIŠKI IZPIT
... za voznike vseh kategorij motornih vozil. Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13. maja, dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri.
Avtošola B in B
TUDI ZA MOTORJI b in b Radovljica, b in b kranj, tel.: 22-55 22
KJE?
NAKUPOVALNI IZLET
AVTO ŠOLA ING. HUMAR
Integral Tržič in Kranj
IMATE PROBLEME S STEKLOM?
CANDY NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI
BTV GORENJE NA 10 MESECEV BREZ OBRESTI
AVTOŠOLA B in B v KRANJU, na Begunjski 10, pn vodovodnem stolpu, telefon: 22-55-22.
Palmanova 14.5. Madžarska Lenti 11.5., 16.5., 23.5., Trat 4.6., Gardaland - Aqualand 1.6. Rozman, tel.: 064/715-249
NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 13.5. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035
Pomladanske počitnice in izleti, S "Princem" v Benetke, Muzejski vlak, tel. 53-280, 22-41-32.
Mi jih rešimo! ZAŠČITA STEKLENIH POVRŠIN z varnostnimi termoreflektivnimi, UV-izložbenimi, matirnimi in avtofolijami. Tel./fax: 242-679, Mob.: 0609/637-276
Pomivalni stroj mod. C 7800 - 7 programov, 37 Dcb glasnosti, blokada proti izlivu vode • 10 x 10.221 ali 10 % popust na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552
Voyager, 51 cm, TTX, 10 x 5.490, Diadem, 63 cm, TTX, 10 x 7.990, Pralni stroj 911 X - 1.100 obr., 10 x 8.119 ali 71.990 na gotovino. Domotehnika Kranj, tel.: 331-552
TRGOVINA HOBBY & ART KRANJ tel.: 064/215-502
Trgovina Hobby & Art Kranj organizira tečaje poslikava na svilo, steklo, oblikovni tečaj.
PRALNICA 421 - 314
Peremo vse vrste tekstila, likamo in krpamo. Posredujemo pri kemičnem čiščenju. Odvoz in dostava! Količinski popusti!
AVTOŠOLA GOLF KRANJ TEL 064/324-767
AVTOŠOLA GOLFŠK. LOKA TEL 064/62-44-52
KATEGORIJA A. B, C IN E * VSE PO UGODNIH CENAH! vozila: POLO, PUNTO. TWINGO, CLIO, R-5 ITD. motorno kolo Yamaha 125, in tovornjak MB 814
IZPIT ZA TOVORNJAK, PRIKOLICO, AVTOMOBIL ALI MOTOR? TEČAJ CPP VSAK PONEDELJEK POPOLDAN IN DOPOLDAN? Avto Sola 30LF - N« samo boljše, ampak NAJBOLJŠE!
KROMPIR SEMENSKI KROMPIR: DESIRE - 60,95 SIT za kp. JERLA - 66.70 SIT za kg KENNEBEC •
.7*1 n/-»n7^ 59,20 SIT za kg itd. MINERALNA GNOJILA: KAN • 23,96 SIT za kg, NPK 15 x 15 x 15
(50 /o POPUST), 33.35 SIT za kgNPK 6 x 30 x 18 36,55 SIT za kg itd., SEMENSKA KORUZA BC - 272. MISERALSA GS011LA • HYDR027%. 318 a 454,00 SIT za kg, MIRNA. HELGA. DEA a 3 649,90 SIT za vrečo (25 000 ZRN)
IN SEMENSKA KORUZA VSE CENE SO BREZ PROMETNEGA DAVKA. VEČJE KOLIČINE
TFt nrid/nil J07 PRIPELJEMO TUDI NA DOM.
1 tLL·. uoi/oji -<*y/ KMEČKI STROJ, POSLOVALNICA GODEŠIČ 53
Predstave v Kranju:
GLAVNI TRG 6, KRANJ
Prodaja vstopnic:
gledališka blagajna je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure in uro pred začetkom vsake predstave, tel.: 064/222-681 Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti pol ure pred začetkom predstav, sicer jih posredujemo v redno prodajo.
7., 8. in 9. maj ob 20. uri, Gojmir Lešnjak - Gojc in Boris Kobal: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA, za IZVEN In konto
10. maj ob 20. uri, Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in konto (predvidoma zadnjič v tej sezoni).
11. maj ob 20. uri, Zijah Skoklovič: GLUMAC JE... GLUMAC JE... GLUMAC, za IZVEN in konto
Vstopnice so ie v prodaji!
Maj - najlepši mesec za Glasov izlet
To soboto, 11. mala, bomo pripravili Glasov poldnevm nakupovalni Izlet v Italijo, do nakupovalnih centrov Brava In Alpe A dri a pri Vidmu, V obeh mega nakupovalnih centrih so precej nitje cene kot pri nas. Tudi v soboto bo Izlet organiziran tako, da bo avtobus zjutraj prevozil Gorenjsko po relaciji Tritč-Kranj-Raaovljica-Jesenice-Rateče oziroma pozno popoldan v obratni smeri na povratku. Poskrbeli bomo za kratkočasno vožnjo, čeprav je v eno smer skoraj 200 kilometrov, In za dobro popotnico. Cena na osebo: 2.100 tolarjev; naročniški popust: 500 tolarjev. Gorenjski glas, Turistična agencija Odisej Kranj in Jadranturist Rovinj Vas le 17. in 18. maja vabimo na morje, natančneje na Rdeči otok v rovinjskem arhipelagu Morje je sredi maja sicer Še premrzlo za kopanje, vendar je na Rdečem otoku v pokritem bazenu dovolj toplo. Glasov izlet bo dvodnevni - v petek, 17. maja, iny soboto, 18. maja, z odhodom iz Kranja 17. maja zjutraj in povratkom v soboto, 18. maja, zvečer. Če bo dovolj prijav, bo avtobus startal v Radovljici, vsekakor pa bo iz Kranja peljal skozi Skofjo Loko. Ogledali si homo Istro, ulivali na ribjem pikniku, bivanje s polnim penzionom bo v hotelu visoke B kategorije, voinja z avtobusom in ladjo ■ skratka, dva lepa dneva sončnega Jadrana. Cena izleta na osebo je 8.500 tolarjev; za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane tisoč tolarjev ceneje.
Ker bo maj mimogrede minil, le napovedujemo prvega od Štirih poletnih Glasovih izletov na avstrijsko Koroško (Celovec, ogled Mini/nundusa, Vrbsko jezero in še kaj). Prvič bomo rajlali v soboto, 1. Junija, praznično s Pihalnim orkestrom Trlič, saj je letos te peto leto odličnega sodelovanja med mestom Celovec in Gorenjskim glasom. Zjutraj bodo Glasovi avtobusi odpeljali iz Škofje Loke, Kranja, morda tudi Kamnina; zatem skozi Radovljico, Jesenice in Kranjsko Goro • ravno tako bo na povratku, da boste lahko izstopili čimblilje domu. Cene: 3.800 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in drulinske Člane700 tolarjev ceneje, za naročnike s plačano celoletno naročnino še dodatnih 400 tolarjev nitja cena. Za otroke do 12 let samo 2.100 tolarjev.
Vse Informacije in prijave za Glasove Izlete: po telefonu 064/223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) in 0641 223 - 111. Pri rezervacijah In prijavah nam sporočite, poleg imena in priimka, nujno tudi Vaš naslov in telefon /ali telefonsko številko, kjer ste dosegljivi/, ker pred vsakim Izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih.
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA ORGANIZIRA
KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23; 4220 ŠKOFJA LOKA TEL: (064)624-220; FAX: (064)624-220
tečaj za manekene. Tel: 715-265
Vabljeni na avdicijo 17. 5. ob 17. uri. Po opravljenem tečaju delo zagotovljeno. Višina: dekleta 177 cm, fantje 186 cm.
KMETOVALCI POZOR * NAJNIŽJE MOŽNE CENE 1 PRODAJA STARO ZA NOVO ' PROGRAM ' I ZETOR ■ FIAT 1 CARON ' GASPARDO * MASCHK) * DURAN TE ' BCS " SIP ' POKLIČITE 624-220 1 KMEČKI STROJ ŠKOFJA LOKA 1 PONUDBA RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. TRAKTOR ZETOR 5245 CISTERNE CREINA l700/2200, KOSILNICE WEI.GER 165. SIP-DISK 165. BCS 622/127, I BUÇHER/SOKOL145, MOTOKULTIVATOR HONDA-600 IN GORENJE. PAJEK BORI 340 SIP 230/330. NOŠENI TROSHEC GNOJA. SEJALNICA KORUZE IMT SILOKOMBAJN SK-80, MEX-2 MENGELE. SILOREZNICE. NAVADNI IN OBRAČALNI PLUGI' BATUJE - ENOREDNI. VOGEL NOOT - OVOREDNl, OLT TRIREDNI. FREZE QOLDONI, BARONI, KULTTVATORJI.MEŠALCI. CIRKULAR. MOTORNE ŽAGE. ELEKTROMOTORJI ITD RAZPRODAJA. SEMENSKI KROMPIR ' POPUST 50 %
Gorenje maloprodaja ASCOM, d. o. o. Kranj, J. Puha rja 10 Tel/fax: 064/325-257
BTV soft line 55 st. ttx 66.343, 10 x obrok po 8.040 PS 909 x samo 73.046 SP 900 samo 36.158
del. čas: od 9. -12. ure, in od 13. -19. ure, sobota 9.
12. ure.
ŠIVILJSTVO IS TRGOVINA "CVETKA" TEL.: 225-162
ženska krila, bluze in hlače 1 kom 3.900,00 SIT, T-shirt majice od 590,00 do 950,00 SIT, rolerske hlače vseh velikosit od 2.490 - 3.900 SIT, in še veliko oblačil za pomlad in poletje. Vabljeni! Delovni čas: vsak dan od 9. - 19. ure, sobota 9.-12. ure
GLASOV KAŽIPOT
3
Izleti
V Dobrno
Kranj - Društvo invalidov Kranj obvešča člane, da je izlet v Zdravilišče Dobrna in na goro Oljko preložen na naslednjo soboto, 25. maja. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 223-433.
Po nakupih
Cerklje - DU Cerklje vabi na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo v soboto, 11. maja, z odhodm ob 02. uri. Prijavite se na tel: 422-241, kjer boste dobili še ostale informacije.
Pohod na Rakitno
Kranj - Sekcija za ponodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 16. maja, pohod v klimatsko počitniški kraj Rakitno iznad Ljubljanskega barja. Odhod z avtobusom bo ob 7.30 izpred kina Center. Prijavite se lahko ob uradnih urah na Društvu upokojencev Kranj, Tomšičeva 4.
Čez Bohor v Olimje
Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra vabi v soboto, 11. maja, na zanimiv planinsko-kulturni izlet čez Bohor v Podsredo in v Olimje. Odhod posebnega minibusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejetata Matija Grand-ovec, tel.: 273:093 in Volga Pajk, tel.: 221-321, int. 26-44, najkasneje do 9 maja. Število udeležencev je zaradi prevoza omejeno.
Prireditve
a
Literarni večer o papežu Wojtyii
Tržič - V prostorih knjižnice dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, ob 19. uri mag. Niko Jež s Filozofske fakzultete v Ljubljani v literarnem večeru predstavil papeža Karola Wojtyla kot pesnika in dramatika. Pesmi bo brala Alenka Bole Vrabec.
Srečanje z
Lojzetom Kovačičem
Škofja Loka - V četrtek, 9. maja, ob 17. uri bo v šolski knjižnici Gimnazije v Škofji Loki srečanje s pisateljem Lojzetom Kovačičem ob njegovem romanu Resničnost in drugem literarnem delu. Vprašanja za pisatelja so pripravili dijaki. Ljubitelji literature, vabljeni.
Srečanje folklornih skupin
Jesenice - V dvorani Gledališča Tone Čufar bo v soboto, 10. maja, ob 19. uri območno srečanje izbranih odraslih folklornih skupin in ljudskih pevcev Gorenjske. Nastopili bodo: skupina ljudskih pevk Bodeče neže FS Ozara Kranj, FS Ozara Kranj, FS Ribno, pevke FS Sava Kranj - venček belokranjskih pesmi, FS Tehnik Škofja Loka, FS Svoboda Mengeš, FS Karavanke Tržič, FS Sava Kranj, FS Iskraeme-co Kranj. FS Triglav DPD Svoboda F. Mencinger Javornik-Koroška Bela
Teden upokojencev
Naklo - Tudi letos prirejajo Teden upokojencev v Naklem. Pripravili so naslednji program: nedelja, 12. maja ob 10. uri Otvoritev razstave v Domukulture; ob 14. uri Kolesarjenje (Naklo-Duplje-Retnje-Kovor-Podbrezje-N-aklo); ponedeljek, 13. maja ob 15.
uri Pohod po Dobravi do Lovske koče; torek, 14. maja ob 15. uri Balinanje pri Trnovcu v Dupljah, ob 20. uri Zimske lepote slovenskih gora in slapov (diapozitivi); sreda, 15. maja ob 20. uri Nastop folklorne skupine in ženskega pevskega zbora DU Koroška Bela; četrtek, 16. maja ob 19. uri Modna revija z glasbenim nastopom, podelitev priznanj; petek, 17. maja ob 20. uri Moped Show. Na vse prireditve prisrčno vabljeni!
Slavnostna akademija
Ljubljana • Društvo slovenskih pisateljev m Kulturni forum prirejata Slavnostno akademijo ob 120-ietnici rojstva Ivana Cankarja. Prireditev bo v četrtek, 9. maja, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Koncert
škofja Loka - V kapeli Puštals-kega gradu bo ob 19.30 koncert kitarista Žarka Ignjatoviča. Vabljeni!
Razstava fotografij
Kranj - V četrtek, 9. maja ob 19. uri bo v Mestni občini Kranj, Slovenski trg 1, odprtje fotografske razstave z naslovom Velemesta in Kanjoni. Fotografije razstavlja Dr. Jurij Kunllo. Vabljeni!
Razstava v Mengšu
Mengei - V kulturnem domu v Mengšu bodo jutri, 8. maja, odprli razstavo slikarja Lojzeta Kalinška. V programu ob otvoritvi razstave bo ob 20. uri bo nastopila Tanja Zaje Zupan, program pa bo povezoval Niko Robavs.
Planinsko predavanje
Radovljica • Alpinistični odsek Radovljica organizira predavanje z barvnimi daipozitivi o radovljiški odpravi na Mercedario in Aconca-guo v argentinskih Andih. Predavanje bo jutri, 8. maja, ob 20. uri v av li Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Vstopnine ni.
Lojze Kovačič med gimnazijci
Kranj • Literati, novinarji in knjižničarji Gimnazije Kranj v sredo, 8. maja, ob 12.30 uri, pripravljajo srečanje s pisateljem Lojzetom Kovačičem. Dijaki se bodo z njim lahko pogovorili o vsem, kar jih zanima.
Otroški in mladinski zbori
škofja Loka • Na OŠ Ivana Groharja bo v četrtek, 9. maja, ob 17. uri območno srečanje otroških m mladinskih pevskih zborov. Nastopilo bo pet otroških in šest mladinskih pevskih zborov. Prireditev organizirata ZKO škofja Loka in OŠ Ivana Groharja.
Koncert s kitaro
škofja Loka • V kapeli škofjeloškega gradu bo jutri, vsredo, ob 19.30 nastopil kitarist Žarko Ignja-tovič iz Ljubljane, sicer profesor kitare na Pedagoški fakulteti v Mariboru in na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Program koncerta obsega skladbe Weissa, Tedesca, Tipetta, Tàrrega in Piaz-zolle. Koncert je pripravila ZKO škofja Loka.
Srečanje
upokojencev Slovenije
Kranj - Območna zveza 0l Kranj obvešča vodstva DruštV upokojencev Cerklje, Kranj, Ko*)* ca, Naklo, Predoslje, PreddvC Šenčur in Žabnica, da je Orgar» zacijski komite Ratče - Planica ro1 dostave prijavnic in naročilnic f* željo posameznih društev podaljša do 20. maja, rok plačila pa do 2-maja. Vabljeni, da se udeleži" Srečanja upokojenev Slovenije 1 Planici 12. junija v čimvecj«" številu. Prijavnice o udeležbi, št* vilu avtobusov in osebnih avtom? bilov ter naročilnice za boneJJ jubilejne zančke pošljite do 20 maja.
Tečaj Reiki
Radovljica - Tečaj Reiki F stopnje bo v Radovljici, v prosto*1 ih knjižnice A. T. Linarta, 18. maj* Prijavite se lahko na tel.: 738 po 20. uri. Tečaj vodi mojst Vlasta M. Tomažič.
Srečanje kolesarjev "oldtajmerjev"
Kranj - Kolesarska skecija rt^^S DU Kranj vabi kolesarje upoKorUOKE ence iz društev Cerklje, Kam ni11 moto Škofja Loka, Tržič, Kranj, KokriC*7o pro Naklo, Predoslje, Preddvor, Šen#o% c in Žabnica na skupno srečanC'00,0^ kolesarjev oldtimerjev, ki bo *51'°-torek, 14. maja, na Kokrici tro^
APi
gostišču Dežman. Odhod izprfjjico b zgradbe DU Kranj, Tomšičeva *- -bo ob 9. uri. Vsi oidtimerji vijudf^odan vabljeni! *rac|isl
Srečanje upokojencev w
Cerklje - DU Cerklje vabi
svoje člani, kateri bi se žel*!--
udeležiti srečanja upokojenc·J'rodar Slovenije v Planinici 12. junija, d*o 0Pt se še vedno lahko prijavite P*11 svojih poverjenikih ali na tel.: 42?proda 241, kjer boste dobili tudi osWjlnik. informacije. £--
Učna ura Ivojno
Kranj - PD Kranj vabi planincg^ rekreativce in vse obiskov alcbroda~ planin na preventivno učno uro. x> dogj bo v torek. 14. maja, ob 17. uri *z ~ prostorih Planinskega društv^0™ Kranj, kjer boste dobili napotke ív) !]r varno hojo v gore, o nevarnostih^^ gorah, opremi in ostalem, kar v*-zanima. Na vaša vprašanja vfl"RAČUi bodo z veseljem odgovarjali ffiM, S štruktorji GRS postaje Kranj. Vat^oc ~ Jeni! Hnger.'
Razstave M
Rezkal feG 20
Prodar
Razstava stripov
Škofja Loka - V galeriji Loške£otacii gradu bodo v četrtek, 9. maja, <C[?Ca' 20. uri odprli razstavo stripe^0/ avtorja Iztoka Sitarja. Na otvorit^002" bo igrala skupina Gimme 5.
Rokopisi
Tržič - V paviljonu NOB bodoj petek, 10. maja, ob 17. uri odf& ^bir razstavo slik akad. slikarja Vaien« _ ' na Omana z naslovom Rokopi'!0 Razstavo bo odprl prof. dr Venc'l j slav Kaučič. predsednik Slovensr znanstvenefundacije
Fotografska razstava
Kranj - V prostorih Mestr^Qj» občine Kranj bodo v petek, 1* maja, ob 19. uri odprli razstavo slj^r-Velemesta in kanjoni - fotografija vtisi z jugozahoda ZDA avtorja ^0xi2> Jurija Kurilla. večer
pocen
7faB
An« Mali Ugod medlcineka emetrà - kozmeticark^sga leXence 4a        <Q 064146-^
99<Torek, 3. maja 1996
MALI OGLASI, OBVESTILA
25. STRAN • GORENJSKI GLAS
c f
"S
ež»
nje 1
č> šte
i 20
10., 11. in 12. maja od 9. do 1£. ure
DNEVI ODPRTIH VKAT
avtotehna ¥0
$2) d.o.o.
PINTAR, KRANJ, KoroSka 53a
tel.: 064/212-191, 224-621, faks. 064/212-191
Za več let oddamo v najem dobro vpeljano živilsko trgwino^ 100 m2) v okolici Kranja. «0609/639-
210
14625
Prodamo: na glavni ulici v mestnem jedru Kranja prodamo več kot 1000 m2 poslovnega prostora. K3 KERN. 221-353 14776
Prodamo fltnes center - večnamensko hišo v Podnartu (pizzerija, fltnes, svana), cena 195.000 DEM. K 3 KERN. 221-353 ' 14777
Prodamo v Otočah - gostilno na parceli 1500 m2 sveta. K 3 KERN, 221-353
14778
Najem: v Kranju nudimo najem 60 m2 v pritličju poslovne hiše na prometni točki. K 3 KERN. 221-353
14779
GOSTINSKI LOKAL v okooici Kran a kupimo do 150.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485
Večnamenski lokal v središču Žetez-nlkov 64 m2 prodamo za 35000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14927
NAGRAJENKE KRIŽANKE: ANGELCA, IDA IN MAJDA
V petek je bilo žrebanje nagradne križanke KOZMETIČNA NEGA REPE - VOGLAR BOJANA, Naklo, Podreber 32, tel. 064/48-203.
Na naslov sponzorja križanke je prispelo 957 rešitev. V žrebanju smo upoštevali tudi 116 rešitev, ki ste jih
Costali na naslov uredništva Gorenjskega glasa. Izžbre-anl so bili:
1. nagrada: Bobnar Angelca,
Velesovo 3, Cerklje - aromaterapija obraza
2. nagrada: Ida Dežman,
Tavčarjeva 3/b, Jesenice - nega obraza
3. nagrada: Majda Pipan, Gogalova 10,
Kranj - kompletna depilacija nog 4., 5., 6. nagrado prejmejo Franc Klančnik. Pungert 9, Preddvor; Slavica Matko, Podlubnlk 156, Škofja Loka; Mici Pužen, Krakova 38, Naklo.
GOSTINSKI LOKAL na Jesenicah prodamo za 160.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14839
Poslovni prostor 18 m2 v centru mesta prodamo za 24.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_14942
LOKAL primeren za zobno ordinacijo ali masažni salon s solarijem cca 53 m2 v centru mesta prodamo za 130.000 DEM. AGENT Kranj. 223-
485 14*44
PRIDELKI
NABLIDU PRODAMO:
- turistične sobe
- restavracijo
- cvetličarno
- frizerski salon
- več lokalov primernih za turizem ali gostinstvo z vrtom
Informacije po tel.: 061/13-29-006 ali 061/13-29-138
$MALI OGLASI
}\s\l—
223-444
APARATI STROJI
a pflelo ugodno prodam FOTOAPARAT ak^OCKET 110 «722-132 14024
^MOTORNO ŽAGO JONSERED tip <riC*70 profesional, nerabljeno, prodam ip£iK>% ceneje al) menjam za lepo nanjllodovino za ostrešje aH za mizarje. q0 %51 -038, zvečer_i**ro
ici >rodam novo ROTACIJSKO KOSILNICO BRK 1650. Struževo 9 um
udfProdam KOSILNICO FIAGRO 127 in aracijsko SIP 165. «731-009 nua
»y Drodam neskončni rotafor s klešča-' ■ za hlodovino za manjše dvigalo. 'v.>688-120 UM
žel*—---
nC^rodam CIRKULAR 4 KW in navad-a d»o OPEKO za kmečko peč. «64-
•j"_^
42* Prodam nov kuppersbusch ŠTE-)SWILNIK. «64-132 ifiže
Drodam brezični telefon Panasonic z tvojno tipkovnico. «714-843, samo
»nC*°P°ldan_u827
val&rodam štedilnik, malo rabljen. Cena iro, No dogovoru. «51-365 14837
VjL Prodam PUHALNIK za seno z Jsljnoton.em ter nakladalno PRIKOLI-ui9 Prlmerr,o z* hribovite kraje. Stinj«633-325_^_uw«
1 v8<fcACUNALNIK 486 DX 4/100 16 Mb ,|j |MM, še v garanciji. «731-645 uaoo
Va6Poceni prodam nov ŠIVALNI STROJ Mnger. «241-507 uom
TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Tel.:(064) 222-268
AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR
KOTNI SESTAV Z LEŽIŠČEM
DELOVNI ČAS od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure i sobota od 9. do 12. ure
i doo., TRŽIČ
H^^MM^ u
!H1RV%
Količine so omejene.
110.364,-
FLOCK TKANINE 127.133,-
Nudimo vam: POPUSTI DO 35 %
KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, JEDILNICE, SPALNICE.
- STROKOVNA POSTREŽBA (skiciranje, projektiranje...)
- BREZPLAČNI OGLEDI NA VAŠEM DOMU
- BREZPLAČNA DOSTAVA PO GORENJSKI IN LJUBLJANI MOŽNOST MONTAŽE PO DOGOVORU
KREDIT BREZ POLOGA! T+7%  UGODNE CEF
KOLESA
ROŽE za okna in balkone lahko dobite na Sp. Brniku 30, «422-666
13874
Sadike PARADIŽNIKA in PAPRIKE mesnate sorte dobite po 16. uri v Srednji vasi 6, Gorice. 046-009
14553
KOKOŠJI GNOJ v vrečah dobite po 16. uri v Srednji vasi 6 - Gorice.
«46-009 14564
Prodam 1500 kg SENA.«622-747
14798_ _
KROMPIR Jeria. Deslre Fjana-tudl krmilni in jedilni prodam. Žabnica 45,
«311-813 14802
Prodam CIPRESE za živo mejo.
«58-031 14808
Prodam živordeče polviseče pelar-gonlje in bršlinke kom. 110. SIT.
14814
1323-435
Prodam skoraj nov moped express za 50.000 SIT. O 061/627-790 14300
AMERIŠKO GORSKO KOLO UNITED, oprema Alivijo, 21 prestav, staro leto dni, prodam. «241-016 14556
Prodam KAWASAKI 750 GPZ, I.86, na «211-281 us6i
Motorno KOLO ATX 50, letnik 1989, dodatno opremljen, ugodno prodam.
«78-991 14754
Prodam APN 6 S, letnik 1992. Zalog 89, Cerklje, «421-669 14757
Poceni prodam dobro ohranjeno žensko Mountain kolo, prestave Shimano. «401-037 14555
Prodam DIRKALNO KOLO, malo rabljeno, znamke PERSO-NAL.O681-083 146'3
Ugodno prodam žensko In moško kolo. «214-008 usm
Prodam cvetoče surflnije in bidens po 150 SIT. «422-296_ueso
Prodam semenski KROMPIR Sante in kislo REPO. «730-170 146S2
PRODAM BRŠLINKE. Sp. Besnica 63, «403-252 14878
Prodam KROMPIR za krmo. Šenčur,
«41-044 14878
Prodam kvalitetno SENO. «421-
056 14667
Oddam vso KOŠNJO v najem. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 14957
POSESTI
Montažno GARAŽO 5x3 m, prodam. «061/343-592 14753
PARKET hrastov klasični II. klasa, količina 34 m2, prodam za 600 DEM. «801-308 14812
ŠPIROVEC dolžine 8 m in lipove deske debeline 30 mm, prodam. «730-523 14820
ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE pp telefonu ali osebno 0 9 0-41-43
156 SlT/mm
9-"y*. w^i-ouf _14904 mmmmmwmm
8tr°i nemSke i^edbe ter KUPIM
|fcG 200. prodam. »061/666-396 _____
_.~i______-- LADA SAM/i
ETT"——-- LADA SAM ARA RIVA karavan.
rJÍ!mL·SJR0J 28 brušenje tračnih ALEKO MOSKVIČ. kupim ta-1 Krožnih žag. «736-687       14951   koj.«061 -1263-400. 0609-614-484
12814
Kupim starejšo AVTOCAMP PRIKOLICO. «621-414
^eflgotaci sko kosilnico za 700 DEM in a- ^E~?lk Slp 160 za 500 DEM za rip<W«?r TV- Prodam. Možen dogovor.
«5tf>802-706 14953
IZOBRAŽEVANJE
Inštruiram kemijo in matematiko. •311-266 Petra 10373
INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole.«218-703
LOKALI
ODDAMO KRANJ Center gostinski lokal v obratovanju 120 m2 priti.+1 etaža, 1500 m2 DEM/mes, odkup inventarja 40.000 DEM, TRGOVSKI LOKAL cca 90 m2/l.nad., 20 DEM/ m2, 20 m2, trg. lokal, 600 DEM/mes., manjše skladišče Koroški ob cesti in cca 150 m2 pisarniških prostorov, Stražišče obnovljeno pritličje, 4 pisarne, 68 2m, parkirni prostor, telefon, 900 DEM/mes.. Center 500 + 300 m2 skladiščnih površin. 8 DEM/ m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 14492
Opremljen lokal za trgovino v centru škofje Loke, 20 m2. oddam. «623-
003 14834
Zaposlimo
PRODAJALCA
v avtotrgovini Lesce, Železniška 6. Pogoj: šola za prodajalce ali šola smer avtomeha-nik; komunikativnost, veselje do dela.
Informacije v trgovini osebno v četrtek in petek. MONY, d.o.o.
OBLAČILA
Ugodno prodam komplet FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO. St. 9 in birmansko dekliško OBLEKO, št. 36.«212-869. po 15 h
14794
JaflEfi Pod ______ vaše
o6o.   Pismene ponudbe u
M™«i° Pri nas. Torej, tejt naglas pod Sifr0f ne
i    nobenih podatkov/ L      toalooglasna stuiba
iien
enC^
ans'
a
este!
športno Ribiško Društvo KIT
4000 KRANJ, Cesta Kokrškega odreda 26
Ip^ro^dl^ribiške dovolilnicelamoj* nbolov v letu 96 možno kupiti v Društvu KIT, Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj.
jcgR^MATERIAL
PLOHE in COLARICE ria^Oxi?»^   " in riokaj špirovcev Večer    m> Prodarr»- «51-038.
^^SoBRnS?*500 kom com<»nt- Kupim smrekove rante X 41    WDd°VCA za streho. «801- i49_T_
-I 14822      ,. nn _o ada^A
Najvišje odkupne cene celuloznega lesa smreke in bora na Gorenjskem. Takojšnje plačilo. «66-933, po 20. ur, Gregor 11127
Kupim samonakladalno SIPovo prikolico, 17 ali 19 kubično. «736-
796 14842
Kupim priveze za govedo. «061/ 841-263, po 20. uri 14903
»57-977
<ar*>ovw,a £J? odam 700 komadov M*   «gaoobrovca. »421-116 14952
Kupim 90 m2 OPAŽA iz MACESNA širina 7 cm in debeline 16-17mm. »324-460 ^s*2
Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu, oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat «22-44-77 14860
Poslovne prostore lepo urejene v centru Kranja oddamo. Mandat »22-44-77_14861
V Tržiču prodamo delavnico cca 300 m2 primerno za različne dejavnosti. B.A.V.d.0.0.. Koroška c. 5, TV"'* co 233
Prodamo v Kranju okrepčevalnico 50 m2 v obratovanju, z vsem in vsem inventarjem. K 3 KERN, 221-353
14780
Prodam dolgo belo obhajilno OBLEKO in glavniček za v lase, cena 7000 sit. »325-368_146»
Ročno poslikane unikatne KRAVATE z motivom papeža, prodam. »328-092_ 14893
Prodam fantovsko birmansko obleko št. 46. «245-137 14*64
OTR. OPREMA
Prodam otr. kombiniran VOZIČEK, rabljen 1.5 leta. cena 10.000 SIT. «43-167 14**
PRODAMO KRANJ Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; zg. Bitnje delno obnovljeno hišo z vrtom, 150.000 DEM, Kranj okolica lepo nedokončano vilo v IV. gr.f. s 500 m 2 bivalne površine na parceli 2500 m2, cena po dogovoru. PRODAMO NAKLO 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM, nedokon. dvostan. hiša, 2 garaži, delavnica, na pare. 700 m2. 295.000 DEM. PODBREZJE visokopritlično, letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM. DOM NEPREMICINE. Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 13561
ŠENČUR vrstno hišo 12x7 na parceli 380 m2; škofja Loka, starejšo hišo potrebno obnove, 100.000 DEM; Možnjanca nad Preddvorom vikend hišo, 9x7m, teL CK, 99000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška C. 16. Kranj. «22-33-00 isses
PARCELE prodamo gradbene Kranj Primskovo nadomestno gradnjo za poslovno stanovanjski objekt ob cesti na parceli 2533 m2, škofja Loka center, ob cesti za posl. stanovanjsko gradnjo, 620 m2, 56000 DEM, Sr. Dobrava nad Pod-nartom 500 m2, Zvirče 842 m2, ob zelenem pasu, lokacijska dokumentacija urejena, 75 DEM /m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16. Kranj, «22-33-00 13565
Najamem starejšo hišo ali prostor lahko kmetija v Sk. Loki, Kranju ali okolici. «623-181 14719
Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico v IV. gradbeni fazi, ob glavni prometni cesti, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353
14766_
Prodamo v Cerkljah novo hišo, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353
14766_
Prodamo pri Medvodah (Senica) nov enonadstropen prizidek 7,00x9,50 m, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-
353 14767
Prodamo v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno je dokupiti še 500 m2. K 3 KERN. 221-
353_j_14766
Prodamo v Mavčičah nedokončano hišo, parcela 420 m2. cena 115.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14769
Prodamo (Žiganja vas) starejšo kmečko hišo in 1600 m2 parcela, cena 120.000 DEM. K 3 KERN, 221-
353 14770
Prodamo v Strahinju pritličje hiše (90m2) s kletjo, ločen objekt za garažo, samostojen vhod, parcela 636 m2 svojo kotlovnic, cena 98000 DEM. K 3 KERN, 221-353
14771
Prodamo na Bledu večjo hišo na parceli 1000 m2, cena 330.000 DEM, v Lescah prodmao montažno hišo 8 x 8m, parcela je 700 m2. K 3 KERN, 221-353 14772
Prodamo na Drulovki končano atrijsko hišo, 400 m2 sveta in nedokončano atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353 14773
Prodamo v Škofji Loki primerno za poslovno-stanovanjsko dejavnost, cena 145.000 DEM (možno plačilo po obrokih, do dveh let); Šenčur, visokopritlično enonadstropno hišo, cena 200.000 DEM. K 3 KERN, 221-
353 14774
Prodamo v Tržiču na "punktu" meščansko hišo, 4 etaže, v pritličju trgovine, cena 290.000 DEM, v Tržiču manjšo hišo v mestu, tudi primerno za poslovno dejavnost, cena 90.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14775
V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2. K 3 KERN, 221-353 14791
V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z lokacijsko dokumentacijo. K 3 KERN, 221-353 14782
V Dupljah prodamo zazidljivo parcelo 1130 m?, lokacijska dokumentacija je zaprošena, cena 70 DEM/m2 K 3 KERN, 221-353 14783
Mlaka prodamo zazidljivo parcelo 1060 m2. K3 KERN, 221-353 14784
V Kranju prodamo GARAŽO Triplex v pritličju na Planini. K 3 KERN, 221-
353 14766
Podljubelj prodamo brunarico 5x7 m2 z ločenim garažnim objektom,
Earcela 1.400 m2, cena 150.000 EM. K 3 KERN, 221-353 14786
Nad Tržičem (pod Dobrčo): prodamo čebeljnak z dokumentacijo in 1400 m2 parcelo. K 3 KERN, 221-353
1476
Oddamo HIŠO na Jesenicah (vrt. telefon). «061/1598-228 14758
Prodamo v Kranju polovico hiše dvojček. 3 etaže po 50 rn2!. manjša parcela, cena 215.000 DEM. K 3 KERN. 221-353 »f*
Vžlč, 52-
14915
24 m OOOMUlAMUn
Krvavec prodamo počitniški apart man na Krvavcu. K 3 KERN, 221-353
14766_
Duplje prodamo brunarico 4x5 m, ni dokumentacije, parcela 530 m2, cena 27.000 DEM. K 3 KERN. 221-
353_14786
NOVO! NOVOI v najem oddamo njive ali hlev za konje, pokličite na « 221-353_14790
HIŠO z 800 m2 zemlje na lepi lokaciji v Bistrici pri Tržiču prodamo. Mandat «22-44-77_uses
V okolici Kranja kupimo 500 m2 zazidljive parcele. Prednostne lokacije so Kokrica, Rupa, Primskovo. AGENT Kranj, 223-485_14921
Samostojno hišo v okolici Preddvora, komplet opremljeno oddamo za 1500 DEM mesečno AGENT Kranj, 223-485_mbžo
V Potoku pod BlegoŠem ugodno prodamo bivalni vikend s CK in
opolnoma opremljen. AGENT -anj, 223-485 1492a
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
Prodamo staro HIŠO s posestvom med Kranjem in šk. Loko. Mandat «22-44-77 14863
V okolici Kranja prodamo spodnjo polovico adaptirane HIŠE 120 m2 z
garažo in 350 m2 zemlje za 128 000 €M. Mandat «22-44-77 14864
Posredujemo pri nakupu, prodaji in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat «22-44-77 uses
V Prebačevem prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1117 m2 s kmetijskim zemljiščem 6205 m2. Mandat «22-
44-77 14866
Prodamo ZAZIDLJIVE parcele: Pre-bačevo, Žirovnica (Moste). Mandat «22-44-77 14867
V okolici Šk. Loke kupimo kmetijo z 10 000 m2 parcele za jahalni center. Mandat «22-44-77 usee
Polovico HIŠE v Lescah prodamo. Mandat «22-44-77 14669
Prodamo več hiš, bivalnih vikendov in hiš v gradnji na Gorenjskem. KUpimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, »52-233 14911
Zazidljivo parcelo v okolici škofje Loke kupimo za znanega interesen-ta.AGENT Kranj, 223-485 14916
NEPREMIČNINE
d.o.o. Ljubljana, Gosposvetska 5 061 125-14-61
PC PLANINA 3 064/325-764
HIŠO vseljivo na območju Radovljice ali Lesc kupimo do 220.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14935
GOSPODARSKO POSLOPJE v Zalogu pri Cerkljah 44x10 m oddamo v najem. Najemnina po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 14937
Hišo v Zalogu pri Cerkljah prodamo na 970 m2 zemljišča za 230.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14938
Hišo v 4. gr. fazi v Šenčurju prodamo za 150.000 DEM. AGENT Kranj, 223-
485 14940
Hišo na Drulovki v 6. gr. fazi prodamo za 150.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14941
150.000 m2 zemljišča z gozdom In zazidljivima parcelama v Leskovcu prodamo. Cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485_14943
HIŠO potrebno temeljite prenove na 1200 m2 zemljišča v Mačah pri Preddvoru, prodamo za 70.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 14945
HIŠO pod Kriško goro primerno za poslovno dejavnost (turizem) na 800 m nadmorske višine, prodamo za 83.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485
14949__
Gorjuše nad Bohinjem - prodamo
8ozd 1.3 ha, cena po dogovoru. DOM IEPREMICNINE, « 22-33-00
PRIREDITVE
Plesna šola URŠKA Kranj vpisuje v začetni plesni tečaj. »41-581 14646
POSLOVNI STIKI
KRATOKORČNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVITVE PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN. »422-193 13993
Delnice Mercator, Lek, Sava Kranj in Union odkupujemo. Od 10-16. ure ponedeljka do petka. »061/314-952
POZNANSTVA
Ali boste celo življenje sami? Agencija AMOS največja agencija za ženitev, prijateljevanja na Slovenskem. Za celo Slovenijo (20-80 let). Kontakti takoj. »065/28-853 NON
STOP 14076
VENERA KLUB vabi vse, ki so sami na spoznavne večere s plesom vsako
1. in 3. soboto v mesecu v "Belinko"
2. so. v rest. Center v Lesce. V nedeljo 12. 5. na piknik na Golico. Rezervacije za izlet na Dolenjsko 25.5., »0609/631-868 14643
HITRO
IN PO UGODNI CENI
POPRAVIMO IN VZDRŽUJEMO OKNA, NOTRANJA IN BALKONSKA
VRATA TER MONTIRAMO IN DOBAVIMO ROLETE, ŽALUZIJE TER STENSKE, STROPNE IN TALNE OBLOGE.
GAVRANf d.o.o©
TEL./FAX: 064/266-595
Jesenice Titovac, stanovanje 53 m2, 6. nadstr.,CK, tel., KTV. urejen blok, prodam za 60 000 DEM.«061-125-
1090 14578
Prodamo: Jesenice 4 sobno stanovanje 102 m2 + 1 garsonjero 17 m2 v privatni hiši za 70.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14758
Prodamo: Kranj 2 sobno stanovanje 68 m2, cena 95.000 DEM. K 3 KERN, 221-353 14759
Prodamo na Bledu 1 sobno 35 m2, 3 sobno z atrijem 74 m2, 4 sobno v 1. nad. 93 m2. K 3 KERN, 221-353
14760
RADIO
104.5 />(|A 105.9 107.3 107.5
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 f«. 152-13-62
Prodam SENO in rabljeno strešno OPEKO - špičak. Tenetiše 25, Golnik
14841
STAN. OPREMA
Ugodno prodam JOGI 190x90 cm. «82-465 14819
Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik, pomivalno korito in hladilnik z zamrzovalnikom. Ogled vsak dan Sllar, Kutinova 3, Kran), «332-455
POGRAD nov masiven, deljiv, prodam za ugodno ceno, 22.000 SIT.
«332-601 14966
DIMNIKI! Če imate težave z vašim dimnikom, nas pokličite! Sanirali ga bomo z vstavitvijo tuljav iz nerjaveče pločevine.«063-701-709 in mobitel 0609-615-205_
Ugodno popravljamo in vzdržujemo, dobavimo in montiramo okna, notranja in balkonska, vrata, rolete, polkna, žaluzlje ter stenske stropne in talne obloge. Gavran.d.o.o., tel., fax: 266-595_i45«>
POZOR! NAJKVALITETNEJE, POCENI IN HITRO IZVAJAMO VSA ZIDARSKA DELA (omete, fasade„..), ADAPTIRAMO STAREJŠE HIŠE, PREVZAMEMO TESARSKA DELA IN OPRAVLJAMO KERAMIČNA. Vse ostale informacije dobite na telefonu 50-950, vsak dan od 20-21 h. U676
Posredujemo pri nakupu, prodaji, najemu in oddaji stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat «22-44-77 14871
MAMICA IŠČE SOBO v zameno za pomoč oz. varstvo otrok.0217-019
14872
V Kranju na Župančičevi ulici prodamo 4 sobno mansardno stanovanje. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič. 52-233 u»i2
V Podljubelju prodamo 3 sobno stanovanje, na Bistrici pri Tržiču dvosobno in trosobno, v Tržiču več dvosobnih in trosobno. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, «52-233 14913
V Kranju kupimo več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v škofji Loki enosobno in dvo inh pol sobno. V Tržiču, Radovljici in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 14914
• 4 sobno stanovanje v Kranju kupimo ali zamenjamo z dvosobnim z našim doplačilom. AGENT Kranj, 223-485
14917
Neizdelano mansardo kupimo po možnosti s posebnim vhodom v okolici Kranja ali Škofje Loke. AGENT Kranj, 223-485 14919
GARSONJERO ali manjše enosobno stanovanje v Kranju kupimo po možnosti v bolku z dvigalom. Agent Kranj, 223-485 14920
Več enosobnih stanovanj različnih dimenzij kupimo za znane interesente. AGENT Kranj, 223-485 14923
OBČINA ŽELEZNIKI IŠČE
TRISOBNO ALI VEČJE STANOVANJE
V ŠKOFJI LOKI ALI SELŠKI DOLINI N STANOVANJSKI HIŠI ALI BLOKU). RABIMO GA ZA NASTANITEV ŠTIRIČLANSKE DRUŽINE INVALIDA.
STANOVANJE NE SME IMETI OVIR ZA DOSTOP Z INVALIDSKIM VOZIČKOM.
(OBSTAJA MOŽNOST ZAMENJAVE Z ENOSOBNIM STANOVANJEM
V STANOVANJSKEM BLOKU NA TRNJU 18 V ŽELEZNIKIH.)
OSTALE INFORMACIJE DOBITE NA OBČINI ŽELEZNIKI -TEL.: 66-171 PRI GOSPE MARTINI LOGAR.
STORITVE
RAZNO PRODAM «
SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJI Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev. .0242-0372243
SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na «324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2405
TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni več! «061/813-553, 061/ 814-913 2608
MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem aH gipsom. «49-416 5921
Družba za gradbeništvo dela notranje omete in fasade z lastnim odrom, cene zelo ugodne, o kvaliteti se boste prepričali sami. Naročila sprejemamo na tel. 064/736-327 od 18. od 21. ure 640s
* * AKCIJA * *
SATELITSKI
SISTEMI
Amstrad, Pacc, Echostar
cca .M) TV IN 45 RADIJSKIH KJSTAJ
Z MONTAŽO ŽE OD 519 DEM *DKKODERJI, KARTICE ZA HLMNL'1 * 'VRTLJIVI SISTEMI (70 TV + 70 RAI).)* 'OBROČNO ODPLAČIL//
SAT - VRHOVNI K
ŠK. LOKA, GODUŠIČ 125 TEL.: 064 633-425
PRALNE. POMIVALNE STROJE, ŠTEDILNIKE, popravimo hitro in strokovno.«331-450 1057S
SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV- če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.«332-053 10598
ČISTILNI SERVIS METOD.d.o.o., Vam nudi čiščenje vseh talnih površin (zaščita, premazi) sedežnih garnitur, stekla, pranje zaves.. «064/326-, 969 11126
Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 422-193 11964
compu
shop
Vodopivčeva 17 MOHORJEV KLANEC 9 22 20 30
NOVO V KRANJU
CD igre, igralne palice, multimedijske PC kartice, računalniki in tiskalniki ter ostali računalniški pribor ....
Rpson 8tyla« 82©
•Lu.rJ.ll
ODPRTO VSAK DAN OD 0.00 DO II.OO IN IS.OO DO 18.8D
lOBOTA OD O
SO DO 12.OO mm.
STANOVANJE brez CK in dodatnih priključkov do 40.000 DEM kupimo za znanega interesenta. AGENT Kranj, «223-485 14928
2,5 sobno stanovanje na Planini 2 v Kranju v šestem nadstropju, takoj vseljivo, z vsemi priključki, prodamo za 107.500 DEM. AGENT Kranj, 223-
485 14930
V Kranju na Planini 1 prodamo 87 m2 stanovanja 2+2 za 120.000 DEM, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 14931
' Dvosobno stanovanje v Škofji Loki vzamemo v najem po možnosti neopremljeno do 500 DEM mesečno brez predplačila. AGENT Kranj, 223-485 14932
Dvosobno stanovanje cca 50 m2 kupimo lahko brez telefona in CK do 70.000 DEM. AGENT Kranj, «223-
485 14933
Več trisobnih stanovanj na območju Jesenic, prodamo. AGENT Kranj, 223-485 14934
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, «061/611-078i0739
SENČILA NINO-vam nudi žaluzije, rolete ter lamelne zavese.JESENICE,
«861-806 12778
Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese ter komarniki. Izdelava, montaža, popravilo, ugodne cene, izbira barv, možnost plačila na oboke. «061/13-22-001 in 061/ 662-270_14366
Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -izdelujemo, montiramo in popravljamo. «213-218 14558
RTV servis ŠINKOI Popravila TV-jev Gorenje na domu.«331-199 14804
SERVIS hladilne tehnike, previtje rotorjev električnega orodja, elektromotorjev. Naklo, Pivka 20, «47-490
14897_
Vodim poslovne knjige podjetjem in samostojnim podjetnikom. Pretipkavam diplomske in seminarske naloge. «741-394, 78-708 14969
STANOVANJA
PRODAMO: Kranj Planina II; 2 ss. 68 m2/VII., 100.000 DEM; 1.5 ss, 59 m2, 1400 DEM/m2; Planina III 1 ss, 53 m2, 1500 DEM/m2, prepis dec. 96; Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM, 1 ss, 37 m2, 1300 DEM/m2, Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/L, brez CK 1550 DEM/m2; Savska Loka, 2 ss, 76 m2, brez CK, 1100 DEM/m2; Podlubnik II, leo, 3ss, 75 m2/VII., 115000 DEM, Šenčur 1ss, 42 m2/pr., 63000 DEM; Bled 3 ss priti., 75 m2, 125000 DEM; Tržič 44 m2/lll, brez ÇK, 1000 DEM/m2, vseljivo avgusta. Železniki, 1 ss/pritl., novo, 47 m2, 60.000 DEM, Kamnik 2ss, 65 m2/ll., 2 balkona V-Z, 1450 DEM/m2. DOM NEPREMICINE. Koroška 16, Kranj, «22-33-00 13659
ODDAMO 3 ss, 74 m2, opremljeno 550 DEM/mes., pol.celoletno predplačilo; HOTEMAŽE 4 ss s pos. vhodom v hiši z vrtom in garažo, 700 DEM/mes; NAJAMEMO KRANJ poslovnež najame neopremljeno 1 ss s predplačilom. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, »22-33-00
13560_
S 1. oktobrom ODDAM za dobo 2 let 2 sobno stanovanje v Šk.Loki na Partizanski cesti z možnostjo podaljšanja. Pogoj: predplačilo do 15. avgusta. «620-273, po 20. uri 14307
Prodamo Kranj 2,5 sobno 80 m2 na Planini v 4. nad., selitev takoj. K 3 KERN, 221-353_utbi
Prodamo Kranj 3 sobno 82,30 m2 na Planini 1 v 1. nad., prodamo ali menjamo za cenjše 3 sobno, tudi brez CK. K 3 KERN, 221-353 14762
V STARI UUBUANI PRODAMO:
- 3-sobno stanovanje
- 2-sobno stanovanje
- lokal za trgovino ali bife
- zobno ordinacijo Informacije po tel.: 061/13-29-006 ali 061/13-29-138
ALPDOM RADOVLJICA Inženiring p.o. Radovljica, Cankarjeva 1, prodaja v Ribnem pri Bledu nova stanovanja po ceni 2100 DEM za kvadratni meter. Informacije dobite na sedežu podjetja oziroma na telefonski številki 715-662.
Prodamo Kranj 3 sobno stanovanje menjamo za 1 sobno. K 3 KERN, 221-
353 14763
KUPüiEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO, stanovanja, hiše, poslovne prostore. DOME NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 922-33-00 14644
Samskemu moškemu ODDAM SOBO. «310-601_14645
V Kranju in Šk. Loki oddamo nekaj stanovanj.«22-44-77 14859
V okolici Kranja prodamo spodnjo polovico adaptirane HIŠE, 120 m2 z
garažo in 350 m2 zemlje za 128 000 iEM. Mandat «22-44-77 14870
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v škofji Loki po možnosti opremljeno z vsemi priključki vzamemo v najem. AGENT Kranj, 223-485
14936_
V Podnartu prodmao enosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo v prvem nadstropju za 58.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485_14947
3 ss, 67 m2, pritlično stanovanje, kombinirana, etažna. CK, tel., balk-on. prodam. «061/483-092 14955
VOZILA DELI
Aluminjasta platišča mrežasta 7x15 in 6 x 14, diagonalno med vijaki 10,8 cm, prodam. «241-016 14557
V CENTRU UUBUANE ODDAMO:
- komfortno stanovanje
z vso opremo samski osebi
- poslovne prostore
Informacije po tel.: 061/13-29-006 ali 061/13-29-138
VOZILA
2 sobno stanovanje do 80.000 DEM kupimo v Kranju ali okolici. AGENT Kranj, 223-485_14924
V Radovljici ali Lescah kupimo dvosobno stanovanje po možnosti vseljivo pred 1. septembrom. AGENT Krani. 223-485 14925
TALON
Zgornje Bitnje 32 .'; tel.: 064/311 032
TELEF
ssODKUr m PRODAJA • PREPIS VOZIL (tudi zunanjih/4
Najnovi
faks-tajni
Rent-a-car Keržan, d.o.o., tel.: 45-043
Ugoden NAJEM vozil! Golf HI-že za 800 DEM/mesec, -AKTUALNO - AUDI 80 -1 AVANT, ABS, klima - I za poroke!
_;_i>
fostava na nask
Prodan-L.91, rec zaščita, 17 h
Ugodn KARAVA
__' I-95, z i
KAMION MB 17 33,1. 89, ABS. ASJj Pop. EPS, komplet blazine, kason 2] -prodam ali zamenjam. «061/485 ,yyl\^ 265 14* 38 500
^ dam. «
Prodam FORD ESCORT, I.80, reg.' -_
96, cena 1200 DEM.«713-307 1<*   Z 101
Poceni prodam TRAKTOR PASCVA Ll in FIČOTA 750«065-808-095    ~ na_ l^L_^ Prodan
FIAT UNO 60 S, I.87. reg. 7/96, cel* ohranjer 4600 DEM.«632-327_i<jj -
Prodam TAVRIO, 1.12/96, reg. * np^no konca leta, 1. lastnica, cena P" ahr^n, dooovoru fií 43-500 14O "r?l}>
ji uiiranjer ■ va 13, 7
dogovoru.«43-500
JUGO KORAL 55, letnik prodam, drugi lastnik, 5 p, c^ ohr°°£" 2400 DEM. «41-246_i4jj -nje_'
Prodam BT 50, letnik 1987. «31* J^S?a 337 i4ij figga™
AUDI 80 registriran «224-061
starejši, odlično ohranja ~D -maj 97. ugodno proda* m™»
^ rnetalnc '  12500 [
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ŽABNICA, SP. BITNJE & TEL: 064/311-965
Prodam JUGO SKALA 55. letnik Í 88, rdeča, lepo ohranjen, cena 35* DEM. «714-879
---t
Prodam JUGO KORAL 55, letnik \ 88. «714-572_1*
LADO KARAVAN 1500, letnik 19«J prodam. «52-174_J<*
Prodam OPEL KADETT 1.6 diesj letnik 1985, 5 v, 5 p. reg. celo I«' «738-994_JjJ
Prodam Z 101, letnik 1987, cena P dogovoru, rdeče barve. «45-817
14639__.
Prodam AX 11 TRS, I. 87, garažirij 3 vrata, cena 5500 DEM. »712-0'
14647__^
Prodam ŠKODO 120 L. I. $ prevoženih 60.000 km. «692-831
E*51_>
Prodamo GOLF JXD, I.90. 5 prest« odlično ohranjen.AVTO LESC «719-118_\*
Prodamo R 4 GTL, I.87. reg. do 9$ cena 1900 DEM. AVT LESCE, «71' 118 1*
ITV-VIDEO-AUDIO-HI-I
PRODi
OPEL celo tel 887
Prodan lastnik.
Prodar letnik T letnik 1 letnik 1 letnik TS, leti NAŠkc
PROD Avtom« 101 GT R 18. ohranje odl.l c CORAI DEM. 110.00 GTL I. FIVE. I GTL, I. I. 87, rr letnik KADE! DEM, ! 3/96, QUAT1 OMEG DEM, bel, { «719
Odkup In prodaja rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 12695
Prodam TIPO 1.4, letnik 1990 za 9000 DEM. «77-672 14457
R4 GTL, I. 88, reg. celo leto, dobro ohranjen, ugodno prodam, s) 061/ 772-017_
Prodam VISO, letnik 1987, zelo ugodno. Drulovka. «332-236 14536
Prodam SUZUKI SWIFT 1.3 GTI in NISSAN PRIMERA 2.0 EGT. «47-
993 14631
Prodam OPEL KADETT 1.3 GL, SOLZA, metalno srebrne barve, ohranjen, I.85. «403-115 14723
ZASTOPSTVO IN
MINI STOLP PIONEER, JTV ISKRA 55 TTX ST.ÍJB4.5 ISKRA 55 TTX'i·WSg.í SHERWOOD HI-FI SISTEM PO KOMPONENTAH. ;ij103.( PHILIPS ENOJNI 11 ji; ' RADIOKASETOFON <&k PHILIPS VIDEOREC.(< PIONEER ZVOČNIKI 2x 120W fPOMP)i|Eji SONY VHS E1I8O1 v SONY AUDIO UX-S60 KASETOFONI PIONEER; „ KARAOKE STOLP PIONEER'-1 Oj
aPONUnOA SAIJO za OQT0MNO .'n'Il'-r " popusta KAD 1000usít      1 !'11(!■!'"
a% «S'usia nad ioooooSt EjfHJPf^ MOŽNOST NAKUPA NA ČL
POTROŠNIŠKI KREDIT^ PRI NAS JE DENAR VREt VEDNO VEČ^m IZPOSOJA SONY VÍDEO KAMEF
CANKARJEVA 5, KRAN TH.:064/222-055
29.900 S
3; 290 £
Ku m
zan
KU
raz lzr<
BREZŽIČNI TELEFONI, TELEFAKSI, CENTRALE, ZAŠČITE, MONTAŽE, ISDN
900 MHz brezvrvični telefoni
fELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS
[Najnovejši model KX-F 700 BX7S
faks-tajnica-telefon-nož-glasovna pošta
ROMOCIJS KNIS
ATESTI
'Dostava na naslov
BREZPLAČEN KLIC
tel.:080-1590
BREZPLAČNE INFORMACIJE
Tltelef on trade
PE Ljubljansh 1A (za hotelom Jelen), tel: 222-150
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LS, L.911 reg. 4/97, avto radio, katodna zaščita, za 6500 DEM.O620-225 po
17 h___14879
ka§m/2k, Pr!°dam OPEL OMEGA VÍa 16 v- 12 500 km.
z dodatno opremo.«714-975
pop.
14880
^PASSAT 1.8 I KARAVAN. I.94-95. j 5°0 km. dodatna oprema, prodam. «714-975
Z 101 GTL.Ietnik 1986, reg. 12 mesecev, cena 1400 DEM. Prača, Planina 34, Kranj i48B3
AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: JUGO 60, I. 89. OPEL ASTRA KARAVAN 1.4 I, I. 92, Zastava Polv I 89 SEAT IBIZA 1.5 SXI. I.90. GOLF I 86 1989, PEUGEOT 309 1.3 GL-1.86'. PEUGEOT 405 GL 1.6 1989, NISSAN SUNNY. I. 88h. 1990, HYUNDAI PONY GLS 1.5, 1991, AUSTIN MINI, I. 74, RENAULT 11 1 4 GTL 1.86. ODKUPIMO lade, MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT. «224-029
GOLF JGL, I. 82, 2100 DEM, GOLF JXD, I. 90, 5 p, bel, 82000 km, 11900 DEM, FIESTA 1.1 C, I. 90, rdeča, reg. 12/96, 9900 DEM. MAZDA 323 F 1.6, I. 89, reg. 2/97, vsa oprema, 12500 DEM, ASTRA 1.6 KARAVAN, I. 92, 18500 DEM, TOLEDO 1.9 TD, I.93, m.moder, oprema, reg. 2/97, 18500 DEM. AVTO LESCE, «719-118 ubio
Prodam NISSAN MICRA LX, I. 1990. Počkaj, Ljubljanska 15, Kranj, po 15.
Ull 14854
CITROEN AX letnik 1992, metalno siv, prodam. «245-129 uese
R 5 CAMPUS, 5 v. I. 90, 59000 km, prodam. «721-493 14955
Prodam JUGO 45 A, I. 87, lepo ohranjen, ugodno. «328-854 14959
BSwJ Bratov Praprotmk 10, NAKLO
Telelon<fax:064'47-035 PRODAJA ^ Vkb*
IN MONTAŽA ^ IZPUŠNIH SISTEMOV
PftCROČISČC DClfl
Zaposlimo dekle za strežbo v lokalu. Praksa zaieijena. «632-307 14535
-1- W   *   '    «■ 1 -m
Redno zaposlimo KV in PK zidarje It    <    t «▼    I Bl   ^ 1 I
ter KV tesarja. Stratos d.o.o., Grad- K. * l~" >i. * «L. I mT^    " J
beni inženiring, «736-435, po 18. uri
14838
Honorarno ZAPOSLIMO dekle za delo v baru. «323-187 14840
Iščemo dekle za delo v strežbi. Pizzerija ZALA, «241-841 148s2
Delo na domu - ugodni del. pogoji, različne dejavnosti. 9213-114 usss
PEKARNA SEZAM Rodine zaposli delavca s pekovskimi izkušnjami. «801-402 usis
astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj, izračunavanje srečnih a številk za igre na srečo f
ŽIVALI
14907
■ mirni« ot, *ran| 14883
Prodam R 4 GTL, letnik 1989, dobro ohranjen, 3500 DEM. »325-667
Poceni prodam (1200 DEM) OPEL REKORD, letnik 1978, reg. dobro ohranjen. Ravnik Gabrijel. Cankarje-va 13. Tržič 14555
Prodam LADO NIVO diesel odlično ohranjeno. «718-340 u889
Prodam R 4 GTL, letnik 1985, prodam, can 1000 DEM. «324-606
14890
Prodam GOLFA JXD, april 1991, metalno siv, 3 v, 83000 km, cena 12500 DEM. «76-828_ueae
VuUANIZERSTVO
AVT00PTIKA
fop.:
k Vodnika teLp647862-520j NA ZALOGI VSE VRSTE AVTOPIASCEV1
DLLOVSJiQN-ilQP_
R 4 GTL, I. 87, reg. do 11/96, lepo ohranjen, prodam. 0736-686 14950
Prodam FIAT RITMO 65 reg. maj 96, karambolirana leva zadnja stran, motor odlično ohranjen, cena po dogovoru. «730-214 14955
Z 101 COM FORT, letnik 1979, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen, cena 480 DEM, prodam. Visoko 103, «225-733 14970
ZAPOSLITVE
Najcenejše PURANE dobite na « 241-189______
Prodam dva TELIČKA simentalca in Frizijca stara 14 dni. «311-766, Bernik, Žabnica 43______
TELICO simentalko. 300 kg težko, prodam ali menjam za bikca. «802-726 14793
Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke prašiče- tudi odojke.«46-589 14803
Prodam bele piščance za nadaljno reja Drinovec, Strahinj 38, Naklo
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Gašpirc, Pšenična polica 7, Cerklje uso7
Oddam 4 mesece starega psa mešanca. «49-328 14815
Oddam boks za vašega konja, možen izpust, terensko jahanje. «633-786 14821
TELIČKO simentalko težko 130 kg, zelo lepo za nadaljno rejo.prodamo. «723-503 14828
Prodam TELICO simentalko brejo 9 mesecev ali kravo simentalko brejo 9 mesecev. Lahovče 26, Cerklje 14&49
Prodam BIKCA simentalca težkega 300 kg. Prebačevo 35, po 14. uri
14853
Prodam BIKA simentalca, težkega 180 kg. Prebačevo 35, po 14. uri
14854
Lepega, najlepšega mačjega mladi ča oddam.«211 -373 14877
Prodam PRAŠIČE in PUJSKE za nadaljno rejo. «422-562 usee
Prodam FRIZIJCA 120 kg. Zalog 46, «422-338 14891
TELIČKO simentalko staro 14 dni, prodam. «733-518 ubss
Prodam TELETA simentalca. «55-
080 14899
Kupim bikca simentalca, starega 7 dni. «738-054 14901
Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. «736-687 14950
Prodam TELICO simentalko, staro 10 tednov. «681-240 14957
Prodam 100 kg BIKCA simentalca za zakol ali nadaljno rejo. Blatnik, Posa-vec 118, Podnart 14953
»spe—
ALFA 33 1.3, L. 87, reg. 3/97. 5400 DEM, MAZDA 323 sedan L 88, bela, reg. 2/97, 5900 DEM, JUGO 45 I. 88 bel 2700 DEM. JUGO 45. I. 88, bel, 22Ó0 DEM, NIVA 1600. I. 84, zelena 3000 DEM. GOLF JGL. I. 82 reg. 3/ 97. 3600 DEM. PEUGEOT 405,190, m/moder, 10700 DEM, TIPÇM1.6 DGT. I 91 bel, 11900 DEM, R 5 CAMPUS, Í 92 reg. 3/97. temno zelen. 7900 DEM R 5 CAMPUS diesel, I. 93, 9400 DEM, GOLF 1:9 TURBO DIESEL, I. 93, bel., prvi lastnik 22900
nDCI - DEM, GOLF JXD, I. 86, rdeč, 6800
„2 ,Li ASCONA letnik 1988, reg. DEM ASTRA 1.61,1. 92, vsa oprema, celo leto, cena 5800 DEM. «738- i76ob DEM, VECTRA 1.6 I, L 89 W' 14902    1360o DEM, FIESTA 1.8 I 16 V, I. 93.
PrrtHam „_r----'   rdeča ohranjena. 16900 DEM, ALFA
,^?darn JETTO 1.6 diesel. 1987. prvi S 1 6 TO' 91 • rdeča.oprema, lastnik. «51-125 moos   11600 DEM AVTO LESCE, «719-
118 14908
i
4 <fi
1Í 4I
4 >
.5«
e*
.f
7
i
"ž
11
Ó
14»
M'
14»
Prodamo HYUNDAI PONY 1.5 GLS. letnik 1990. HYUNDAI PONY, 1,3 LS, letnik 1990, ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1992, NISSAN MICRA 1.2 LX, letnik 1992. DAIHATSU CHARADE TS. letnik 1992. AVTOSERVIS LUŠI-NA škofja Loka, «632-286 1490è
PRODAMO: Hyundai Pony 1.5 GLS Avtomatik. I. 90. 9000 DEM, Zastava 101 GT, I.85, reg. celo leto, 750 DEM, R 18, I. 82, metallk barva, odlično ohranjen, 3300 DEM, 126 PGL, I.89, odl.l ohr., 1800 DEM, JUGO 45 CORAL, I. 91, atraktiven. 3500 DEM, VECTRA 2.0 16 V. 1.91. 110.000 km, ohr., 19900 DEM, R 4 GTL I. 87, modra, 1900 DEM, R 5 FIVE, I. 94. bela. 11500 DEM. RJ GTL, I. 86, 1600 DEM, JETTA 1 6 JX, I. 87, modra, 7400 DEM, R 5 GTL 1.4. letnik 1987, reg. 3/97 , 6100 DEM, KADETT 1.4 S, I.90, met.siv, 10.800 DEM, SWIFT 1.3 GTI. I. 90, črn, reg. 3/96, 11400 DEM. AUDI 100 2.3 QUATTRO. I. 91, bel. 25900 DEM, OMEGA 2.0 I GL. I. 93. bela. 20.900 DEM, SUBARU JUSTY 1.0 L, I.90, bel. 8200 DEM. AVTO LESCE, «719-118
V kolikor potrebujete redno zaposlitev pa vas ne moti terensko delo, kličite v sredo in četrtek na «311-131 11131
Za zbiranje naročil iz programa MK-e nudimo stimulativno plačilo in redno zaposlitev z vsemi bonitetami. «064/59-159,064/56-503 11542
Iščemo potnike za prodajo medicinskega aparata. 058-764, od 8-10. ure, od 15-21. ure na 053-136
13597
Dodatno honorarno delo dobi komunikativna oseba (ni akviziterstvo). 00609/618-714, 061/13-22-001
14386
Prijetno dekle zaposlimo v KAVA BARU v škofji Loki. Praksa zaželena. Prijave na 0624-180, od 9 do 15. ure ali 621-006 od 15. ure dalje, usas
ZAHVALA
Ob smrti mame, sestre in tete
GABRIJELE - ANE GRAŠIČ
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Bečanu, osebju doma upokojencev Kranj, sosedi ga. Milki za nesebično pomoč, ter g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči hčerka Roža z družino in sestra Vera
14908
ZALOŽBA OBZORJA ZASTOPNIŠKA PRODAJA
OBVEŠČA
vse nekdanje zastopnike in vse, ki želijo opravljati to delo, da si lahko vsak ponedeljek in sredo
med 15. in 18. uro ogledajo nov program 1996/97 v naših prostorih na Celovški 142 v Ljubljani.
Dobra organiziranost mreže in visoke provizije so pogoji za uspešno delo in odličen zaslužek (150.000 SIT mesečno).
1
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). Uporabite lahko tudi KUPON A iz Gorenjske kronike 95/96 KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN
VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase
neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob
sredah do 17. ure. l2režite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ
JgJlJriJgrjmek, naslov.
Naročam objavo malega oglas« v naslednjem besedilu:
Iščemo akviziterje za prodajo medicinskih naprav. 055-446 in 802-274
14452____
Iščemo zidarsko skupino za zidavo nove hiše. 0881-997. od 17. do 19. ure 14591
DELODAJALCI POZOR! Potrebujete pomoč za delo v pisarni, tajnico oz. nekoga, ki vam bo postoril vse pisarniška dela. Oglasite se adminis; Fativnemu tehniku, šifra: VESTNC DELO 1472<
POZOR! Iščete DELAVCA za pomoč oz. priučitev. Sprejmem tudi drugi dela.»50-950, dop. 1472<
ZAPOSLIMO ŠIVILJO ALI KROJA ČICO Z NAJMANJ 5 LET DELOVNI F IZKUŠENJ. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni. Bolero Oblak, Zasavska c. 60 A, Kranj 14729
Zaposlimo MONTERJA stavbnega
Eohištva, senčil in lesnih oblog, ekero d.o.o., C. na Rupo 45, Kranj, «245-124 ali 245-125_14731
Dekle ali fanta za delo v strežbi na Bledu TAKOJ ZAPOSLIMO. «78-
991 14755
Nudimo vam možnost dobrega zaslužka. «806-362 14786
Delo dobi prodajalka z ustrezno izobrazbo In najmanj 3 leti delovnih izkušenj živilski trgovini. «312-274
14811
Nudim redno ali honorarno zaposlitev v poslu brez tveganja, norme. «82-313, po 21. uri 14813
RAGTIME v Kranju takoj zaposli točaja in točajko. «213-519 od 14. ure naprej 14,24
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sinka
UROŠA
se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, cvetje in pomoč.
Mami Olga, ati Franci, brat Andrej, sestra Suzana in žalujoči ostali
ZAHVALA
Tvoj majhen domek tih je, kar te ni, samota mračna le v njem iivi, zaman oko v daljavo zre, da tebe kdaj bi vidlo še. Saj niti zbogom nisi rekla, ko zjutraj si od nas odšla, gomila sveia pa nam pravi, da nikdar več ne boš prišla. % Ob boleči izgubi ljube sestre in tete
MARIJE KOKELJ
Dolinškove mame iz Kokre 32
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre NAVCKU, pevcem iz PREDOSELJ, praporščaku in gospodu župniku za lepo opravljen obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA.
VSI NJENI Kokra, VVallingford, 3. maja 1996
V SPOMIN
V samoto čarni dih spominov zadrhti in neino te prenese v dni nekdanje, in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in, ki se vračajo samo še v tvoje sanje.
Danes mineva šesto leto,
odkar je odšel brez slovesa od nas naš dragi
NEJKO KALAN
VSI NJEGOVI Orehek, 7. maja 1996
Nekoliko pozno, pa vendarle. Stari motorji vozijo nekoliko bolj počasi, zato smo tudi sliko s prvomajske parade starodobnikov v naše uredništvo dobili nekoliko bolj pozno. Torej, na sam dan dela se je po naklanskih ulicah ponovno "sprehodilo" 19 starih motorjev in dva avtomobila. Začetek sezone je s tem uradno odprt, vsa čredica pa si je po dolgi, mrzli in lenobni zimi vsaj za silo sčtstila ventile • U.S.
Nova cvetličarna Cvetlični vrt
Cerklje - V soboto so v Cerkljah, Pot na Vovke 2, slovesno odprli prostore nove cvetličarne podjetja KGK Fleur iz Ljubljane. V Cvetličnem vrtu bodo pripravljali razne aranžmaje, ikebane, vence, poleg rezanega cvetja pa bo po ugodnih cenah na voljo tudi suho cvetje, lončnice, zemlja za presajanje in drugo. Ob otvoritvi je direktor podjetja KGK Fleur Drago Kušar predstavil dejavnost njihovega podjetja ter dejal, da oskrbujejo s cvetjem po Sloveniji okrog 300 cvetličarn. Cvetličarno pa je ob prisotnosti številnih gostov odprl cerkljanski župan Franc Čebulj, s krajšim kulturnim programom pa sta nastopila s citrami Nataša Meglic in harmonikar Dejan Podgoršek. J. Kuhar
Triič, 6. maja - Zbiranja podpisov za podporo neposrednim volitvam so se posebno zavzeto lotili v Tržiču, kjer je predsednik SDS triiški župan. Člana te stranke sta tudi njegova starša, mati Ivana in oče Pavel, ki sodelujeta pri zbiranju podpisov. Zaenkrat so jih zbrali okrog 580, kar presega prvotna pričakovanja. Zato Tržičani napovedujejo, da bodo predvideno "normo" za 1500 podpisov dosegli prej kot v dveh mesecih. • S. Saje
(Mlada) kri še teče po cestah
V minulem tednu se je zgodilo osem hudih prometnih nesreč, v katerih je ena oseba (otrok) umrla, šest oseb je bilo hudo, prav tako šest pa lažje ranjenih. Na gorenjskih cestah je letos umrlo že 13 ljudi.
oddvzeli vozniška dovoljenja.
Minuli teden je republiška enota prometne policije pod drobnogled vzela avtobuse in njihove voznike. Pri treh avtobusih so našli tehnične po-
Dvajsetletni državljan Ma- daleč. Z glavo je udaril ob tla napisali pa so tudi 22 plačilnih kedonije N.Z., ki začasno ter ob udarcu dobil izredno nalogov. Sedem voznikov so prebiva v Sloveniji, je četrte- hude poškodbe glave. Voznik kaznovali zaradi nepripenjan-ga maja vozil osebni avto Opel je bil težko poškodovan, zar- ja z varnostnim pasom, trem Kadett iz Škofje Loke proti adi suma vožnje pod vplivom pa so zaradi izrazitega kazanja Trati. V semaforiziranem kri- alkohola pa so policisti zanj znakov alkoholiziranosti
odredili odvzem krvi.
Še isto jutro uro in pol kasneje se je zgodila nova prometna nesreča, tokrat na avtocesti Vrba - Jesenice pri izvozu Lipce. P.D. se je z jugom
vozil v smeri Hrušica. Ob manj kij ivosti, nekaj voznikov izvozu Lipce ie pričel zavijati pa je moralo napihniti balon-redu, kasneje pa je zaradi z avtoceste. Zaradi prevelike ček. Pozelenel je pri dveh bolečin v levem komolcu hitrosti in najverjetneje tudi voznikih, rekorder je bil voz-iskal zdravniško pomoč v vožnje pod vplivom alkohola nik avtobusnega prevoznika Zdravstvenem domu v Škofji je avto začelo zanašati, drsel je SAP, ob pol šesti uri zjutraj Loki. Zdravniki so ugotovili preko izvoza, avto je zaneslo je napihal 1,26 promila, njegov
na travo, nato pa se je začel stanovski kolega iz Alpetura prevračati. Iz vozila je med pa je ob osmi uri zjutraj prevračanjem padel voznik, ki dosegel "le" 0,92 promila. ni bil pripet z varnostnim Voznikoma so policisti odvze-Bohinj vozil šestnajstletni pasom, potnika pa sta ostala v li vozniška dovoljenja, kaj pa A.H., za njim pa je sedel vozilu. Voznik je ob trku utrpel so si ob tem mislili potniki, sedemnajstletni M.O. Pred hude telesne poškodbe, prav križiščem s cesto Bohiaj - tako tudi sopotnica K.K., ki je Bled je A.H. ob spustu po bila pripeta z varnostnim pa-strmini pridobil precejšnjo som, sopotnik H.D.F. pa lažje, hitrost, zaradi nje pa ni več Oba sopotnika so iz avtomobi-uspel obvladati mopeda. Za- la rešili poklicni gasilci, peljal je na nasprotno stran
vozišča, nato na makadamsko Poostreni nadzori prometa
bankino ter zletel proko nasi- V petek so Gorenjski policisti z avtomobilom - radarjem in tremi laserskimi merilniki hitrosti poostreno nadzorovali prekoračitve hitrosti na gor-
žišču Stari dvor je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v takrat nasproti vozeče motorno kolo BMW, ki jea je vozil enaindvajsetletni Skotjeločan A.F. Motorist je zaradi trka padel po tleh, na mestu nesreče izjavil, da je z njim vse v
zlom leve roke.
Dan kasneje, petega maja, se je z mopedom ob pol peti uri zjutraj po cesti Jereka
Ea. Moped je z obema potni-oma letel kakih deset metrov po zraku, s kolesi priletel na travnik, zaradi trnega pristanka pa je oba vrglo z motorja. Voznik, ki je nosil varnostno čelado, je odletel dva metra od motorja, sopotnika brez čelade pa je preko krmila vrglo skoraj dvajset metrov
nam ni uspelo izvedeti. Kot tudi nismo izvedeli, kako so potniki sploh prišli do svojega jutranjega cilja. Za podobne akcije se v prihodnosti gorenjski in republiški policisti še dogovarjajo.
Precej sreče pa je v nedeljo imel slovaški padalec. Zaradi slabega vremena se mu je skok s Kriške gore s padalom ponesrečil. Pri njegovem reševanju so sodelovali policisti,
enjskih cestah. Kljub precejšn- alpinist in policijski helikop-ji tolerantnosti so policisti ter. Padalca so hudo poškodo-
ustavili precej kršilcev, za pet dirkačev so napisali predloge sodniku za prekrške, 75 voznikov so kaznovalli na Cestah,
vanega rešili, poleg reševalne akcije pa mu je življenje rešila tudi hrbtna opora, ki jo je nosil ob skoku. • U.Špehar
Goljuf na delu
Kranjski kriminalisti so minuli teden obravnavali dve kaznivi dejanji goljufije, ki ju je utemeljeno osumljen triinštiridesetletni M.K. iz Škofje Loke. Ta je v gostinskem objektu Metuljček oškodovanca zaprosil za denar, in sicer 500 DEM, s katerimi naj bi pomagal sestri v Zagrebu. Denarja posojilodajalec še do danes ni videl. Prav tako kot tudi drugi upnik, od katerega si je M.K. v isti namen izposodil precej večjo količino denarja, pn njem kar 2500 nemških mark. Izposojeni denar je M.K. porabil za pijančevanje, kriminalisti pa so ga ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu
Rop v Domžalah
V soboto se je vlomilec lotil stanovanjske hiše na Miklošičevi ulici v Domžalah. Očitno je vedel, kaj išče, saj se je z orodjem opremil povsem delu primerno. Z vrtalnim strojem se je lotil zidnega trezoria ter v njem našel 42,500 nemških mark in 3000 avstrijskih šilingov, zlato uro ter posojilne pogodbe. Hrup, ki je nastajal med njegovim operiranjem, očitno ni moti! sosedov, saj so vlom prijavili Šele presenečeni lastniki. * U.Špehar
Zbiramo denar za Mitjo Čudna
Pomagajmo dečku na invalidskem vozičku
Kranj, 7. maja - Gorenjski glas in Zavod za humanitarno dejavnost Vid iz Kranja nadaljujeta dobrodelno akcijo za 12-letnega Mitjo. Prvi darovalci so se že izkazali, te dni pa so prispela še naslednja nakazila: kolektiv osnovne šole Matija Čop Kranj, kjer je zaposlena Mitjeva mamica, je zbral 194.235.000 tolarjev; delavci SGP Gradbinec, kjer dela dečkov očka, so prispevali 41.000 tolarjev; trgovina Biba iz Kranja je darovala 10.000, Hranilno- kreditna služba za Gorenjsko Kranj pa je poslala 15.000 tolarjev. Denar za dečkov stopniščni transporter, s katerim bodo Čudnovi laže premagovali arhitektonske ovire, še vedno zbiramo na računu zavoda Vid, številka 51500-603-33738 ( s pripisom "za Mitjo").
Stanovanjski sklad že sprejema vloge
Ljubljana, 6. maja - Stanovanjski sklad Republike Slovenije je včeraj začel sprejemati vloge za dolgoročna posojila, ki so jih razpisali marca, zadnji rok za oddajo vloge je 12. maj.
Vloge je potrebno oddati s priporočeno pošiljko na posebnem obrazcu, ki je že od 15. aprila naprodaj v 64 pooblaščenih poštah po vsej Sloveniji, med njimi so vse večje gorenjske pošte. Sodeč po številu že prodanih obrazcev bo povpraševanje po posojilih bistveno presegalo razpisano vsoto 1,5 milijarde tolarjev.
Posojila omenjenega razpisa so namenjena mladim in mladim družinam, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z nakupom starega ali novega stanovanja in ki sedaj živijo pri sorodnikih ali so najemniki za določen čas. Pogoj za pridobitev kredita je tudi, da prosilci doslej še niso dobili ugodnega stanovanjskega kredita (obrestna mera R + 3 ali manj). Posojila so namenjena tudi vsem, ki svoje stanovanjske raz-
mere izboljšujejo z rekonstrukcijo stanovanja.
Posojilni pogoji so podobni, kot pri dosedanjih razpisih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije - realna obrestna mera je 3 % letno, odplačilna doba pa največ 10 let. Celoten razpis smo objavi-
li v Gorenjskem glasu 19-marca, informacije pa je mogoče dobiti tudi na avtomatskem telefonskem odzivniku, na številki 061/ 171-0509.
Dodatne informacije' Nevenka Fajdiga, pomočni* ca direktorja SSRS, tel'-061/171-0500.
G.G.
Nove in lepše gorenjske pošte
Če bi pomočnik generalnega direktorja Pošte Slove' nije Jože Fošt in direktor Poslovne enote Kranj Mirafi Čehovin s sodelavci vsako soboto odpirala toliko novih gorenjskih pošt kot minulo sončno prvo majsko soboto, bi zmanjkalo sobot. Na Gorenjskem ima Pošta Sloveniji PE Kranj sicer skoraj toliko pošt, kolikor je sobot v letu • a Zgolj minulo soboto dopoldne so poštarji odprli kaf dve novi, sodobni, prelepi poŠti: v Gozd Martuljku in i Begunjah. Tam imajo, kot so hudomušni Begunjci sami rekli, odslej "ta novo" in "ta staro" pošto.
V Begunjah je bilo povedano tudi to, da dvemi tretjinama krajanov pošto dostavljajo petkrat tedensko, eni tretjini pa ie kar šestkrat tedensko, torej tudi ob sobotah. Torej Begunjci čisto nič ne zaostajajo Z& Kranjčani in drugimi meščani, ki imajo privilegij šestkrat tedensko dobiti pošto. K temu podatku pa ocvirek it zgodovine begunjske pošte: pred drugo svetovno vojno jI pošta Begunje poslovala tudi ob nedeljah ...
AKCIJA GORENJSKE TELEVIZIJE IN GORENJSKEGA GLASA
Razveselite svoje bližnje
KUPON KAMERA PRESENEČENJA
Presenetiti želim: Ime in priimek:......................................................:......................................
Naslov:....................................................................................................................................
Predlagatelj: Ime in priimek:....................................................................................................
Naslov:.......................................................Kontaktni telefon:................................................
Opis presenečenja:..................................................................................................................
Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA.
RADIO]
ISTEREO
DANES OB 9.20 URI TEMA DNEVA
STEREO